Izhaja 1. In 3. soboto vsakega meseca, a Celoletna naročnina znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin.
O	□ D O	O
Uredništvo: Fr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna). □	odd	o
Upravništvo: Lud. Tomašič, Ljubljana (Katol. tiskarna).
Št. 4.
V Ljubljani, dne 18. februarja 1911.	Letnik IV.
iimiimiimmimmimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiHiimimiiii
Naša organizacija.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.Hllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Na kaj nam je treba misliti?
(Priobčil D. D., Dunaj.)
Kakor je menda že vsakdo bral v časopisih,se je že določil program za »Katoliški shod jugoslovanske mladine«. Za nas Orle prideta posebno v poštev sobota, 5. avgusta, in nedelja, 6. i. m. Kolikor mi je znano, bodo v soboto samo različni referati in govori za delegate posameznih odsekov. V nedeljo dopoldne naj bi bila skupna sveta maša in izprevod, popoldne pa tabor in javna telovadba. Kar nas je Orlov-telovadcev, nas posebno zanima izprevod in javna telovadba, in z ozirom na le dve prireditvi hočem telovadce, posebno pa načelnike, v naslednjih vrsticah na nekatere stvari opomniti.
Kaj hočemo z izprevodom? Z izprevo-dom hočemo pokazati Ljubljani, koliko nas je, kakšni smo in slednjič tudi našo discipliniranost. V celem izprevodu bode korakala vsa mladina, toda neposredno v četah Orlov bodo smeli po mojem mnenju korakati samo bratje v uniformi. Kaj sledi iz tega? Kdor izmed bratov še nima uniforme, naj začne takoj misliti, kje in kako bi si jo omislil, naj začne takoj hraniti denar, da ne bo potem prepozno. Upam, da ta moj kjic ne bo brezuspešen; ako pregledaš samo za nekaj tednov nazaj svoje potroške, pa boš opazil, koliko jih je nepotrebnih, in ako odtegneš le en del, pa si boš kmalu prihranil za uniformo. Še nekaj mi leži na srcu. Pri prireditvah zadnjega poletja sem opazil pri nekaterih bratih, da ni bila njih uniforma ali pa telovadska obleka taka, kot bi pa morala biti. Ne bom tu našteval napak, povem le eno, da je bila vzrok le lahkomiš-Ijenost in nepazljivost bratov samih. Kakor upam, izide v eni izmed prihodnjih številk »Mladosti« sestavek, kakšna naj bo uniforma in telovadska obleka in kako naj se jo oblači. Na vas, bratje, samih, je ležeče, da ho potem vaša obleka dostojna Orla. Vi načelniki, pa pazite, da bodete lahko samozavestno pripeljali četo pred okrožnega načelnika, češ, pokaži kakšno napako.
Poglejmo naprej! V izprevodu se bode tudi korakalo. Ako hočemo biti odkriti, moramo priznati, da se korakanje v naših odsekih zelo zanemarja. Vzrok temu je, da si vsakdo misli: korakati se ni treba še posebej učiti. Ne tako, bratje, poglejte vojake, koliko časa se ti uče korakati. Isto velja tudi za nas! Načelniki, vadite korakanje pri vsaki telovadni uri; najpreje razdeljen korak in potem šele različne tvorbe redovnih vaj. Kakor se je že pri neki Zvezini seji povdarjalo, bo pri tako velikem številu Orlov nemogoče obdržati še nadalje dosedanji način korakanja, in kolikor mi je znano, izdeluje akademični odsek na Dunaju že nov načrt, in sicer bi se po tem korakalo po okrožjih. Vsa odgovornost bi pri tem ležala na okrožnem ali posebnem od Zveze določenim načelnikom. Ako bo kakšno okrožje slabo korakalo, bo padla vsa kritika nadenj, češ, premalo si se brigal. Bratje pa naj pokažejo pri vađenju vztrajnost in potrpežljivost in s tem tudi svojo discipliniranost.
Program javne telovadbe si mislim ta-ko-le: rajalni prihod, proste vaje, orodna telovadba z enakratno menjavo, raznoterosti in velika skupina. Kar se tiče rajalnega prihoda in odhoda velja isto, kar sem že preje povedal: učite se korakanja in ko bode objavljen, ga mora znati vsok telovadec sam zase, da ne bo kakih zmešnjav. Proste vaje! Tu pridemo ravno do one točke, pri kateri bodete pokazali največ discipline. Proste vaje so same na sebi že nekaj težkega, ako jih pa telovadi nad tisoč telovadcev po zvokih ene same godbe, tedaj je treba še posebne pozornosti. V prihodnji številki hočem objaviti članek, kako naj razdelijo načelniki in vaditelji proste vaje po elementih in kako naj se vadijo. Načelniki začnite takoj z elementi prostih vaj, z počepi, ležnimi oporami, izpadi itd , in kadar bodo ti šli dobro, tedaj pričnite šele s posameznimi deli prostih vaj. Pri teh telovadnih urah ne sme nihče manjkati, kdor se hoče udeležiti javne telovadbe. Bratje, pokažite, da ni beseda disciplina meglica, ki se pri prvem solnčnem žarku razprši, ampak pojdite z vztrajno in železno voljo na delo.
Nekoč mi je Zvezni načelnik omenil da misi jo orodno telovadbo tako prirediti, da
bodo nastopile samo najboljše vrste. Tudi tu se začnite bratje takoj pripravljati. Določite si že sedaj telovadce, ki bodo nastopili, orodje, na katerem hočete telovaditi, in pa vaje, s katerimi bodete naslonili.*) Najbolje je, ako vse to kolikor mogoče kmalu poročate Zveznemu vaditeljskemu zboru, da bode ta vedel pri čem da je.
Kakor vidite, nas čaka še silno dosti dela. Fantje, korajžno naprej in plačilo ne izostane. Kajti, ako vsakdo izvrši vse naloge, ki se bodo zahtevale od njega, tedaj smo lahko prepričani, da bode prireditev izvanredno lepa.
Še eno idejo bi rad sprožil! Ves ta tabor bo zahteval od vas, bratje, precej gmotnih žrtev, kakor za železnico, hrano itd. Vaše razmere pa niso take, da bi vi kar naenkrat potegnili iz žepa kronice in plačevali. Ustanovite torej v vsakem odseku potovalni fond ali čebelico, v katero naj plačuje vsakdo vsaki teden gotov znesek in koncem julija bo dobil lepo vsoto, ki se je med tem časom na lahek način nabrala. Mesto da bi šel v nedeljo v gostilno, daj v soboto v Čebelico 20 krajcarjev in kmalu bo nabran znesek, ki ga bodeš rabil na izletu. Prirejajte v ta namen nredstave. tombole itd. ter porabite njih dobiček za stroške, ki jih bode imel odsek na izletu (za prevažanje orodja itd )
Končam z želio: vsi čvrsto na delo, da pokažemo, da živo gori v naših srcih skupna in vzvišena orlovska misel! Na zdar!	_________
IX. seja predsedstva Zveze Orlov
26. januarja 1911.
Navzoči: dr. Pogačnik, dr. Adlešič. Do-stal. Zajec. Kržan in Srečko Pavlin. Opravičil se je Janko Hočevar.
Sklene se, da se naprosi profesorja dr. Mala. da gre v nedeljo 28. ianuarja predavat v Šmartno pri Litiji. Če ta odreče se naprosi profesori a Dolenca. Za slučaj pa, če bosta oba zadržana gre predavat hr. Hočevar (Predaval je prof. Dolenc.)
»Zari a« naznanja svoja zastopnika v pripravita!ni odbor za katoliško manifestacijo: Franca Bueha in Pav1 a Rupnika. S. D Z. na/rania za svoia zastopnika jur. Mašiča in Čižmana. Se vzame na znanje.
X. seja predsedstva Zveze Orlov.
3. februarja 1911. i
Navzoči: dr. Pogačnik, dr. Adlešič. profesor Dolenc, Zajec, Dostal, Kržan, Terseglav, dr. Tomažič in Hočevar.
*) Ako 1)1 kakšen odsek rabil navodil glede vaj na orodju, naj se obrne do akademičnega Orla (naslov: »Danica«, Univerza, Dunaj L), ki mu bode ra-devolje na razpolago.
Dr. Pogačnik poroča, da je častital v imenu Zveze Orlov no v o imie no v an e m u škofu dr. Andreju Karlinu.
Sklene se, da se vršijo predsedstvene seje do preklica vsakih 14 dni.
Akademičnemu društvu »Dan« v Pragi sc piše, naj imenuje svoje zastopnike za letošnjo prireditev. Ko do j de (dopils, se ga takoj izroči dr. Pogačniku.
Sklene se, da gre predavat v Ambrus br. Terseglav, in sicer 12. t. m.
Brat dr. Adlešič predlaga, da se priredi revizija okrožij. Predlog se sprejme.
Profesor Dolenc poroča, da je predaval pretečeno nedeljo, t. j. 29. prosinca v Šmartnem pri Litiji.
Sklene se, da se vodi natančna statistika o predavanjih.
mimiiiiiimmiimiiiiH'iiimiiiiiiiiimmiimmiiiiiiimiiiiiiimimiiimimi imiimiii
Naša načela.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiilimmiiiiiiiiiiiimiimmmiiliiiiiiiiiiuiiimmi
Kfc jc sreča ?
Orel, ki je zdaj pri vojakih, je v svojih prostih urah zadnjič napisal za brate Orle sledeče vrstice:
Premišljeval sem dostikrat, zakaj je danes tako malo srečnih in zadovoljnih ljudi med našim ljudstvom. Res je, en vzrok je v tem, da sc slabo živi, da je velika revščina, ampak glavno se mi zdi, je to, da so se ukoreninile slabe navade, da nravno življenje ni vseskozi dobro, da vlada nek duh posvetnosti, dobičkaželjnoisti in nemarnosti in leži kakor ledena odeja na nas. Zato tako malo pravega veselja, zadovoljnosti, sreče.
Zakaj se ljudje tako pehajo dandanes samo za posvetnim bogastvom, edino za denar in zopet za denar? Na dušni mir in zadovoljnost srca pa nihče ne pomisli, in vendar je odvisna sreča samo od teh kreposti. Ker pa mnogi tega ne preudarijo, ampak živijo samo tjavendan, zakopani črez glavo v drvenje sveta, napolnjeni samih misli ali na profit ali na hitro minečo zabavo ali na to, kako bi bližnjika oškodovali in podobno, beži sreča od nas. Skoro bi mogel na Slomškovo: »Preljubo veselje, oj kje si doma?« odgovoriti: Nikjer več! Sebičnost, lakomnost in napuh rastejo.
Poglejmo le, kaj vse povzročujc napuh. On je tisti, ki skoro najbolj izpodkopujc temelj naši sreči. Ako le nekoliko pogledamo v življenje našega ljudstva, kako se ponekje kregata oči in sin, ali mati in hči! Zakaj, nam ni treba dosti razmišljati. Ako brani oče sinu, naj ne hodi v gostilno zapravljat denar in poštenje, naj vendar omisli ponočevanje, kako mu navadno odgovarja sin na taka svarila in opomine? »Kaj, jaz da bi se nikamor ne smel podati iz hiše, ko sem že vendar dorasel fant, ki se tudi
ne bojim nikogar, pa bi mi vi branili, da se zabavam v družbi svojih tovarišev!« Glejte, dragi bratje, kakšna prevzetnost, in vendar koliko je je in kako se redi dalje ter ločuje sinove od očetov in očete od sinov!
Te slabe lastnosti, dragi Orli, in še mnoge druge, je naša sveta naloga, izruvati iz srca našega naroda ter skrbeti, da se naša mladina, naši bratje in sestre, vzgoje v krotkosti in ponižnosti.
Kako pa bomo to dosegli?
V organizaciji, in sicer tako, da ,se vsak sam kolikor mogoče izpopolnjuje v dobrem, da izkuša biti za vzgled vsem drugim, s katerimi deluje v društvu in sploh vsemu ljudstvu. Tudi zunaj društva naj vedno pazi dobro na svoje govorjenje, delo in dostojno, lepo vedenje, da. ga bode ljudstvo lahko spoznalo, da je on nekaj, rekel bi, posebnega, da mora torej gotovo biti v stiku z nekim posebnim delom, najbrž delavec iz Orlove organizacije, ki ima samo vzvišene cilje in vzore, za katerimi stremi dandanes vsak, kateri je v svojem srcu m ne samo navidez Orel.
Zakaj sem to zapisal? Morebiti se bo marsikomu zdelo, da je to nepotrebno. Toda ne mislim jaz tako. Sem sam in skoraj odtrgan od naše lepe organizacije, ker moram služiti pri vojakih cesarja in domovini, moj najboljši prijatelj gosp. župnik pa mi je podaril »Zlato knjigo«, kjer sem vse to našel in vam zdaj priporočam. Pridno jo berite, bratje! to je sveta knjiga za nas! Če bomo izpopolnjevali, kar tako lepo priporoča »Zlata knjiga«, potem se bode res sreča naselila ne samo v naši organizaciji, marveč vplivalo bo to na vse ljudstvo slovenske domovine, da bo zopet sreča nanj posijala!
In če se bo tako zopet sreča med nas naselila, bomo zopet svoj dom ljubili in ne bomo se selili na tuje sreče iskat. Sreča prebiva ne v Ameriki, ampak v čistih srcih!
To sem napisal, fantje, v svojem prostem času, in želim, da zopet kmalu pridem med Vas delat z vami naprej za naše visoke cilje!
.....................................................m.........
Naši fantje.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Okrožja.
Velike Lašče - Dobrepolje. Tukajšnje okrožje je imelo dne 9. februarja sejo. Sklenilo se je sledeče: 1. V Turjaku in v Strugah naj se osnujeta telovadna odseka. Za Turjak se ta naloga poveri č. g. Jerebu, za Struge pa dobrepoljskemu odseku. 2. Sklene se dalje, da se Z. O. vpraša, kedaj ima redne seje, ki se jih imata pravico okrožni predsednik in okrožni načelnik udeležiti. 3. Da je delovanje posameznih odsekov vedno v evidenci, zato sklene odbor, da je prav potrebno, da v bodoče vsi v okrožje spadajoči odseki pošljejo prepis rednih sej predsedstvu okrožja. Na podlagi teh prepisov se bo-
de potem na prihodnji seji poročalo o delovanju posameznih odsekov. 4. Tudi se morajo vsi v okrožja spadajoči odseki revidirati vsaj enkrat na leto. Ta naloga se poveri bratu predsedniku okrožja. Revidiral bode odsek v izobraževalnem, organizatorič-nem in tehničnem oziru, t. j. kako odsek v vzornem zmislu deluje. Revizija se napove en teden prej. 5. V vseh odsekih naj sc najprvo razlaga »Zlata knjiga«, pa tudi »Mladeniška telovadna organizacija«. (i. A ko v odseku peša zanimanje za telovadbo, naj se isto poživi s tem, da si odsek nabavi kako novo orodje. Odsek pa naj misli tudi na kako igro, kakor biti žogo, balin, in če mogoče tudi na strelne vaje, o čemur vprašamo pa še za pojasnilo Z. O. 7. Dne 27. februarja t. 1. priredi dobrepoljski odsek mladeniški tečaj, h kateremu morajo ostali odseki poslati svoje zastopnike, najmanj vse fante odbornike. Najlepše pa bi bilo, ako bi bil odsek polnoštevilno zastopan. Predavanja bodo dopoldne od 9. do 12. ure in od 2. do 5. ure popoldne telovadba. Pri telovadnih vajah igra okrožna godba iz Škoci-jana. 8. Kasneje priredi dobrepoljski ali pa veliko-laški odsek tečaj za trobentače, ki se ga bodo morali udeležiti vsi trobentači odsekov, da se navadijo na pravilno melodijo in enak takt. 9. Ker je denarno vprašanje vseh odsekov eno glavnih, zato se sklone, da vsi odseki v okrožju uvedejo po naših gostilnah nabiralnike, kakor je že to storil veliko-laški odsek. Z. O. pa naj da pojasnila, ako bi morebiti ona preskrbela take nabiralmke. 10. Ker ima tukajšnje okrožje svojo godbo, zato sklene okrožni, odbor, naprositi Z. O., da preskrbi potrebne note za godbo na pihala vseh tistih pesmi in koračnic, ki se bodo izvajala pri kaki prireditvi, ali so se že izvajala. Z. O. naj določi tedaj vse koračnice, ki se bodo izvajala pri kaki prireditvi, ali so se že izvajale. Z. O. naj določi tedaj vse koračnice, ki se bodo izvajale pri letošnji javni prireditvi. Ker ima že več, odsekov godbo, naj bi Zveza poizvedela, kako so vse te godbe uglašene. Morebiti bi se dalo godbe združiti? Čujemo tudi, da se je pojavilo več orlovskih himn, naj tedaj Z. O. določi eno kot pravo in naj našemu okrožju blagovoli poskrbeti note zanjo. 11. Nabori. Vsak Orel naj gre na nabor z znakom. Vsi Orli naj grej o skupno in naj se tudi skupno peljejo.
12.	»Žegnanje« naj bi ne bilo izgovor, da isti dan ne more biti vsled »žegnanja« telovadbe ali kake druge odsekove prireditve. Zakaj tako, ni težko uganili. Ravno isti dan je potrebno, da odsek kaj priredi.
13.	Okrožje napravi enkrat skupni izlet k sv. Ahcu. Dan in spored se določi na drugi okrožni seji dne 20. aprila t. 1. 14. Dva dobrepoljska predtelovadca bosta hodila v Škocijan vadit ondotne brate redovne vaje in pa izvajat proste vaje za vajo godbi. 15. Končno se še sklene, da plača vsak član okrožnega odbora, ki neopravičen izostane od seje, 5 K kazni v okrožno blagaino. (Jako pameten sklep! Posnemajte! Opomba uredn.)
Kamnik. Okrožna seja se je vršila dne 29. januarja v Kamniku. Za sejo je bil preje določen natančen spored. Brat Maier opozarja na sklep, da imajo odseki pošiljati prepise sej okrožju. Na pomisleke nekaterih Orlov glede molitve pred in po seji se okrožje ne ozira. V vsaki telovadnici se mora obesiti križ. (Lep, zelo posnemanja vreden sklep! Opomba uredn.) Domžalski odsek naj skliče izredni občni zbor, ki se ga udeleži tudi zastopnik okrožja. Vaje vaditeljskega zbora se bodo vršile prod okrožnimi sejami od 12. do 2. ure. Trobentači se vadijo 12. februarja ob 3. uri v Kamniku; izvolijo naj si načelnika. Prihodnja seja bo 26. marca v Kamniku. Navzoči so bili pri tej seji iz Kamnika 3, Mekinj 3, Šenturške gore 1, Domžal 3, Komende 2, Mengša 2, Homca 3, Radomelj 1, Rov 2.
Odseki.
Gradec. Kakor smo zadnjič rekli, tako je bilo. Tisti teden po Božiču se je zbrala lepa četa fantov v »Kresu« in g. iur. Kovač nam je tako natančno
razložil pomen in namen naše lepe organizacije, da ni bilo nobenega več, ki bi dvomil o potrebi Orla med nami. In napravili smo sil primerna pravila in si izvolili odbor peterih fantov, ki zdaj skrbijo, da reč ne bo zaspala. Razmere naše pa so take, da za enkrat še ne moremo pristopiti kod odsek k Z. O. v Ljubljani, največ zato, ker bi ne ipogli izvrševati vseh obveznosti nasproti njej. Naš Orel ima namen, kar se je tudi povdarjalo pri ustanovitvi, da vzgoji fante, ki so iz raznih krogov tukaj, da bodo lahko potem doma vadili Orla, saj je znano, da ravno po Štajerskem še primanjkuje vaditeljev Orla. Kaj se pa potem štulite v »Mladost«, si bo morda kdo mislil. Pa le počasi, brate! Če pogledam v »Društveni koledarček«, vidim, da vseeno mi še tudi nismo zadnji. Naj navedem sredstva, s katerimi mi skušamo slediti lepim ciljem Orla: O Božiču smo si fantje naročili 20 »Društvenih koledarčkov«, 10 »Mladosti« in 5 »Naših Domov«; potem imamo pa še v »Kresu« bogato knjižnico »Slovenske dijaške zveze« in vse dobre slovenske časopise. Pa to še ni vse! Ob novem letu smo si naročili šest tamburic in ko bomo imeli dne 25. marpa svojo prvo gledališko predstavo na lepem novem odru, nastopili bodo že tudi novi tamburaši. Dalje imamo vsako nedeljo predavanja, katera nam oskrbijo gg. »Zarjani«. Razun tega pa imamo Orli vsako soboto socialni kurz. Predavali so nam dosedaj: g. iur. Puntar je govoril dvakrat o družbi in družini. Stvar je bila prezanimiva, zlasti ker se je dotaknil vprašanja, kaj je vzrok, da družba, družina hira. Potem nam je g. iur. Ivo Česnik v štirih predavanjih takisto zanimivo govoril o nalogi občine in države. Iz) zgodovine nam je navedel toliko zanimivih točk, da smo vselej pozorno sledili govorniku. Potem pa nam je g. iur. Kovač dvakrat razlagal društveni zakon ter znal tiste suhe paragrafe tako zasukati, da je zmeraj zanimivo bilo; dvakrat nam je pa govoril o preporodu našega naroda potom društev. Delovanje Slomška, Mahniča, dr. Kreka in drugih velikih mož nam je tako živo naslikal, da so naša srca kipela navdušenja. Sedaj pa je že tretjič govoril g. iur. Logar o zgodovini raznih stanov, s čim se je pečal nekdaj kmet, kako je tlačanil in kako se je razvilo socialno vprašanje. Gospodje so se zmenili in sedaj je eden bolj zanimiv kot drugi. Če omenim, da so sestanki vrše strogo parlamentarno in da po govoru fantje sami tudi kakšno rečemo, potem je bilo gotovo prav, ko sem rekel, da mi nismo kar tako. Sedaj pa je g. iur. Ogrizek pričel ob četrtkih razlagati nam še temeljne nauke o knjigovodstvu in zadružništvu ter vso stvar tako obrnil, da se zraven tudi nemščino učimo. Zato pa napreduje naš »Kres«. — Domovina pozna naše katoliške akademike in stavi na nje veliko nad. Prav ima! Mi pa, ki vidimo, kako požrtvovalno delujejo, da bi ohranili, vzgojili poštene gra ške Slovence veri in narodu, smo jim še posebej nvaležni. In zato smo veseli, da bo ob desetletnici »Zarje« v Ljubljani tabor slovenskih Orlov, katerega se udeleži, če da Bog in sreča junaška, tudi četa graških Orlov.
Št. Jur ob Taboru. Iz zapisnika o občnem zboru dne 29. grudna m. 1. Peti je bil ustanovljen naš odsek na Štajerskem, a v dveh letih se je povspel na višje mesto. To pa po zaslugi svojega načelnika, čegar zmožnosti cenijo tudi drugod. Suj je bil izbran za načelnika Savinjskega okrožja in od Z. O. za podnačelnika za Štajersko. Škoda, da mu, kmečkemu fantu, čas ne dopušča, posvetiti se popolnoma mladinskemu delu. Odsek je imel tekom leta 7 mladeniških večerov raznega izobraževalnega značaja in 46 vaj. Telovadcev je bilo 16, pri vsaki povprečno 13. Javne nastope je imel odsek 3, skupne izlete tudi 3, dva pa po enem zastopniku (v Radeče in Št. Ilj). Tečajev so se udeležili Orli dveh skupno, enega (v Ljubljani), pa samo načelnik. Prejemkov je bilo 194 kron, izdatkov 163 kron. Račun obleke ni vštet. To si je nabavil vsak sam. Voljeni so bili soglasno: Predsednikom in blagajnikom Jos. Lončarič, podpredsednikom in tajnikom Bož. Drolc, tajnikovim nam. Al. 'Čulk, blag. nam. Kar. Čulk, od-
bornikoma Fr. Blatnik in Jož. Razgon, načelnikom pa zopet Kar. Čulk. Pregledovalca računov sta Lončar Fr. in Markošek Jak. Posebna hvala gre mladeniču Antonu Pepelu, ki nam je napravil 25 palic brezplačno. Bog pomozi k napredku tudi v novem letu!
Trbovlje. V nedeljo, dne 29. januarja 1911 se je vršil redni letni občni zbor našega Orla. Navzočih je bilo 52 rednih in podpornih članov. Brat predsednik preč. g. Jos. Pečnak, pozdravi z lepimi besedami navzoče ter navdušuje mladeniče za na-daljne vztrajno delo. Temu sledi poročilo tajnika, ki se giasi približno takole: V minulem letu se je vršilo 12 odborovih sej. Poleg tega so se pa prirejali tudi bratski sestanki, pri katerih se je sklepalo o javnih nastopih in prireditvah. Vprizorilo se je šest igrokazov, in sicer: »V Ljubljano jo dajmo«, »Sanje«, »Bratranec«, »Tri sestre«, »Junaki« in žaloigra »Za pravdo in srce«, katera se je na željo občinstva ponavljala. Od 5. oktobra je tudi imel odsek vsako sredo predavanje. Odsek šteje 24 izvršujočih in 28 podpornih članov, od teh je 13 podpornih članic. Nato poda blagajniško poročilo brat preč. g. Niko Jamšek. Dohodkov je bilo 552 K 48 vin., izdatkov 523 K 20 vin., torej gotovina 29 K 28 vin. Poleg tega je imel odsek še 585 K dohodkov, in sicer: naša javna telovadba, čisti dobiček 440 K; veselica dne 20. novembra, čisti dobiček 145 K. Teh 585 K se je pa obrnilo za »Društveni Dom«. Brat blagajničar predlaga, da bo letošnje leto moral Orel prav pogosto prirejati veselice, ker »Društveni Dom« še ni popolnoma plačan; kajti on stanc okrog 30.000 kron. Zatem sledi poročilo načelnika br. Iv. Jordana, ki izvaja približno sledeče: Letos se je vršilo šest javnih nastopov. Eden najlepših nastopov je bil za nas pač 11. september, ko smo otvorili naš »Društveni Dom«. Prihiteli so nam ta dan na pomoč vsi bližnji štajerski in kranjski odseki ter povzdignili ta dan, dan manifestacije, dan telovadbe, moči in navdušenja, tako da je bil to eden naj lepših nastopov na Štajerskem. Odsek šteje 18 krojev in 24 telovadcev. V letošnjem letu so bile 104 telovadne vaje po dve uri; povprečni obisk telovadcev znaša 17 članov. V vseh vajah je bilo 13.833 telovadcev. Odsek je imel tudi 26 izvanrednih vaj, ki se pa niso vzele v Statistiko. Nato se preide k volitvam. Izvoljeni so sledeči: br. preč. gosp. Jos. Pečnak, predsednik; br. Ig. Štrovs, namestnik; br. Slavo Govejšek, tajnik; br. Fr. Zupan, nam.; br. preč. g. Niko Jamšek, blagajnik; br. Fr. Lorber, nam.; br. Iv. Zupan st., br. Dom. Kolenc, br. Jos. Kahne, br. Vek. Božič, odborniki. V vaditeljski zbor: br. Avguštin Jordan, načelnik; br. Iv. Črne, br. Dom. Kolenc, br. Peter Krevl in br. Pavel Radanovič, vaditelji. Za oskrbovanje orodja se izvolita br. Iv. Grmadnik in br. Fr. Zupan. Po končanih volitvah se zahvali v imenu vseh telovadcev br. Črne našemu predsedniku preč. g. Pečnaku za njegovo velikodušno darilo, katero je daroval, da smo lahko plačali bradljo, in sicer 150 kron. Da, dragi Orli, veliko hvaležnosti smo dolžni našemu vrlemu, nad vse požrtvovalnemu predsedniku. Zato se mu tudi moramo hvaležne izkazati s tem, da bomo prav pridno telovadili ter se po njegovih navodilih vedno ravnali. — Potem govori gdčna Cukjatijeva in navdušuje mladenke k delu za Orla. Po končanem govoru brat predsednik z navdušenimi besedami zaključi občni zbor ter povdarja, da naš odsek glede delovanja najbrž ni med zadnjimi na Štajerskem, akoravno ima vedno hud boj z nasprotniki. — Naj navedem en dokaz: Dne 19. januarja t. 1. smo uprizorili igro »Za pravdo in srce«. Polna je bila dvorana gledajočega občinstva. Pa komaj se je pričelo prvo dejanje, že je pridrvila cela druhal pred »Društveni Dom«, hoteč udreti od zadnje strani na oder, da hi razgnala igralec ter najbrž kamenjala gledajoče občinstvo. Ljudje so razburjeno vstajali in bežali iz dvorano, ko so slišali razbijanje po vratih. Ker so pa bile vrata za odrom zaklenjene, so pa udrli v društveno gostilno, odkoder so pa urno sfrčali. Iz maščevanja so pa začeli kamenje metati v »Dni-
štveni dom«. Nato se je začel pravcati boj, tako da je bil eden naših mož nevarno ranjen na čelu. Mi smo pa vkljub razburjenju lepo nadaljevali igro, le tu pa tam se je včasih opazil kak pogrešek, kar se pa v takem slučaju, v kakršnem smo bili, pač ne more zameriti. Da se tako grdi in res žalostni slučaji več ne pripetijo, zato je že preskrbljeno.
Devica Marija v Polju. Ker prinese tale »Mladost« sliko o naši orlovski godbi, naj podamo o njej tole poročilo: Ko je lansko leto dne 10. julija oh ustanovitvi »Slovenske Straže« liberalna požarna hramba zavrgla ponudbo, da sodeluje pri veselici in je pripravljalni odbor tudi godbo odklonil, so se Orli pričeli zanimati za godbo in v sporazumu z odborom Kat. izobraž. društva so pričeli zbirati fante za godbp. Naši Orli so takoj skoro napolnili število potrebno za godbo. Gosp. župnik Ivan Mullor je z veliko vnemo podpiral to misel. Kat. izobraž. društvo je založilo denar, s katerim so se godala naročila in takoj plačala. Naši fantje so se z veliko vztrajnostjo in vnemo udeleževali vsak večer poučnih vaj v teoriji. Posebjio veliko truda si je prizadejal gosp. Timišelj, ki je vsak večer razlagal
Vič-Glince. Dne 22. januarja 1911 je imel tukajšnji telovadni odsek svoj III. redni občni zbor. Iz posameznih poročil dnevnega reda je omeniti, da je odsek štel koncem leta 1910 34 rednih in 2 podporna člana. Tekom leta je sicer več članov zapustilo odsek, bodisi da so morali k vojakom, bodisi da so si morali drugod iskati delo in služiti kruh; ali vsi so po dopisovanju s posameznimi člani, pa tudi potom »Mladosti«, katero prejemajo, z odsekom ostali v tesni zvezi. Odbor je imel tekom leta 13 sej in v zimski sezoni 11 mladeniških večerov s predavanji in govorniškimi vajami. »Mladosti«, ki se je pridno prebirala, je prihajalo v odsek 30. V tehničnem oziru odsek v zadnjem letu ni pokazal posebnega napredka, pač pa je bil zelo zastopan pri javnih prireditvah, telovadbi, izletih, zvezinih sejah in tečajih. Novi odbor se je izvolil sledeče: br. Valentin Sever, predsednik; br. Ivan Jezeršek, Ivan Ša-motorčan, Josip Jereb, Srečko Bergant, P. Teodor, odborniki; br. Janko Vrhunc, načelnik.
Horjul. Ker smo že dlje časa molčali, naj danes napišemo par vrstic o našem odseku. Naš odsek šteje 22 izvršujočih članov in 50 podpornih. Telo-
Oriovska godba v Dev. Mar. v Polju.
in učil tiste hude note, katere so našim fantom prizadevale precej t\uda. Koncem oktobra so prišla pihala, nakar se je takoj pričelo z šolo. Seveda bi kak strahopetnež takoj odnehal pri tolikem naporu, kakor so ga naši fantje prestali izpočetka. Ali naši Orli so bili že vajeni discipline, ki jim je tu prav dobro služila. Vsak večer so skoro do enajstih trobili, a kljub temu so vztrajali. Ko pa so prvo vajo skupno zaigrali, je bil ves trud pozabljen. Tako se še sedaj neprestano urijo. O božičnih praznikih so igrali v cerkvi dve nabožni skladbi. Na novega leta dan so ob otvoritvi »Ljudskega Doma« zopet nastopili in želi obilo pohvale. Sedaj gre seveda veliko ložje kot pa od začetka. Kroj imajo orlovski. Ravno sedaj pa, ko to pišem, igrajo krepko himno »Bratom Orlom«, ki jo je zTožil g. dr. Lampe. Tako bo naša org^anizacija napravila zopet en korak dalje v izobrazbi. Upamo, da se bo imel še marsikdo priliko zabavati ob zvokih naše godbe. II koncu naj še izrečem g. Timišlju priznanje in zahvalo, ker le on je s svojo železno potrpežljivostjo in vztrajnostjo spravil godbo na to stopinjo. Bog ga živi! Godba šteje sedaj 25 mož in se bo s časom še pomnožila. Mi gremo naprej po geslu, ki se blesti na našem »Društvenem Domu«; Veri in omiki!
vadimo ob torkih, četrtkih in nedeljah zvečer od 8. do 9. ure. Ob sobotah se vrši vaditeljska telovadba. Fantovski večeri se vršijo vsako nedeljo zvečer pred telovadbo. Brat g. kaplan Švigelj nam razlaga »Zlato knjigo« in »Mladeniško organizacijo«. Razgovor pri teh večerih se suče tudi okoli zgodovine in kmečkega vprašanja. Želeti je le, da bi nekateri fantje pokazali malo več veselja in zanimanja za organizatorično delo. V tehničnem oziru vse-kako dobro napredujemo. Na spomlad, ko bomo prišli pod milo nebo, pričnemo z moreško. Vadil jo bo brat podnačelnik. — Finančne krize je odsek sicer rešen, vendar bi ob tej priliki opozorili naše podporne člane na članarino. Venomer nadlegovati nam je sitno, a mnogi se sami nočejo spomniti. — Naš odsek torej v splošnem prav lepo napreduje. Pohvaliti je treba posebe fantovsko samozavest, ki se ne briga za puhle psovke nočnih veš. Orlovska disciplina in fantovska odločnost nam pričata, da ne bodo nikdar dopustili, da bi kdorsibodi blatil njihovo in čast domačih deklet. Na zdar!
Šmartno pri Litiji. Že dolgo časa nismo poročali o naših Orlih in o društvu, kako se prav krepko razvija. Dne 28. t. m. se je vršil občni zbor. Predaval je profesor Dolenc iz Ljubljane poljudno in na-
vdušeno o zgodovini kmečkega stanu. Na občnem zboru smo izvolili sledeče brate: Franc Ilovar, predsednik; Anton Širok, načelnik; Martin Ferne, pod-načelnrk; Ernest Drčar, blagajnik; Franc Krische, tajnik; F’ranc Voglajen, Franc Jeriha, Martin Pernei odborniki. — Telovadila se vrši dvakrat na teden, in sicer: v torek na -orodje, v petek redovne vaje, proste vaje, sabljanje in rokoborba. Udeležujemo se prav pridno branja »Zlate knjige« in »Knjige o lepem vedenju«. Dne 7. t. m. se je udeležil telovadbe brat Pavel Kržan. Torej vsi bratje Drli: Le krepko naprej!
Mengeš. Na Svečnico dne 2. svečana smo imeli tu tri občne zbore, in sicer: Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva, Slovenske straže in Orla. Nas zanima zadnji, o tem torej kratko poročilo. Br. predsednik Ignac Gorenc pozdravi vse brate Orle ter poroča o delovanju v preteklem letu. Odbor je imel 15 sej, pri katerih se je marsikaj važnega sklenilo. Učnega tečaja v Kamniku meseca januarja 1. 1. se je udeležilo šest članov, v Ljubljani mes. novembra pa en član. Udeležili smo se dveh Zvezinih sej in pa vseh okrožnih našega okrožja, kakor tudi občnega zbora v Ljubljani. Izletov in javnih telovadb smo se udeležili skoro vsi Orli šestkrat, in sicer: v Radomlje, Stranje, Šenturško goro, Domžale, Sent Uj in Rova. Udeležili smo se z zastavo slavnosti v Stari Loki ob priliki blagoslovitve orlovske zastaye. Poleg tega pa se je udeležil naš Orel korporativno dvakrat procesije in pa dvakrat skupnega sv. obhajila. Ob priliki birme smo sprejeli tudi našega presvitlega knezoškofa. Meseca decembra smo se udeležili , pogreba nepozabnega brata Riharda Smoleja, okrožnega podpredsednika v Komendi. Tudi pri raznih društvenih prireditvah smo sodelovali. Trikrat smo sami igrali s pomočjo bratov dijakov v počitnicah in pa tukajšnjih podpornih čalnic Orla. Poročilo br. blagajnika Ant. Oražma sc glasi: Prejemkov 246 K 27 vin., izdatkov pa 236 K 27 vin., ostanek 10 K, skupni promet 482 K 54 vin. Se vzame na znanje. Poročilo br. načelnika Iv. Rodeta je sledeče: Rednih telovadcev je 18, podpornih članov 15, telovadnih vaj je bilo ravno lOO, vsakokrat po dve uri, telovadnih ur smo imeli 3728, prisotnih 2468, odgotnih 1260, na uro je telovadilo 21 telovadcev. Brat načelnik opozarja brate Orle, naj vztrajajo pogumno na tej poti lepe mladeniške organizacije, katera nam bo dala za bodočnost poštenih in odločnih mož krščanskih načel, kakoršnih tako potrebujemo v današnjih razmerah. Nato se je volil novi odbor takole: Predsednik Ignac Gorenc, podpredsednik Val. Kajdiž, tajnik Alojzij >|.dar, blagajnik Anton Dražem, načelnik Ivan Rode, pod-načeinik Anton Dražem, odborniki: Matej Hribar, Franc Krive in Blaž Kecelj. Vaditelja sta še poleg načelnika in podnačelnika Blaž Kecelj in Jožko Koželj. Takoj je bila skupna seja, pri kateri se je pobralo za »Mladost« in se je tudi vpisalo nekaj novih podpornih članov. Nato pa je zaključil predsednik Gorenc občni zbor z željo, naj agitirajo bratj6 Orli, da pridejo v naše vrste vsi dobromisleči mladeniči!
Selca. Ob priliki občnega zbora Orla je predaval brat Iv. Podlesnik. Pokazal je važnost mladinskih organizacij tudi za naše gospodarstvo. — V preteklem letu je imel odbor 13 sej, več sestankov; Orli so se redno udeleževali društvenih predavanj. Trikrat so skupno pristopili k sv. obhajilu, v kroju. Nastopili pri obeh procesijah s sv. R. T. Namesto običajne podoknice knezoškofu ob birmi so priredili v dvorani telovadbo. Nedelje poleti smo porabili za izlete, in sicer 4. avgusta na .Ratitovec s sv. mašo na Prtovču; 15. avgusta v Crngrob, 21. avgusta v Sorico; na angelsko nedeljo se jih je 17 udeležilo skupnega zborovanja na Brezjah. Pri Zvezini seji v Logatcu je bil načelnik; tečaja za telovadbo so se udeležili trije. Od začetka septembra ima Orel svojo blagajno. Da Orel nima nič več dolga, k temu je največ pripomogel dr. Krek, ki je prvi dobiček »Turškega križa« določil za orlovske potrebščine. Članarina znaša 1 K 20 vin. na leto. Podporni član
je, kdor plača vsaj 1 krono na leto. Za sporna vprašanja mod izobraževalnim društvom in Orlom se je ustanovilo razsodišče. V nov odbor so izvoljeni: predsednik J. Kepec, podpredsednik poslanec F’r. Demšar, tajnik Janez liešter, blagajnik Fr. Šparovec, odborniki: Fr. Gortnar, Mat. Solar, Fr. Demšar; za načelnika Jož. Megušar, podnačelnik F’r. Brtoncelj.
Naklo. Ob priliki bogatega »tolarja« je neki naš brat to-le spesnil:
Že stara navada nam fantom veleva: naj ne zamudimo prevažnega dneva, od nevesto in ženina vzeti slovo; navada pri nas je ta bila in bo.
In fantovska šega nadalje naglaša, pravice so take, kdor zanje vpraša:
Kdor vzame nevesto iz naše vasi, v zameno nam »tolar« za njo podari.
»Tolarja« mi fantje no bomo zapili,
orodje za Orla si bomo kupili,
pri vajah spominjal nas bode na dar:
Bog ženina živi, nevesto — na zdar!
Jesenice. Telovadni odsek Orel je imel svoj letni redni občni zbor skupno z občnim zborom Katol. delavskega društva dne 5. februarja zvečer. Naj povzamem nekatere stvari ,iz tajnikovega poročila. Odsekov odbor je imel v letu i910. 21 odbo-rovih in 7 vaditeljskih sej. Odsek je priredil dve javni telovadbi: 6. marca obenem z mladeniškim tečajem in 14. avgusta skupaj z ustanovitvijo »Gorenjske podružnice S. D. Z.« Ob četrtkih zvečer se je telovadcem čitala in razlagala »Zlata knjiga«. Poleg tega so se člani Orla vedno udeleževali skupnih društvenih predavanj, ki jih je bilo 19. Odsekov! vaditelji so hodili podučevat tudi sosednjo odseke v telovadbi, zlasti v Bohinj in na bled. Odsek je dne 4. julija s pomočjo drugih društve-nikov zažgal veličasten kres v prilog »Slovenske Straže« in na čast sv. Cirilu in Metodu. Udeležil so jo v kroju korporativno procesij na ..Veliko soboto in na sv. Rcšnjega Telesa dan, udeležil se je dalje pogreba č. g. župnika Tomaža Potočnika na Greznici, pohitel k slavnosti goriške Zveze na sv. Goro pri Gorici in k javni telovadbi v Solkan, poletel v Šent lij na Štajersko k otvoritvi »Društvenega Doma« in k ustanovitvi telovadnega odseka v Št. Jakob v Rožu, odposlal svoje zastopnike k Zvezni seji na Brezje. — Orodje ima odsek sledeče: Drog, bradlja, konj, koza, krogi, skok in palice. Redno telovadbo je imel ob nedeljah dopoldne in ob četrtkih zvečer; telovadnih ur skozi leto je bilo 67, udeležilo se jih je 1072, noudeležilo 977 telovadcev. Vseh članov v odseku je 31 telovadnih in 7 podpornih, skupaj 38 članov. Na »Mladost« jo naročenih 20 fantov, »Čebelica« odseka ima v Hranilnici in posojilnici na Jesenicah naloženih 247 K 20 vin. Mnogo fantov se je vpisalo v abstinenčni krožek, ki sc je .ustanovil 22. decembra 1910. — Kakor vidimo, je odsek v preteklem letu marljivo delal. Upajmo, da tudi zanaprej ohrani svojo marljivost in da vztraja na začetem potu. Na zdar!
Šmartno pod Šmarno goro. Že dolgo časa nismo o našem odseku nič poročali. Telovadimo redno vsako sredo in petek. V sredah telovadimo eno uro, potem pa nam razlaga č. g. župnik L Lesar »Zlato knjigo«. Lepo se mu za njegov požrtvovalni trud zahvaljujemo! V petkih pa se po telovadbi vrše navadno skušnje za igre. Prihodnja igra »Re-poštev« bo 26. t. rp. Kdor se želi prisrčno nasmejati in zabavati, naj je ne zamudi!
Sodražica. Ta predpust smo imeli tudi iz našega odseka ženina. Poročil se je podnačelnik Ivo Cvar, katerega je k poroki spremljalo 20 članov v kroju, da mu pokažejo svojo bratovsko ljubezen in spoštovanje. Pri službi božji sta stregla brata Anton Zadnik in Jakob Mihelič. Zelo lepo je bilo videti odraščene mladeniče udane in vnete za čast božjo.
Ker imamo v odseku skoraj vse pevce, je pri sveti maši pel močan moški zbor. Vernemu ljudstvu je vse zelo dopadlo. Ne tako pa dopisurju »Slovenskega Doma«, ki se je nad tem pohujšal v svojem nežnem srcu, ker se najbrž boji, da bi sveta maša, na katero on toliko da, ne imela veljave če Orla strežeta . . . Ženin pa, ljubitelj in goreč član Orla, je mesto »tolarja« povabil po poroki brate Orle na veselo svatovščino, na kateri ni ostalo brez budnih napitnic novemu zakonskemu paru in svatom. Na svatbi je vladal en duh in ena misel in zato se no zmenimo nič za liberalne oslarije ter ostanemo vedno zvesti člani Orla. liberalni kampjoni naj pa se v teh zanje tako žalostnih časih, ko gre njihova reč pot splošnega konkurza. tolažijo s svojimi duhovitimi dopisi v ljubljanske cajtenge. Pri nas pa je —- vesel pojav! — zadnji čas narastlo število naročnikov »Mladosti« za štirinajst novib. Orli »Mladost« prav radi beremo, kar vsled svoje izborne vsebine tudi zasluži.
Idrija. Dne 29. prosinca se je vršil pri nas, tako od strani telovadcev, kakor od strani podpornih članov, dobro obiskan redni občni zbor. — Predsednik br. Karol Treven otvori občni zbor, pozdravi vse udeležnike ter preide takoj k svojemu poročilu. Od 17. do\20. sušca smo imeli duhovne vaje, 8. vel. travna smo odkrili nagrobni spomenik našemu rajnemu br. predsedniku Fr. Svetličiču. 4. in 10. julija smo manifestirali o priliki ustanovitve podružnice »Slov. Straže«. Kmalu nato nas je zadela bridka izguba, naš ljubljeni brat. svetovalec č. g. Mihael Zevnik, je bil službeno prestavljen. 28. velikega srpana smo mu izročili častno diplomo in dan kasneje se je preselil v svoj novi kraj. lepi Kamnik. 2. oktobra smo. pokoreč se višjim oblastim, razpustili naraščaj. — Poročilo tajnika: Odsek šteje 28 telovadcev ter 106 podoprnih članov, sej smo imeli 52 rednih in 4 izredne ter 18 predavanj. Odsekov! javni nastopi: 28. prosinca javna telovadba vzorne vrste v hotelu Didič; 1. ma.inika izlet, združen z javno telovadbo v Otaležu; 14. avgusta izlet, združen z javno telovadbo članov in naraščaja v Belo; 22. averusta odhodnica br. Mihaelu Zevniku v hotelu Didič; 25. septembra odhodnica k vojakom odhajajočem telovadcem; 22. prosinca veselica z igro »Reuoštev«; 20. marca in 10. decembra smo se udeležili skupno sv. obhajila ter procesij na dan sv. Rešnjega Telesa in sv. Ahaciia. Dalje je bil naš odsek zastopan: 5. junija pri Zvezni seji v Logatcu; 3. julija pri javni telovadbi v Gorici; 15. avgusta pri otvoritvi »Doma« v Logatcu; 21. avgusta pri odkritju spomenika dr. Fran Lamneta v Črnem vrhu; isti dan pri prireditvi v Cerknici; 4. septembra pri Zvezni seji na Brezjah: 11. septembra pri otvoritvi »Doma« v Žireh; 18. septembra pri javni telovadbi v Hotedršici; od 21. do 27. novembra pri mladeniškem tečaju v Ljubljani. Revizijo smo imeli 16. prosinca lanskega leta. — Poročilo blagamika: Dohodkov smo imeli 902 K, stroškov pa 928 K 43 vin. prometa je hilo .torej 1830 kron 43 vin. Koncem leta 1910. je bilo v hranilnici 288 K 19 vin., v ročni blagajni pa 73 K 37 vin. Vrednost inventarja se ceni 940 K. —- Poročilo načelnika: Opozarja telovadce. naj se rednejše kakor dosedaj udeležujejo telovadbe, kaiti statistika kaže, da so nekateri zelo neredno obiskovali telovadne ure. V pretečenem letu ie telovadilo povprečno na uro 17 telovadcev.
Slede volitve, katerih izid je sledeči: predsednik Karol Treven, namestnik Leopold Puc, tajnik Lapajne Franc, namestnik Bratuš Franc, blagajnik Ivan SveU;čič, namestnik Karol Hrovat, odbornik č. g. J. Gnidovec, načelnik Ivan Čibej. Med slučajnostmi se je sklenilo zlasti, da mora vsak član ki ima. kroj vlnnati vsakomesečno po dve kroni v »Čebelico«. in sicer do meseca avnusta, takrat pa se mu ta denar povrne da na lahko porabi za avgustovo prireditev v Ljubljani. Sklenilo se je omenjeno radi tega, da ne bo imel noben telovadec izgovora, ko bo treba iti v Ljubljano, da nima denarja. — Dalje se je sklenilo, da se ustanovi dramatični odsek. Poverilo se je enemu bratu, dn na-
bira člane ter potem odboru poroča, kateri naj potrebno ukrene. V veseli nadi, da bo poročilo prihodnjega občnega zbora še veselejše in povolnejše, smo se razšli z bratskim pozdravom.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimnmmMiniiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Leposlovje.
iiiiiiiimmiiiiimmiiiiimm uiiiMiiiiMmimmiiimiiimmimiiimimiuiiuimiimm
Predpustna misel.
Noveleta.
Spisal Aleksander L. Kielland, Danec.
Lahkotno in brez truda stopala je po gladkih mramornatih stopnicah, nosila jo je njena velika nadarjenost in izredna lepota. Zavzemala je mesto v dvoranah bogatinov in mogotcev, ne da bi poplačala to s svojo častjo in dobrim imenom. Tn vendar ni mogel nihče povedati, odkod je; le šepetali so, da je izšla iz beračije.
V	pariškem predmestju je preživela svoja otroška leta v uboštvu, revščini in nesnagi, o katerem ima pojem, le kdor ga pozna iz skušnje; mi drugi, ki ga poznamo samo iz kniig in povesti, moramo si vzeti na pomoč svojo domišljijo, da si moremo predstavljati velikomestno bedo — in vendar so naj-groznejše slike le senca resničnega življenja.
V	resnici je bilo le vprašanje časa, kdaj jo potegne zlo pod se — kakor zobčasto kolo, če kdo pride preblizu stroja — da jo zavrti v kratko življenje, polno sramote in ponižanja, potem pa pahne z neizprosno natančnostjo stroja v kot, kjer naj nepoznana in zaničevana konča svoje grešno življenje.
Toda njo je, kakor se večkrat zgodi, »odkril« bogat in imeniten gospod, ko je štirinajstletna dekle tekla pa pariški ulici, na potu v temno podstrešno sobico v ruc des quatre vents, kjer je delala pri neki cvetličarki, ki je izdelovala v prvi vrsti plesne šopke.
Bogatemu možu ni ugajala le njena izredna lepota, temveč tudi njena hoja, stas in izraz; vse mu je kazalo, da se bojuje tu prvotno dober značaj z rastočo predrznostjo. Ker je posedoval neizmerno bogastvo, sklenil je poskusiti ubogega otroka rešiti.
Dobiti je ni bilo težko, saj ni imela nikogar. Dal ji je ime in jo poslal v najboljši zavod. Zelo ga je veselilo, da so slabe kali usahnile in zginile. Razvil se je ljubeznjiv, pa nekoliko len značaj, vedla se je mirno in zelo dostojno ter postala izredna lepotica. Ko je odrasla, jo je poročil in živela sta mirno in zadovoljno; ne glede na veliko razliko v starosti ji je zaupal popolnoma, kar je tudi zaslužila.
Na Francoskem ne žive zakonci tako združeni, kakor pri nas, njih zahteve torej niso tako velike in razočaranja manjša. Ona ni bila sicer srečna, toda zadovoljna. Njen značaj se je nagibal k hvaležnosti. Bogastvo je ni dolgočasilo, ravno nasprotno, včasi se je radovala prav otroško nad njim, o čemer pa ni nihče česa slutil, kajti bila je vedno mirna in ravnodušna. Slutili so pač, da je njena preteklost čudna, toda ker ni nikdo vedel odgovora, nehali so izpraševati; v Parizu imajo mnogo dru-zega misliti.
Svojo preteklost je pozabila. Pozabila jo je, kakor pozabimo cvetlice in svilene trakove in zaljubljena pisma svoje mladosti — nikoli ne mislimo na nje. Zaklenjena leže v predalu, ki ga nikdar ne odpremo. In vendar, če se zgodi, da pogledamo nekoč v ta skrivni predalček, takoj spoznamo, ako hi manjkala le ena sama cvetka, le en sam trak. ker spominjamo se vsega tako živo — spomini so isto-tako sveži —- istotako prijetni — istotako grenki, kakor nekdaj.
Tako je pozabila ona svojo preteklost, zaprla je svoje spomine in vrgla ključ proč — — — Pa ponoči je sanjala včasi strašne sanje. Zazdelo se ji je, da jo budi stara coprnica, pri kateri je prej stanovala, podeč jo ven v mrzli jutranji zrak k
cvetličarki. Skočila je kvišku in srepo zrla v smrtnem strahu v temo. Toda takoj je začutila svileno odejo in mehke hlazine. Potem pa se je udala onemu sladkemu čustvu, ki ga vsak občuti, ko spozna, da so slabe in grozne sanje bile le — sanje.
V mehke blazine naslonjena pelje se sedaj na ples k ruskemu poslaniku. Kolikor bolj se bliža cilju, tem počasneje vozi kočijaž, dokler ne pride v ravnino, koder pelje korakoma. Na velikem trgu pred s plinom in bakljami razsvetljenim hotelom zbrala se je velika množica ljudstva.
Ne samo še talci so obstali na mestu, ampak večinoma delavci, postopači, revne žene in dvomljive ženske stoje na obeh straneh vozov v veliki gneči. Osoljene opazke in razuzdane šale v pariški predmestni govorici kar dežuje na imenitne ljudi. Danes sliši ona zopet izraze, katerih ni čula že leta in leta in zardi pri misli, da je ona morda edina v dolgi vrsti vozov, ki razume te izraze pariške sodrge. Ogledovati začne obraze krog sebe in zdi se ji, da jih pozna vse. Saj ve, kaj mislijo, kaj jim roji po glavi in množica spominov se ji vzbudi, kolikor more se jim pač brani, toda danes je slabotna v boju proti njim.
Vrgla je sicer ključ od skrivnega predalčka proč, toda proti svoji volji ga pobira zopet nazaj in spomini se je polaste.
Spominja se, kako je sama — še na pol otrok
—	gledala poželjivo gospe, ki so se vozile okrašene, nališpane na plese in v gledališča, kako pogosto je zavisti jokala nad cvetlicami, ki jih je težko skupaj povila, da se druge nališpajo ž njimi. Tukaj vidi iste poželjive oči. taisto nenasitno strašno zavist. In temni resni možje, ki pol zaničljivo pol grozeče gledajo ekvipaže — vsi jo poznajo. Ali ni sama še majhna deklica ležala v temnem kotu in prisluškovala njihovim pogovorom o krivici življenja, o tiranstvu mogotcev, o pravici delavstva, po kateri morajo le stegniti roko. Dobro ve, da oni vse sovražijo
—	od lepo rejenih konjev prav do blišče^ega voza, najbolj pa one, ki sede v njem — one pohlepne vampirje in one dame, katerih lišp in okrasje stane več, nego si delavec prisluži celo svoje življenje.
Ogleduje dolgo vrsto vozov, ki se pomika počasi med množico, spomni se pol pozabljene slike iz šolskega življenja v zavodu. Spomni se povesti o Faraonu, ki je zasledoval s svojimi vozovi Izraelce skozi Rdeče morje. Valove, ki si jih predstavlja rdeče, vidi stati na obeh straneh Egipčanov. Mojzesov glas zadoni, on stegne palico nad morjem, valovje Rdečega morja pokrije Faraona in vso njegovo vojsko. Toda ti zidovi, ki stoje, na obeh stra-neh.so bolj divji in ropaželjni. kot morski valovi, ona ve, da je treba le enega klica, le enega Mojzesa, da se začne to človeško morje gibati in da zagrne, s svojimi rdečimi valovi bogastva in moči.
Srce ji burno bije in skrije sg tresoč v kot svoje kočije, da bi je ne videli zunaj, ker se sramuje pred njimi. Prvič se ji zazdi danes njena sreča kot krivica, kot nekaj, česar se je treba sramovati.
Ali je njeno mesto v bogati elegantni ekvipaži? Ali ne spada v resnici med ono gibajočo se množico. med otroke sovraštva? Polpozabljene misli in občutki se je polaste kot zveri, ki so bile dolgo privezane. Začuti se tujko in brez doma v svojem si jaju in z demonskim hrenenenjem se spominja krajev. od koder je izšla. Nehote se stisne v svoj dragoceni plašč in divji nagon, nekaj razdreti, se je polasti. — kar zavije voz pred hotel.
Sluga odpre vratiča in prijazno smehljaje ter plemenit, zelo fin človek priskoči in se čuti sreč-atašeju podoben človek priskoči in se čuti srečnega, ko sprejme ona njegovo roko. še bolj srečnega pa, hoteč videti v njenih očeh osrečujoč pogled in blaženega, hoteč čutiti njeno tresočo se roko. Ponosno- in poln najlepših nadej jo vodi po gladkih mramornatih stopnjicah navzgor. — — —
»Povejte mi, krasna gospa, katera dobra vila vam je položila v zibel oni čudoviti dar, da ima vse, kar delate, nekaj izredno krasnega na sebi. In če je tudi le cvetlica v vaših laseh, ima vendar svoj poseben čar, kakor bi jo porosila jutranja rosa. in če plešete, zdi se, kot bi se tla klanjala pod vašimi nogami.«
Grof sam se začudi nad svojim dolgim, lepo donečim poklonom, ker ni mu bilo tako lahko izraziti svoje misli. Čaka torej, da izreče ona svojo zadovoljnost nad tem. Toda zmotil se je. Ona sloni dalje na pomolu, da se ohladi od plesa in strmi nepremično na množico in prihajajoče vozove, kakor da ni slišala grofovega poklona, njena usta so šepetala: »Faraon«. Ravno se hoče grof pritožiti, ko se ona obrne hoteč se podati v salon. Hipoma obstoji pred njim in ga pogleda s svojimi svetlimi očmi, ki so se pa zdele danes grofu popolnoma tuje.
»Komaj verjamem, da jo stala dobra vila oh moji zibeli — da sem sploh kedaj ležala v zibeli —-gcspod grof! Toda vaše bistroumjo je odkrilo danes nekaj na mojih cvetlicah. Zaupati vam hočem skrivnost sveže jutranje rose, ki pokriva moje cvetke. To so solze, gospod grof, ki jih je jokala zavist in sramota, prevara in jeza nad njimi. In če se vam zdi, da se klanjajo tla pod našimi nogami, se godi to, ker se tresejo pred zavistjo milijonov.«
Govorila je to s svojim mirnim, lepo donečim glasom in izginila po prijaznem pozdravu v dvorano.
Tuje in neprijetne misli so se zapodile v grofove možgane, zgubil je ravnodušnost, in skozi celo polko ni mogel zbrati' svojih misli.
mmmiimimmimiiimimiiiimimmiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiimimiiiiiiiii
Uredniški pogovor.
..........................................
»Slovenskemu Narodu« v Ljubljani. Ljubi prijatelj! V soboto 11. t. m. si na uvodnem mestu priobčil članek, v katerem si se vseskozi z menoj, oziroma z mojim zadnjim uredniškim pogovorom pečal. Se vidi, da si zelo priden in me imaš jako rad, ker me do zadnje strani vso prebereš. Sicer je vse zanič, kar si napisal, ušlo pa ti je nekaj, za kar Te moram javno pohvaliti. Imenoval si me namreč »na j zagrizene j še klerikalno glasilce«, na kar sem nekoliko ponosna. Dosledna sem jaz ros vedno bila, kar si s svojim komplimentom pač hotel reči. Letos je izkazala moja bilanca jako lep prebitek, od katerega je moj konsorcij del namenil Zvezi Orlov, in če bo šlo tako naprej, bom vsako leto nesla Zvezi nemajhno vsoto. Če boš torej Ti tudi zanaprej zame delal reklamo, se mi utegne še boljše goditi, zakaj ljudje pravijo, da kar Ti obrečeš, mora biti zelo dobro. Zdaj pa Te pozdravljam in sc Ti priporočam	Tvoja
»M 1 a d o s t«.
priporočajte
agitirajte za
MLADOST
Odgovorni urednik: Franc Terseglav, Ljubljana.	Lastnik in izdajatelj: Konzorcij lista »Mladost«.
Tisk »Katoliške tiskarne« v Ljubljani.