PRI. poštnina plačana v gotovini p i -n *• Abb. postale I gruppc LCD3 J-OU lir 8564 OSREDNJA KNJIŽNICA 601002G0 P.P.126 66001 KOPER SKI DNEVNIK Leto XXXIII. Št. 61 (9669) TRST, petek, 18. marca 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 1.3. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» jpvcu pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ŽIVAHNA IN POMEMBNA SEJA VODSTVA SOCIALISTIČNE STRANKE POBUDA PSI ZA DVOSTRANSKE POGOVORE 0 MOŽNOSTI SPREMEMBE POLITIČNEGA OKVIRA V sredo srečanje PSI KD, v četrtek pa PSI-KPI - Craxi poudaril, da PSI ne sprejema demokrščanskega izsiljevanja s predčasnimi volitvami Optimizem po telefonskih razgovorih s tajnikom KD Zaccagninijem Aniasi, bivši milanski župan, na seji vodstva PSI ZADOVOLJSTVO V VRSTAH DEMOKRATIČNE OPOZICIJE V Španiji amnestija za politične jetnike travna avtonomija za baskovski pokrajini Vizcayo in Guipuzcoo Madrid, 17. — V Španiji je da stopil v veljavo ukrep o splo-amnestiji za politične jetnike, so opozicijske stranke, še zla-tako imenovan odbor desetih, .. katerem so liberalci, demokri-Jiftni, komunisti in socialdemokrati' sprejele zelo pozitivno. Izrazili J9 So mnenje, da bi amnestija mo-,9'a veljati tudi za republikanske .."•iake, ki so bili obsojeni po vzpo-j/Vitvi frankistične diktature ter ? častnike demokratske vojaške ki so jih leta 1976 odstranili oboroženih sil, ker so javno izra-' svoje nasprotovanje do franktz-* ter zagovarjali svoje demokrat bo ideje, ‘Ufinestija, ki so jo danes progla bo omogočila osvoboditev pri-c.-no 200 političnih jetnikov, dobra • °vica katerih je članov baskov-organizacijo ETA in protifaši-'V revolucionarne -fronte FRAP. Jj! bi morali priti iz ječe v prihod-jj*1 petnajstih dneh. V zaporu naj l ostalo samo 15 oseb. ki naj bi ^oešilo «krvave zločine« in za I®*re amnestija ne bi smela priti poštev. ^a današnji številki uradnega ve-so objavili tudi ukrep, ki vra. k Pravico do avtonomije pripadnico baskovske manjšine, fki jih je pred vzpo. ni denarni sklad so zelo strogi, zlasti še v. pogledu razpoložljivosti kreditov. Zatose bo predsednik vlade v ponedeljek srečal s predstavniki strank, ki podpirajo vlado. L8tlkistični režim ukinil že k'■ 2 današnjim odlokom spet v^v. Majo «juntas generales«, orga-C ki določajo pravilnike za krajev-Upravo, gospodarsko politiko in j^č-ia vprašanja v baskovskih po-IjMinah Guipuzcoa in Vizcaya. S J?« je rečeno, hoče vlada doseči k*Uo sodelovanje vseh španskih na-“ov. JMbor desetih je danes tudi ozna-l^sprejem volilnega zakona kot Mmbcn dogodek, vendar o zako-^ samem še ni mogoče reči nič, l.1, 8a je treba najprej temeljito °Učiti. (if) Zaključena tehnična Pogajanja za najetje $30 milijonov dolarjev posojila j 17, Danes se je zaključil pr-pogajanj med delegacijo itali-be vlade in delegacijo Mednarodni* denarnega sklada za najetje po-530 milijonov dolarjev. Na teh-L'1 favni je dogovor dosežen. Sedaj sl.loika 1! en /k oneloin tp 1/a imotin* kepali še o sestavi tako imeno-jamstvenega pisma, ki ga idjj9 italijanska vlada dati Medna-denarnemu skladu, da bo °Vala nekatere stroge varčevalne za omejitev inflacije in zmanj-lijJe ljudske porabe. Sklepajo, da se fjj ^Ofala Italija obvezati, da letoš-I ..u>'žavni proračun ne bo presegel ki 800 milijard lir primanjkljaja r» 9 skupni primanjkljaj celotne jav-iiil Uprave ne bo višji od 15 tisoč i^lard lir. Poleg tega pa se bo molili Ital*.ia obvezati, da letošnji ,kre-klM Ue bodo višji od 30 tisoč mili-{, lir. “Soji, ki jih posta vij« Mednarod- Danes vsedržavna 4-urna stavka RIM, 17. — Deset milijonov industrijskih in drugih delavcev bo jutri stavkalo 4 ure' na pobudo sin-dikaluc federacije za večje naložbe na Jugu in proti fiskalizaciji socialnih dajatev. Federacija je sporočila, da bodo na Jugu, razen na Sardiniji, kjer bodo stavkali ves dan, vse delovne stroke stavkale štiri ure. V ostabli krajih Italije bodo stavkali štiri ure v industriji, razen v Milanu, kjer bo štiriurna splošna stavka vseh delovnih strok. Poleg lega bodo uslužbenci plinovodov stavkali dve uri, prav tako bodo stavkali dve uri elektrikarji in državni uslužbenci. Stavki so se pridružili tudi delavci pripadniki ACLI. Prvotno bi morala biti stavka tudi v Laciju, vendar pa so zaradi sedanjega izrednega položaja javnega reda in na priporočilo notranjega ministra Cossige stavko v Laciju odložili na prihodnjo sredo, RIM, 16. — Medtem ko vlada previdno čaka na razvoj dogodkov, se v političnem okviru nekaj premika. Vodstvo PSI se je sestalo in razpravljajo o skorajšnjih dvostranskih srečanjih, katerih izrecni namen je poiskati možnosti za premostitev sedanjega političnega ravnotežja z o-blikovanjem «programskega dogovora«, kar dejansko pomeni spremembo sedanjega »loka vzdržanih« na eni strani in KD na drugi v dejansko vladno večino z natančnim dogovorjenim vladnim programom in enobarvno vlado (z morebitno vključitvijo nekaterih «st~okovnjakov« iz nedemokrščanskih vrst). Prvi tak sestanek bo v sredo med PSI in KD, takoj naslednjega dne pa se bosta sestali tajništvi PSI in KPI. Koledarja nadaljnjih srečanj niso objavili, vendar je vsem očitno, da bo v teh dneh opravljeno temeljno preverjanje resne politične volje KD, da spremeni svoja dosedanja stališča. Komunisti so na svojem centralnem komiteju že. povedali, da je tokrat treba «prisiliti» KD, da nave-1 že stike z obemg delavskima strankama, medtem ko se socialisti še opredeljujejo glede vsebine političnega okvira, ki naj bi izšel iz srečanj. Sejo vodstva PSI je odprl tajnik stranke Bettino Craxi, ki se je prejšnje dni pogovarjal po telefonu z Zaccagninijem. Uvodoma je poudaril, da mu je Zaccagnini dal »pozitiven znak«, da je KD pripravlje: na iti na pogovore. Dejansko so tudi parlamentarne skupine KD izjavile, da so pripravljene na pogaja nja, čeprav obstaja velika razlika med pogoji poslanske. skupine (ki je zmernejša v zahtevah) in senatne, ki kaže določeno ostrino. Pred tem se je oglasil z izredno Ostrim posegom tudi podtajnik KD Giovanni Galloni, ki je dejaj, da stoji Italija pred sledečimi izbirami: ali se komunisti približajo oblasti, česar KD ne sprejme, ali se bo KD oddaljila od sedanjih zaveznikov, kar bi privedlo do nujnega razpusta parlamenta in novih volitev v vzdušju ostrega čelnega spopada. Galloni zatrjuje, da KD ne želi ne ene ne druge rešitve in zato meni, da je najbolje, če stvari ostanejo take, kot so. Socialisti so drugačnega mnenja. Predvsem jim ne gre za to, da bi zamrznili sedanjo neučinkovito Andreottije vo vlado še za eno leto, kot hoče KD. Slednja postavlja namreč rok evropskih parlamentarnih volitev, ki je predaleč. Craxi je poudaril, da ne sprejema nobene izmed postavljenih izbir. Socialisti nočejo predčasnih volitev, kakor tudi ne marajo, da bi vse ostalo tako, kakor sedaj. Potreben je vsaj skupen program, ki naj da vladi »trdno podlago«. Dlje od tega in poziva k «previd-nosti« Craxi ni šel, zato pa je verjetno tudi žel vrsto kritik in ostrih polemičnih napadov. Predvsem je levica stranke protestirala, češ da Craxi ne spoštuje načela o kolegial-nosti vodstva. Nadalje pa Lombardi obtožuje tajništvo, da nima jasnih idej in vodi stranko tjavdan. Zato je njegova skupina predložila politični dokument z zahtevo, da se vodstvo o njem izreče. Skoraj gotovo je, da se bo vodstvo ob tem dokumentu ločilo pri glasovanju z oblikovanjem večine (verjetno skupine okoli Craxija in Mancinija) ter manjšine (verjetno okoli Lombardije ve levice). Mnogi izmed diskutantov so kritizirali tajništvo stranke v zvezi z «afero Rumor« in vrenjem, ki ga je ta afera vzbudila v PSI. Seja vodstva PSI se ni zaključila in se bo nadaljevala. V razpravo je posegel proti poznemu Večeru tudi bivši tajnik Francesco De Martino, vendar njegovega posega niso še objavili, (st.s.) Prve zaporne kazni za netilce neredov BOLOGNA, 17. — Po naglem postopku je krajevno sodišče obsodilo na poldrugo in dve leti zaporne kazni tri moške (enega študenta in dve odrasli osebi) zaradi nedovoljenega nošenja orožja. Zajeli so jih pri železniški postaji, ko so metali molotovke. Zanimivo je, da je od trojice samo eden študent. ČLANEK MITJE RIBIČIČA ZA «MEDJUNAROPNO POLITIKO OSIMSKA REŠITEV JE ZA JUGOSLAVIJO ZCIED IZVAJANJA HELSINŠKE LISTINE Uresničevanje dogovorov preizkušnja za italijanski in jugoslovanske narode - Neurejena manjšinska vprašanja so najtežja hipoteka preteklosti, ki jo je treba odpraviti (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Ugledna beograjska revija «Medjunarodna politika«, ki izhaja tudi v tujih jezikih, v zadnji številki objavlja članek predsednika republiške konference socialistične zveze Slovenije Mitje Ribičiča ob ratifikaciji osimskega sporazuma. Iz članka povzemamo vse glavne misli. Trideset let po koncu druge svetovne vojne so končno razpleteni pomembni, lahko bi rekli strateški problemi — potrjena in določena je meja med Jugoslavijo in Italijo od Tržaškega zaliva do tromeje z Avstrijo. Pozitivno so rešeni tudi vsi drugi politični, gospodarski, nacionalni. socialni in ekološki problemi, specifični za meje, ki ločujejo narodnostno mešana ozemlja in prebivalstvo, ki živi na obmejnih območjih dveh držav z različrima družbenopolitičnima sistemoma — piše Mitja Ribičič. Gordijski vozel tako imenovanega «tržaškega vprašanja«, ki je bil videli skoraj nerešljiv, je z osimskim 'sporazumom presekan in odprto je novo poglavje v odnosih med jugoslovanskimi in italijanskim narodom na jugu Evrope in na Balkanu. To je prvi sporazum, ki so ga predstavniki jugoslovanskih narodov in italijanske republike resnično u-resničili suvereno in samostojno v skladu z lastnimi interesi in potrebami, v želji, da bi odstranili negativno dediščino in ostanke preteklosti in s, tem postavili temelje za novo povezanost med narodi, za plodno in ustvarjalno sodelovanje sosednjih držav. Osimski sporazum se torej razlikuje od prejšnjih pogodb in provizornih rešitev, ki niso mogle odstraniti akutnega žarišča sporov in komplikacij. Na jugoslovansko - italijanski meji je nastalo nekaj novega, izjemno pomembnega za razvoj odnosov v tem delu sveta. Nastal je institut odprte meje. Najprej je v vrste obmejnega prebivalstva in v politične strukture obeh držav, zatem pa tudi širše, prodrlo spoznanje, da bistvo nerešene meje ni v njenem prestavljanju, ozemeljskih pretenzijah in boju za pripojitev narodnostnih ozemelj, temveč da je problem mogoče uspešneje reševati s postopnim spreminjanjem meje, ki ločuje, v mejo, ki povezuje, spaja narode in ljudi. V kratkem obdobju enega desetletja je odprta meja postala pomembna pridobitev prebivalstva in vseh naprednih sil na obeh straneh meje. pridobitev, ki bi jo bilo mogoče ukiniti samo za ceno hudega političnega spopada z interesi obmejnega prebivalstva. Jugoslavija je prva socialistična ŽALOVANJE ZA VODITELJEM NAPREDNIH SOCIALISTOV V Libanonu ogorčenje proti morilcem Kamala Džumblata Večina je prepričana, da so umor pripravili Izraeki sporazumno s CIA in z dogovorom s sirskimi okupatorji - Džumblata so pokopali v njegovem rojstnem kraju BEJRUT, 17. — Po včerajšnjem umoru voditelja napredne libanonske socialistične stranke Kamala Džumblata je položaj v Libanonu izredno napet. V mnogih predelih države so se vneli spopadi med muslimani in maronitskimi kristjani. Napetost hočejo maroniti izkoristiti z alarmantnimi vestmi, češ da so muslimani zaceli iz maščevanja pobijati kristjane po ulicah, zlasti na območju, kjer so muslimani v večini in kjer se je rodil zahrbtno ubiti socialistični voditelj. Po nekaterih vesteh, naj bi bilo danes u-bitih kar 64 oseb. Vest so seveda razširili pristaši nacional - liberalne stranke, ki ji načeluje bivši predsednik republike. Do hudih incidentov po umoru Džumblata je prišlo tudi v zasedeni Cisjordaniji, kjer so se arabski demonstranti Spopadli z izraelskimi vojaki. Medtem ko so arabski občinski sveti v zasedenih mestih proglasili dan žalovanja, je mladina začela demonstrirati proti okupatorju. Po vesteh iz Tel Aviva ni prišlo do ostrejših spopadov. Kljub temu pa se bojijo, da se bo nezadovoljstvo povečalo, saj so v arabskem svetu prepričanj, da so Džumblata umorili po naročilu Izraelcev ali pa ameriške obveščevalne služ be CIA. V Tripolisu je polkovnik Gedafi izjavil ,da so umor Džumblata napravili revizionisti in fašisti, kj niso bili v stanju, da bi se postavili po robu skupnemu spvrgžniku, ki zaseda Palestino in ostala arabska ozemlja. V Bagdadu pa je vodstvo «Fronte», ki nasprotuje pogajanjem za reševanje palestnskega vpraša-pja obtožilo Sirijo, da je pripravila umor Džumblata. V Libanonu skušajo oblasti pomiriti duhove. Predsednik republike Sarkis, ki je odločno obsodil zločin, je izrazil tudi globoko žalovanje zaradi tragedije, ki je skupno z umorom K. Džumblata prizadela velik del Libanoncev, bojevnikov za svobodo Libanona in je zato sklical izredno sejo vlade, da prouči položaj. Ko je voditelj palestinskega osvobodilnega gibanja Jaser Arafat v Kairu zvedel za zločin je z solzami v očeh sporočil dogodek udeležencem vsedržavnega palestinskega sveta, ki je zasedal v egiptovski prestolnici. Arafat je dejal, da je bil Džumblat za Palestince močna u-darna bojna sila «na naši strani«. Medtem ko je večina predstavnikov palestinskega gibanja dala krivdo iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii ODNOSI MED «NAJTESNEJŠIMA ZAVEZNIKOMA> SE KRHAJO V znaku ranjenega «leoparda» za umor imperialističnemu sionizmu in ameriški obveščevalni službi, je skušal voditelj palestinske organizacije, ki podpira sirsko zasedbo Libanona, dokazati, da je bil Džumblat žrtev «lastnih pristašev«. V. tej o ceni je ostal osamljen, saj je .celo voditelj «libanonskega nacionalnega bloka« (zmeren kristjan) Rajmond Edde izjavil, da umor niso napravili kristjani, temveč tisti, ki so že neštetokrat hoteli ubiti tudi njega samega. Gre za sile. ki so zasedle ali pomagale zasesti L;banon. Pri tem je dodal, da je značilno, da je bil Džumblat umorjen kakih 100 metrov od sirskega bloka. Kamala Džumblata so včeraj pokopali v njegovem rojstnem kraju ob navzočnosti predsednika in večine članov vlade. Pogreba se je udeležila ogromna množica ljudi. Pekinški dnevnik o osimskem sporazumu PEKING, 17. — Kot poročajo zahodne tiskovne agencije, so v Pekingu ocenili osimski sporazum med Italijo in Jugoslavijo za pomemben in’ pozitiven dogodek, ki bo prispeval k o-krepitvi protihegemonističnega boja v Evropi in v Sredozemlju, tako piše danes pekinški »Ljudski dnevnik«. Dnevnik ugodno ocenjuje sporazum in pravi, da Italija in Jugoslavija imata važen strateški položaj v južnem delu Evrope in v Sredozemlju, kjer se že dlje časa obe super sili soočata v njunem naporu za prevladovanje na kontinentu. država v svetu —■ ugotavlja Mitja Ribičič — ki je popolnoma odprla meje, dovolila svobodno gibanje prebivalstva in zaposlovanje v svetu, ukinila vizume z vsemi državami, ki so pristale na svobodno medsebojno gibanje svojih državljanov. Hkrati je široko odprla vrata za gospodarsko, tehnološko znanstveno, kulturno in športno povezovanje Jugoslovanov na vseh celinah. Osimski sporazum je odstranil negativne izkušnje in ostanke preteklosti in je v zasnovi svojih številnih dokumentov absorbiral številne dosedanje pozitivne pridobitve in izkušnje — pridobitve skupnega boja proti fašizmu, izkušnje maloobmejnega osebnega in blagovnega sodelovanja, sodelovanja občin in pobra-timskega povezovanja šestdesetih jugoslovanskih in italijanskih mest. doseženo raven pravic slovenske in italijanske manjšine, ki sta pomemben subjekt v izgrajevanju novih odnosov. Osimski sporazum je vzor mednarodnega dogovora prav zato. ker ni usmerjen samo k reševanju ostankov preteklosti in ker ne rešuje samo starih nesporazumov in sporov, temveč je predvsem usmerjen v prihodnost in ustvarjanje temeljev za nove vizije medsebojnih odnosov. Odprl je možnosti za nove oblike gospodarske in tehnološke integracije na območju, ki je bilo v gospodarskem in razvojnem pogledu prizadeto zlasti zaradi nerešenega mejnega vprašanja in nacionalno zaostrenih odnosov. Ukinitev hipoteke nerešenih obmejnih problemov in ureditev manj šinskih pravic za dele slovenskega in italijanskega naroda, sta ustvarili solidne temelje za trajno in široko gospodarsko sodelovanje Jugoslavije in Italije. V tem sklepu je koristno sredstvo tudi prosta industrijska cona. Po eni strani bo v marsičem olajšala vključevanje in ekonomsko povezovanje tega območja z Evropsko gospodarsko skupnostjo in, po drugi strani s celotnirtH jdgdSlovafiskim zaledjem in širše proti vzhodu. Hkrati bo ustvarila tudi solidne temelje za skupno nastopanje z Italijo na tretjih tržiščih in v gospodarstvih neuvrščenih držav. Gre za novo kvaliteto, ki dokazuje pravilnost naše odprte zunanje, politike povezanosti in sodelovanja. Obdobje po Osimu bo na veliki preizkušnji, ko bo treba pokazati, v kateri smeri se mora razvijati uresničevanje sklepnega dokumenta iz Helsinkov na vseh mejah in v vseh strukturah sodobne Evrope. Če bi os!m3ke spo-azume od dokumenta do dokumenta, od črke do črke primerjali s sklepnim dokumentom konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, bi se zelo hitro izkazalo, da v celoti vsebujejo intence helsinškega srečanja evropskih držav, ki naj bi prispevale k odpravljanju blokovske zaprtosti. Vse tri «košare» sklepnega dokumenta konference o varnosti in sodelovanju v Evropi so zapisane v Osimu. Tudi ta sporazum temelji na desetih načelih nevmešavanja in suverenosti dveh etiopskih držav, odpira velike možnosti za gospodarsko. kulturno, znanstveno in ekološko multilateralno sodelovanje in je pomemben prispevek k zaščiti narodnostnih, manjšinskih in drugih temeljnih državljanskih pravic o gibanju ljudi, idej in blaga. Hkrati je osimski dokument pomemben tudi za uresničevanje helsinškega dokumenta glede Sredozemlja in bližnje vzhodne krize, saj sta Italija in Jugoslavija kot sredozemski sosjedi s svojimi odnosi in položajem neposredno vključeni tudi v reševanje sporov v svoji bližini. Torej ne gre samo za bilateralni sporazum, ki se končuje na mejah Jugoslavije in Italije. Vpliv postosimskega obdobja se bo vse bolj in vse globlje čutil tudi v evropski in svetovni politiki. Območje, na katerem živijo in se razvijajo italijanski, jugoslovanski in številni drugi balkanski narodi in narodnosti, ima določene skupne značilnosti, ki te narode povezujejo v strateško skupnih družbenoekonomskih hotenjih in cTjih. Naslednja značilnost tega skupno ga življenjskega in delovnega pro štora je v tem, da je to pravi mo zaik različnih narodov in manjšin, različnih kulturnih dosežkov, demo kratičnih t.-adicij. religij in običajev. V bistvu so to narodi, ki so kasnili pri ustanavljanju svoje lastne suverene države, vplivi velikih sil na tem območju pa so bili močnejši kot drugod. Zato je druga osnovna gibalna s'la napredka narodov na Balkanu protikolonialna in protiimperialistična usmeritev, boj za svobodo, neodvisnost in enakopravne odnose med narodi. Številni nerešeni manjšinski problemi so samo del tega protiimperialistič-nega in protihegemonističnega boja narodov na tem območju, pri ee- (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN, 16. — Zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Gen-scher je s svojega nepričakovanega ivashinfftonskega izleta včeraj prinesel sporočilo, da bi bilo govoriti o krizi v odnosih med ZDA in ZR Nemčijo «zelo zgrešeno*. Krize torej ni, razmerje moči med Bonnom in velikanom onstran Atlantika pa je vendarle toliko spremenjeno v korist vodilne ekonomske sile zahodne Evrope, da številna sporna vprašanja, ki jih na obisku pri Jimmpiu Carterju gasi zdaj Brandt, zdaj Genscher, zdaj kancler Schmidt, nikakor ni več mogoče imeti samo za občasne prepirčke, ampak za znamenje globokih in daljnosežnih protislovij. Bonn je pred dvema letoma s sklenitvijo «atomskega posla stoletja» z brazilsko vlado, ki predvideva postavitev osmih kompletnih atomskih elektrarn v vrednosti 13 pidi jard mark, odločno in zavestno dregnil v osje gnezdo, saj je očitno posegel v nuklearni monopol ZDA na «zeleni celini». Pri tem pravzaprav ni tako pomembno, koliko je pri zadevi šlo za spodbudo zahodnonem. škemu nacionalnemu prestižu, zn povsem komercialne interese aV pa za praktično preizkušnjo refleksov spričo notranjih napetosti utrujenega tstarejšega brala*. Kakorkoli že — zahodnonemška industrija je dobila svoje največje povojno naročilo, atlantsko zavezništvo pa verjetno tudi največje povojno jabolko spora. *Atomski prepir» med Bonnom in Washingtonom se bo očitno še nadaljeval, saj po celi vrsti dosedanjih razgovorov na vseh ravneh se nobena izmed sprtih strani ni premaknila iz Izhodiščnih pozicij: Nemci poudarjajo, da bodo spoštovali svoje pogodbene obveznosti, ki jih imajo do brazilske vlade, Američani pa prav tako vztrajno ponavljajo svoje pridržke, ki jih utemeljujejo z bojaznijo, češ da lahko Brazilci mirno električnega toka «izdelajos> tudi kakšno atomsko bombo. O interesih svojega oboroževalnega stroja in želji po politični dominaciji nad Latinsko Ameriko pa niti besen e! Kol je tp v prijateljskem prepričevanju med zavezniki v navadi, so vojaški strategi in gospodarski svetovalci-ameriškega predsednika, zahodnim Nemcem takoj žogo vrnili. Ceno za ameriško razočaranje svri-čo banske neposlušnosti in nepopustljivosti pri atomskem poslu je pred dnevi plačal denpard Ih-, novi prototip zahodu on cmškega tanka o katerem so v tukajšnjem časopisju pisali že prave pesn tve, televizija pa mu je kot zvezdniku, posvetila celo vrsto oddaj. Namesto, da zi ta zadnji izdelek v seriji slovitih nemških oklopnikov, ki nosijo «ži-valska imena» — posebno znamenit je bil svoj čas n. oziroma 7.000 čilskih beguncev. Po vsej Evropi, precej jih je zlasti v severnih in srednjeevropskih državah. naj bi jih bilo celo okoli 2 milijona. Večina, tako so v krajšem razgovoru povedali 27-letni Abel Espino-z.a Lezana, 21-letni Enrique Varga Rosas. 24-letni Hestor Pozo Calderon in 26-letni Rene Olmos Tap;a, jih je pribežala preko Argentine, kakor tudi oni sami. Skozi to južnoameriško MiiiiiiimiiiiiininMiHiiiiiniMiMHimiiiiniiiiiMiiiivMiiiiiiMMiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiMiiiiHiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuAi ZA NOVE NALOŽBE IN ŠIRŠO ZAPOSLENOST MLADINE Tudi v Trstu 4-urna stavka delavstva industrijske stroke Delo v obratih bo zastalo od 8. do 12. ure - Gradbeni delavci bodo stavkali ves dan - Ob 10. uri na Garibaldijevem trgu množičen shod V okviru vsedržavne stavke industrijskih delavcev, ki jo je oklicala sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL, bo tudi na našem področju danes od 8. do 12. ure zastalo delo v vseh industrijskih obratih. Delavci zaposleni v gradbeništvu bodo stavkali ves dan, druge industrijske kategorije pa bodo stavka le .4 ure, večina kakor rečeno dopoldne, delavci drugih izmen pa zadnje štiri ure ustrezne izmene. Tajništvo pokrajinske zveze CGIL . CISL - UIL je'včeraj izdalo daljše obvestilo, v katerem med drugim navaja razloge, zaradi katerih je vsedržavna sindikalna zveza oklicala današnjo stavko: sindikalno gibanje zahteva sestavo načrta za nove naložbe v državnem gospodarstvu in takojšnjo uresničitev posegov, ki so predvideni za okrepitev zaposlenosti na jugu države. Kar zadeva naše kraje, pa se sin- imMiimiiMaiiMiuiMiMiniiiiifiuiHfiiiniiMiiiMMiitiniiiiiiiiniitim.iiiiimitmiiHitiiMiiHiiMitiiimiimiimn NA ZBOROVANJU UNIVERZITETNIH ŠTUDENTOV Pristransko vodenje zborovanja privedlo do dvoumne resolucije Pripravljenost delavskih svetom ter enotne pokrajinske sipdikaine federacije na soočenje s študenti dikalna zveza zavzema zlasti za o-hranitev sedanje ravni zaposlenosti, ki jo kakor znano ogrožajo številni dejavniki, predvsem pa kriza, ki je zajela vrsto vodilnih industrij na Tržaškem. Sindikati nadalje zahtevajo, naj pristojni vladni organi sestavijo načrt za zaposlovanje mladine, zlasti mlatlh irttelektualcev in žensk. Stavka ima namen podpreti tudi zahtevo po spremembi vladnih ukrepov, ki zadevajo premično lestvico, po zaščiti republiških inštitucij in demokracije in po zavračanju vsakega poskusa nasilja in prisile v gospodarskem in socialnem življenju države. Stavkajoči delavci se bodo danes ob 8.30 zbrali pri Lloydovem stolpu, nakar se bodo v sprevodu po mestnih ulicah podali n'a Garibaldijev trg. kjer bo ob 10. uri množičen shod. Spregovorila bosta zastopnik sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL in predstavnik študentov, ker se je>* študentska mladina odzvala na povabilo delavcev za skupni nastop v tem težkem obdobju gospodarske1 krize. Na tržaški univerzi je bilo včeraj že drugo splošno zborovanje študentov v tem tednu. Če smo prvo, torej ponedeljkovo zborovanje, pozitivno ocenili, si ne upamo podobno oceniti včerajšnjega.. Ob koncu zborovanja se predsedstvo ni izkazalo za nepristransko; vodenje zborovanja v končni fazi je bilo vse prej kot urejeno. To-so izkoristili tisti avtonomisti, ki v teh dneh povsod v Italiji rovarijo proti organiziranemu delavskemu gibanju. V takem neredu je študentska skupščina izglasovala resolucijo, ki .je politično dvoumna, saj napoveduje udeležbo študentov na današnji vsedržavni llavki za zaposlitev in Jug, po vsebini in po duhu pa nasprotuje strategiji enotne sindikalne zveae. • Glavna dvorana tržaške univerze ni bila sicer ob tej priložnosti polna. Že ob samem začetku zbora so predsedstvo zasedle predstavnice tržaškega feminističnega gibanja. Tudi prve diskutantke so obravnavale izključno ženska vprašanja v današnji družbi, včasih zelo ostro in polemično do sindikata. Nakar je posegla predstavnica delavskega sveta tovarne Stock, ki je kot ženska in kot delavka obravnavala družbena vprašanja in probleme ter borbo žensk v današnji družbeni stvarnosti. Odgovorila je istočasno slepemu napadu na sindikalno gibanje. Prisotna sta še bila predstavnika delavskih svetov Tovarne velikih motorjev in Cantieri Alto Adriatico, Minister za turizem seznanjen s poletnimi prireditvami v Trstu Minister za turizem Antoniozzi je v torek sprejel delegacijo tržaške avtonomne letoviščarske ustanove, ki* jo je vodil predsednik Tombesi. Najprej je poudarila pomembno vlogo, ki jo za Trst, zaradi njegove zemljepisne lege in trenutrlega gospodarskega položaja, imajo turistične in kulturne pobude, ki bi po eni strani popestrile kulturno življenje v mestu, po dbugi pa privabile kakovosten turizem. Ministru Antoniozzi-ju je delegacija orisala prireditve, ki se bodo odvijale v Trstu to poletje, posebej pa je poudarila pobude letoviščarske ustanove. Med temi je podrobneje opisala Festival operete, pri katerem sodeluje tržaška operna hiša Verdi, ter Festival znanstvenofantastičnega filma. ki sta povabila študentsko in žensko delegacijo na tovarniške kongrese sindikata kovinarjev. Za pokrajinsko enotno sindikalno zvezo so govorili Degrassi, Giajuz in Trebbi. Sindikalisti so omenili, da načrtujejo deželno konferenco o mladinski in ženski zaposlitvi. Izrazili so voljo po soočanju s študentskim gibanjem ob upoštevanju samostojnih sklepov tega. Že ob tem so avtonomni mladinci precej motili. Nihče pa ni nasprotoval, ko je neki študent predložil resolucijo, ki obsoja pisanje tržaškega «Piccola» o študentskem gibanju in celo odreka časnikarjem tega dnevnika pristop k študentskim zborovanjem. Študentovsko zborovanje je v slovenščini pozdravila Suzi Pertot, ki je predstavljala slovensko dijaško gibanje. V italijanščini je univerzitetne študente seznanila z razlogi, ki so privedli slovenske dijake k zasedbi višjih srednjih šol na Tržaškem. ■' 1 Naj še omenimo, da je neki študent predlagal popravek k resoluciji, ki je v bistvu obsojal nasilje kot način boja Studenskega gibanja. V vzdušju, ki smo ga prej opisali, pa ni bilo mogoče dodati popravek prvotni resoluciji. Povorka univerzitetnih študentov bo krenila danes Izpred glavnega , - „ , . sedeža univerze v. mestno središče Pr sostvoval bo član vsedržavnega Danes in jutri na sedežu sindikata 6. pokrajinski kongres organizacije FILLEA-CGIL Pokrajinsko tajništvo FILLF.A -CGIL, ki združuje delavce s področij lesng in gradbene industrije, sklicuje za danes in jutri 6. pokrajinski kongres kategorije. Kongres se bo začel danes dopoldne ob 9. uri v dvorani »Giuseppe Di Vitto-rio* na sedežu CGIL v Ul. Ponda-res, in sicer z uvodnim poročilom, ki ga bo podal dosedanji pokrajin-tajnik organizacije G. Mauri. bliža 30. junij, ko bo zapadla veljavnost najemninskih pogodb, vlada pa še vedno ni rešila vprašanja pravičnih najemnin. SUNIA namerava opozoriti občinsko komisijo tudi na pojav, ki se v zadnjem času močno širi tudi na Tržaškem, da oddajajo lastniki v najem opremljena stanovanja, za katera ne velja-, jo pravila običajne najemninske pogodbe in torej tudi ne bodoča pravila o pravični najemnini. SUNIA zato vabi vse prizadete, naj organizirano nastopijo proti navedenim zlorabam. Urnik ANPI-VZPI Urad ANPI - VZPI v Ulici Crispi štev. 3 je po sklepu tajništva združenja odprt tri dni tedensko in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Uradne ure so: dopoldne od 10. do 12. ure In popoldne od 17. do 19. ure. «Nuova scena» v Avditoriju državo, ki je čedalje bolj sovražno razpoložena do čilskih beguncev, jih ju od Pinochetovega udara šlo nad 3 milijone. Menijo, da jih trenutno živi tam okoli milijon 600 tisoč. Njihov glavni cilj je najti kakršnokoli zaposlitev, da bi zagotovili družini, ki .je ostala v Čilu, vsaj najnujnejša sredstva za preživljanje, kar je, zaradi vrtoglavega naraščanja cen, iz dneva v dan težje. Skorajda neznosni za čilske demo krate so živi jen iški pogoji v Argentini postali po Videlovem udaru, ki je uvedel strogo policijsko nadzorstvo. Tudi dvakrat tedensko, tako so nam pripovedovali mladi Čilenci, ki so tam živeli nekaj let, so policijski agenti vdrli v njihova stanovanja, razbijali in premetavali ter pretepli vsakogar, ki jim je karkoli ugovarjal. Tako ustrahovanje in pa dejstvo, da je tudi najslabše plačano delo v Argentini za Čilenca zmeraj večja utopija, sta botrovali pobegu Poza. Lezone, Vange in Tapie. Prvi cilj, priti do Evrope, so dosegli, zdaj je pred njimi težja naloga — najt. ustrezno zaposlitev, ki bi jim omogočila, da bi preživljali precej številne družine, ki so v Argentini ali Čilu. Vendar bi jim morala pri tem pomagati vsa demokratična jav. nost v Italiji, da bi si tudi v ča«u hude gospodarske krize vsi Čilci, ki jih je fašistični režim pognal iz dompvine, ustvarili polnopravno življenje do povratka v Čile. Jožefovo v Ricmanjih' Ricmanje se pripravljajo na praznovanje vaškega patrona. Letos bo prav na Jožefom prvi dosedanji praznik spremenjen v delavnik po novem zakonu št. 54. Kljub temu to ne bo oviralo domačih in tujih kramarjev, ki žp pripravljalo stojnice za soboto in nedeljo. Ta ric-manjski praznih navadno napoveduje pomlad. Kaže. da bo tudi letos tako, saj je vreme že spomladansko in če bo vzdržalo do konca tedna, bodo Ricmanje doživele pravi naval ljudi, kot se ponavlja vsako leto ob lepem vremenu. Obisk za to praznik je namreč postal .za marsikoga dan oddiha po delu. Množica se rada porazkropi po travnikih. prepešači strmo vaško cesto ob številnih stojnicah, ali pa se zgrne v gostilne in osmice. Pred leti je bilo v navadi romanje v Ricmanje prisotnost pri maši in šele nato *prosta zabava, časi pa se spreminjajo in/ večina mladine ne ve za to staro navado. V soboto in nedeljo So v Ricma nje posebno vabljeni slavljenci Jožeti in Jožefe na kozarec vina in prigrizek pršuta. V. L. *L’Amleto non si pub fare* Vit-toria Franceschia. v režiji France-sca Macedonie, ki jo gledališka zadruga tCooperativa teatrale Nuo-va scena» te dni uprizarja v Trstu v sklopu pobude Rassegna Audito-rium, je igra v igri. Odsotnost glavnega igralca in vodje- skupine onemogoči uprizoritev Hamleta, toda osvobodi ostala nadzorstva, prisotnost občinstva pa jih prisilili k improvizaciji. Sprožita se tako vsa i-grivost in domiselnost igralcev, ki se končno lahko tgrejo gledališče*. Na stvarnost jih stalno opozarjata dva klovna, ki pozorno spremljata in komentirata dogajanja na o-dru in za njim. Za zaključek sku pina hoče zaigrati kratkočasno farso, vse ostalo besedilo je bilo namreč satirično . angažirano, ki pa se sprevrže t> tragedijo, ko odkrijejo truplo glavnega igralca. Kot reče klovn - avtor, je predstave konec, če se je sploh kdaj pričela. Hild MIM9ŠIIIIIIIIIII1IIIIIIIHIIIIII1IIIMIIIHI n iifmifiiinm(iiinimiifiinniiiiiiiiiiiii(iiinmiiniigia»iiiiiii mini VČERAJ PONOČI PRI SV. VIDU ZAŽIGALNA STEKLENICA V OKNO KOMISARIATA JAVNE VARNOSTI Policija »e išče atentatorje - Odločen protest krajevne sekcije KPI Združenje jusarskih upravičencev za OPČINE - BANE SKLICUJE II. redni občni zbor jutri, 19. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. VABI svoje člane, nečlane in posestnike, ki imajo zemljišča v načrtovani. industrijski coni na Krasu in druge zainteresirane ljudi. Dnevni red: 1. Poročilo o delu v letu 1976. 2. Volitve novih članov odbora. 3. Industrijska cona na Krasu — problem zemljišč. 4. Posvet o industrijski coni na Krasu na sestanku v Bazovici. 5. Razprava. Gledališča AVDITORIJ Danes, ob 20.30 — Cooperativa Nuova Scena: «L'Amleto non si puo fare* V. Franceschija. Režija France-sco Macedonio. Veljavni so odrezki Auditorium. ROSSETTI Jutri, 19. t.m., Teatro di Roma: «Misura per misura* Shakespeara. Režija Luigi Squarzina. V. abonmajski odrezek. Rezervacije za vse predstave pri Osrednji blagajni VERDI Od 29. marca dalje »Luisa* G. Charpentiera. Rezija Giulio Chazalet-tes. V glavnih logah bodo nastopili pevci A. Maliponte, G. Merighi, R. Laghezza in P. VVashington. ob 9. uri. Ob koncu manifestacije bo poleg predstavnika enotne sindikalne zveze spregovoril študent, (bj) Zborovanje dijakov m saamtenem liceju tajništva FILLEA . CGIL T. Espo-sito. Glavna tema kongresa, ki bo trajal danes ves dan in se zaključil jutri ob 12.30, se bo nanašala na probleme, ki zadevajo razvoj gradbeništva v naših krajih, zlasti kar zadeva načrte, ki so jih za to področje sestavile tržaška občina in pokrajina ter dežela Furlanija - Julijska krajina. Obravnavali bodo tudi načrte, ki zadevajo celotno državno ozemlje, poseben poudarek pa bodo posvetili vprašanju obnove potresnih območij v videmski in por-denonski pokrajini. Pred zaključkom kongresa bodo obnovili vodstvo organizacije in izvolili delegate na vsedržavni kongres FILLEA - CGIL. SUNIA za čimprejšnjo uvedbo pravičnih najemnin Enotni sindikat stanovanjskih u-pravičencev SUNIA bo te dni nastopil pri občinski komisiji za najemnine z zahtevo, naj se čim prej zavzame pri pristojnih oblasteh v Rimu za rešitev perečega vprašanja določitve tako imenovanih pravičnih najemnin. Naglo se namreč Včeraj ponoči so še neznani pre-napeteži odvrgli zažigalno steklenico skozi okno komisariata javne varnosti za Sv. Vid in Staro mesto v Ul. s. Vito 6. Dogodek se je pripetil malo pred eno uro, ko je dežurni stražnik slišal, da je nekdo razbil šif>o urada za osebje in za tujce. Nemudoma je stekel pogledat, kaj se je zgodilo, in videl, da so pisarno zajeli plemeni. Ni mu torej preosta-jalo drugega, kot da telefonira gasilcem in letečemu oddelku kvesture. Gasilci so v kratkem času pogasili požar, medtem pa so policijske obhodnice pregledale vse sosednje ulice, a niso našle nikogar. Dežurni agent je vsekakor dejal, da so atentatorji verjetno zbežali peš, ker po eksploziji ni slišal ne avtomobila ne motorja. Kot nam je povedal načelnik komisariata polk. Cesari, ni atentat povzročil velike škode, saj gre za manj pomemben urad komisariata. Navojnice so bile ponoči odprte, ker so jih verjetno zvečer pozabili zapreti, in to okoliščino so izkoristili prenapeteži, ki so zagnali v š;po dvolitrsko steklenico bencina, na grlo katere so pritrdili več posebnih vžigalic, ki iih z vetrom ni mogoče ugasniti. To je prvi atentat na sedež policije v našem mestu v vseh povojnih letih. V zvezi z včerajšnjim atentatom je izdala sekcija KPI za Sv. Vid in Staro mesto tiskovno poročilo, v katerem je odločno obsodila atentat na policijski komisariat in izrazila solidarnost z varnostnimi organi. KPI je mnenja, da sodi atentat v strategijo ustvarjanja napetosti in v provokatorsko vzdušje, ki je zajelo tudi naše mesto ter da je pomembno dejstvo, da je do atentata prišlo nekaj ur potem, ko so »znani škvadristi organizacije Fronte della gioventh provokatorsko napadli licej Galilei*. Komunisti od Sv. Vida ob tej priložnosti naglašajo, da morajo vse demokratične sile, republiške inštitucije in varnostni organi skrbeti za to, da se v kali zatrejo ti škvadristični podvigi in da se o-mogoči miren potek demokratičnega življenja. Zato KPI poziva vse demokratično prebivalstvo Sv. Vida k enotni demokratični in protifašistični budnosti. Čelno trčenje pri Boljuncu V čelnem trčenju pri tovarni Velikih motorjev se je včeraj popoldne ponesrečil 29-letm strugar Marino Lonzar (Scala Santa 84), Mož se je s svojim fiatom 126 peljal proti Boljuncu, ko je pred seboj nenadoma zagledal avtomobil fiat 600, v katerem se je vozila 63-let-na Francesca Deveglia (Drevored XX. septembra). Trčenje je bilo neizogibno. Po ugotovitvah policijskih agentov, ki so posegli, je ženska prehitevala neki tovornjak. Lonzar si je pri trčenju zlomil koleno ter zadobil več lažjih poškodb Sprejeli so’ ga na ortopedski oddelek t prognozo okrevanja v 40 dneh. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom THORNTON WILDER ZAENKRAT SMO SE IZMAZALI (The Skin of our Teeth) igra v treh dejanjih Prvič v slovenščini Prevod France Jamnik Scena Klavdij Palčič Kostumi Marija Vidau Glasba Pavle Merku Režija FRANCE JAMNIK Danes, 18. t.m., ob 16. uri za abonma red I in ob 20. uri za abonma red J. Jutri, 20. t.m., ob 20.30 za abonma red F — sindikalni. V nedeljo, 20. t.m., ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri. V torek, 22. t.m., ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo. SPD TABOR - OPČINE A. Strindberg OČE prevod iz italijanščine ELZA ANTONAC Scena in režija Marko Sosič Premiera danes, 18. marca 1977, ob 20. uri. Ponovitev v nedeljo, 20. marca, ob 16.30. V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Vabljeni! PD VALENTIN VODNIK vabi v Torklo na otvoritev slikarske razstave. Razstavljata HIJACINT JUSSA in VLADIMIR KLANJŠČEK Danes, 18. marca, ob 20.30 Kino l m GLASBENA MATICA TRST Sezona 1976-77 Osmi abonmajski koncert V sredo, 23. marca 1977, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KLAVIRSKI RECITAL JANEZA LOVŠETA Na sporedu: Matičič, Beethoven, Skrjabin, Ravel, Faure, Chopin Rezervacije, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29. tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SLORI sporoča, da je 3. redni'občni zbor odložen na petek, 25. t.m. Včeraj-danes Danes, PETEK, 18. marca EDVARD Sonse vzide ob 6.12 in zatone ob 18.14. — Dolžina dneva 12.02. — Luna vzide ob 5.19 in. zatone ob 17.08. Jutri, SOBOTA, 19. marca JOŽEF Vreme včeraj: Najvišja temperatura 15 stopinj, najnižja 8,1 stopinje, ob 19. uri 12,6 stopinje, zračni pritisk 1022,5 mb. rahlo pada, brezvetrje, nebo 4/10 pooblačeno, vlaga 64-odstot-na. morje mimo, temperatura morja 11,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 17. marca so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 86-letna Virginia Grassi vd. Landucci, 85-letna Lui-gia Calegato, 7Metna Oliva Sinco-vich vd. Lalovičh, 85-letna Giovan-na Bortolin vd. Stagni, 74-letna An-na Balentin vd. Mislej, 76-letni Antonio Fizko, 76-letna Giovanna Rc-bez vd. Mosetti, 67-letna Francesca Bernobich por. Rusalem, 53-letni Sergio Borri, 94-letna Emma Fran-covich, 87-letni Giovanni Rossi, 55-letni Aldo Antoni. La Cappella Undergruond 19.00—21.3® »Jugemaut*. Richarda Lesterja. O mar Sharif in Richard Harris. BarV" ni film. Movie Club 77. Danes v domu študetv la A (Ul. F. Severo 158, tel. 53223). 18.00 Palerrrijev «La peccatrice* (1940). igra Paola Barbara. — 20.30 Pavonijev *I.a peccatrice* (1975 v barvah) igra Zeudi Araya. Ariston 16.30 «L’iiomo che fuggl dal futuro*. Barvni znanstveno fanta" stični film. Mignon 16.00 »Vincitori e vinti — Sil* vestro e Gonzales*. Barvna risanka. Naziounle 16.00 «11 ginecologo deli® mutua*. Renzo Montagnani. Prepove" dan mladini pod 18. letom. Barvni Grattacielo 16.30 «11 cinico, 1'infame. il violenti*. Maurizio Merli in Tomas Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Fenice 16.00 »Panico nello stadio*. Charlton Heston, John CassaveteJ. Prepovedan mladini pod 14. let"'1'-Barvni film. Excelsior 16.00 «L'altra meta del cie-lo». Monica Vitti in Adriano Celem tano*. Barvni film. Eden 16.30 «Quel!aN strana ragazza che abita in fondo al viale*. Jodie F<>" ster, Martin Sheen in Alexis Smith. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00-22.15 «Charleston». B>ld Spencer, Herbert Lom, M. Starck. Barvni film za vse. Aurora 16.30—19.00—22.00 «Mary PoP" pins*. Barvni film Walta DisneJ*- Capital 16.30 »Sturmtruppen*. R. P°l' zetto, N. Toffolo. Barvni film. Cristallo 16.00 «Casanova». Donakj Sutherland. Prepovedan mladini P°" 18. letom. Barvni film.. Moderno 16.30 «Sturmtruppen». R. Po* zetto, N. Toffolo. Barvni film za vse. Filodrammatico «L'educanda». PreP°" vedan mladini pod 18. letom. Barvni Ideale 16 00 «C'era una volta il West»-Henry ' Fonda, Charles Bronson >" Claudia Cardinale. Barvni film. Impero 16.00 »Signori e signore*. R®-zija Pietro Germi. Prepovedan ml*" dini pod 14. letom. Barvni film. Vittorio Venelo tSigonri e signor*. buonanotte*. Ugo Tognazzi in Senta Berger. Barvni film. Radio 16.00 «Tommy». Roger Daltr^, in Elton John. Rock opera. Barvi" film. Abbazia 16.00 »Ondata di piacere*. Cliver in S. Dionisio. Prepovedal mladini pod 18. letom. Barvni fil®1' Astra 16.30 «Grazie nonna*. Edvig® Fenech, E. Simonetti. Prepoved*11 mladini pod 14. letom. Barvni ffljj Volta (Milje) 17.00 «La moglie verfh' ne*. Renzo Montagnani. E. Fenech; Carol Baker. Prepovedan mladim pod 18. letom. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. Son-cini 179, Ul. Revoltella 41. (Od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5. Čampo S. Gia-cotno 1. ZDRAVSTVENA DELJENA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure; telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje, Zgonik: tet 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sekljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271 124 Mali oglasi TRGOVINA STYLMODA, Ul. S. Nicolo 22 Išče vajenko. Predstaviti se v trgovini. Razna obvestila Občni zbor jusarskih upravičene* Iz Trebč bo v petek, 25. marca. 0 20.30 v Ljudskem domu v Trebča"' rj. Namesto cvetja na grob Franca j doviča darujeta Irma in Egon 20-0 lir za ŠD Polet in 10,000 lir za Adr>a- Namesto cvetja na grob Marie' Pertot daruje Miljo Gombač 10-000 za ŠZ Bor. . Namesto cvetja na grob nepo*® ne Mariole Pertot darujejo D11*’ Darko in Igor Kosmina 5.000 lir Dijaško matico. j V počastitev spomina Mariole darujeta Olga in Vladimir Uršič lir za SZ Bor. f). V počastitev spomina drage šice Mariole Pert.ot darujeta Tonč in Emil Colja 10.000 lir za Dijass matico. .. V spomin na Mariolo Pertot ca ./i jeta Elda in Gojmir Demšar lir za ŠZ Bor. u V spomin na drago Mariolo P®1!» daruje družina Mario Martelanc *■ lir za šZ Bor. . ,e Namesto cvetja na grob Mar' Pertot daruje Franc Brus 5.000 hf ŠZ Bor. 10 0°° c nor. Ob 8. obletnici smrti drage ^ .jf Antonije daruje Ana Kariš 10.000 za žrtve potresa v Beneški Slov®11" Uprava in uredništvo* Primo*"* ^ ga dnevnika izrekata svoje najv o je sožalje raznašalki Anici Ud®V, i/. Nabrežine ob izgubi moža * ca Udoviča. Kolesarski klub »Adria* izreka jemu podpredsedniku Stojanu U'd<> najgloblje sožalje ob težki Izgubi ot Obveščamo, da bo pogreb MARIJE (MARIOLE) PERTOT jutri. 19. t.m., ob 12.30 na barko vi janskem pokopališču. DRUŽINA Trst, 18. marca 1977 Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3, tel. 38006 GORIŠKI DNEVNIK 18. marca 1977 Gradnja postajališča pri Fernetičih IIU t 4* .sil m V ZVEZI Z AFERO APT RIBI KPI in PSI za izredno sklicanje goriškega pokrajinskega sveta Stališče sindikalne federacije o vprašanju financ avtobusnega podjetja • Prihodnji teden seji občinskih svetov v Tržiču in Eradežu •v~ Gradnja tovornega postajališča lri Fernetičih se pospešeno nadaljuje Na gradbišču je trenutno zapornih okrog 150 delavcev in strokovnjakov, ki pripadajo glavnemu L!vajalcu druge faze del, družbi arsura, in okrog 10 manjšim tvrd-štn, katerim je Farsura zaupala |3zna naročila. Carinsko poslopje pa sliki) bo predvidoma dograjeno r opremljeno do konca letošnjega Pa, nadvoz za cesto Fernetiči -bodo izročili prometu proti kon-C|J maja, prav tako do konca maja J4 bodo uredili prvih 10.000 kvantnih metrov parkirnega prosto-,a za tovornjake. Družba Farsura se je »voj čas obvezala, da bo izročila novo carinarnico iz montažnih delov v roku 12 mesecev od podpisa ustrezne pogodbe (10. junija lani), gradnja pa je v zamudi iz več razlogov. Predvsem je družba morala čakati 3 mesece na dovoljenje za prevoz razstreliva in miniranje, približno dva meseca časa je zahtevala utrditev temeljev carinskega poslopja z o-krog 100 oporniki, nadaljnji mesec zamude pa je povzročilo neugodno vreme v zimskem času. Kar zadeva nadvoz, so pri Far-suri prepričani, da bo objekt končno dograjen v 35-40 dneh, nakar bodo morali položiti še asfaltno prevleko in urediti ostale nadgradnje. Nekoliko počasneje gre drlo od rok na parkirnem prostoru, ki ga na južni strani še širijo, tako da bo njegova dokončna površina znašala nekaj nad 100.000 kvadratnih metrov. Tu urejujejo vse potrebne napeljave, odvodno kanalizacijo in čistilne naprave za oljnate in druge odplake, tako da se bo v glavni odvodni kanal stekala le prečiščena voda. Takih čistilnih naprav bo na vse ploščadi okrog 160. V kratkem bodo začeli montirati tudi svetlobne strukture. Gre za 12 stolpov, visokih 35 metrov, od katerih bo vsak opremljen z dvema žarnicama ali bolje žarometoma po 200 vatov. ...............................................................................................................................................iiimiiiii....... beneški dnevnik Plodno informativno srečanje ttied beneškimi društvi in KPI °osimski čas mora pozitivno vplivati tudi na gospodarski in narodnostni razvoj Beneške Slovenije povabilo prof. Viljema čema, ' Prišlo 15. marca v kulturnem Jožku »Ivan Trinto, do srečanja Jed beneškimi slovenskimi kulturni krožki in predstavniki KPI za ^iad, Manzano in za Nadiške do-?**• Osrednja tema srečanja je bi-* razprava O izvajanju osimskega ^razuma, ki naj z novimi smerni--omogoči gospodarski' socialni Jjtulturni prerod Nadiških dojin in padskega področja. Vsestransko ■treba utrditi že obstoječe vezi 5® Slovenci in krajevnimi demoničnimi silami ter poglobiti pri-"eljstvo s Slovenijo, ječanja so se udeležili za kultur-l krožke Viljem Čemo, Izidor Pre-Sirmino Marinig, Claudio Ada-1 Aldo Clori, Ferruccio Clavora Anton Birtič; za KPI pa Fabia-J. Brugnoli, Giovanni Batocletti, Jerini, Fernanda w ------- ----------- Pascodeni, i‘aflcarlo Strazzolini, Nadaluzzi, s. io Gaspari, De Luca, Ostetig, *o Marini in Paolo Petricig. , svojem uvodnem posegu je prof. ifno objasnil zaupanje Slovencev |A*nunistično partijo, ki izhaja iz j^ih dosedanjih političnih smernic demokratičnega boja za uve-'v’tev pravic slovenske manjšine NA SODIŠČU V TOLMEČU i ■ ŽUPNIK MARIO GARIUP DANES PRED SODNIKI Otožen je, da je s člankom, ki ga je objavil v žup-jhkem listu «Ukve», žalil ugled znane učiteljice pQccaiolijeve, ki je nastopala proti posolskemu pouku slovenščine v videmski pokrajini. V tem trenutku, je nadaljeval čemo; je treba razčistiti vsa vprašanja, ki jih bo sprožilo izvajanje osimskega sporazuma. Ta bo lahko vsestransko pozitiven, tako na gospodarskem kot tudi na kulturnem področju. Prav te kulturne pobude bodo morale premakniti kulturno življenje slovenske manjšine z mrtve točke, kamor je bila do sedaj pahnjena. Te teme zanimajo tudi Čedad, za katerega so kulturni krožki bistvene važnosti, Saj je mesto zgodovinsko središče našega področja, kjer se srečujeta dve kulturi — je zaključil svoj govor prof. Čemo. Predstavnica področnega odbora za Benečijo, Fabiana Brugnoli, je dejala med drugim: »Današnje srečanje naj bo pričetek bodočih pobud' glede na osimski sporazum, ki nalaga tudi Čedadu soočenje med vsemi kulturnimi in političnimi si-lami> V nadaljevanju je dodala, da predstavlja pozitiven izid boja za pravice Slovencev prelomnico v demokratičnem napredku naše dežele. Vse strankine komponente bodo še povečale svoje pobude v tej smeri in to v novem konceptu strankine decentralizacije. Do tega je že .5ties bo tolmeško sodišče sodilo \ “tskemu župniku Mariu Gariu-ki je obtožen, da je s član-v župnijskem listu »Ukve* ža-i-^Sled učiteljice Liane Broccaio-e- Članek, v katerem je Brocca- zasledila odstavek, ki ga je ) a 2 »k rala za žaljivega, je bil objav-v lanskoletni septembrski šte-, in je bil v bistvu le odgovor Cnrno pismo uredništvu Brocca-;Jve, ki ga je videmski popol-Jnik Friuli sera objavil 30. av-* 1976. V IgPisrnu uredništvu se je tedaj u-(I J'c» obregnila ob dejstvo, da je l Gariup zapreti stranski dohod ^»kopališče. Župnik je seveda j,v°ril in pojasnil, da je to na- lil,, 's škofovim privoljenjem, ob »il14 svojega odgovora pa je opo ■V da je Broccaiolijeva v svojem O Uredništvu naredila slovnič-OPako, ki jo je ocenil kot zelo j/ Napisal je, da je on v lice-t> la ko napako prejel troko in (j ‘^ašal, če učiteljica tako uči ^ ^kvanske otroke. j,j?fcaiolijeva je reagirala, češ da < h" v pismu uredništvu le tiskov-■ij 9aka in je zato prijavila Gar-iiij s°dišču pod obtožbo obreko-j Preko tiska. \ Pa n; prvič, da je Broccaioli-U P^šla pretvezo za prijavo žup-Vr?aJ je že pred letom dni prija-apiupa pretorju, ki je to pri-U^hiviral. Ta njen drugi po ‘ lahko tolmačili kot člen veri- ge pritiska in protislovenske gonje, ki se v Kanalski dolini še nadaljuje. Zato so ob tej prložnosti izrazili župniku Gariupu solidarnost številni politični in družbeni predstavniki, na zborovanju v sredo pa tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol. Ob koncu še nekaj besed o današnji razpravi, ki bi se morala pričeti ob 9. uri. Ker je župnik Gariup šele pred kratkim imenoval za žago. vernika odv. Petra Sanzina iz Gorice je možno, da bo zagovornik prosii za odložitev, da prouči akte. Sodišče lahko to zahtevo tudi zavrne in v tem primeru se bo proces nadaljeval. V primeru odložitve bi rnoiaia biti razprava v začetku prihodnjega tedna. Delovanje deželnih komisij Četrta stalna komisija deželnega sveta, kj jo vodi svetovalec Man-zon (PSI), je na zadnji seji odobri la z večino glasov zakonski osnutek, po katerem bo deželna uprava anticipirala finančna sredstva, ki jih je dala na razpolago Evropska gospodarska skupnost, za ureditev raznih storitev v industrijskih conah na potresnem območju. EGS je namreč dala v ta namen 2,5 milijarde lir, pri čemer krije njen prispevek 30 odst. predvidenih stroškov. Svetovalci PSI in KPI so se glasovanja vzdržali. prišlo v nadiški gorski skupnosti po zaslugi komunističnega načelnika Batocletti ja. Pozitivno je ocenila de lovanje kulturnih krožkov in delo koordinacijskega odbora za pomoč prizadeti Beneški Sloveniji, kot do kaz enotnosti. Dejstva dokazujejo, da je bilo pisanje krajevnega dnevnika le strumentalizacija. V zaključku je Brugnolrjeva še pozitivno ocenila osimski sporazum in napovedala javno razp-avo z drugimi po litičnimi in kulturnimi silami, da se z razpravo obogati pojmovanje vseh obstoječih dejstev. Za kulturne krožke so govorili še Predan, Pitioni in Birtič, za KPI pa-Batocletti, Strazzolini, Petricig in Calderini. Pokrajinski svetovalec KPI in obenem odgovorn, za študijski center Nediža prof. Petricig, je zahteval nadaljevanje srečanj z vsemi politično - upravnimi in kulturnimi silami. Pobude kulturnih krož kov in Zveze emigrantov v zvezi s problemi osimskega sporazuma so neodložljive. «Ne smemo si dovoliti nobenih zamud v trenutku, ko tudi videmska KP določuje nove smernice, ki jih je treba spoznati, da postanejo predmet razprave krožkov.* V zaključku je Petricig dejal, da je partiji do tega, da ojači politično delovanje v svojih krožkih, ker predstavljajo osnovno masovno organizacijo, ki naj bo nositelj zahtev Slovencev. »Zato je treba nadokna diti vse dosedanje zamude v med sebojmem' soočenju.* Srečanje je bilo torej vsestransko pozitivno, saj so si udeleženci izmenjali mnenja in izkušnje, kar odpira nova jamstva v dialogu med različnimi komponentami v trenutku mednarodnih obveznosti, ki jih nalaga osimski sporazum. (Informacijski center kulturnih društev). S torkovega sestanka INČA v Tržiču Škodljivo zavlačevanje z zdravstveno preosnovo V Tržiču so se v torek sestali zastopniki deželnega tajništva CGIL in deželnega koordinacijskega odbora patronatov INČA - CGIL. Na srečanju, ki so se ga udeležili številni sindikalni voditelji, delegati tovarniških svetov in delavci s področja delovne medicine, so obravnavali vrsto perečih vprašanj v zvezi z delovanjem zdravstvenih struktur v naši deželi. V tem okviru so prisotni poudarili, da se priprave na ustanovitev napovedanih zdravstvenih konzorcijev odvijajo z veliko zamudo, nekatere krajevne ustanove. tako na primer tržaška občina, pa celo zavirajo njihovo nastajanje in ub’rajo povsem drugačne poti. Sam deželni odbor ni doslej izdelal nobenega načrta za uvedbo zdravstvene preosnove, kakor tudi ni dal na razpolago finančnih sredstev za nastanek zdravstvenih konzorcijev. To razumljivo zavira tudi razvoj delavnosti, ki so povezane z uvajanjem delovne medicine v proizvodne obrate. Zaradi tega bosta morala sindikat CGIL in njegov patronat INAC okreoiti svoja prizadevanja. da hi pristojni organi čim prej rešili ta vprašania. To narekuje tudi določeno oreamz^cijs' o pripravljenost 'in je deželna sindikalna zveza zato sk'emia ustanoviti enotno središče patronatov, ki rai pobliže spremlja nova dogajanja na tem področju. Pokrajinski svetovalci komunistične in socialistične stranke so po slali predsedniku Agati ju pismo, \ katerem zahtevajo izredno in ta kojšnje sklicanje pokrajinskega sveta. Omenjeni svetovalci, ki se sklicujejo na pravilnik o sklicanju po krajinskega sveta, menijo, da je treba v pokrajinskem svetu javno razpravljati o nejasnem položaju do katerega je prišlo v obračunih pokrajinskega avtobusnega podjetja, ki ne razpolaga z denarjem za plačevanje odpravnin uslužbencem. Gre za razliko več kot 400 milijo nov lir, ki jih niso obračunali v trenutku, ko je pokrajina prevzela podjetje od zasebnika Ribija lani sredi leta. Večina pa je stvar trenutno odpisala z dnevnega reda. Prejšnji dan so se sestali zastopniki KD. PSDI in PRI in sklenili stvar podrobneje preučiti. Iz tiskovnega poročila pokrajinskega odbora je še razvidno, da so imeli v sredo sejo odbora, na kateri so razpravljali o letošnjem proračunu. Upoštevali so tudi posledice znanega dekreta ministra Stammatija o financah krajevnih uprav. Ugotovili so, da bo težko ohraniti lansko raven primanjkljaja zaradi vsak dan naraščajočih cen. V prihodnjem tednu bodo proračunu posvetili dve seji in zaradi tega ni upati, da pride do sklicanja pokrajinskega sveta. Sicer pa bi morali proračun izglasovati do konca meseca. O vprašanju avtobusnega podjetja in njegovih finančnih vprašanj so razpravljali tudi v vodstvu e-notne sindikalne federacije. Federacija CGIL - CISL - UIL se je vedno zavzemala za pubhcizacijo avtobusnih služb in se danes zavzema za ustanovitev enotnega podjetja na celotnem ozemlju Goriške. Ko se je razpravljalo o publiciza ciji bivšega zasebnega podjetja Ri-bi, so sindikalisti vedno zahtevali, da je treba pri obračunih upoštevati točno vsoto denarja, ki je potreben za odpravnine uslužbencev. Politično življenje je precej razgibano. Drevi se sestane na nedavnem kongresu izvoljeno pokrajinsko vodstvo demokristjanske stranke. Izvolili bodo tajnike in člane izvršnega odbora. Skoro gotovo je, da bo za tajnika potrjen Bruno Longo. Danes zvečer se prične tudi 15. mestnj kongres Komunistične part.i je Italije. Pred tem je bilo precej sestankov v celicah, kongres bo trajal tri dni. Drevi bo imel uvodno poročilo tajnik Boris Coceani. sledili bodo pozdravi gostov in izvolitev delovnih komisij. Jutri, od 15. ure dalje bo razprava, ki se bo nadaljevala v nedeljo od 9.30 dalje. V nedeljo bo na kongresu govo ril tajnik federacije Tullio Paiza. Podobne kongrese imajo v teh dneh v drugih sekcija KPI. prihodnji teden bo na vrsti pokrajinski kongres, za tem pa prvi deželni kongres. V Tržiču pa se sestane občinski svet v ponedeljek, 21. marca, ob 20.30. Na dnevnem redu je izvolitev župana in odbornikov. V teh dneh je precej sestankov na politični ravni, da bi se. domenili o morebitni večini v občini. Prihodnjo sredo pa se sestane občinski svet Gradežu. Razpravljati morajo o letošnjem proračunu. Ni izključeno. da ne bi trije socialistični od- borniki podali ostavke na svoja mesta v tej občini, kjer obstaja dvostranski odbor KD - PSI. Protestno gibanje sindikatov Zjutraj stavka v industriji Danes predpoldne bo tudi na Goriškem, kot v vsej državi, splošna stkvka v industrijskem sektorju. Ob 10. uri bo sindikalno zborovanje na glavnem trgu v Tržiču. Stavkali bode tudi dijaki višjih srednjih šol. Za to priložnost prireja sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL danes popoldne, ob 16. uri, v dvorani pokrajinskega sveta, srečanje med sind.kalnimi voditelji in- tovarniškimi delegati z zastopniki dijaških ir. studenskih gibanj. Razpravljali bode o vseh vprašanjih, ki zanimajo mlade v tem trenutku. KPI za sindikat pripadnikov varnostnih sil Na pokrajinskem sedežu komunistične partije v Gorici je bil te dni sestanek med predstavniki enotne sindikalne zveze, pokrajinskim vodstvom KPI in predstavniki koordinacijskega odbora za ustanov tev sindikata pripadnikov varnostnih sil. Na sestahku so obravnavali števil, na vprašanja v zvezi z demilitarizacijo policijske službe ter težave, ki se pojavljajo v pripravah na u- slaiiovitev sindikata. V zvezi z nedavnimi primeri nasilja, so predstavniki komunistične pamje izrazili vso podporo pripadnikom varnostnih sil ter poudarili, da ti dogodki ne smejo postati vzrok za nadaljnje odlašanje pri reševanju vprašanj preosnove policijske službe. Pcbudo za sestanek je dala enotna sindikalna zveza, ki se bo v prihodnjih dneh srečala tudi s predstavniki drugih strank ustavnega loka. Običajni neznanci so prejšnji teden, v noči od srede, 9. na četrtek, 10. marca, poškodovali slovenske prometne znake v Pradežu v krmin ski občini. Občinska uprava je že naslednje ga dne, takoj ko je izvedela za to podlost, dala postaviti smerokaze spet na svoje mesto. Istočasno pa je občinska uprava v Krminu prijavila sodni oblasti. neznane storilce in pozvala policijske organe, naj čimprej ugotovijo njih identiteto. Občinska uprava v Krminu ugotavlja tudi, da je jasen fašistični značaj teh dejanj. S tem hočejo ne kateri žaliti čustva slovenskega prebivalstva, ki biva na področju kr-minske občine. Istočasno poudarja občinska uprava v Krminu prijateljstvo s slovenskim prebivalstvom jugoslovanskem delu Brd, ki je bilo potrjeno s pobratenjem. Občina Krmin obsoja podleže, ki skušajo obnoviti najbolj temne trenutke zgodovine prebivalstva teh krajev. V občini Krmin so postavili dvojezične smerokaze in table z imeni posameznih krajev v briškem predelu občine, že pred dvema letoma. Pr€d kratkim so nekaj smerokazov postavili še v druge kraje, med temi pet ali šest v kraj Pra-dež - Pradiš. Dvojezičnost je v tem da so prejšnjemu smerokazu v i-talijanskem jeziku, dodali še enega z imenom krajev v slovenskem je ziku. Neznanci so prejšnjo noč poškodovali samo slovenske smerokaze z imenom Pradež, tako da so jih zvili. Ker so poškodovani smerokazi postavljeni na različnih poteh, je jasno, da je šlo za organizirano akcijo in tudi za ljudi, ki kraj dobro poznajo. POGOVOR S PROF. TELESNE VZGOJE ALDOM RUPLOM Seja občinskega sveta v Sovodnjah Sovodenjski občinski svet se sestane nocoj na redni seji. Dnevni red sicer ni obsežen, vendar bodo svetovalci obravnavali nekatere zelo pomembne zadeve. Gre v prvi vrsti za poimenovanje ulic na območju občine, vprašanje, ki je tako rekoč na dnevnem redu že več kot 20 let zaradi trmastega vztrajanja nadzornih organov na stališčih, ki so danes že preživela. • Prirodoslovno društvo »Alvise Co-mel», priredi danes, ob 21. uri v gostilni »Pri zvezdi*, Trg Sv. Antona 3, kjer ima začasno svoj sedež, sestanek članov, namenjen spoznavanju rastlin. Zanimive prireditve, na kateri bodo prikazali tudi barvne diapozitive, se lahko udeležijo tudi ljubitelji narave, ki niso člani društva. NA PODROČJU KRMINSKE OBČINE Neznanci poškodovali slovenske smerokaze v kraju Pradei-Pradis Občina je neznane storilce prijavila sodišču, policijske oblasti pa pozvala, da jih izsledijo Bogat program letošnjega športnega udejstvovanja na slovenskih srednjih šolah Program športnih srečanj z italijanskimi m slovenskimi šolami v zamejstvu in na Primorskem so odobrili tudi zavodni sveti »Letošnji program športnega delovanja na šolah, ki sta ga sestavila športna odbora na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah in ki so ga,, odobrili zavodski, sveti, napoveduje nadvse bogato dejavnost v drugem delu letošnjega šolskega leta — nam je dejal profesor telesne vzgoje v Gorici Aldo Rupel. V programu je vse, kar smo predlagali profesorji telesne vzgoje, v smislu šolske avtonomije pa je za načrtovane pobude zagotovljeno finančno kritje.* S preselitvijo slovenskih šol v Ul. Alviano so se pogoji za šolsko športno dejavnost bistveno izboljšali. Če pa bi ugodili zahtevam, ki so jih šole že sporočile občinski upravi in s katerimi je seznanjen tudi odbornik Fantini (gre za nizke stroške), bi se prav gotovo še bolj prvsstrili. Potrebno bi bilo okrepiti razsvetljavo v telovadnici, namestiti mrežo za odbojko na dvorišču ter zarisati črte za tek na 60 m. Program športnega delovanja za slovenske šole zaobjema notranja tekmovanja, stike z italijanskimi .šolami ter s slovenskimi šolami pri nas in v domovini. V naslednjem fnillllllllMHMIMIIIIimtlllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIllnmiHllllHIIIIIIIIlUIllliliHUltHmtMiiimtiiMi REKA SOČA KOT DEJAVNIK ZDRUŽEVANJA INDUSTRIJSKA VODA TUDI ZA NAMAKANJE Voda, ki se bo zbirala za tremi jezovi v Posočju, bo bolje izkoriščena za namakanje Razvoj severnoprimorskega gospodarstva nariekuje iskanje novih e-nergetskih virov., S tem v zvezi so na pristojnih mestih -osvojili predlog o izgradnji treh hidroelektričnih central, dveh na Soči, ene pa na Idrijci. Na Soči bi po načrtu mora-do leta 1960 pričeti z gradnjo HE Solkan in HE Kobarid. Lokalno gospodarstvo in Ljubljanska banka sta izrazila pripravljenost, da sredstva posodita ih tako' omogočita pričetek gradnje prve faze HE Solkan že v začetku prihodnjega leta. Ostali dve hidroelektrarni bosta neprimerno večji od solkanske ter bosta ustvarili veliki akumulacijski jezeri, v katerih se bo zbirala voda, ki bi sicer hitro odtekla v morje. Soča je namreč izrazito hudourniška reka ter bo sistem treh elektrarn njeno vodo zadržal in omogočil njeno enakomerno izkoriščanje za industrijske potrebe. Ni treba posebej poudarjati, da se z industrijsko vodo uspešno rešuje tu-problem onesnaženja zraka, ki nastaja s termoelektričnimi centralami na naftni pogon. Izgradnja sistema HE na Soči in Idrijci je velikega pomena tudi za namakanje krminsko - gradiščanskega polja. Na podlagi mirovne po-godbp (o tem govori tudi osimski sporazum) je Jugoslavija dolžna zagotoviti Italiji pogodbeno določeno količino soške vnde za namakal ne potrebe. Ker je pretok vode od visen 'od vremenskih prilik, ga ni mogoče regulirati, predvsem pa ni mogoče zagotoviti zadostnih količin vode v sušnih obdobjih, ko jo naibolj potrebujejo. Zaradi tega je toliko bolj razum ljivo zadovoljstvo, ki ga je direktor namakalnega konzore ja Angelo Cu-lot inženir Guido Fornasir pokazal, ko smo mu povedali, da so osvojili gradnjo treh hidroelektričnih elek tram v Posočju. »Na takšen način bo pritekla v akumulacijsko jezero, ki bo nastalo z izgradnjo novega jezu pri pevm skem mostu, vedno zadostna količina vode in zato pri namakanju ne bomo imeli težav. V tem srni slu smo se pred časom pogovarjali s strokovnjaki v Novi Gorici, vendar takrat zamisli o gradnji jezov niso bile še dodelane.* V Novi Gorici sprejem za Prešernova nagrajenca Babiča in Berganta Predsednik skupščine občine Nova Gorica Jože šušmelj je v sredo popoldne priredi’ v prostorih občinske palače sp-ejem za letošnja Prešernova nagrajenca Jožeta Babiča in Huberte. Berganta. Sprejema so se udeležili najvidnejši predstavniki novogoriškega družbeno - političnega in kulturnega življenja. S sprejemom je bila izkazana tenkočutnost odgovornih dejavnikov v Novi Gorici za pomemben kulturno -umetniški delež, ki sta ga Babič na gledališkem in Bergant na glasbenem področju prispevala tako v Novi Gorici, kakor tud) v širši severnoprimorski regiji. Na srečanju, ki je potekalo v prisrčnem vzdušju, je tekla beseda o sedanjih snovanjih in načrtih ter problemih na področ ju kulture. bomo v shematični obliki navedli športne manifestacije, ki jih načrtujejo, oziroma so bile že izvedene. Predvčerajšnjim, v sredo, so se v Gorici večali slovenski dijaki z Goriške in gimnazijci iz Nove Gorice. Tekmovanja, ki so se pričela ob 15. uri, so bila v moški in ženski odbojki in namiznem tenisu ter v moški košarki in malem nogometu. Potekala so v prisrčnem vzdušju in so predstavljala prispevek k med sebojnem poznavanju in tovarištvu. Predvideno je nadalje srečanje sorodnih slovenskih in italijanskih šol na naši strani in v Novi Gorici ter navzočnost naših dijakov na petem srečanju dijakov primorskih gimnazij. V načrtu je nadalje udeležba na prvenstvih v okviru mladinskih pokrajinskih iger, kjer bodo slovenski dijaki nižjih in višjih šol ločeno sodelovali v šolskem prvenstvu v namiznem tenisu, odbojki, košarki, atletiki in rokometu. V tej sezoni so slovenski dijaki sodelovali na smučarskem tekmovanju, s šestimi avtobusi pa so se odpeljali na rekreacijo v zasneženo naravo. V načrtu imajo izvedbo prvenstva v odbojki na slovenskih šolah, sodelovali pa bodo v tekmovanjih v teku čez drn iri .strn. »Poseben pomen pripisujemo gostovanju 30. marca na openski nižji gimnaziji Ivan Trinko, kjer se naši nižješolci ne bodo pomerili samo v športu, ampak bodo srečanje obogatili s slikarskim ex tempore, recitacijami in petjem. V začetku aprila se bosta srečali naša višja srednja šola in tržaška realka (licej France Prešeren;, konec aprila pa načrtujemo srečanje nižješolcev z njihovimi sovrstniki v Novi Gorici. Z izletom v Novo Gorico bomo vrnili lanski obisk novogoriških dijakov pri nas, v Gorici. V teh dneh se, v šolski telovadnici, ki jo je dala na razpolago srednja šola, slovenski učitelji z Goriške u-deležujejo tečaja, ki ga prirejajo slovenski profesorji za telesno vzgojo. Tudi ta dejavnost, pri kateri je — kakor pri tolikih drugih — prof. Aldo Rupel aktivno angažiran, sodi v okvir, ki smo ga poprej začrtali. Ta tečaj je -še posebej važen, saj uvaja učitelje v dejavnost, ki je — če najde svoje primemo mesto v osnovnošolskem delu — velikega pomena za zdravje in vzgojo našega naraščaja. nega, poštenega in zavednega vaščana Gusto — pod tem imenom so ga pvzr.ali vsi — se je rodil 28. avgusta 1901. še ni dobro odrastek ko je izbruhnila prva .svetovna vojna in družina je morala v begunstvo na štajersko. Nadaljnja življenjska pot je bila podobna življenjski poti tisocbv slovenskih fantov, ki so odraščali med vojno. Vrnitev domov, oonavaljanje porušenih domov, na-sbp fašizma, gospodarska kriza itd. Vsem težavam navkljub si je u-stvaril družino, ki jo je preživljal z obdelovanjem majhne kmetije, potem pa se je posvetil zidarske nu poklicu Pet otrok, pet,fantov sta vzgojila z ženo Gizelo. Zdaj so živi se trije. Rudi, Jože in Franio. D,va sta bila v partizanih, Lojze, ki jt umrl pred dasetimi leti in Rudi. ki zdaj živi v Kopru. Guftota se bodo Sovodenjci radi spominjali, sai je znal, kljub temu. da ga je usoda večkrat hudo pri zadela, ohraniti veder značaj. Svojcem izrekamo ob hudi izgubi naše iskreno sožalje. Ni prvič, da se kaj takega pripeti v našem zamejstvu. Občina Krmin je ravnala pravilno, ko je dogodek prijavila sodni in policijski oblasti in zahtevala, da policija takoj odkrije krivce, katerih fašistični izvor je bolj kot očiten. • Na šolskem skrbništva je na vpogled uredba št. 1522 z dne 7. marca letos, v zvezi z dodelitvijo učnih mest in suplenc v državnih otroških vrtcih v šolskem letu 1977/78. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi nocoj ob 20.30 na zanimivo predavanje o lepotah Kamniških Alp. Prireditev bo v prostorih društva »Simon Gregorčič* v Gorici, predaval pa bo prof. Milko Kambič iz Ljubljane. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «L'uomo dagli oe-chi di ghiaccio*. A. Sabata in B. Bouchet. CORSO 17.15-22.00 »Salč*. Režija: P.P. Pasolini. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO 16.00-22.00 »Pic-nic ad Hanging-rok*. R. Roberts in D. Guard. Barvni film CENTRALE 15.00—21.30 »Lg gang del-la spider rossa*. W. Disney, D. Ni-ven in D. Mc^avin. VITTORIA 17.15-22.00 »Lettere a E-manuelle*. S. Frey in A. Zacharias. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 16.30—22.00 »Oh. Serafi-na*. Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 »Historie d O». Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA »Hindenburg*, ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Karate v službi Interpola*, ameriški film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Ne, angeli pa nismo*, italijanski film ob 17.00 in 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Samantha Tre-visan, Alessandro Fabris, Francesca Pletu, Mattecri Vidon, Alfio Dilena. Samantha Mosettig, Dimitri Pintar,'’ Aoa Buzzi, Lorenzo Pinto, Milena Sandrin. L MRLI SO: 76-letna gospod nja Amalia Toso vdova Bonltta, 78-let-m upokojenec Eugenio Macoratti, 8vi-)ttm upiokojenec Giuseppe Vene-ziau, 73-letna gospodinja Marija Bra-tasavec vdova Stucchi, 79-Ietni u-pokojenec Giuseone Secoli, 56-letna učiteljica Alma Ventin, 86-letna go-spoemja Giuseppina Zulian. 69-letna gospodinja Amalija Piščanc por. Furlan, 85-!etni upokojenec Fran-cesco Scorianz. DEŽURNA LEKARNA V GORICI "snes ves dan tn nonoči je v Go. rici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 25-76 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice — Ul. Terenziana 26. tel. 44387., V Sovodnjah pokopali Gušlota Devetaka i * Spet žalostna vest iz Sovodenj. V torek so na domačem pokopališču posp, emili k zadnjemu poč tku 76-leinega Avguština Devetaka, skrom. .....>ii,iiii,1iiiiHiiiiimininiiin,iiii„,lMtM„1„MNi,i„n1,ii.f ...... OB LETOŠNJEM DNEVU MLADOSTI RAZSTAVA FOTOGRAFIJE KLUBA NOVA GORICA 77 Sodelujejo lahko posamezniki in društva - V skupini Dia Primorska 77 avtorji iz slovenskih primorskih občin ter iz zamejstva Foto kino klub Nova Gorica pripravlja zanimivo razstavo črno-bele fotografije in barvnih diapozitivov. kfi bo meseca maja v Novi Gotici, ob praznovanju rojstnega dne pred sednika Tita in 40-letnice njegovega prihoda na vodstvo KPJ. Prireditelji razstave vabijo k sodelovanju krožke in posameznike. Pravilnik razstave pa .je naslednji: L Razstava ima štiri skupine: a) čmo-bela fotografija: b) barvni diapozitivi; c) Dia Primorska 77 za avtorje iz slovenskih primorskih občin in zamejce iz tržaške, gori Ške ter videmske pokrajine; č) Mladina fotografira, črno-bela fotogra fija. Sodelujejo lahko avtorji iz ob močja SR Slovenije, stari od 15 do 25 let. V skupinah a) in b) lah ko sodelujejo avtorji iz območja SFRJ. 2. Tema je prosta. Upoštevana bodo samo dela, kj še niso bila raz stavljena v Novi Gorici. 3. Za vsako skupino lahko pošlje avtor največ 4 fotografije formata 30x 40 cm oziroma 4 diapozitive v KULTURNI KROŽEK BRIŠKE MLADINE PLESIVO KRMIN priredi v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Mestnem gledališču v Krminu, v sodelovanju s Slovensko pros\etho zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete , v 4. SLOVENSKI VEČER Nastopajo pevski zbori »Brda* iz Krmina, «Mirko Filej* iz Gorice, »Hrastf iz Doberdoba, »Up a* jz Bazovice, folklorna skupina «Dom» iz Gorice, dramska skupina »Sovodrije* s Cankarjevo »Jernejevo pravico* in ansambel »Lojze Hlede* iz števerjana. Vabljeni! okvirčkih 5 x 5 cm. 4. Avtorji morajo priložiti prijavnico, ki mora vsebovati priimek ki ime. natančen naslov, ime kluba, morebitni razstavljalni naziv (npr. fotoamater 1. razreda), in seznam poslanih del s pregledno razporeditvijo po skupinah. Za skupino d) je potrebno navesti tudi letnico rojstva. 5. Vsako delo mora biti opremljeno najmanj s priimkom in imenom avtorja, naslovom dela ter o-zn-ko skupine. Diapozitivi r.aj imajo še znak za projekcijo v levem spodnjem kotu. 6. Dela je treba poslati na naslov: Foto kino klub Nova Gorica - 65009 Nova Gorica. 7. V vsak: skupini bodo podeljene ena prva, dv? drugi, tri tretje nagrade in tri diplome za posamezna dela ter tri nagrade in dve diplomi za zbirke. 8. Koledar razstave: 11.4.1977 zadnji dan sprejema: 15.4.1977 ocenjevanje: 13.5.1977 odprtje razstave Mladina fotografira v galeriji *■ snovoe šole Solkan ob 19. uri; ? ! 6:1977 odprtje razstave črno-bele fotoerafiie v razstavnih prostorih Meblo ob 18. uri in predvajanje diapozitivov v komorni dvorani PDG db 20. uri. Vračanje fotografij in diapozitivov do 30.6.1977. 9. Vsak udeleženec razstave prejme katalog. 10. Prireditelj razstave si pridržuje pravico reprodukcije razstavljenih del za potrebe razstave. 11. Primltelj zagotavlja, da bo poslanimi deli pazljivo ravnal, vendar ne odgovarja za morebitna poškodbe pri prevozu. INDIJSKE PARLAMENTARNE VOLITVE Spopad med kongresom in opozicijo odraz ostrih socialnih bojev na vasi Podroben program kongresne stranke in meglena gesla opozicije • Atentat na Indirinega sina .• NOVI DELHI, marca. — V teh dneh so v 22 indijskih državah indijske federacije (razen Korale, kjer bodo volitve 19. marca) '«i devetih zveznih pokrajinah v teku parlamentarne volitve za obnovo poslanskP zbornice — lok Sabi. Volitve se bodo končale 20. marca. Dobre izgiede za zmago na teh parlamentarnih volitvah, po šestih letih odkar je bilo uvedeno v Indiji izredno stanje zarad' hudih političnih kriz. ki so tedaj pestile državo, ima predvsem kongresna stranka, katere najuglednejši predstavnik je predstavniča indijske vlade Indira Gandhi. Opozicija pa trdi, da mia ugodne prilike za zmago tudi politična skupina »Džanat*, ki združuje KPI marksistov ter «kongres za demokracijo* disidenta Džangdživana Rame. Po nekaterih vesteh naj bi prav Rana postal v primeru zmage novi indijski premier. Predvolilna kampanja v liniji je bila zelo razgibana, a včasih je dobila tudi zelo astre tone. Svoj višek je morda dosegla prav v zadnjih dneh. ko je prišlo do atentata na Indirinega sina Sandžaja Gandhija blizu vasi Mensikcnd blizu mesta Amethija v državi Utar Pradeš. Po psanju kongresnih listov je atentat pripravila opozicijska Džanata. da bi tako preprečila zmago kongresne stranke. Džanata je odgovorila, da gre za izmišljotino kongresnih krogov in da do atentata sploh ni prišlo. Predstavniki kongresa pa izjavljajo. da je vsa dokumentacija v rokah policije, ki jc ugotovila, da je bilo na Sandžajev džip izstreljenih vsaj pet strelov, od katerih so trije zadeli vozilo. Na srečo ni bil nihče ranjen. Sandžaj Gandhi je zelo vprašljiva osebnost v indijskem političnem življenju. V prejšnjih letih Iz umetnostnih galerij Scargiali v «Endas» pr- V galeriji Endas se nam je vič v Trstu predstavil mladi Ro-lando Scargiali z razstavo olj. Scargiali, ki je sicer po rodu iz Rima in je Študiral na beneSki a-kademiji, je do sedaj sodeloval le na skupnih razstavah v Rimu, Latini in Behetkah. Vendar pa je, po preselitvi v Trst. ta tudi njegova prva osebna razstava, kjer odkriva dojcajšen' Htladostni inr/b.T ustvarjanja, a tudi močno hotenje zajeti v en sam objem kar največ,- kar tvori, po njegovem. bistvo sedanjosti evropske likovnosti. zam: Morda preveč za enkrat. Zato izpada razstava nekam pestro neenotno a kakovost slik valovi, pada in se dviga, čeprav ohranja prijeten videz zaradi močne barvitosti, kar je pač glavno za slikarje. Še najbolje uspe v portretih, ki pa niso fotografije, temveč se v njih zrcali nemir našega časa. V pokrajinah se premešavajo ekspresionizem z impresionizmom, kar najbolje opazimo, ko slikar posveča neke slike tako slavnim ustvarjalcem kot so f bili Van Gogh in Leonardo. Od prvega je svojstveno posnel znano pokrajino. od drugega pa znano sliko •Bitka pri Anghiari*. Če so tu pokrajine iz Latine, Benetk, a tudi iz Andaluzije in oceanske obale Evrope, pa bi radi videli, na prihodnji razstavi, v kaki meri občuti našo kraško kamenito prirodo, ki bo gotovo v njegovo slikarstvo vnesla nekaj novega in zrelejšega. Siauss v občinski Črnobeli listi grafik najrazličnejše izvedbe na zadnji razstavi v občinski galeriji so bili delo mlade Olivie Siauss, Tržačanke ki se je za umetnost navdušila ob a-materstvu svojega očeta. Na njej pa se je prvič predstavila z lastno razstavo, kar potrjuje zelo hitro doseženo umetniško raven, saj se je pred tem udeleževala le skupnih razstav in eztempor-skih tekmovanj. Naratmo je torej, da ostaja po tematiki in izbiri motivov ozko vezana na stvarnost okolja lucfi v strokomi izvedbi, čeprav z rahlo naprednejšimi prijemi in z željo po sintezi v nekaterih listih. Risarska nadarjenost jo rodi predvsem v grafiko, kjer slednja prihaja do veljave v nazornosti izraza o vseh tehnikah razen lesoreza. Veliki akti dekliške nežnosti so narisani v tradicionalnem načmu z ogljem, čeravno bolj sproščeno kot ostala dela v katerih izstopa natančnost izvedbe, kakor na primer v perorisbah. Vrsta uspelih •lavijev*, torej tuširank, podaja razglede po tržaški luki in tudi notranjost stanovanj. V jedkanicah se je izpopolnila v grafični šoli pod našim Marjanom Kravosom in videz je. da bo v tem dosegla ie nadaljnje tehnične viške, kot jih zaznavamo e prikatih nizkih kraških zidkov, ograj, vinogradov, drevja, in v posameznostih kraške arhitekture. Slično opisovanje okolja z rahlim priokusom romantike se na-daljujp v risbah s tušem, ki najbolje pričajo o obvladanju te zvrsti grafike. Vtis imamo, da bo Olivia Siauss. če bo le vztrajala, dosegla v tržaški grafiki še zavidljivo mesto. Vsekakor pc gotove ie spada med likovnice. M. BAMBIČ se sploh ni ukvarjal s politiko. Znan pa je bil indijski' javnosti po tem. da jc skušal izdelati indijsko nacionalno vozilo, kar pa se mu ni posrečilo. Potem pa se je začel ukvarjali s politiko. Bil je zelo agilen, ter .je V kratkem času postal voditelj mladinskega krila kongresne stranke. Zaradi svoje zagnanosti in aktivnosti se je zameril tudi nekaterim kongresnim prvakom, ki so Indiri Gandhi očitali, da je sicer uspela preprečiti do neke meje razdiralno delo nekaterih krogov v mladinskem gibanju, toda da ni popolnoma zaustavila to njihovo akcijo. Sancižaju so zamerili tudi zaradi njegovih predlogov o po-pplni sterilizaciji: Njegova dejavnost je povzročala v kongresni Stranki velike težave ter je v določenem trenutku povzročila tudi odstop nekaterih veljakov. Atentat na Indirinega sina pa je kljub vsem prejšnjim horna-tijam napotil kongresno večino, da ostro obsodi delovanje opozicijskih sil in da izkoristi nastali položaj. Današnja Indija je republika, ki meri ii milijone 280 tisoč 483 kv. km. Po podatkih iz leta 1973 šteje okoli 549 milijonov prebivalcev, a letni prirastek znaša kakih 13 milijonov prebivalcev. Poprečna gostota naseljenosti znaša 182 prebivalcev na kv. km Indijski nacionalni kongres — stranka — je- bil ustanovljen v decembru 1885 na angleško pobudo z namenom, da bi se tudi Indijci udeleževali državnega in političnega življenja imperialne Indije. Kongres je postal množična politična organizacija, ko je na njegovo čelo stopi Gandhi. Z njegovim učenjem je kongres sprejel specifične nenasilne metode političnega boja, med katerimi se je na prvo mesto povzpela državljanska neposlušnost, tako imenovani pasivni odpor. Indira Gandhi je sledila učenju svojega očeta ter je posvetila vso pozornost najpomembnejšim problemom sodobne Indije, se pravi, predvsem vprašanju .revščine. Čeprav ta zadeva tudi velika mesta, vendar'je najobčutnejša na indijskem podeželju zaradi hudih socialnih razlik med kmečkimi revnimi sloji ter podeželskimi! bogataši. Kongresna stranka je zastavila vse svoje sile, da bf pbla-žila te socialne razlike ter je v ta namen tudi podprla pobude za razdelitev zemlje v korist revnih kmetov. Vseh teli problemov 'kongresna stranka seveda nj mogla rešiti, vendar pa si je pridobila določen ugled, ki jih danes zagotavlja, da bo tudi na podeželju, kjer se bo pravzaprav odločalo o. rezultatih sedanjega političnega' boja zelo verjetno žela odločilno zmago. Kakšne so pravzaprav razlike med programom kongresne stranke jn programom združene opozicije? Kongresna stranka jt precej podrobno začrtala glavne smernice svojega dela v prihodnosti. Združena opozicija je bila pa pri tem celo bolj meglena. V glavnem se je omejila le’na splošna gesla, kot »glasujte zb nas, proti diktaturi* in podobno. Kongresna stranka pa očita združeni opoziciji posebno to, da ni povedala jasno, kaj pravzaprav meni o indijski zunanji politiki. V kro-kih kongresne stranke menijo, da je opozicija nasprotna sedanji indijski politiki neuvrščenosti, medtem ko je bila ta ošnovna zam sel vodilo politike kongresne stranke že v Gandhijevih časih. Kongresna stranka nadalje obtožuje združeno opozicijo, da v bistvu podpira bogataše na podeželju ter zastopa stališča, da je treba ohraniti sedanje socialne razlike v indijski vasi. Na voTtvah, ki so v teku, bo 320 milijonov ljudi odločalo o 2.430 kandidatih, ki se bore za 541 mest v spodnjem domu parlamenta. Vladajoča kongresna stranka ima na svoji listi 493 kandidatov, medtem ko jih ima združena opozicija 404. Indijci volijo na 375 tisoč volilnih mestih, z volilne} organizacijo pa ima posla 3 milrjone ljudi. Po razočaranju z Marsa je na vrsti Jupiter? NEW YORK, marca. — Ker so avtomatske odprave v vesolje «wi-kinga 1» in «wikinga 2» dokazale, da na Marsu ne obstaja življenje. bodo učenjaki razširili svoje iskanje po živih bitjih verjetno na Jupiter. Ameriški zvezdoznanec in biolog Carl Sagan in astrofizik E. A. Sal-peter sta objavila nedavno od tega v mesečniku »The Scientist* svojo domnevo, da v gosti atmosferi Jupitra žive bitja, ki imajo obliko veliko zračnih balonov. Ti znanstveniki gredo še dalje: do mnevajo. da na Jupitru žive celo nekatere vrste’ živih organizmov, ki prebivajo v različnih plasleh Jupitrove atmosfere, nekako tako kot žive različna bitja v morskih vodah na Zemlji. Dva ameriška znanstven ka trdita celo. da jih bosta »Mariner 11» in «Mariner 12», ki ju bodo izstrelili prihodnjo jesen, utegnila opaziti med svojim poletom nad Na filmskih platnih PO KA TERIH POTEH GRE DANAŠNJI EROTIČNI FILM Kultura ni teren zase, odmaknjen od kapitalistične proizvodnje in blagovne ekonomije - Smeri italijanskega erotičnega filma V članku, ki smo ga posvetili sme-em komercialne filmske proizvodnje, smo pisali o vlogi erotike v današnjem filmu ter za ključili, da je pornografski film v Ameriki že «kulturni pojav*, ki ga zabeležijo tudi filmi drugih žanrov, bodisi preko- dovtipov kot preko situacij, ki se v teh filmih pojavijo: v novi verziji »King Konga* n.pr. protagonistka pripoveduje. da se je rešila, ko se je njena ladja potopila, ker ni hotela ostati v kabini, kjer so gledali «Deep Throat*. Naslov tega filma, ki je že pravi klasik žanra, daje celo ime neki osebi v Pakulovem delu «Tutti gli uomini del presidente*. Aldrichov f'lm »Un gioco estroma mente pericolosb* pa zabeleži v lastni strukturi sami vlogo pornografskega filma v razvoju ameriške kinematokrafije. Marsikdo se bo presenetil, da govorimo o »kulturnem pojavu*, kjer mnogi vidijo le komercialno špekulacijo. Toda že nekaj časa se zavedamo, da kultura ni teren zase, odmaknjen od kapitalistične dinamike in blagovne ekonomije. Zavedamo se tudi, da je »visoka kultura* marsikdaj z zamudo razumela, kaj vse so pomenili «e konomski* .pojavi. Nevarnost preti še vedno filmski kritiki, ki včasih razmišlja lo o abstraktnih »estetskih* vrednotah in ne razume, da ima danes erotični film- osrednjo vlogo za razumevanje mnogili kinematografij. Le z zamudo je filmska kritika razumela pomen zvezdniških poja vov. kakršne so predstavljale i-gralke kot Marilyn Monroe ali celo Jayne Mansfield. Danes smo končno dobili »avtorski* film, ki je kratkomalo poklonjen spominu Mansfieldove: mislimo na delo Francoza Alaina Comeaua «France Societe Anonyme» (France Societe Anonyme, 1973, protagonist Michel Bouquet). Zanimivost tega filma je tudi v tem, da v njem nastopa še mulo znana Claudine Beccaric, ki se bo kmalu uveljavila kot zvezda francoskega pornografskega filma. Ni naključje, da smo ta pregled začeli z ameriško igralko in s francoskim filmom, ker jc pač morda le v teh dveh kinematografijah pornografski film posilil vidnejši. in ni le obrobni pojav. Seveda v Italijo ti,filmi š,. niso pri šli. V tem članku bomo razdelili po narodnost i) nekaj filmov; ki so se zadnje čase prikazali na 'filmskih . platnih. Vendar bomo takoj opozorili, di\ je (vazen večjih, o-menjenih pojavov ameriškega in francoskega pornografskega filma), erotični /ilm pogosto ne.Ka-ko anonimno mednaroden. Etiketa »švedskega* filma, ki sc vča-s'h daje najbolj anonimnim proizvodom, prikriva največkrat drugačen izvor. predvsem nemški. V italijanskih filmih te smeri', tudi v najpovršneje izdelanih, pa srečujemo »specializirane*' igralke raznih narodnosti. »KozmopoLli-zenr* je poudarjen v nekaterih o-pcracijah tržaškega kinematografa, specializiranega za filme tega žanra: kajti sredi celovečernega filma določene narodnosti se večkrat vključi drobec čisto drugačnega izvora. Ta operacija je prišla do skrajnih posledic, ko je omenjeni kinematograf prikazal »predelani* verziji dveh starejših filmov Mina Loya: «Notti e donne proibite* in »Mondo sexy di notte*. Gre za primera »ponočnih dokumentarcev*. kakršni so se v Italiji proizvajali v začetku 60. let, Jupitrom. SEDEMDESET LET OTONA BERKOPCA Pol stoletja na Češkem Pred nedavnim so kar štirje slovenski možje oziroma žene peresa, dočakali ploden, uspešen in visok življenjski jubilej, svojo sedemdesetletnico. Med štirimi jubilanti, Antonom Ingoličem, Karlom Grabeljškom . Gabrom, Ljubo Prennerjevo je vsekakor imel najbolj zanimivo, pestro in za Slovence zelo pomembno življenjsko in ustvarjalno pot Zupančičev rojak Oton Berkopec. Rojen v Vinici kot čevljarjev sin, je obiskoval gimnazijo najprej v Ljubljani, nato pa > v Novem mestu, kjer je 1927. leta maturiral. Istega leta jeseni se je najprej vpisal na pravno fakulteto ljubljanske univerze, toda kaj kmalu je prestopil na filozofsko fakulteto, kjer je študiral slovensko literaturo in jezik ter slovanske književnosti pri profesorjih Ivanu Prijatelju, Francetu Kidriču, Franu Ramovšu in Rajku Nahtigalu. Kot najboljši slušatelj prvega letnika slavistike je dobil enoletno štipendijo za nadaljevanje študija v Pragi. Tako predstavlja leto 1928 pomembno prelomnico v Berkop-čevem življenju in začetek njegovega, doslej skoraj polstoletnega plodovitega kulturnega udejstvovanja na Češkem. Od leta 193J se je Berkopec vedno bolj intenzivno vključeval v •Ar Prejšnji torek ie v Slovenskem klubu predaval dr. Janez Horni, ki jc predvajal številne diapozRive o južnem delu Makedonije, »d Skopja do Ohridskega jezera. Na sliki: predsednik Slovenskega kluba dr. V. Turina pozdravlja gosta praško kulturno življenje in s članki ter prevodi sodeloval v vrsti časnikov in revij. Seveda je ob vsem tem tudi študiral in bil leta 1933 tudi promoviran na Karlovi univerzi v Pragi za doktorja filozofije. ^ako se je njegovo "enoletno štipendijsko potovanje v Prago končalo tako, da je Berkopec ostal v Pragi, kjer živi še danes, vendar se pripravlja, da bo še letos dokončno zapustil po petdesetih letih Češkoslovaško in se vrnil za zmerom domov. Ko smo se te dni pogovarjali z jubilantom, nam je povedal, da je takoj potem, ko se je dodobra seznanil s češkim jezikom, začel prebirati češke prevode slovenskih del in kaj kmalu ugotovil, da so ti prevodi, zaradi slabe kvalitete, bolj škodovali kot pa koristili ugledu in zanimanju za slovensko književnost med Čehi. Zato ni nič čudnega, je nadalje- , val jubilant, da so imeli na Češkem tako slabo mišljenje o naši : književnosti, pa čeprav je šlo za prevode Prešerna. Cankarja ali Župančiča. Celo znani češki pes- i nik Jaroslav Vrhlickg je. po jubilantovih besedah, prevedel Ašker- : ca tako površno, da je v njegovih prevodih odkril smiselne napake, a tudi pesniško ti prevodi niso bili kaj posebnega. Zato je že takrat, v tridesetih letih, kot nam je zatrdil Berkopec, sklenil, da bo njegova glavna naloga v Pragi pridobili najboljše češke pesnike za prevajanje naše književnosti, hkrati pa bi jim sam pomagal z vsemi svojimi močmi, znanjem in okusom. Sam ni hotel prevajati naše. poezije v češčino, čeprav je znal češki jezik izvrstno, ker je pač načelno sodil, da samo pesniki lahko dobro prevajajo svoje sobrate po peresu iz drugih literatur. Tako se je leta 1935 seznanil s takrat največjim živečim češkim pesnikom Josefom Horo ter poslal obenem tudi njegov dober osebni' prijatelj. S Horo se je pravzaprav začelo šele resno delo prevajanja in posredovanja slovenske poezije v češki kulturni prostor. Pesnik Hora je Berkopcu naročil, naj pripravi načrt del za prevajanje in jubilant je kot prvo stvar izbral Župančičevo pesnitev Dumo. Plod njunega sodelovanja je bil potem Horov prevod Dume, ki je bil tako odličen, da je kasneje sam pesnik Župančič v Ljubljani dejal Berkopcu, ko je prevod prebral, češko pa je znal, da so nekateri prevedeni verzi celo boljši od originala. To tesno in prijateljsko sodelovanje s češkimi pesniki in presajanje slovenske poezije v češčino je rodilo imeniten in še danes ne-presežen plod: antologijo slovenske lirike e knjigi pod simboličnim naslovom »Zvezde nad Triglavom», ki je izšla 1940. leta. bila takoj razprodana, medtem ko je njen ponatis izšel 1946. leta. To njegovo prizadevanje pa je seveda tudi v čeških vrstah spre- Oton Berkopec menilo, odnos do slovenske književnosti in vsi listi češki pisatelji, ki so poprej tako omalovažujoče govorili o naši književnosti, so se Berkopcu kasneje iskr.eno in pošteno opravičili. Berkopec je v Pragi v glavnem deloval na bibliotekarskem področju in zato smo ga povprašali, kakšne znanstvene podatke-ima o češko - slovenskem sodelovanju. Povedal je. da Čehi razmeroma dobro poznajo našo književnost, saj imajo v svojih prevodih kakih 50 slovenskih Joijjževnih del. medtem ko gredo naša 'prevedena dela. ki so izšla po revijah in v časopisju, v stotine naslovov. Tako je izšel Cankar kar v 22 knjigah v češčini, medtem ko najdemo v češki periodiki več kot 600 prevodov iz Cankarja. Sicer pa podatki kažejo, da so Čehi veliko prevajali iz slovenščine v prvem obdobju, do konca prve svetovne vojne, po-njej pa manj. Obratno pa velja za češke prevode v slovenščino. Ob koncu pogovora smo ga tudi vprašali, kateri je bil prvi slovenski prevod e češčino in prvi češki prevod v slovenščino. Odgovor se je glasil, da je najstarejši slovenski prevod v češčino povest Josipine Turnograjske Marula, ki je izšla kar štirinajstkrat v šestdesetih in sedemdesetih letih minulega stoletja. Prvi prevod češkega dela v slovenščino pa je znamenito delo Babica češke pisateljice Božene Nemcove. ki je izšla 1862. leta v prevodu Franceta Cegnarja. Pri tem nas je sobesednik tudi opozoril, da je bil slovenski prevod Babice sploh prvi tuj prevod tega znamenitega dela še bolj znamenite češke pisateljice, ki so jo doslej prevedli že v osemdeset najrazličnejših jezikov sveta. Med slovesom nam je jubilant povedal, da še zdaj ponovno vrača v Prago, kjer je preživel pol stoletja, vendar pa se bo od tam. poleti zagotovo in dokončno vrnil domov, saj je svoje Jculturno poslanstvo med Čehi opravil več kot odlično in v korist obeh narodov. DUŠAN ŽELJEZNOV in katerih izbor v treh delih je bil neverjetno in svojevrstno zanimivo pomešan s serijo ostrih kratkih pornografskih filmov. Kakšne so pa današnje smeri i-talijanskega erotičnega filma? Najpogosteje imamo varianto komedije: Franca Martnellija «La mo-glie vergine* (igrajo Edvvige Fe-necli, Carroll Baker, Gabriella Giorgelli), Tiziana Longa »La pro-fanuzione* (Simonetla Stelanelli, Anita Strindberg), Giannija Mar-tuccija »La dottoressa sotto il len-zuolo* (Kar'n Schubert, 0:-chidea de Santis, Eli Galleani) idr., do še bolj omiljenih proizvodov, ki temeljijo na prikazovanju teles raznih televizijskih zvezd, ki se ponavadi še prej prikažejo v »spe-cializranih* revijah: Sabina Citif-f ni v »Oh mia bella matrigna*, Maria Rosaria Omaggio v »La se-p/.etaria privata di mio padre*, Paola Tedesco (poleg Marie Gra-zie Buccelle) v »Nerone-. Že v nekaterih navedenih naslovih smo odkril nekaj konstant, kot n. pr. »orotizacijo* vsakovrstnih pokli-cov in «bogoskrunsko* komponento. Ta se pojavi tudi v filmu Dome-nica Paolelle, ki skuša nekako obnoviti ljudski fiim 50. let, a mu povsem ne uspe: mislimo ria nje gov proizvod »Storia d: ima mn-naca di clausura* (igrajo Crthe-rine Spaak, EleonO"a Giorgi, Suzy Kendail, Martine Biochfvd, Ann Odessa, Paola Senatore. Paolellov, čeprav pod psevdonimom, je tu di «!,e monaclie di SanfArcan-gelo»). Zadnje čase pa se v italijanskem erotičnem filmu uveljavljajo predvsem tri smeri, ki sledijo u-speliu kakega protot pa in ki ne kako temeljijo na posameznih »perverzijah*. Najbolj razširjena smetje »sadistično - nacistični* film, kakršen je Rina Di Silvestra »Le deporlate della secione speciale SS» (Lina Polito, Erna Schurer, Sara Sperati, Solvi StuiVng). Nekakšen predhodnik mu je »film o nasilju v ženskem zaporu*. Ob tem bi radi zabeležili tudi špansko politično - metaforično varianto: »Violenze erotiche in un carcere femminile* režiserja Jessa Franca, ki je tudi režiser filma »La coccoiona* (Lina Romaj). Ostali dve smeri, katerih lahko zabeležimo ie prve korake, sta film o erotičnih odnosih z živalmi (zaplenjeni »BesCalita*) in e-rotični film z mladoletnimi zvezdami («L’adotescenza», ki je še v pripravi in v katerem nastopa mlada Eva Ionesco, ki se je že izkazala v slikah matere Irine, uveljavljenega fotografskega mojstra). Vtis imamo, da je že preminil »ekzotični* film, čeprav se najavljajo še razne »Emanuelie* z o-barvano kožo. Igralka Laura Gem-ser je tako nastopala tudi v filmu Brunella Rondija «Velluto ne-ro» (skupaj z Amiie Belle, Susan Scott, Alias Nieves Navarro in Ziggy Zanger). Režiser Joe D’A-malo (Aristide Massaccesi) pa je podpisal film »Emanuelie e Fran-goise', le sorelline* (Rose Marie Ljndt. Patrizia Gori). Film Massima Dallmana, pred nedavnim umrlega režiserja, pa nas prenese na teren nemške kinematografije. Njegov film (podpisan Max Dillmann) »Le malizie di Venere* oz. »Venus im Pelz* je namreč nemška proizvodnja. V tem filmu z radovedno strukturo nastopa tedaj še neznana Laura Anlonelli (film je v Italijo prišel z zamudo), poleg Renate Ka-sche, ki jo srečamo tudi (z Uršulo Blautli in Elgo Machaty) v neznosnem filmu Kurta Naehmanna »Verena la contesša nuda*. Režiser Ernst Hofbauer pa večkrat »adaptira* strukturo filmske ankete, a brez velike domišljije, kot priča '«Vizi e pcccati della donna nel mondo*. Strukturo pustolovskega filma pa prevzema Ken Dixon v »The Erolic Adventures of Robinson* (Afrika erotika, igrajo E-va Carson, Maiisa Long, Colette Descombe, Lina Romay). Ta struktura nastopa tudi v kakem ostrem filmu, kakršen je ameriški «Eden Dreams*. ki smo ga gledali na Mifedi skupaj s Chucka Vincenta »Bang Bang You Got It*. Nemški filmi, k: so včasih posebno nemogoči, obujajo tudi filmske tehnike, kakršni je tridimenzionalni film: VValterja Boosa «A-more in 3 dimensioni* se vendar predvaja, v Italiji «dvodimenzional-no», tudi tako lahko spoznamo banalno uporabo tehnike. Ta pregled erotične proizvodnje »zaostalejših* kinematografij (posebej se bomo povrnili na ameriško in francasko) bomo zaključili z angleškim filmom slavnega ameriškega režiserja 50. let Jacka Arnolda: njegov «The,Bunny Kaper* (Anclte il sesso e un affare di stato) je popolnoma nemogoč. S. G. PETEK, 18. MARCA 1977 12.30 13.00 13.25 13.30 14.10 17.00 17.20 17.30 18.00 18.30 19.00 19.20 19.45 20.00 20.40 21.35 22.20 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Argumenti: Vzgojna TV v SZ Komični■ filmi Vremenska slika DNEVNIK in Danes v parlamentu Jezik za vsakogar: Francoščina PROGRAM ZA NAJMLAJsE Yogijeva vesela družba Zmajček —- risani film Jutrišnji svet Argumenti: Vzgojna TV v SZ Program pristopa TV programu Kronike: Sever kliče Jug, Jug kliče Sever DRUŽINA SMITH: Tako je hotela usoda Da bi se udeležil nekega sestanka staršev v šoli svojega sina Briana, Cliad zamenja svoj delovni urnik s policistom Allom Wa!dingom. Zgodi pa se, da VValdinga neznanci umorijo. Družina Sinitii se zaveda, da bi bil Ali še živ, če ne bi zamenjal Chada Almanah in Vremenska slika Dnevnik KOJAK Stantey Iacoby je odvetnik, ki raziskuje dejavnost urbanistic ne komisije. Nenadoma postane žrtev domnevne prometne nesreče. Kojak meni, da gre pravzaprav za umor, ter se zato udeleži zasedanja urbanistične komisije, ki naj bi sklepala o načrtu gradbenika Farrovva. Kojak je prepričan, da je P° kojnik odkril v tej zvezi kričeče nepravilnosti. Boks: FOREMAN — YOUNG Srena proti sceni: Današnje predstave Ob koncu Dnevnik in Danes v parlamentu 12.30 1.7.00 13.30 17.00 \ 17.30 !3 Irt) 13.25 18.45 19.45 20.40 Drugi kanal Vidim, slišim, govorim Dnevnik 2 — Ob 13. Uri Vzgoja in dežele: Besede in njihov čas PROGRAM ZA MLADINO Spurngvanje živali Srečanje z mladino: risba, spis, film itd. Politehnika: Molekularne osnove življenja Oddaja iz parlamenta in Športne vesti DOC ELLIOT: Avtomobilist Film, ki ga je režiral Edw’ d Abroms, v njem igrajo James Franciscus, Marka n '*Voodwa ., Sam Bottoms, Neva Patleson it® Dnevnik 2 — Odprti studio KOMISAR DE VINCENZ1: »II mistero di cinecitta» Prvo nadaljevanje Dogodek: V Cinecitta umorijo med samim snemanjem nekega zgodovinsko - propagandnega filma znanega filmskega igralci-Unior povzroči v vrstali birokracije fašističnega režima veli* prepluli. Ker je nu pragu druga svetovna vojna, režim men1, da je kinematografija najmočnejše propagandno orožje. 7.at° z nestrpnostjo pričakujejo pr ih pel iz Milana komisarja De Vin cenzija. Komisarja pa ni od nikoder, čeprav'je ta že začel svojc delo. De Vincenzi odkrije še en umor: to pot gre za sanici-'3 režiserja filma, ki je znana nemška osebnost. De Vincenzi krije, da je režiser razdelil vse glavne ženske vloge v filnju svojim nekdanjim ženam in ljubicam. Ne manjka tudi mla“a igralka, ki bi jo moral režiser šele osvojiti 8.10, 9.25 17.10 17.25 18.00 18.15 18.45 19.00 19.15 19.30 19.55 20.05 21.25 22.00 22.50 23.05 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 14.10 TV ŠOLA: Črka kot številka, Farma govedi, Kulturni $P°' menik itd. , * in 16.10 Smuški poleti — posnetek iz Planice Križem, kražem Pisani svet Obzornik Slovenski ljudski plesi: Bela krajina Prva pomoč — tretja oddaja Japonski, športi: Karate Risanka Dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar P. Heriat: BOUSSARDKLOVI, nadaljevanka Razgledi: TRILOGIJA O BOMBAYU — Jutro Film prikazuje prebujanje in delovni ritem indijskega vcF mesta Bombaya. Prebujanje pa ima tudi simboličen pomen- kar je bilo včeraj sveto, danes izgublja glorijo, jutri bo le ^ spomin. Ulice San Francisca — serijski film Dnevnik Boks: FOREMAN — YOUNG 13.00 19.00 19.55 20.15 20.35 22.00 22.35 Koper — barvna Boks: FOREMAN — YOUNG Smučarski poleti — posnetek iz Planice Otroški kotiček — risanke Dnevni'. PREGREŠNO MESTO — celovečerni film Glasbeni nokturno: D. Švara — Koncert za violino in Boks, ponovitev rkcsFr 18.15 20.00 21.50 22.40 Zagreb Naša obramba TV gledališče Na prvem mestu: Slikar Ivan Lovrenčič Šahovski komentar in ia35 vi ,jyp° 19.10 Naboj konec tep ba z vsega sveta; oddaja; 19.40 Za 21.05 Koncerti v Turinu; Glasba za lahko noč. / SLOVENIJA 6.00. 7.00, 8.00. 9.00, 10.00. 12.00. 14.00, 18.00. 19 00 P or' 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobre iioo- iK- TRST A glasba: 9.00 7.00, 8.00, 10.00. 12.45, 15 30. 10.00 Posebna reportaža; ii.»*'jo 18.00. 19.15 Poročila; 7.20 12 45 Sodki i« mnenja mladih; Dom in izročilo: Dobro jutro po Drugi zvok; 14.05 Pisma lir -p naše. Glasba in kramljanje, Knn- *'orn_: '4.30 Zabavni PvoPr\tf cert sredi jutra. Glasbena šahov- 15.4S in 17.30 Prvi NIP; 18.25 niča. Radio za šole. Glasba po željah; 13.00- 15.30 Za mlade: Sestanek ob 13.00; Kulturna beležnica, Z glasbo po svetu. Mladina v zrcalu časa, Glasba; 15.45-19.00 Kultura in delo: Klasični album. Za najmlajše, Glasba za klavir. Sonata za klavr in violino, Kulturni dogodki v deželi. KOPER 7.30. 8.30, 12.30, 14.30, 16.00. 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Baročna glasba; 10.00 Z nami je...; 1015 Orkester; 10.45 Glasba in nasveti; 11.45 Orkester J. Last; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.40 Italijanski zbori; 15.00 Naši otroci in mi; 15.10 Plošče; 15.45 La vera Romagna; 16.45 Pihalne godbe RTV U; 17.00 Kulturna panorama; 17.45 Občan pred mikrofonom: 18.00 Tops-pops; 18.30 Naši zbori; 19.00 Prenos RL: 19.30 Glasbena oddaja: 21.35 Simfonični koncert; 22.45 Jazz. RADIO 1 7.00. 8.00, 12.00, 13.00. 15.00, 19.00 Poročila; 7/30 Kronike in mačih; 23.05 Literarni otroci!; 7:20 Na današnji . s. 7.30 Iz naših sporedov: 8.08 V ^ bona matineja: 9.05 Radijska la; 9.30 Iz glasbene trad|C‘fy 10.45 Turistični napotki: U-®' 0i Talijinih poteh; 12.10 Revij® kestrov; 12.30 Kmetijski »af p 12.40 Pihalne godbe; 13.20,-jo bavna glasba; 13.30 PriP-j^.jri vam...; 13.50 Človek in 14.05 Glasbena pravlj;ca: ^ Naši umetniki; 14.30 Glas«* željah; 15.00 Dogodki in «on’ 15.30 Napotki za turiste; jjtri Glasbeni intermezzo; 15-t’ Uf gost; 16.00 »Vrtiljak*: 1» ^ sta prijatelji; 19.35 Lahki otroci!; 19.45 Ansambel T- ca; 20.00 Stop pops 20; 21^1/ daja o morju 'n pomt>r?; ___i • i • Irt 22.20 Besede ,in zvoki iz ................................................................................................................................................................................... ^jji) OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes ne boste najbolje razpoloženi. Pa-zite se pred neprijetnim presenečenjem, S čustvi bo vse v redu. BIK (od 21.4. do 20.5.) Z drzno pobudo še utegnete rešiti neki ne preveč trden položaj. Dobro razni šiite o nekem osebnem načrtu. DVOJČKA (od 21.5 do 22.6.) Ne bodite preveč strogi z osebami, ki so vam podrejene. Če boste bolj sproščeni vam bo vse lažje. RAK (od 23.6. do 22.7.) Kljub težkočam ne boste ostali brez solidne pod|joie. Spori z drago osebo vam ne smejo pokvariti dobro razpoloženje. Horoskop LEV (od 23.7. do 22.R.) Danes boste uspešno dokazali svoje sposobnosti. Medsebojno zaupanje bo še bolj utrdilo staro prijateljstvo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Tekoča vprašanja zahtevajo potrpežljivost in vztrajnost. Manjša napetost, v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) če ne želite, da bi vas dogodki presenetili, poenostavite svojo poslovno organizacijo. ŠKORPIJON (od.23.10. do 22.11.) Pazite, da bi nehote podprli oseb, ki nasprotujejo vašim idejam. Ne- kdo vam bo skušal voljo. STRELEC (od 23.11. Srečen trenutek vam bn vsilit' naP3 odpravo neke storjene Nasprotja v družini 30 KOZOROG (od 21.12. t~ihicid*; T jrtjrt potff Preden se lotite nekega alTI nega načrta, si zagotovite no oporo. Preutrujeni ste. ^ ^ pi-VQDNAR (od 21.1. do kaj prijetno vzdušje '/-a 0 vPrJ je'poslovne stike. Čustveno um. Sanje se ne bo z lahkoto RIBI (od 20.2. do 20A> na) boste odlično zamisel, k' hitreje uresničite. Za vaše se bo malokdo ogrci. SMUČARSKI SKOKI ŠPORT ŠPORT ŠPORT NA URADNEM TRENINGU V PLANICI ‘18. marca 1977 Bogdan Norčič v odlični formi izboljšal državni rekord (164 m) Najboljšo znamka je dosegel Avstrijec Baehler - Danes uradno tekmovanje Včeraj je bilo v Planici odprtje letošnjega SP v smučarskih poletih * uradnimi treningi, ki so že pokazali, da bo letošnja prireditev v Planici ena najbolj kvalitetnih, kar jih je kdaj koli bilo v tem kraju. Izredno lepo vreme in Idealni poboji na velikanki so včeraj botro-vali, da so tekmovalci že med treningi dosegli velike razdalje. Za velik podvig je poskrbel trenutno najboljši jugoslovanski skakalec Bogdan Norčič, ki je s 164 m izboljšal jugoslovanski rekord, in In kar za 6 metrov. Tudi ostali jugoslovanski tekmo-valci so med včerajšnjimi treningi Mcazali, da so dobro pripravljeni *n da bodo lahko enakovredno tekmovali z ostalimi, odličnimi gosti. Se posebej sta se izkazala Jože Demšar in Loštrek. Najboljšo zrjamko je včeraj dose-8el Avstrijec Baehler, ki je skočil 165 m daleč, odlično se je odrezal ludi vzhodni Nemec Meisinger, ki *°di z ostalimi rojaki med favori-le letošnje planiške prireditve. Organizator, ki si je močno prizadeval, da bi čimbolje izpeljal to Veliko tekmovanje, računa, da bo ludi danes in do nedelje potekalo vse v najboljšem redu, tako da bomo letos res priča veliki prireditvi, v kateri naj bi imeli tudi jugoslovanski tekmovalci (med temi še po-•ebno Norčič) eno od vodilnih vlog. Včerajšnji najboljši skoki 1. Baehler (Av.) 165 m 2. Norčič (Jug.) 164 m 3. Meisinger (NDR) 163 m A. J. Demšar (Jug.) in Kampf (NDR) 154 m 6- Wallner (Av.) in Jirasko (ČSSR) 149 m ®- Noiiren (Norv.) 144 m 9- Loštrek (Jug.) 138 m Danes bo torej šlo za točke. Av-•Irijci in vzhodni Nemci so veliki favoriti za končno slavje. Domači gledalci seveda upajo, da bo Bogdan "orčič posegel po najvišjih mestih, ‘aj je trenutno v odlični formi. SMUČANJE VELESLALOM ZA SP Stenmark padel Križaj deveti , VOSS, 17. — Vse je kazalo, da **> Šved Ingemar Stenmark že da-dokončno strl odpor vseh svojci) nasprotnikov in da bo tako tudi Predčasno osvojil letošnji svetovni ™kal. Stenmark je bil namreč po Pfvem spustu v tem veleslalomu za 8f> prvi, nakar pa je v drugem ‘Pustu padel in je tako izgubil vso Prednost in se je uvrstij le na 26. Piesto. .Zmagal, je tako mladi Avstrijec Heidegger, ki je tako postal izredna nevaren v borbi za končno ‘Ulago. Jugoslovan Bojan Križaj je zopet •[Ulično smučal in se je na končni 'azpredelnici uvrstil deveti. VRSTNI RED VELESLALOMA 2’59”47 3'00"03 3'00"35 3'00”42 3'00”45 3'00"45 3’01"15 3'01"48 3'01”73 3'02”00 239 209 203 148 136 122 Papangelov zopet prvi FOLGARIDA, 17. — Bolgar Peter Papangelov je zmagal v veleslalomu za EP v tem kraju. Italijan Arnold Senoner se je uvrstil na sedmo mesto in je tako ohranil prvo mesto na splošni lestvici. Papangelov je trenutno drugi s tremi točkami zaostanka. KOŠARKA Košarkarska zveza ima novo vodstvo V ponedeljek 14. t.m. so na ob-čncrii zboru košarkarske zveze v Gonci, ki je članica vsedržavne zveze FIP, izvolili novo vodstvo za obdobje 1976 - 1980. Predsednik pokrajinskega odbora FIP je Remo Urria Mulloni, podpredsednik Ezio De Col, člani pa Luciano Palla, Dante Bertola, Berto Hvalič, Mario Žiberna, Lucio Paliaga. KOLESARSTVO \ »PARIZ - NICA® Belgijce F. Maertcns končni zmagovalec NICA, 17. — Freddy Maertens je na najboljši način osvojil končno 1. mesto na kolesarski dirki Pariz — Nica. Belgijski kolesar je namreč danes slavil v obeh poletapah. Končni vrstni red: 1. Maertens (Bel.) 2. Kneteman (Niz.) 3. Thevenet (Fr.) 31.08’31 31.09’04 31.0919” OBVESTILO SZ BOR obvešča udeležence v PLANICO, da bo odhod z avtobusom v nedeljo, 20. marca, ob 6. uri, izpred cerkve pri Sv. Ivanu, in ob 6.05 s Trga Oberdan. ODBOJKA PO PRIJATELJSKI TEKMI Krevsel, pohvalil Borove odbojkarje «Plavh so namreč premagali ljubljansko Enotnost s 3:1 Heidegger (Av.) Gros (It.) 3- Mahre (ZDA) J- Adgate. (ZDA) *• Frommelt (Liecht.) 6- Hinterseer (Av.) •• Brunner (Av.) J- Bieler (It.) Križaj (Jug.) u- Jakobsson (Šve.) LESTVICA ZA SP L Stenmark (Šve.) ?• Heidegger (Av.) 3' Klammer (Av.) J Russi (Švi.) ,• Gros (It.) e- G. Thoni (It.) FOLGARIDA, 17. - Uršula Kon-iz Liechtensteina je osvojila 1. ?>fcsto v slalomu za EP v tem kratil' 1-U'uga je bila Kuzmanova (Če-‘pslovaška). Konzettova je z današnjo zmago , y°jila tudi končno prvo mesto na 'Ulošni lestvici za EP. Bor — Enotnost 3:1 (12:15, 15:10, 15:9, 15:10) BOR: Neubauer, Požar, Kodrič, Špacapan, Ugrin, Zadnik, Živec in Kralj. ENOTNOST: Arh, Krivograd, Rotar, Lakner, Kaiser, Knaus, Kumar, Lampe in Plešej. SODNIK: Nacinovi. V prijateljski mednarodni tekmi so odbojkarji Bora premagali slovenskega drugoligaša Enotnosi iz Ljubljane zasluženo in prepričljivo. Več kot zmago pa moramo tokrat pohvaliti samo igro, saj so Tržačani prav malo letošnjih prvenstvenih tekem odigrali s takim zanosom in odločnostjo. Ekipa je sodelovala kot izredno homogena celota, ko ni bilo šibkega mesta in to od sprejema, podaj, tolčenja, bloka in še posebej obrambe. Po nekoliko negotovem začetku, prvi set so namreč izbojevali gostje, je «plavi stroj* stekel tako, kot si prav vsi želimo. Vsekakor je potrebno priznati, da Enotnost ni i-grala z najboljšo postavo. Trener Enotnosti Krevsel je poskušal na vse načine, da bi le zaustavil in zajezil zmagovito pot razigranih nasprotnikov. Tako menjave, kot tudi prekinitve pa niso veliko zalegle. Vodstvi obeh ekip sta se dogovorili za povratno srečanje v Ljubljani v prvi polovici aprila. Po končani tekmi je trener E-notnosti Viktor Krevsel izjavil naslednje: «Glede na to, da se je prvenstvo 2. zvezne lige šelg pričelo, odigrani sta bili samo dve povratni koli, je bila ta tekma za moje varovance izredno koristna. Bor je za Enotnost idealen partner. Vaše fante pa moram res pohvaliti, čudno se mi zdi, da ne igrajo tako dobro tudi v prvenstvenih tekmah, ker so sposobni igrati zelo dobro.* G. F. 5^- 3. MOŠKA DIVIZIJA Goriški Dom zanesljivo prvi Goriška odbojkarska federacija je prav te dni objavila uradne izide in skupno lestvico 3. moške divizije (goriška skupina). V B skupini tega prvenstva nastopata dve sloven- ski goriški šesterki: Dom in O-lympia. Po prvem delu vodi Dom na lestvici z 10 točkami, saj je doslej vedno zmagal. Poleg tega so domov-ci dokazali, da so za' razred boljši od vseh ostalih šesterk te skupine. 01ympia je predzadnja, saj je do sedaj premagala le zadnjeuvršče-ni ARCI PAV iz Krrnina. Pri tem pa moramo omeniti,'da nastopa O-lympia v tem prvenstvu z drugo ekipo (mlajšo), saj prvo moštvo nastopa v 1. moški diviziji in je zato za olympijce končni rezultat relativen, važno je le, da si mladi i-gralci pridobijo potrebnih izkušenj za prestop v prvo ekipo. Poglejmo dosedanje izide in lestvico, ki jo je objavila goriška odbojkarska federacija. • LESTVICA B SKUPINE Dom (Gorica) ' 5 5 0 15 2 Mossa Libertas (Krmin) Lucinico 01ympia ARCI PAV 5 3 2 3 2 1 3 1 2 4 1 3 4 0 4 11 8 7 5 4 6 5 9 0 12 ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR NAŠIH EKIP Po zmagi nad Bregovo šesterko Sokol pred odločilno preizkušnjo Brežanke so že izpadle iz lige - Borovke trenutno zadnje V A skupini te lige po prvih treh kolih vodi Volley Bali iz Gradeža s šestimi točkami, pred Časa del Lampadario, in Pierisom, ki imata dve točki manj. I. K. Odbojkarsko prvenstvo je bilo pretekli teden nekoliko okrnjeno. Igral ni naš tretjeligaš Kras, ki bi se moral spoprijeti s Torriano. MOŠKA B LIGA Vodeča zastopnika CUS Trst in SAI iz Belluna složno zbirata točke. Tudi v drugem mestnem derbiju je CUS odpravil brez večjega naprezanja Bor, ki je še enkrat potrdil, da «goji» do tega nasprotnika preveliko spoštovanje. V drugi tekmi pa je SAI iz Belluna doma prepustil set CUS iz Benetk. V tej skupini bo padla končna odločitev 26. marca, ko se bosta v telovadnici Monte Cengio spoprijela CUS in SAI iz Belluna. Prednost je seveda na strani Tržačanov, ki igrajo to od ločilno tekmo pred domačimi gledalci. Žal pa nismo mogli izvedeti tretjega izida v tej skupini med Le-gnanom in Ferronijem iz Verone. IZIDI 8. KOLA: C(JS Trst - Bor 3:0, SAI Belluno - CUS Benetke 3:1. LESTVICA: CUS Trst in SAI Belluno 14 točk, Legnago 6, Bor, Fer-roni Verona in CUS Benetke 4. (Legnago in CUS Benetke sta igrala tekmo manj). PRIHODNJE 9. KOLO se igra 26. t.m. z naslednjimi pari: Bor - Fer-roni, CUS Trst - SAI Belluno, CUS Benetke - Legnago. ŽENSKA B LIGA SKUPINA ZA NAPREDOVANJE Mrtvi tek med šeserkama Volley Bali in Libertasom iz Pordenona se še nadaljuje. Prva je v Cremoni prepričljivo premagala Zanafredi s 3:0, druga pa doma, ne brez težav, Bor. Na boljšem pa je nedvomno ekipa Volley, ki bo preostali dve tekmi igrala pred domačimi gledalci. Vsi ostali nasprotniki so seveda že zdavnaj izločeni iz bitke za prvo mesto. Tržačanke so v tem drugem prvenstvenem delu utrpele že sedmi zaporedni poraz, ki je gotovo najboljše pojasnilo za veliko krizo. V preostalih dveh nastopih je dokaj težko, da bi se spremenilo na bolje in tako ima Bor že zagotovljeno zadnje mesto na Končni lestvici. Trenutno zaostaja dve točki za Bolzanom, štiri pa za Moglianom Venetom. IZIDI 8. KOLA: Zanafredi Cre-mona - Volley Bali Pordenon 0:3, Libertas Pordenon - Bor 3:1, Bolzano - Mogliano Veneto 2:3. LESTVICA: Volley Bali in Libertas (oba Pordenon) 14 točk, Zanafredi Cremona 8, Mogliano Veneto 6, Bolzano 4, Bor 2. PRIHODNJE 9. KOLO se igra 26. t.m. z naslednjimi pari: Mogliano Veneto - Libertas Pordenon, Bor -Zanafredi Cremona, Volley Bali PN - Bolzano. SKUPINA ZA NAZADOVANJE V osmem nastopu .je prišlo v tej skupini do velikega presenečenja z zmago Primavere nad Salo iz Trenta. To je bil obenem tudi prvi neuspeh Šale v tem delu prvenstva. Po drugi strani pa velja poudariti, da igra ekipa iz Novente Vicentine iz kola v kolo bolje. Ti dve ekipi sta si že dve koli pred koncem prvenstva zagotovili še nadaljnji obstanek v tej konkurenci. Za tretje mesto pa se bodo borile AGI iz Gorice, Bonate Sotto in Sokol. Po zadnjem porazu v slovenskem derbiju s Sokolom pa je Breg matematično že izpadel iz 2. lige. Za Nabrežin-ke pa bo odločilna tekma v soboto, 26. t.m. v Gorici, ko se bodo spoprijele z AGI, neposrednim tekmecem za obstanek v tej ligi. IZIDI 8. KOLA: Bonate Sotto -AGI Gorica 3:1, Primavčra Noven-ta Vicentina - Sala Trento 3:2, Sokol - Breg 3:0. LESTVICA: Sala Trento 14, Pri-mavera Noventa Vicentina 12, AGI Gorica 8, Bonate Sotto in Sokol 6, Breg 2 točki. PRIHODNJE 9. KOLO se igra 26. t.m. z naslednjimi pari: Breg - Pri-mavera, Sala Trento - Bonate Sotto, AGI Gorica - Sokol. MOŠKA C LIGA V tej konkurenci sta bili odigrani samo dve tekmi. Preložena je bila tekma Krasa, ki bi se moral spo- prijeti v Gradišču s Torriano. Vodeča S. Giorgio in Mira pa sta zanesljivo odpravila II Pozzo in In-ter 1904 iz našega mesta. IZIDA 9. KOLA: D Pozzo - San Giorgio 0:3, Mira - Inter 1904 3:0. G. F. NOGOMET NAJMLAJŠI Rozzol — Primorje 3:0 (1:0) PRIMORJE: Racman, S. Sedmak, Rupel, Ražem, Zancolich, Bukavec, Liva, Celea, Sardoč, Meden, Blason, 12 Ban. Na tujem je Primorje doživelo visok poraz proti boljši ekipi iz Ro-cola. Nogometaši Primorja so prikazali nekaj akcij le v prvem delu igre, ki se je končal z golom prednosti domačinov. V nadaljevanju pa se je «rdeče-rumenim» poznala u-trujengst, katero so Tržačani zelo dobro izkoristili in so brez težav poslali v mrežo Primorja • še dva gola. H. V. Mladinski košarkarski derbi na Opčinah med Poletom in Borom.je bil zelo razburljiv KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH ZAMEJSKIH PFTERK Nadaljuje se mrtvi tek Jadrana in Servolane Borovi mladinci le iztržili četrti prvenstveni par točk - Zaključilo se je prvenstvo dečkov v skupini A: Breg je predzadnji, Bor A pa zadnji - Start v prvenstvu prve divizije PROMOCIJSKO PRVENSTVO V tem prvenstvu Se nadaljuje mrtvi tek Servolane in Jadrana. Medtem ko je Servolana brez težav doma odpravila goriško peterko E-dera, pa se je moral Jadran krepko namučiti, da je lahko strl od por trdoživih nasprotnikov iz- Milj. Po tekmi trener Jadrana Peter Brumen ni bil zadovoljen s prikazano igro svojih fantov: «Igrali smo slabo*, je rekel Brumen, »predvsem v prvem polčasu. Vse kaže, da so Miljčani za nas neugoden nasprotnik. 9'cer pa smo zopet osvojili točki in smo še vedno v borbi za končno zmago.* V ostalih tekmah ni prišlo do presenečenj' Tržičani so premagali Barcolano, Itala je pospravila nov par točk in tudi CUS je brez težav premagal zadnjega na lestvici, ekipo Villesse. IZIDI 14. KOLA Jadran - CGI Mil.je 81:75 Servolana - Edera 89:67 Inter 1904 - Scoglietto 67:57 POM Tržič - Barcolana 76:66 Arte - Itala 87:96 CUS Trst - Villesse 81:60 LESTVICA Jadran, Servolana 24, Itala Gradišče 22, CUS Trst 18, CGI Milje 14, Edera Gorica, Inter 1904 in POM Tržič 12, Barcolana 10, Scoglietto 4, Arte Gorica 2, Villesse 0. Gajevci so trenutno v nogometnem prvenstvu 3. amaterske lige na odličnem, drugem mestu lestvice. Na sliki: posnetek tekme med Gajo in ekipo Valpadana Cave PRIHODNJE KOLO (20.3.) Edera - Jadran (11.00 v Gorici), CUS Trst - Servolana, Itala - Inter 1904, Barcolana . Scoglietto, CGI Milje - Arte, Villesse - POM Tržič. MLADINCI V 19. kolu mladinskega prvenstva je bil v nedeljo na Opčinah slovenski derbi med Poletom in Borom. «Pla\<» so se Opencem delno oddolžili za spodrsljaji v Dolini in so zmagali, čeprav le ž dvema točkama razlike. »Čuden derbi* pravi trener Poleta Sergij Tavčar. «Bor je bil boljši v prvem polčasu, poletovci pa so bili boljši v drugem delu tekme.* Kljub zmagi pa je Bor še vedno na predzadnjem mestu lestvice, saj je SABA premagala Don Bosco. in ima tako osem točk, medtem ko jih imajo borovci sedem. Poletovci pa so ša vedno na sredini razpredelnice. IZIDI 19. KOLA Polet - Bor 64:66 Juventus - Servolana 68:61 Mobilcasa - Sidertecnica 62:70 Pagnossin - Barcolana 114:40 SABA - Don Bosco 73:62 Inter 1904 - Italsider 68:70 LESTVICA Pagnossin Gorica in Italsider 32, Inter 1904 30, Sidertecnica 28, Servolana 20, Juventus 18. Mobilcasa in Polet 14, Don Bosco in SABA 8, Bor 7. Barcolana 0. PRIHODNJE KOLO (20.3.) Bor - Pagnossin (11.00 v Dolini), Don Bosco - Polet (11.15 v Trstu, Istrska ulica), Servolana - Mobilcasa, Sidertecnica - Inter 1904, Barcolana - SABA, Italsider - Juventus. KADETI Borovci so v minulem kolu le iztržili prvi prvenstveni par točk. Štokljevi varovanci, ki igrajo v tem prvenstvu zgolj zato, da si naberejo izkušenj, imajo tako tudi to zadoščenje, da so premagali starejšega nasprotnika in so s tem dokazali, da so v tem prvenstvu močno napredovali. Kontovel pa je brez večjih težav premagal okrnjeno postavo Interja 1904 in je tako prvi na lestvici, skupno z ekipo Hurlingham, ki je v tem kolu počivala. V prihodnjem kolu (jutri) bodo borovci zaposleni z Interjem 1904, Kontovelci pa bodo počivali. IZIDI 14. KOLA Inter 1904 - Kontovel 43:95 Italsider - Bor 63:65 Don Bosco - Ferroviario 71:72 Flaminio - Servolana 70:88 Počitek: Hurlingham. DEČKI Zaključilo se je tudi prvenstvo A skupine, Ni pa še znano, katera ekipa j*, v tej skupini osvojila prvo mesto. Ginnastica Triestina je nam reč v povratnem kolu premagala Ferroviario^ vse kaže pa, da je ko šarkarska zveza dosodila zmago brez borbe Ferroviariu v prvem delu prvenstva, ker takrat SGT ni hotela igrati ob prisotnosti enega samega sodnika in brez zapisni karja. V tej skupini sta igrali tudi dve slovenski peterki. Breg je zasedel predzadnje mesto, Bor A pa zadnje. IZIDA 14. KOLA Ferroviario - Breg 120:31 Ricreatori - Chiadino 87:63 LESTVICA Farroviario in Ginnastica Triestina 22, Ricreatori 18, Chiadino 14, Don Bosco 8, Breg 4, Bor A 0. 1. DIVIZIJA V soboto bo start v tem prvenstvu, v katerem bo na Tržaškem med drugim igrala tudi druga Ja-dranova ekipa. Jadran bo prvo tekmo igral na Kontovelu z mljsko peterko Edera. Ostale ekipe te skupine: San Ser-gio. Scoglietto, Grandi Motori, Ferroviario in Juventus. * edko V PRVI DIVIZIJI Dom se bo potegoval za vstop v finale Tudi letos bo Domova ekipa nastopila v bližnjem prvenstvu prve divizije. Naši fantje vestno trenirajo že dalj časa in upajo v dobro uvrstitev. Ekipe, ki bodo nastopile v skupini Doma so naslednje: Sta-ranzano, Mobilcasa Alba iz Krmi-na, Sagrado, Belgiano in Umanita iz Gorice. Prvenstvo bo gotovo zelo enakovredno, saj vsfeka ekipa bo dala vse od sebe, da se bo lahko prebila na sam vrh. Domovci, ki jih tudi letos trenira' Hvalič, so si zadali kot cilj vstop v finale. Vse- kakor se bo treba pošteno potruditi, da . jim bo to uspelo. Žal, sta iz Domovih vrst izpadla pred kratkim dva izredno pomembna igralca, ki sta bila v prvi peterki. Trener Hvalič bo imel nedvomno velike težave, Ha bo enakovredno nadomestil izgubljena igralca.» Prva tekma tega prvenstva bo jutri, 19. marca, in sicer proti peterki Umanitš iz Gorice'. Igrali bodo v telovadnici na Rojcah, s pričetkom ob 18. uri. Trener Hvalič je za to tekmo pozval naslednje igralce: Glauko Nanut, Rado Nanut, Flavij Terčič, Mauro Dornik, Igor Paulin, Boris Morel, Gianni Tomasi, Arturo Bre-sciani, Igor Komel, Klavdij Mozetič, Vili Prinčič in Marko Čubej. M. č. MINIBASKET PRIJATELJSKA TEKMA Breg — Sokol 42:29 (24:14) BREG: Klabjan 8, Vodopivec, štrajn G., štrajn M., Žerjal, Smo-tlak, Milini, Maver 30, Fontanot, Malč, Rapotec 2, Štefančič 2. SOKOL: Ušaj 16, Bogateč, Koja-nec, Klanjšček 1, Rebula 2, Ban-delli D. 4, Bandelli M., Grilanc, Caharija 2, Žbogar 2. Pangos. SODNIK: David Čok, V sredo sta se v dolinski telovadnici spoprijeli ekipi Brega in Sokola, ki nastopata v turnirju »Biasi*. Tekma je trenerjema služila kot priprava na drugi del tega turnirja, ki se bo pričel prihodnji teden. Zasluženo so zmagali Brežani, med katerimi je bil Maver' za nasprotnike neustavljiv, v napadu pa se je izkazal tudi Rapotec. Pri-Sdkolu bi poleg običajnega Ušaja tokrat pohvalili tudi Kojanca in Bandellija, ki sta dosegla prve koše v »belo -rdečem* dresu. Marko ŠZ BOR izreka svojemu podpredsedniku Stanku Berlotu globoko sožalje ob ia-gubi drage žene Mariole. ŠZ BOR izreka Stojanu Udoviču in družini ob izgubi dragega očeta iskreno sožalje. SREČKO VILHAR - ALBERT KLUN / Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki b v južni Franciji ■N j v Proti koncu leta 1944 je vojaška komanda na otoku Jernestila iz mesta Iglesias v San Bartolomeo (Cagliari) v^pino Primorcev in Istranov, ki‘je štela okrog 150 mož. H* skupina je prejela jugoslovanski partizanski tisk od ^Peljskih ribičev. Stalno je pritiskala na vojaško oblasti jim omogoči odhod v domovino, vendar brez uspeha.* |j j^andu Bradiču, doma iz Labincev v Istri, ki je bil naj-.1 glasen, so stalno grozili z zapbrom. 11) (j. Našemu človeku se je bilo težko rešiti Sardinije celo |j. koncu vojne. Krivda pa ne pade le tamkajšnjo ita-Ja|isko vojaško oblast, ampak tudi na tedanjo italijansko tl^jo, ki se ni zmenila za to, da bi reševala vprašanje na-n Hudi pregnanih iz Primorske in Istre. ^MOVINA ZA NAŠE LJUDI NA SARDINIJI IN KORZIKI «Mi žene iščemo od naših saveznici, da nam pošaljo svi naši ljudi doma od Sardiniji...* (Iz okrajne konference A F 2. Labin, 11. 5. 1944). 1) Ij. Sardinija je s tisoči pregnancev pomenila za Primor-0 in Istro težak problem, in vendar se o tem ni vedelo * v Jugoslaviji skoraj ničesar, dokler niso začele odhajati iz Italije v domovino prve prekomorske brigade. Ko je prišla v vrhovni štab NOVJ vest, da je na Sardiniji več tisoč Primorcev in Istranov ter da jim zavezniki preprečujejo odhod v domovino, je začela prihajati na dan celotna problematika v zvezi s primorskimi in istrskimi pregnanci. / Istra je še posebho težko občutila odsotnost tisočev svojih sinov, kajti tu se je narodnoosvobodilni boj razvijal v mnogo težjih pogojih kot na Primorskem. V zahodni Istri se je bilo že pred sto leti in čez izoblikovalo razmerje: Hrvat-kolon in Italijan-zemljiški veleposestnik. Boj istrskega kolona proti razrednim izkoriščevalcem se je krepil vzporedno z njegovim narodnim osveščenjem. Zaradi strašne bede se je kolon mukoma dvigal iz zaostalosti. Hrvaški književnik Vladimir Nazor je v svojem delu Veli Jože simbolično . prikazal Istrana, ki se bo nekega dne prebudil, raztrgal okove in se osvobodil izkoriščevalcev. Cas trganja spon pa je bil z^laj tu, toda v Istri je manjkalo mož, da bi še bolj dvignili plamen upora. Njihova vrnitev s Sardinije bi pomenila močno okrepitev narodnoosvobodilne borbe. Prav tako je tudi Primorska težko občutila odsotnost svojih ljudi, ki bi lahko znatno pomnožili partizanske brigade. Močno narodnoosvobodilno gibanje Primorcev in Istranov v južni Italiji in formiranje prekomorskih brigad pa bi brez dvoma rodilo še bogatejše sadove, če zavezniki ne bi preprečili našim ljudem na Sardiniji in Korziki odhoda v domovino. Videli bomo, da so bila zaman vsa prizadevanja predstavnikov nove Jugoslavije, da bi našim pregnancem otnogočili vključitev v NOVJ. Vrnimo se za hip k Sardiniji! Po kapitulaciji Italije naši pregnanci niso čakali, da jim bo prišla svoboda sama nasproti. Brez vsakršne povezave z novo Jugoslavijo so se začeli obračati na zavezniško vojaško poveljstvo z zahtevo, da jim , omogoči odhod v Jugoslavijo, vendar so, kakor vemo, prejemali samo odklonilne odgovore. Ko je bil položaj videti brezizhoden, se je tedaj na otoku nenadoma-pojavila jugoslovanska vojaška delegacija, ki se je, kakor je znano, mudila tam zaradi repatriacije jugoslovanskih političnih obsojencev in vojnih ujetnikov. Toda član te delegacije, kapetan Zoran Kralj, se je tedaj nemalo začudil, da je na otoku toliko Primorcev in Istranov. In tako se je delegacija lotila še novih, nepredvidenih nalog. Naši pregnanci so zdaj potegnili na dan tudi vloge, ki so jih bili že poslali zavezniški vojaški komandi na otoku, jih vnovič razmnožili, se nanje' množično podpisovali in 'jih v< naglici pošiljali v Sassari na sedež Jugoslovanskega bataljona, sestavljenega iz bivših jugoslovanskih vojnih ujetnikov in političnih obsojencev, ki mu je poveljeval Nikola Šolranac. Tam je imela delegacija namreč svoj sedež. Tudi 228. posebna delavska četa je eno od svojih vlog poslala v Sassari.* Glasi se: «SLAVNI KOMANDI ZAVEZNIŠKIH SIL V SARDINIJI* Izjava Mi Slovenci in Hrvatje iz okupiranega ozemlja Primorske ponovno izjavljamo: Da smo se vedno, se danes in se bomo vedno čutili Jugoslovane. Da smo se vedno, se daftes in se bomo vedno odločno upirali proti italijanski oblasti in,tiraniji nad nami in nad našo —1 11 * * V od teh istih oblasti porušeno in požgano domovino — oblasti, katere nismo priznali. Da smo bili s fašistično silo vzeti iz naših domov, pritirani sem na Sardinijo, kjer se smatramo vojne internirance v vojaški obleki, za kakršne nas je vedno smatrala tudi italijanska oblast, katera je postopala in še vedno postopa z nami kot takimi. Da se čutimo zaveznike naših Velikih Zaveznikov, Severne Amerike, Velike Britanije in Sov. Rusije, posebno pa še naše Narodno. Osvobodilne Vojske Jugoslavije katere se štejemo člani in sestavni del. Nadalje izjavljamo, da se čutimo ponižane še nadalje živeti to ujetniško >:vljerrie, polno krivic, gladu in bolezni in da hočemo iti ZA VSAKO CENO v borbo ramo ob rami z našimi starši, sestrami, brati, sinovi in drugimi, ki se že davno bore v vrstah Partizanov, danes N. O. V. Maršala Tita proti barbarju Nemcu in njegovim pomagačem. ZATO VPRAŠAMO tukajšnjo slavno predstavništvo naših Velikih Zaveznikov Sev. Amerike in Vel. Brit., da nam dajo potrebna prevo-i- zrta sredstva za čimprejšnji povratek v domovino. Živeli naši Zavezniki Sev. Am., Vel. Brit. in Sovjetska Rusija! Živela Narodno Osvobodilna Vojska! Živel Maršal Tito! (Smrt fašizmu — Svoboda narodu!* (Spodaj na roko pripisano: Izročeno s podpisi majorju Kralju iz Trebč pri Trstu.) Citirano izjavo skupaj z vsem drugim gradivbm je delegacija srečno prinesla v Bari in od tam poslala vrhovnemu štabu NOVJ. Pregledovalcem dokumentov se je zdela prav citirana Izjava med vsemi oddanimi dokumenti najbolj karakteristična in so jo kmalu zatem objavili* v «Novi Jugoslaviji* v srbskem prevodu.2) Ce izvzamemo neznatne spremembe, vidimo, da se v celoti ujema z izvirnikom. S tem fe neizpodbitno dokazano, da je vrhovni štab NOVJ v redu prejel gradivo, ki so ga bili pregnanci na Sardiniji izročili jugoslovanski delegaciji. * Iz italijanske vojske so bili odpuščeni avgusta 1945 (Srečko štefan-č:č: Iz mojih spominov na Korziko in Sardinijo, str. 1, rkp, M-ONPPS-PAK. 11) Srečko Štefančič; Iz mojih spominov na Korziko in Sardinijo, str. 1, rkp, M-ONPPS-PAK. 1) Glas Istre, 2/1944, 15 (4. 6.). * Kopijo izvirnika je ohranil Julče Lapajne iz Idrije. S seboj jo je nosil na vsej dolgi poti od Sardinije, Korzike, južne Francije pa do doma, ne da bi vedel, če je prispela na cilj. a še manj, da je bila objavljena. 2) Istrani su naša neodeljiva brača. Nova Jugoslavija. 1/1944 , 3 (1. 4.), str. 13-14. (Nadaljevanje sledi) / Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS . 61000 Ljubljana, Oglas) Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 18. marca 1977 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob da* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku eli upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. L J,T, Član italiiariskelirjjfl a ZTT zveze časopisnih V 1W založnikov f IEG 'HIV Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska I PRESENETLJIVI SPODRSLJAJI TAJNEGA AGENTA NA PROCESU V CATANZARU S priporočilom SID Giannettini našel v Španiji varno zatočišče Varnostna služba sc jc hotela izogniti preiskavi o pokolu na milanskem Trgu Fontana CATANZARO, 17. — Da ima laž kratke noge, kot pravi pregovor, je danes na lastni kož’, okusil Gui-do Giannettini, ki se je znaša) v 27. dnevu procesa zaradi pokola na Trgu Fontana prvič v zagati. Porotnikom v Catanzaru ni znal obrazložiti prisotnosti v Padovi devet dni po sestanku 18. aprila 1969. leta. ko so člani prevratniške celice priprav li načrt za bombni atentat na Trgu Fontana v Milanu in dva pred atentatoma na padovskem velesejmu in menjalnem uradu osrednje banke v Milanu, ki so jih tedaj naprtili anarhistom. Ni znal niti opravičiti izmenjavo pisanih infor macij s Fredo in niti poročilo varnostnim organom z dne 4. maja 1969, v katerem je napovedoval nekatere dogodke ' strategije napetost), ki so se pojavljali v dramatični zgodovini tistih let. Giannettini ni našel drugega izhoda, kot da je odgovornost' naprtil vodstvu SID. katerega se je do tedaj oprijemal od vsega začetka njegovega zaslišanja. Tako se je SID. katerega njegov h vši agent ni hotel spraviti v težave, naenkrat pojavil na zatožni klopi procesa v Catanzaru. In s SID je dobil jasne poteze dvoumnosti tudi Mario Merlino, neofa-šist, bivši prijatelj ustanovitelja A-vanguardie nazionale Stefana Della Ghiaie, ki se je vrinil v Valpredov anarhistični krožek 22 marec in ki se je končno pojavil na seznamu prijateljev in znancev klana Ven-ture in prevratniške skupine Castel-franca Veneta. Strategija napetosti se je torej pojavila v dvorani in kar je najbolj presenetljivo, ji je utrl pot do za tožn* klopi prav Giannettini, bivši tajni agent, bivši novinar Secolo dTtalia, bivši svetovalec generalnega štaba italijanske vojske Ko je spoznal, da ga je «polomil», je Giannettini prepustil usodi SID, ta državni varnostni organ, ki je že maja 1969. leta poznal do podrobnosti prevratniške načrtp in ni te posredoval preiskovalnim organom, ki so se oprijeli Valpredove skupi ne. Vodstvo SID je celo odgovorilo na specifično vprašanje sodstva, da o zadevi sploh ni izvedlo preiskave. Napad na Giannettinija je sprožil odv, zasebne stranke Odoarcjo A-scari, ki je s svojimi vprašanj: ‘popolnoma zmedel bivšega tajnega a-genta in ga 'spravil ob zid. Spočetka je Giannettini, kot vedno doslej. zanika) prisotnost v Padovi, toda ob potrdilu o prenočitvi v hotelu Moderno 27. aprila, je spoznal, da je v pasti. Posebno zanimivo je bilo poročilo, ki ga je Giannettini izročil Venturi z naslovom »Pritisk italijanskih in tujih skupin za uvedbo centristične formule namesto dosedanje levosre dinske«, kjer med drugim omenja tudi možnost atentatov, ki naj bi jih izvedli neofašisti, dalje razdor v PSI in uspeh Piccolijeve struje na kongresu KD. Monti naj bi kupil nekatere časopise in denarno pod pri, s soudeležbo nekaterih indu-strijcev. neofašistične atentate. Temu poročilu je sledilo drugo, kjer agent Z soglaša z mnenjem agenta T (VI), da bi v operativni coni C podprle neofašistične atentate skupine okoli Montija. Precej je bilo govora o stikih Giannettinija s polkovnikom SID Guasco Queirazzo, kar je bilo zanj, ker se je morda prepozno zavedel. pravcata past. Zanikati razgovor s polkovnikom o poročilu o prevratniških celicah bi pomenilo rešiti SID vsake odgovornosti, vendar bi to pomenilo, da si je Giannettini sam izkopal grob. Tega si je ves čas, tudi -med popoldanskim delom razprave, kopal. morda nehote, vendar pod teža dokazov. Hotel .je z izmišljotinami prevarati sodnike in odvetnike vse, dokler ga ni drugič v teku tega zanj usodnega dne, «polomil», ko je generala Malettija osebno Vpletel v akcijo (1972. leta) zakrivanja padovanske prevratniške skupine. In končno, predvsem kot odgovor na vprašanja odvetnika zasebne stranke Azzaritija Bove. dragoceno priznanje dejstva, ki je bilo sicer splošno znano: Giannettinija je poslal v tujino SID. «Pogovoril sem se,» je priznal Giannettini, «s kap. l>a Bruno, ki je predstavljal gen. Malettija. Omeni! sem mu. da bi rad odšel v Francijo, na kar me je La Bruna vprašal, če ne bi bilo bolje oditi v špa nijo. kjer bi b i s priporočilom SID pod zaščito krajevnih varnostnih or ganov Tedaj sem izbral Španijo in med razgovorom o preobratu preiskave o pokolu in o sumničenju na mojo udeležbo, mi je La Bruna zabičal da bi ne smel nikoli omeniti mojih stikov s SID.» pora. Tožilec pa je bil strožji v zahtevali po obsodbi bratov Antoni-na in Salvaloreja Lambertija (16 oziroma 15 let zapora) in Francesca Di Piazzo (15 let zapo-a). Po mnenju tožilca so slednji trije poskusili ugrabiti in nato streljali na človeka, ki ni hotel prepustiti Coppoli svoje zemlje. Tožilec je zahteval za Coppolovega brata Giacoma oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Don Agostino Coppola, ki ima 43 let, bo moral 22. aprila ponovno pred sodnike, tokrat pod obtožbo soudeležbe uri ugrabitvi inž. Luciana Cassine, ki so ga po treh mesecih izpustili P‘Ot.: odkupnini 1 milijarde in 300 milijonov lir. Don Agostino Coppola ponovno pred sodniki Ameriško-vietnamski pogovori v Hanoiu HANOI, 17. -- V vietnamskem mestu so se danes začeli pogovori med ameriško delegacijo in vietnamskimi funkcionarji. Osrednja tema pogovorov je vprašanje ameriških vojakov, ki se niso vrnili iz Vietnama in ki jih ameriške nimajo na seznamu padlih, temveč jih imajo za pogrešane. Ameriško delegacijo, ki je prispela v Vietman včeraj, vodi predsednik sindikalne organizacije delavcev avto- mobilske industrije Leonard Woodoock, v njej pa je vrsta uglednih političnih osebnosti, med katerimi naj omenimo samo bivšega voditelja demokratske skupine v senatu Mika Mansfielda. Po ameriških podatkih se 2.500 njihovih vojakov ni vrnilo domov, kar je doslej oviralo normalizacijo odnosov med Hanoiem in Washingtonom. V pogovoru z ameriškimi časnikarji je podtajnik za zunanje zadeve Vietnama Ngo Diem povedal, da je njegova vlada ustanovila posebno komisijo, ki se ukvarja s tem vprašanjem ter je zagotovil, da se bo preiskava nadaljevala. Istočasno je opozoril na dejstvo, da so se Američani z mirovnim^ sporazumom, ki so ga podpisali leta 197r v Parizu, obvezali, • da bodo prispevali h gospodarski obnovi Vietnama, katerega gospodarstvo je bilo med vojno skoraj popolnoma uničeno. Naj omenimo, da je delegacija dobila od Bele hiše navodila, da obravnava samo vprašanje pogre šapih ameriških vojakov, kar zadeva ameriško pomoč Vietnamu pa lahko samo posluša ter poroča pred sedniku. Ameriško delegacijo je danes sprejel tudi predsednik Pham Van Dong, ki mu je izročila osebno poslanico predsednika. Carterja, (if) iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimkiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiliiuiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiii DANES SEJA VLADE Razprava o načrtu ukrepov za javni red Del seje bodo posvetili uveljavitvi predsedniških odlokov za izvajanje nekaterih točk «paketa» za južne Tirolce RIM. 17, — Vlada bo imela jutri svojo običajno tedensko sejo. Na dnevnem redu ni izredno važnih vprašanj. Kljub temu pa so v Rimu sporočili, da bo notranji mini ster Cossiga obrazložil načrt za-kena o javnem redu, se pravi u-krepov, ki naj bi jih sprejeli na eni od prihodnjih sej po dogovoru z ostalimi političnimi silami. O sedanjih demokrščanskih predlogih ni soglasja in so komunisti in socialisti že izjavili, da ne bodo nikoli pristali na predlog o uvedbi poli cijskega varnostnega pripora. Zanimivo je tudi, da bo vlada jutri odobrila vrsto odlokov predsednika republike, ki se nanašajo na uresničitev tako imenovanega «paketa» za Južno Tirolsko, se pravi za izvajanje posebnega statuta avtonomne dežele Tridentinska Gornje Poadižje. Prvi odlok se nanaša na ureditev deželnih kreditnih podjetij, drugi na izvršilna pravila deželnega statuta o socialnem zavarovanju, tretji o izvajanju statutarnih pravil o proizvodnji in razdeljevanju električnega toka, četrti pa obravnava nekatera prehodna pravila nanašajoča se na pripadnike različnih jezikovnih skupin Finančni minister bo na jutrišnji seji formalno predložil v odobritev ukrep o določitvi roka za predložitev prijave dohodkov fizičnih oseb za lansko leto, ki zapade 30. junija letos. sejni dvorani vse pripombe in zahteve zagovornikov, k: so hoteli formalizacijo procesa. Sodniki so zavrnili vseh 14 zahtev, sprejeli pa so zahteve pravnih zastopnikov obtožen*, Forzanove, ki je v zadnjih letih kar petkrat poskusila ’ narediti samomor, po psihiatričnem pregledu. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek zjutraj. RIM, 17. — Načelnik gospodarske komisije PSI prof. Michele Giannotta je sporočil tajniku stranke Craxiju, da odstopa, ker se ne strinja z dejstvom, da v vodstvu PSI ni «kolegial-nosti odločanja«, in mu zato ni mogoče načrtovati strankinih pobud. PO SPOPADIH NA MEJNEM OBMOČJU MED OBEMA DRŽAVAMA Angola zavrača obtožbe o vdoru svojih in kubanskih čet v Zaire ZDA in Belgija pošiljajo vojaški material v Zaire • Nasprotujoče si vesti o poteku spopadov ter o številu najemnikov, ki naj bi vdrli v Zaire KINŠASA, 17. - Belgija in ZDA so sklenile poslati' v Zaire velike ivjncine vojaškega materiala, da bi okrepile vladno vojsko, ki je. kot p-jfotajc iz zairskih uradnih krogov, v borbi proti »najemniškim silam«, ki naj bi jih sestavljali v dobršni meri Kubanci iz bližnje Angole. Položaj v zairski pokrajini Saba, b v-š.t Falanga, kakiji 1.400 kilometrov od F.inšase, se slabša iz ure v uro, vladna vojska pa se spopada z najemnik: pa fronti, ki je baje dolga kakih sto kilometrov. Ameriške oblasti so danes sporo-č le, da so poslale v Zaire še eno tovorno letalo z nadomestnimi deli ža zairske lierculese C-130. Poleg tega so poslale večjo količ no zdravit. padal, zasilnih obrokov ter drug material. Tudi Belgija je poslala v Zaire dva herculesa, ki prevažata v glavi em lahko orožje, ki so ga belgijske oblasti poslale na zahtevo zairske vlade «v imenu prijateljstva, ki veže obe državi«. Tc/ave v stikih med zairskimi o-boro/.enimi silami in osrednjm poveljstvom v Kinšasi ne dovoljujejo točne ocene položaja na terenu, vendar v glavnem mestu trdijo, da je stanje ižredno resno. Vojaške oblasti trdijo, da gre z približno 5.000 ljudi, ki naj bi iz sosednje Angole vdrlo v Zaire. Vodijo jih baje kubanski izvedenci in razpolagajo s sodni nim orožjem, med katerim so tudi 122-milimetrske rakete ter izstrelki z velikim dometom. Zairski zunanji minister Nguenza KarM-Bond je medtem skl cal ve-i ‘poslanike afriških držav ter jih oijvfstil o težavnem položaju na meji z Angolo, šef zairske diplomacije je posredno obtožil Kubance in Sovjetske, zvezo, ki jih podpira, da hočejo vsiliti zairskemu ljudstvu ideologijo, ki mu je tuja. Belgijski konzul v Lumumbiši, glavnem mestu Šabe, bivše Katange. je sporočil, da je položaj miren in da življenje poteka popolnoma normal no. Vendar kaže, da so se radijske zveze z. raznimi misijonskimi postajami, ki jih je v tem rudniškem predelu še kar precej, prekinile, kar naj bi dokazovalo, da najemniki napredujejo. Glasnik Bele hiše Jody Powell je medtem izjavil, da je predsednik Carter osebno odobril dobavo vojaškega materiala Zairu, vendar je dodal, da ZDA ne pošiljajo orožja, temveč čevlje, nadomestne dele in podobno. Angolska vlada je odločno zanikala, da bi bile njene ali kubanske čete zapletene v spopade v bližnjem Zairu, obenem je izrazila u- panje, da zahodne sile ne bodo po segle v te nerede. Obrambno ministrstvo je objavilo izjavo, v kateri pravi, da v zairski pokrajini Šaba ni niti angolskih čet, niti angolskega orožja. Če pa so resnične vesti, da pošiljajo zahodne države v Zaire orožje in vojaški material, to lahko samo prispeva k sto: n je vanju napetosti na tem območju, ki se utegne spremeniti v nov Vietnam. Angolsko obrambno ministrstvo izraža mnenje, da gre spopade pripisati nasprotnikom zairskega predsednika Mobutuja, čigar režim ni zmožen, da bi se spoprijel s katastrofalno gospodarsko krizo, ki je zajela Zaire. V Ansoli zanikajo, da bi kubanske čete vdrle v Za’re ter označujejo tovrstne vesti kot provokacijo. Vesti v zvezi s prisotnostjo kubanskih in angolskih oboroženih sil v Zairu so go'e špekulacije, p a-vijo v Luandi, s katerimi bi hoteli razširiti spopad ter prisiliti ZDA in druge zahodne sile, da neposredno posežejo v represijo proti zairskemu ljudstvu, ki se bori proti diktatorskemu režimu predsednika Mobu-tuja. Iz belgijskih diplomatskih krogov pa dajejo drugačno verzijo o spo- padih ter o silah, ki so v te zapletene. Šlo naj bi za pristaše pokojnega kongoškega predsednika čom-beja. ki so se po propadu upora v Katangi, pred leti zatekli v Angolo, ki je bila takrat še pod portugalsko oblastjo. Ko je Angola dosegla ne-1 odvisnost in je stopila na. vlado MPLO, so ti Čombejevi pristaši baje stopili v -redno angolsko vojsko, čeprav so se do takrat borili na strani portugalskih kolonialistov proti osvobodilnim gibanjem. V Belgiji skušajo na vsak način minimizirati sedanje spopade: s tem v zvezi trdijo, da najemnikov ne more biti več kot 800 in da rudniki bakra v Katangi normalno delujejo, (if) TOKIO, 17. — V nekaj urah so na Japonskem zabeležil; kar dve ugrabitvi letal. V obeh primerih je šlo za notranji progi in za boein-ga 727. V prvem primeru je posadka razorožila ugrab.telja in ga izročila ob pristanku policijskim organom, v drugem primeru pa so potniki o-nemogočili ugrabitelja. Tudi tega so izročili policiji, a kmalu po a-retaciji je ugrabitelj napravil samomor. PO USPELI POLICIJSKI AKCIJI V CALDONAZZU Poleg Mesine aretiran tudi zloglasni Floris Krvoločni bandit in izvedenec za bege iz jetnišnic MIIIUIIIIIIIIIIIIItlllllllimillllimillliailllltllllllllltllllllllllimillllM|l|||||||||||||||||||||||||||ait||||t||||)|||||m||||||m|l|ll||,|(||,||||||||||l||||l||t|||||||U|||, LOVEC NA VOJNE ZLOČINCE 0 ODKRITJU NACISTA DRUSCHKEJA Vojni zločini ne smejo zastarati Pogo vor z inženirjem VViesenthaiom Odkriti štirje slovenski kolaboracionisti, ki živijo v Združenih državah - V ZRN bodo vojni zločini zastarali čez tri leta DUNAJ, 17. — «Na primer Dru-schke me je opozoril pravzaprav Franc Koritnik, ki živi dgnes ob Comskem jezeru. Lov na tega jeseniškega krvnika je bil dolgotrajen in nenavaden. Nenavaden zato, ker razen Koritnikovih pričevanj' skorajda nismo razpolagali z nikakršnim gradivom. Povsod se je pojavljal le priimek Drusnhke brez siceršnjih, za takšne prestopnike običajnih podatkov. Ko smo vendarle izbrskali najnujnejše se je začel lov. Priimek Druschke je nenavaden, zato sem sklenil, da je treba najprej prelista ti zahodnonemške telefonske imenike. In res — našli smo nekaj Druschkejev — dva v Frankfurtu, enega v Miinchnu -—‘in rfiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiimiiMiiiiiiiniiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiimiiiiiauntiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMK Predsednik Castro v Tanzaniji NA ZAHTEVO ITALIJE Francija izgnala Maura Tomeia VENTIMIGLL4, 17. - Na italijansko - francoskem mejnem prehodu Ponte San Luigi so funkcionarji francoske «Surete» in žandarmeri-je izročili funkcionarjem italijanske javne varnosti 36-letnega Maura Tomeia, za katerega je Italija, ker je bil povezan s fašistom Mariom Tutijem, zahtevala izročitev. To-meja so popoldne pripeljali v Pizo. kjer so ga zaprli v jetnišnico Don Bosco. Drlle Chiaie osumljen umora mladega študenta RIM, 17. — Vsedržavni tajnik MSI . DN Almirante je danes zasikal vest, da bi videl na rimskih ulicah ustanovitelja «avanguardie nazionale« StefaAia Delle Chiaie. Iz dobro, obveščenih krogov v Madridu se je zvedelo, da španska policija išče Stefana Delle Chiaie, »člana fašistične internacionale«, z bivališčem -v Španiji in Španca Angela Sierro, ki naj bi bila zapletena v urno- študenta Artura Ruiza med manifestacijo za priznanje amnestije političnim pripornikom. ‘ALERMO. 17. - Sodni zbor po-nega ^odišča bo v torek izrekel sodbo proti skupini mafijcev, d katerimi je tudi duhovnik A-itino Coppola, katerega je milan-> sodišče zaradi povezave z Lig-vo »anonimo sequestri» že obso-j na 18 let ječe. Tokrat je pa-mski državni tožilec zahteval za minainega duhovnika 6 let za- li ponedeljek zjutraj nadaljevanje procesa Vallanzasca MILAN, 17. — Vallanzasci in paj- dašem bodo sodili po hitrem postop ku: tako so odločili danes sodniki. ki so nad štiri ure proučevali v nazadnje v Heidelbergu.. Izdajali smo se za iskalce prič v pokojninskem postopku in Dguscljkejeva svakinja nas je naposled pripeljala na sled.« Tanzanijski predsednik Njerere In Fidel Castro na letališču v Dar Es Salamu neposredno po prihodu kubanskega predsednika 1 Tako pripoveduje o svojem najnovejšem podvigu znameniti lovec vojnih zločincev, vodja židovskega dokumentacijskega centra na Dunaju 69-letni inž. Simon Wiesenthal. Obiskali smo ga dva dni potem, ko je nekdanji vodja jeseniške izpostave SS-ovske varnostne policije Cle-mens Diuschke po pettedenskem preiskovalnem postopku in zanikanjih naposled prvič spregovoril na heidelberškem deželnem sodišču. Med večurnim zasliševanjem pred tožilcem in kriminalisti je Druschke pod težo dokazov in izbrskanih listin v nasprotju z' dosedanjimi trditvami priznal, da je bil vodja SS-ovske varnostne izpostave na Jesenicah, da je v njegov delokrog sodil tudi boj zoper partizane, medtem ko še naprej zavrača kakršnokoli krivdo za pokole in znašanje nad golorokim prebivalstvom. «Dru-schke je eden tisočev nacističnih krvnikov, ki bi ubežal roki pravice, ko ne bi bilo ljudi odgovornosti, kakršen je Koritnik,« pravi AViesen-thal, ki kljub vsem težavam v zvezi z zastaranjem vojnih zločinov v Zvezni republiki Nemčiji z letom 1979, navkljub navidez brezizgled-nemu pravdanju in veščini zavlačevanja zahodnonemškega sodstva ni izgubil upanja, da bo Druschke vendarle deležen pravične sodbe. «Ju-goslavija lahko s svojim obremenilnim gradivom in vztrajanjem odločilno pripomore, da bo zadoščeno pravici,« meni Wiesenthal, mož, ki si je po izpustitvi iz celice smrti v Mauthausnu zadal za življenjski cilj v imenu milijonov nedolžnih žrtev slediti nacističnim krvnikom. «Najhujši vojni zločinci, tisti, ki so izdajali ukaze, ki so trpinčili ljudi v koncentracijskih taboriščih, ki so pošiljali nedolžne v plinske celice, so za razliko od tistih na bojiščih, vojno preživeli, skoraj 90-odstotno. Po vojni so največkrat kot begunci, nemalokrat celo s pomočjo Vatikana, ubežali daleč preko veli- KITAJSKI TISK 0 UPORU V SANEH A JU Vztrajne govorice o rehabilitaciji Teng Hsiao-pinga - 53 smrtnih obsodb v Pekingu? PEKING, 17. — Uradna tiskovna agencija Nova Kitajska poroča, da so levičarski skrajneži skušali oktobra lani organizirati, v Šanghaju, največjem kitajskem mestu, oborožen upor, potem ko so osrednje oblasti aretirale tolpo štirih. Po. aretaciji Čang Čingove in njenih treh pajdašev se je protirevolucionarjev v Šanghaju polotil paničen strah, ki jih je privedel do oboroženega upora. Skušali so postaviti ilegalna vojaške poveljstva, izdelali so operativne načrte, razdelili orožje med svoje pristaše in postavili svoje o-borožene može na razne strateške točke mesta. Njihov poskus, da bi povzročili v Šanghaju nerede, pa je spodletel, nadaljuje poročilo tiskovne agencije Nova Kitajska. Centralni komite je takoj poslal v mesto novo upravo, ki se je-sestala s prebivalci na vrsti množičnih shodov, na katerih so kritizirali skrajneže in tolpo šti1 rih. Na teh shodih, pravi Nova Kitajska, so razkrinkali celo vrsto pripadnikov protirevolucionarnih tolp. še več, skrajneži so nasprotovali politiki predsednika Maocetunga, predsednika vlade Čuenlaja in sedanjega voditelja kitajske partije Hua Kuo-fenga, ki je prav tedaj sprejel funkcijo predsednika vlade. Hongkonški dnevnik «Ming Pao«, ki je ponavadi zelo dobro obveščen o dogodkih v LR Kitajski, piše zadnje dni o Teng Hsiao-pingu ter o možnosti za njegovo rehabilitacijo ter s tem v zvezi omenja izjave njegovega brata Teng Kena, ki je podpredsednik revolucionarnega od- bora v Wuhanu. Slednji naj bi izjavil časnikarju, da mora to vprašanje rešiti centralni komite partije, Dnevnik prav tako trdi, da je centralni komite moral spremeniti svoj odnos in svoje stališče do Teng Hsiao-pinga zaradi zelo močne podporo, ki jo ima bivši tajnik kitajske partije in predsednik vlade. Dne 5. januarja je CK objavil komunike, ki so ga razširili v vseh pokrajinah in deželah in v katerem je bilo rečeno, da bodo Tengu dali možnost, da »služi ljudstvu, ker je priznal svoje napake in si je ustvaril pravilno mnenje o dogodkih na Trgu Tien An Men«. Komunike je1 podpisal sam Hua Kuo-feng, kot kaže, pa so ga v nekaterih krogih sprejeli z dokajšnjim negodovanjem, ker so mislili, da ga je centralni komite sprejel pod vplivom tolpe štirih. Zato je moral CK objaviti še etio sporočilo, v katerem zagotavlja, da Teng Hsiao-ping ni imel nič opraviti z dogodki na Tien An Menu in da bo v kratkem spet prevzel vidne funkcije v okviru države in partije. Zahodni potniki, ki so se te dni mudili na Kitajskem poročajo, da so na zidovih v kitajskem glavnem mestu videli vrsto plakatov, ki so poročali o smrtni obsodbi za 53 o-seb. Slednje naj bi zakrivile protirevolucionarna dejanja. Od teh so 26 smrtnih obsodb baje takoj izvedli, za drugih 27 obsojencev pa bodo počakali dve leti, da jim dajo možnost, da se zavedajo svojih napak in da se poboljšajo, (if) ke luže. Naša moralna dolžnost, v imenu človekoljubnosti in zgodovine je, da jim ne damo spati. Primer Druschke je samo eden izmed desettisočev. Doslej jeseniški krvnik ni dal spati svojcem svojih žrtev, zdaj mu ne bomo dali spati mi,» pravi AViescnthaU, ki je izsledil tudi najhujše nacistične zločince,, kot Eiehmanna in Mengeleja. Wiesen-thal, ki vodi židovski dokumentacijski center' na Dunaju že celih 30 let in se pripravlja, da bo aprila v ZDA prevzel drugi častni doktorat, sodi v nasprotju z zahodnomškim sodstvom, da vojni zločini ne morejo zastarati. Preganjanje izobčencev človeštva je po njegovem mnenju moralna kategorija, ki je čas ne DESET LET ZAPORA ZARADI DARILA TAŠČI Prevelika ljubezen do tašče vas lahko še drago stane. To je na lastni koži občutil 26-letni Londončan James Eustace, ki ga je sodišče obsodilo na deset let zapora, ket je poslal svoji tašči po pošti... strupenega škorpijona, katerega pik, tako trdijo zoologi, je skoraj vedno smrtonosen. James je skušal dokazati, da je taščo hotel le razveseliti s skromnim daH-lom, ki ga je veljalo tri funte šterliuge. Sodniki mu niso verjeli, saj1 se je izkazalo, da je bil Eustace na smrt skregan s taščo. Kazen, ki jo predvideva britanski zakon za tovrstne prekrške, znaša devet let, ker pa je fant 'mel že v preteklosti o-pravka s pravico, so mu jo zvišali še za eno leto, tudi ob u-poštevanju podlega načina, ki ga je zbral, da se reši tašče. Zanimivo je,t da je škorpijon preživel potovanje v zavojčku. To priča tudi o dokajšnji hitrosti britanske pošte, v Italiji bi najbrž poginil od starosti, še preden bi prispel na cilj. sme in ne more v ničemer omejiti. Kljub temu da naletava s svojimi izsledki in sporočili na čedalje odločnejši odpor ne samo zahodnonemškega, marveč tudi avstrijskega in drugega sodstva, je svoje poslanstvo trdno odločen nadaljevati. Znaten del svoje dejavnosti posveča že vseskozi publicistični dejavnosti in predavanjem pretežno mladim generacijam, ki jim želi približati strahote vojne in jih svariti pred ponavljanjem. Primer Di-uschkeja in njegovega pajdaša Heinza Liencke-ja pa se naprej raziskuje in 14. marca je v arhivih našel novo pomembno dejstvo: odkril je imena štirih slovenskih kvizlingov, ki so sodelovali pri Druschkejevih zločinih v gorenjskem kotu. Imena teh oseb, ki so ob koncu vojne ubežale v ZDA, je Wiesenthal takoj sporočil ameriškim oblastem z zahtevo po preiskavi. Gre za Martina Metelka, .rojenega 1909, Viktorja Diminusa, rojenega 1913, Riharda Tvrdyja, rojenega 1910 in Jožefa Kerina, rojenega 1907. Primer Druschke se torej počasi odvija. BORIS BERGANT TRIDENT, 17. — Neznanca, ki so včeraj zjutraj aretirali skupno z banditom Grazianom Mesino in njegovim pajdašem Mariom Pai-som, so identificirali za nevarnega kriminalca iz Nuora, 29-letnega Vir* giVa Florisa7, ki ima na vesti vrsto umorov in ropov. Leta ječe, iz katere r.e bi smel več priti, so seveda temu primerna, a Flori* si je vedno znal s pustolovskimi begi iz jetnišnic, tudi najboli »var-nih«, izposlovati svobodo. Zadnjič je zbežal avgusta pred dvema letoma iz kaznilnice na otoku Piano-si in od tedaj so ga policijski organi sjaman iskfdi po vsej Italiji, tako da jc kazalo, da se j® kriminalec izselil v bolj varno tujino. Ob vdoru v stanovanja Mesine ifl pajdašev v Caldonazzu pri Triden-tu se je Floris. katerega seved* riso prepoznali, predstavil agentom z brzostrelko Thompson« v rokah in "jp kazalo, da namerava drago prodati svojo kožo. Z bliskovitim posegom pa so 1 mu agev' ti preprečili pokol, kot je Mesina priznal ob aretaciji, ko jih je pohvalil. da «niso izgubili živcev«. Do prejšnje noči ni rihče vedel* da je tretji član Mesi novo toip® zloglasni Floris ,ki bi moral žara* di številnih ropov, posesti orožja i® umora 1973. letg, presedeti vs® Življenje za rešetkami na Piano*1, Toda, če je bila kaznilnica za mar* sikoga «varna«, za Florisa pob®4 ni predstavljal nobenega podviga* 29. avgusta 1975 se je s kriminalcem Bachisiom Mancom vkrcal j’® gumijasti čoln; na katerem je bjla baje tudi neka ženska, in se j®t ne kdaj ne kako ne kje, nihče n® ve, izkrcal na celini in 'zginil bra* .dedu. Kako mu je uspelo zbežati-ša danes niso ugotoviti, odkrili s° le, de so na Pianoso prihajale žs®' ske, ki so tu pa tam nudile tud* kriminalcem malo «ljubezni». Virgilo Floris se je s Sardini)? preselil v Bologno, kjer se je spi-1' jateljil s 30-let.nim Angelom Matt® iz Cagliarija, s katerim sta izvem* nekaj ropov. Med ropom v zavoda iCredito Agrarlo« nedaleč od Tet‘ rare, so banditi ranili aountata U®' fabinjerjev Carmina Della Šale. ?* odpeljal' seboj in ga nato ub'1 z njegovim samokresom, truplo P® vrgli iz avta kakih 2C0 m od kraJ® ropa. •V nekaj urah so imeli karabin'^ rji vse podatke za obtožbo in U ris in Matta (tretji ropar Robri'1 Masetti, ki je bil ranjen, se j’J® je izmuznil) sta dan kasneje Pa" v roke preiskovalcem. Matta je ° tobra istega leta zbežal iz be° škeea z A por a, a dva meseca kaSj1 _ je je padel med spopadom s k;,r* binjerji. ki pa so aretirali Mase", ja. Slednji je bil skupno z neofi'^ stom Mariom Tutijem zapleten poskus bega iz zapora v Volterr' Florisu pa se je januarja 1974 P~^ s'reč'1 beg iz Ravene, vendar ponori1® ga nedaleč od Bologne zajeli. j j Floris in Mašetb' sta bila z®r®l4 umora karabinjerskega apuot®^ Della Šale obsojena 15. marca na dosmrtno ječo, katero so .i1^, potrdili med prizivno razpravo prila lani v Bologni, Florisa sevL’^. ni bilo na zatožni klopi, ker je gusta zbežal s Pianose. . Graziami Mesini, Virgiliu Mariu Paisu in lastnici stanova'1-^' v katerem so presenetili tri banCl1 bodo v torek sodili po hitrem 1 j stopku. Tako je odločil tridend' državni pravdnik. ki je danes šal vse obtoženec. Predvidevajo-bodo proces odložili na petek. Na telefoto ANSA: bandit na po aretaciji z lasuljo na gl®' ’