200 Classification of motor competence and fundamental motor skills Abstract Fundamental motor skills are the foundation that enables children and adolescents to participate in motor activities. If profes- sionals are well versed in fundamental motor skills, they can encourage children and adolescents to participate in motor activities to evaluate and improve their fundamental motor skills. A literature review revealed that motor competencies and fundamental motor skills are not well defined, as the authors use different terms for the same concepts and do not always describe motor tasks in the literature, which they classify as motor competencies or fundamental motor skills. Key words: motor activity, physical education, motor ability, child, adolescent Izvleček Temeljne gibalne veščine so osnova, ki otrokom in mladostnikom omogoča sodelovanje v gibalnih aktivnostih. Če strokovnjaki dobro poznajo temeljne gi- balne veščine, lahko otroke in mladostni- ke spodbujajo k sodelovanju pri gibalnih aktivnostih za vrednotenje in izboljša- nje njihovih temeljnih gibalnih veščin. S pregledom literature smo ugotovili, da gibalne kompetence in temeljne gibal- ne veščine niso dobro opredeljene, saj avtorji za iste pojme uporabljajo različne izraze ter v literaturi ne opišejo vedno gi- balnih nalog, ki jih uvrščajo med gibalne kompetence ali temeljne gibalne vešči- ne. Ključne besede: gibalna aktivnost, špor- tna vzgoja, gibalna sposobnost, otrok, mladostnik Urša Svetek 1 , Nejc Šarabon 1,2 Razvrščanje gibalnih kompetenc in temeljnih gibalnih veščin 1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola 2 S2P , Znanost v prakso, d. o. o., Ljubljana raziskovalna dejavnost 201 Slika 1. Postopek pregleda literature z diagramom PRISMA „ Uvod V otroštvu in najstništvu ljudje postavimo temelje, na katerih gradimo vse življenje. Napredek tehnologije je prinesel ogromno pozitivnih posledic, vendar so med njimi žal tudi negativne. Zaradi tehnološkega napredka in višjega življenjskega standarda se v zadnjih desetletjih opaža tudi trend upadanja gibalne aktivnosti in povečanja sedentarnosti pri mladih (Bardid idr., 2015). Da bi sedentarni način življenja čim bolj zmanjšali, moramo poiskati ustrezno po- sredovanje za spodbujanje gibalne aktiv- nosti večji del dneva. Samo spodbujanje h gibalni aktivnosti ni dovolj, saj morajo otroci že v zgodnjem otroštvu začeti spo- znavati in razvijati temeljne gibalne vešči- ne. Prosta igra v naravi je idealna za učenje plazenja, skakanja, teka, metanja, lovljenja, usvajanja ravnotežja in podobnih gibalnih nalog, vendar je vse manj otrok, ki veliko časa preživijo na tak način. Prav tako med prosto igro otroci izbirajo aktivnosti, ki jih radi izvajajo, zato ni nujno, da izvajajo ve- liko različnih gibalnih aktivnosti. Naloga vzgojiteljev, učiteljev in trenerjev je, da otrokom v naravi ali v naravi podobnem okolju omogočijo učenje različnih te- meljnih gibalnih veščin, primernih njihovi starosti ter zmožnostim. Uspešnost in do- seganje ciljev gibalne aktivnosti moramo tudi preverjati, saj le tako lahko vodimo do izboljšanja gibalnih kompetenc, temeljnih gibalnih veščin ter gibalnih sposobnosti. S sistematičnim pregledom opredelitve vrst gibalnih nalog želimo prispevati k teore- tični urejenosti področja gibalnega razvo- ja in na strokovnem področju zagotoviti skladnost uporabe pojmov, povezanih z gibalnimi nalogami ter gibalnim razvojem. Natančno poznavanje gibalnih kompetenc, temeljnih gibalnih veščin in gibalnih spo- sobnosti lahko strokovnjakom omogoči, da otrokom primerno pomagajo pri njihovem gibalnem razvoju. „ Metode Metode pregleda literature Uporabljena je bila metoda pregleda lite- rature. V obdobju od 28. 10. do 3. 11. 2019 smo pregledali relevantne članke, do ka- terih smo dostopali prek zbirke podatkov Pubmed. Za sistematično analizo literature smo uporabili iskalno bazo Pubmed z iskal- nim nizom »(motor competence OR motor skill kompetence OR fundamental motor pattern* OR basic movement pattern* OR basic motor pattern* OR fundamental mo- vement pattern* OR fundamental motor pattern*) AND (test* OR assess* OR scoring OR score OR evaluat*) AND (children OR child OR school OR pupil*) NOT surg*«. Rezultati pregleda literature V prvi fazi smo z uporabo ključnih besed identificirali 4883 zadetkov. Zaradi veli- kega števila zadetkov smo uporabili filter »najboljši zadetki« oziroma »best match« in ročno pregledali izbranih 500 člankov, ki so izšli v zadnjih petih letih. Na podlagi pregleda naslovov in povzetkov je bilo iz- ključenih 66 zadetkov, od tega je bil 1 pod- vojen, 65 pa neustreznih. V pregled smo dodali 26 študij. Ponovni pregled preosta- lih (n = 460) študij je omogočil izločitev po- tencialno neprimernih prispevkov in izbor ustreznih, ki so bili večkrat prebrani, kar je podrobneje opisano z diagramom PRISMA na Sliki 1. Ocena kakovosti pregleda in opis obdelave podatkov Izbor literature je temeljil na dostopnosti, vsebinski ustreznosti in aktualnosti, s čimer smo zagotovili, da je pregledana literatura obravnavala predvsem gibanje otrok in 202 Slika 2. Enodimenzionalno razvrščanje gibalnih veščin mladostnikov. Vključili smo članke, ki so obravnavali gibalne kompetence, temeljne gibalne veščine in gibalne sposobnosti. „ Rezultati in razprava V kvalitativno analizo smo vključili 105 štu- dij, od teh smo uporabili 33 študij, da smo razvrstili gibalne naloge glede na gibalne kompetence, temeljne gibalne veščine in gibalne sposobnosti. Po enodimenzionalnem razvrščanju gibal- nih veščin (Slika 2) se upošteva en vidik, najpogosteje mišični (velikost giba), časov- ni (interval giba), funkcionalni (namen giba) ali vidik, upoštevajoč okoliščine (kontekst, v katerem pride do giba). Po dvodimenzio- nalnem razvrščanju gibalnih veščin se upo- števa več vidikov gibanja. Gallahue, Werner in Luedke so se leta 1972 osredotočili na namen gibanja in faze gibalnega razvoja, medtem ko se je leta 2000 Ann Gentile z upoštevanjem okoliščin osredotočila na namen gibanja in proces učenja gibanja. Razvrščanje gibalnih veščin v določeno enodimenzionalno ali dvodimenzionalno gibanje ni vedno mogoče, saj smo ljudje dinamična premikajoča se bitja, ki se stalno odzivamo na okoliščine in zahteve gibalnih nalog, zato pri večdimenzionalnih shemah upoštevajo spoznavne in čustvene dejav- nike, faze gibalnega razvoja, doseženo sto- pnjo gibalnih veščin, tip gibalnih nalog ter potrebne zmogljivosti za izvedbo gibalne naloge (Gallahue idr., 2011). Po enodimenzionalnem mišičnem vidiku se gibalne veščine delijo na grobo in fino gibanje, čeprav med gibi ni jasne meje raz- likovanja (Gallahue idr., 2011). Grobo giba- nje je gibanje celega telesa, na primer hoja, tek in skoki. Za grobo gibanje aktiviramo velike mišice (Gallahue idr., 2011; Lane in Brown, 2015) trupa, rok in nog (Logan idr., 2016; Ulrich, 2000), kot na primer pri meta- nju ter lovljenju, zato v skupino grobega gi- banja sodi večina športov, z izjemo ciljanja v tarčo, na primer lokostrelstva. Fino giba- nje vključuje precizne (Gallahue idr., 2011) in nadzorovane gibe majhnih mišic rok, to- rej prijemanje predmetov (Lane in Brown, 2015), ter ročne spretnosti (Lane in Brown, 2015; Scheuer idr., 2019), na primer pisanje, tipkanje, šivanje, pletenje in slikanje (Galla- hue idr., 2011). Izvajanje najrazličnejših gro- bih in finih gibov nekateri avtorji oprede- ljujejo kot gibalne kompetence (Bardid idr., 2016), drugi kot temeljne gibalne veščine (Lane in Brown, 2015), medtem ko nekateri trdijo, da so temeljne gibalne veščine samo gibi grobega gibanja (Logan idr., 2016). Gibalne veščine se po enodimenzional- nem časovnem vidiku delijo na diskretne, serijske in neprekinjene. Diskretne gibalne veščine imajo jasen začetek in konec giba, na primer met, skok, brca, odboj žoge s kijem in pritisk na stikalo. Serijske gibalne veščine vključujejo uspešno ponavljanje iz- vedbe giba, na primer ritmični poskoki, vo- denje košarkarske žoge, podajanje žoge pri odbojki in nogometu ter odklepanje vrat. Neprekinjene gibalne veščine se s pona- vljanjem giba izvajajo poljubno dolgo, na primer tek, plavanje, kolesarjenje in igranje violine (Gallahue idr., 2011). Po enodimenzionalnem razvrščanju gi- balnih veščin z upoštevanjem okoliščin, v katerih pride do giba, se gibalne veščine delijo na odprte in zaprte. Odprte gibalne veščine se dogajajo v nepredvidljivih situ- acijah z nenehno spremenljivimi pogoji, zaradi katerih se mora posameznik stalno prilagajati, na primer skupinska igra lovlje- nja, rokoborba, lovljenje žoge in večina računalniških iger. Odprte gibalne veščine se najpogosteje dogajajo v gibanju v parih ali skupinah, medtem ko so zaprte gibalne veščine značilne predvsem za individualno gibanje. Zaprte gibalne veščine se dogaja- jo v ustaljenem nespremenljivem okolju, v katerem oseba sama določi trenutek začet- ka giba, na primer stoja na rokah, metanje v tarčo, skok v višino in zamah pri golfu (Gallahue idr., 2011). Ob upoštevanju oko- liščin trajanja in hitrosti izvedbe gibalnih nalog poznamo tudi teorijo odprte zanke gibalnega nadzora in teorijo zaprte zanke gibalnega nadzora. Po teoriji odprte zanke gibalnega nadzora posameznik pri hitrih gibalnih nalogah ne more izboljšati izved- be gibalne naloge, saj je gib hitrejši od pre- vajanja impulzov po živčnih vlaknih. Zaradi nezmožnosti možganov za obdelovanje podatkov hitrih gibalnih nalog so hitre izvedbe gibalnih nalog v celoti programi- rane v centralnem živčnem sistemu. Po te- oriji zaprte zanke gibalnega nadzora lahko posameznik izboljša izvedbo počasnih gi- balnih nalog. Pri daljših izvedbah gibalnih nalog ima posameznik več možnosti za izboljšanje gibalnih nalog na podlagi po- vratnih informacij in primerjave med spo- minsko ter zaznavno sledjo. Gibalno učenje je sestavljeno iz razvijanja miselnih struktur s pomočjo obdelave podatkov, ki v trenut- ku gibanja omogočajo primerjavo gibalnih nalog zaprtih zank gibalnega nadzora in naknadno po gibu omogočajo primerja- vo izvedb gibanja odprtih zank gibalnega nadzora (Raiola idr., 2014). Po enodimenzionalnem funkcionalnem vidiku (Gallahue idr., 2011) se gibalne ve- ščine delijo na veščine stabilnosti, veščine manipulacij in veščine lokomocij (Cohen idr., 2015; Foulkes idr., 2017; Gallahue idr., 2011; NSW Department of Education and Training, 2000; Palmer idr., 2018) oziroma pedipulacij (Pistotnik, 2011; Pori idr., 2013), vendar mnogo gibalnih nalog vključuje kombinacijo veščin stabilnosti, veščin ma- nipulacij in/ali veščin lokomocij. Na primer gibalna naloga preskakovanje kolebnice vključuje veščine lokomocij (skakanje), veščine manipulacij (vrtenje kolebnice) in veščine stabilnosti (ohranjanje ravnotežja) (Gallahue idr., 2011). Pri veščinah stabilnosti je s povečano kontrolo mišic poudarek na raziskovalna dejavnost 203 pridobivanju in vzdrževanju ravnotežja v statičnih ter dinamičnih gibalnih situacijah (Cohen idr., 2015; Foulkes idr., 2017; Galla- hue idr., 2011; Hoeboer idr., 2016; NSW De- partment of Education and Training, 2000; Palmer idr., 2018). Med gibalne naloge sta- bilnosti sodijo tako rekoč vse gibalne na- loge grobega gibanja, na primer sedenje, stoja, stoja na eni nogi, hoja po ozki gredi, kotaljenje s telesom po podlagi in izmika- nje predmetom ali drugim osebam (Galla- hue idr., 201 1; Hoeboer idr., 2016; Logan idr., 2018). Med veščine stabilnosti uvrščamo tudi gibalne naloge pridobivanja in vzdr- ževanja ravnotežja glede na silo teže, torej aksialne gibe (Gallahue idr., 2011; Hoeboer idr., 2016), na primer ohranjanje palice v ravnovesju v navpičnem položaju na odprti dlani ali prstu in zibanje, upogibanje, razte- zanje, vrtenje ter obračanje telesa (Cohen idr., 2015; Foulkes idr., 2017; Gallahue idr., 2011; Logan idr., 2018; NSW Department of Education and Training, 2000). Veščine manipulacij so kontrolirana in pre- cizna gibanja (Gallahue idr., 2011) posame- znih telesnih segmentov (Pistotnik, 2011; Pori idr., 2013), torej rok, nog, glave ali trupa (Pistotnik, 2011). Pri veščinah manipulacij upravljamo različne predmete (Gallahue idr., 2011; Palmer idr., 2018; Pori idr., 2013), tako da vadeči posreduje silo objektu ali prejme silo od objekta. Med grobe (Galla- hue idr., 2011) veščine manipulacij spadajo metanje, lovljenje in kotaljenje predmetov, brcanje žoge na mestu ter brcanje žoge v letu, ki si jo lahko iz rok spusti tudi vade- či sam (Cohen idr., 2015; Foulkes idr., 2017; Gallahue idr., 2011; Logan idr., 2018; NSW Department of Education and Training, 2000; Pistotnik, 2011; Pori idr., 2013; Ulrich, 2000). Med veščine manipulacij spadajo tudi preigravanje in vodenje žoge (Galla- hue idr., 2011; Logan idr., 2018) na mestu (Ulrich, 2000) ali med hojo oziroma tekom, podajanje odbojkarske žoge in odboj žoge s kijem (Gallahue idr., 201 1; Logan idr., 2018), pri čemer je žoga lahko na stojalu (Ulrich, 2000) ali leti proti vadečemu. Med veščine manipulacij spadajo tudi udarci, prijemi in blokade (Pistotnik, 2011; Pori idr., 2013), to- rej obrambne akcije za preprečevanje na- sprotnikovega napada z roko pri borilnih veščinah ali pred žogo (Kristan, 2012). Fine veščine manipulacij vključujejo mišice rok in zapestja, torej pisanje, rezanje s škarjami, tipkanje in pletenje (Gallahue idr., 2011). Zaradi povezanosti veščin manipulacij z veščinami lokomocij lahko veščine mani- pulacij imenujemo nadgradnja veščin lo- komocij (Pori idr., 2013). Veščine lokomocij so premikanje telesa v prostoru (Gallahue idr., 2011; Kristan, 2012; Palmer idr., 2018; Pistotnik, 2011; Pori idr., 2013), na primer hoja (Gallahue idr., 2011; Logan idr., 2018; Pistotnik, 2011; Pori idr., 2013). Hojo glede na način povezovanja korakov ločimo na prisunsko (Logan idr., 2018; Ulrich, 2000) in izmensko hojo v različne smeri ter na različne načine (Čuk idr., 2018), po prstih, s križnimi koraki, z visokim dviganjem kolen/ nog, čez ovire, po gredi, po strmini naprej (Pišot in Jelovčan, 2006). Glede na ritem, tempo in način izvedbe korakov pozna- mo navadno vsakdanjo hojo, gimnastično hojo, hitro hojo, vojaško korakanje (Čuk idr., 2018), manekensko hojo (Pišot in Jelovčan, 2006) ter nizki, srednji in visoki skiping (Gal- lahue idr., 2011; Logan idr., 2018; NSW De- partment of Education and Training, 2000). Poleg hoje je tek (Cohen idr., 2015; Foulkes idr., 2017; Gallahue idr., 2011; Logan idr., 2018; NSW Department of Education and Training, 2000; Pistotnik, 201 1; Pori idr., 2013; Ulrich, 2000), navadno naprej, najnaravnej- ši človekov gibalni izraz (Pišot in Jelovčan, 2006). Pri teku noge premikamo ritmično izmenično, odrivu z zadnjo nogo sledi faza leta, ko se nobena noga ne dotika tal, zato je telo v brezoporni fazi (Čuk idr., 2018; Kri- stan, 2012). Med veščine lokomocij vključu- jemo tudi nalogo teka čez ovire in galop (Gallahue idr., 2011; Logan idr., 2018; NSW Department of Education and Training, 2000; Ulrich, 2000). Galop je premikanje, pri katerem z vodilno nogo stopimo naprej, z drugo nogo stopimo poleg ali nekaj cen- timetrov za vodilno nogo, temu sledi faza leta. Doskok izvedemo najprej z zadnjo nogo in nato z vodilno nogo (Ulrich, 2000). Med veščine lokomocij vključujemo tudi gibalne naloge plazenja, lazenja (Gallahue idr., 2011; Pistotnik, 2011; Pori idr., 2013), va- ljenja in kotaljenja (Pišot in Jelovčan, 2006), obratov (Čuk idr., 2018), plezanja, padcev (Pistotnik, 2011; Pori idr., 2013) ter skakanja (Cohen idr., 2015; Foulkes idr., 2017; Logan idr., 2018; NSW Department of Education and Training, 2000) v daljino, višino (Galla- hue idr., 2011; Ulrich, 2000) in globino (Pi- stotnik, 2011; Pori idr., 2013). Gibalne kompetence V literaturi se za izraz gibalna kompetenca (angl. motor competence) (Logan idr., 2018; Mulvey idr., 2018; Psotta in Brom, 2016) po- javljajo raznovrstne besedne zveze, na pri- mer gibalno poznavanje (angl. motor pro- ficiency), gibalna učinkovitost (angl. motor performance), temeljna gibalna veščina (angl. fundamental movement/motor skill), gibalna sposobnost (angl. motor ability) in gibalna koordinacija (angl. motor coordi- nation) (Logan idr., 2018). V tem članku je uporabljen izraz gibalna kompetenca. Gi- balne kompetence niso dobro opredeljene (Bardid idr., 2019; Logan idr., 2018; Rudd idr., 2016) in termini v literaturi se uporabljajo nedosledno, kar je ustvarilo dvoumnost v terminologiji različnih znanosti, saj lahko opredelitve posameznih izrazov napačno razlikujejo pojave ali se izrazi zamenljivo uporabljajo za opis istega pojava. Za celovit model gibalnega razvoja je treba pojasniti različne izraze, povezane z gibalnimi kom- petencami (Logan idr., 2018). V članku smo za lažje razumevanje tuje literature ob prvi omembi pogosto rabljenih izrazov v okle- paju navedli angleški izraz. Nekateri avtorji gibalno kompetenco opredeljujejo kot glo- balni izraz za stopnjo posameznikove spre- tnosti opravljanja različnih gibalnih nalog in kakovost gibanja, koordinacije ter nadzo- ra nad določenim gibalnim izidom (Ré idr., 2018). Drugi avtorji menijo, da je gibalna kompetenca večdimenzionalne narave in vsebuje tri med seboj povezane gradnike: enostavne gibalne zmožnosti (ravnotežje, koordinacijo in gibljivost), združene gibal- ne zmožnosti (na primer položaj telesa, ki zahteva ravnotežje in stabilnost jedra) in kompleksne gibalne zmožnosti (na primer usklajevanje koordinacije rok in oči) (White- head, 2010). Taka večdimenzionalna zasno- va gibalnih kompetenc je pogosta v litera- turi o človeškem gibanju, vendar še vedno ne obsega vseh vidikov otrokove gibalne kompetence (Rudd idr., 2016). Temeljne gibalne veščine Gibalni razvoj je zapleten proces, ki traja vse življenje. Gibalni razvoj lahko spremlja- mo z opazovanjem sprememb v postopku gibanja in v zmogljivosti izvajanja nalog temeljnih gibalnih veščin (Gallahue idr., 2011). Nekateri avtorji menijo, da je obvla- danje določenih temeljnih gibalnih veščin pogoj za napredovanje pri razvoju drugih temeljnih gibalnih veščin (Rudd idr., 2016). Temeljne gibalne veščine (angl. fundamen- tal motor/movement skills) so osnovna gi- banja, ki so bila v začetni fazi razvoja člove- ka nujno potrebna za preživetje (Pistotnik, 201 1) in so še danes pomembna za življenje (Pišot in Jelovčan, 2006). Temeljne gibalne veščine veljajo za gradnike, ki vodijo do specializiranih gibalnih sekvenc, potrebnih za udeležbo v številnih organiziranih in ne- organiziranih telesnih dejavnostih (Cohen idr., 2015; Foulkes idr., 2017; Logan idr., 2016, 204 2018; Lubans idr., 2010; NSW Department of Education and Training, 2000; Palmer idr., 2018; Veldman idr., 2016), na primer v špor- tu, igrah in drugih gibalnih aktivnostih (Co- hen idr., 2015; Logan idr., 2016; NSW Depart- ment of Education and Training, 2000) za otroke, mladostnike in odrasle (Lubans idr., 2010; Palmer idr., 2018). Sodobna uporaba izraza temeljne gibalne veščine je poveza- na z različno terminologijo, med drugim temeljni oziroma elementarni gibalni vzorci (angl. fundamental motor/movement pat- terns) (Gallahue idr., 2011; Logan idr., 2018), temeljne gibalne veščine (angl. fundamen- tal movement skills) (Logan idr., 2018; NSW Department of Education and Training, 2000), veščine grobega gibanja (angl. gross motor skills) (Logan idr., 2018; Ulrich, 2000) in naravne oblike gibanja (Pišot in Jelov- čan, 2006; Pistotnik, 2011; Pori idr., 2013). V tem članku je uporabljen izraz temeljne gibalne veščine. Ugotovili smo, da je tako kot pri opredeljevanju gibalnih kompetenc problem tudi pri opredeljevanju temeljnih gibalnih veščin. V več raziskavah avtorji ne opišejo temeljnih gibalnih veščin, ki jih proučujejo. To je še posebej pomembno zaradi številnih izrazov, ki se uporabljajo na različnih znanstvenih področjih pri prouče- vanju gibalnega razvoja, zato sta natančen opis in vsaj en primer temeljnih gibalnih veščin nujna za ustrezno razumevanje razi- skave (Logan idr., 2018). Razvrščanje glede na funkcionalni vidik gibalnih veščin je pogosto tudi pri delitvi temeljnih gibalnih veščin, ki jih običajno razdelimo na veščine manipulacij in vešči- ne lokomocij (Gallahue idr., 201 1; Logan idr., 2016; Pistotnik, 2011; Pori idr., 2013), med- tem ko nekateri dodajajo še tretjo skupino, in sicer veščine ravnotežja (Logan idr., 2018) oziroma veščine stabilnosti (Furtado in Gal- lagher, 2018; Gallahue idr., 2011; Hoeboer idr., 2016; Lander idr., 2017; Logan idr., 2018; Lubans idr., 2010; Tyler idr., 2018). Veščine ravnotežja nekateri uvrščajo po nomotetič- nem modelu (Pori idr., 2013) med gibalne sposobnosti (Pori idr., 2013; Scheuer idr., 2019). Veščine ravnotežja in stabilnosti so bile tradicionalno opredeljene kot osnovne sposobnosti lokomotornih veščin v naspro- tju s sodobnim mnenjem, da so samostoj- na enota temeljnih gibalnih veščin (Logan idr., 2018). V literaturi se kot tretja skupina temeljnih gibalnih veščin pojavljajo tudi osnovna sestavljena gibanja (Pistotnik idr., 2003), ki so preplet veščin lokomocij in ve- ščin manipulacij (Pistotnik, 2011; Pori idr., 2013). Osnovna sestavljena gibanja se naj- pogosteje pojavljajo v vsakdanjem življenju in so uporabna tudi pri športu, saj omogo- čajo doseganje različnih ciljev pri gibalnem razvoju (Pori idr., 2013). Med osnovna sesta- vljena gibanja sodijo potiskanje, vlečenje (Pistotnik, 2011; Pistotnik idr., 2003; Pori idr., 2013) in upiranje pri potiskanju in vlečenju, ko je vložena sila manjša ali enaka naspro- tni sili (Pistotnik idr., 2003). Dviganje in no- šenje (Pistotnik, 201 1; Pori idr., 2013) spozna- jo otroci tudi pri pripravi različnih športnih pripomočkov in izvajanju štafetnih ter drugih iger z dvigovanjem in prenašanjem predmetov (Pišot in Jelovčan, 2006). Pri dvi- ganju predmeta lastno telo premaknemo v nasprotni smeri sile gravitacije, medtem ko se pri nošenju vadeči tudi premika po prostoru (Pistotnik idr., 2003). Temeljne gi- balne veščine se med vadbo lahko izvajajo v olajšanih ali oteženih pogojih (na primer premagovanje naravnih in umetnih ovir ter uporaba bremen), prosto ali s pripomočki (na primer s kolebnico, žogo ali palico) ali z uporabo pomožnih in glavnih orodij (na primer klop, skrinja, bradlja, drog ali krogi). Med igro so otroci za vadbo bolj motivirani, kar omogoča hitrejše usvajanje zastavljenih ciljev, zato so temeljne gibalne veščine po- gosto del elementarnih iger (Pori idr., 2013). Gibalne sposobnosti Za izvajanje gibalnih nalog vadeči potrebu- je določeno stopnjo srčno-žilnih sposob- nosti, mišične moči, mišične vzdržljivosti in gibljivosti sklepov. Vodenje žoge je vade- čemu omogočeno z določeno stopnjo mi- šične moči, vendar za dolgotrajno vodenje žoge potrebuje tudi mišično vzdržljivost. Dolgotrajno vodenje žoge s hitrim tem- pom hoje ali teka po prostoru je povezano tudi s srčno-žilnimi sposobnostmi in giblji- vostjo sklepov (Gallahue idr., 2011). Gibalne sposobnosti (angl. movement abilities) z vidika športne znanosti predstavljajo tele- sno učinkovitost in jih pogosto enačimo s fiziološkimi sestavinami telesne pripravlje- nosti (Scheuer idr., 2019), saj so odgovorne za smotrno in učinkovito izvedbo določe- nega giba (Kristan, 2012). Telesna pripravlje- nost in gibalne sposobnosti so med seboj povezane, saj vplivajo druga na drugo. Ohranjanje in izboljševanje telesne pripra- vljenosti se doseže z gibalno aktivnostjo ter z izvajanjem gibalnih nalog. Izvajanje gibalnih nalog vključuje vsaj določen vidik gibalnih sposobnosti (Gallahue idr., 2011). Gibalne sposobnosti so moč, hitrost, giblji- vost (Gallahue idr., 201 1; Pori idr., 2013; Sche- uer idr., 2019; Schmidt idr., 2017), ravnotežje (Gallahue idr., 2011; Pori idr., 2013; Scheuer idr., 2019), koordinacija (Gallahue idr., 2011; Pori idr., 2013; Schmidt idr., 2017) in preci- znost (Pori idr., 2013). Nekateri avtorji med gibalne sposobnosti uvrščajo tudi vzdržlji- vost (Scheuer idr., 2019; Schmidt idr., 2017). Gibalne sposobnosti so, z izjemo gibljivosti, energijsko določene ali usmerjene v infor- macije, kar je odvisno od vključenosti mi- selnih procesov pri izvajanju gibalnih nalog (Schmidt idr., 2017). Sposobnost za uravna- vanje energije je nadrejena moči in hitrosti, medtem ko je sposobnost za uravnavanje gibanja nadrejena koordinaciji, gibljivosti, preciznosti in ravnotežju (Pori idr., 2013). Otroci z višjo stopnjo gibalne pismenosti so za čim bolj učinkovito izvajanje gibal- nih nalog bolj sposobni nadzorovati gibe telesa, hitrost in ravnotežje (Longmuir idr., 2017). „ Zaključek Izvajanje gibalnih nalog je zapleten proces, pri katerem se upošteva več vidikov, ti se lahko med sabo tudi povezujejo. Pri usmer- jenih gibalnih aktivnostih priporočamo, da starši, učitelji in trenerji izbirajo raznovrstne gibalne naloge, da otroci razvijajo gibalne veščine različnih vidikov. Dobro usvoje- ne temeljne gibalne veščine so osnova, ki omogoča sodelovanje v vsakdanjem življenju ter v enostavnih in zapletenih gi- balnih aktivnostih otrok, mladostnikov in odraslih. Gibalne kompetence in temeljne gibalne veščine niso dobro opredeljene, saj se izrazi uporabljajo zamenljivo. Prav tako avtorji v literaturi ne opišejo vedno, katero skupino gibanja proučujejo in katere gibal- ne naloge uvrščajo v omenjeno skupino, kar lahko pri bralcih iz različnih znanosti ustvarja zmedo. S pregledom literature smo želeli poenotiti izraze, ki se upora- bljajo v povezavi z gibalnimi nalogami, in vzpostaviti sistematičen način uvrščanja gi- balnih nalog v skupino temeljnih gibalnih veščin. Za prihodnje študije priporočamo pregled literature o postopkih vrednotenja temeljnih gibalnih veščin in o metodah za izboljšanje temeljnih gibalnih veščin otrok ter mladostnikov. „ Literatura 1. Bardid, F., Huyben, F., Deconinck, F. J. A., De Martelaer, K., Seghers, J. in Lenoir, M. (2016). Convergent and divergent validity between the KTK and MOT 4-6 motor tests in early childhood. Adapted Physical Activity Quar- terly, 33(1), 33–47. https://doi.org/10.1123/ APAQ.2015-0050 raziskovalna dejavnost 205 2. Bardid, F., Rudd, J. R., Lenoir, M., Polman, R. in Barnett, L. M. (2015). Cross-cultural compari- son of motor competence in children from Australia and Belgium. Frontiers in Psycho- logy, 6(7), 1–8. https://doi.org/10.3389/fp- syg.2015.00964 3. Bardid, F., Utesch, T. in Lenoir, M. (2019). In- vestigating the construct of motor com- petence in middle childhood using the BOT-2 Short Form: An item response theory perspective. Scandinavian Journal of Medi- cine and Science in Sports, 29(12), 1980–1987. https://doi.org/10.1111/sms.13527 4. Cohen, K. E., Morgan, P. J., Plotnikoff, R. C., Barnett, L. M. in Lubans, D. R. (2015). Impro- vements in fundamental movement skill competency mediate the effect of the SCO- RES intervention on physical activity and cardiorespiratory fitness in children. Journal of Sports Sciences, 33(18), 1908–1918. https:// doi.org/10.1080/02640414.2015.1017734 5. Čuk, I., Bolkovič, T., Kokole, J., Kovač, M., No- vak, D., Šibanc, K. in Pajek, M. (2018). Izra- zoslovje pri telovadbi. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 6. Foulkes, J. D., Knowles, Z., Fairclough, S. J., Stratton, G., O’Dwyer, M., Ridgers, N. D. in Foweather, L. (2017). Effect of a 6-Week Ac- tive Play Intervention on Fundamental Mo- vement Skill Competence of Preschool Chil- dren: A Cluster Randomized Controlled Trial. Perceptual and Motor Skills, 124(2), 393–412. https://doi.org/10.1177/0031512516685200 7. Furtado, O. in Gallagher, J. D. (2018). Expert- -Rater Agreement and Inter-/Intrarater Reliability for the Furtado–Gallagher Com- puterized Observational Movement Pat- tern Assessment System. Perceptual and Motor Skills, 125(3), 423–437. https://doi. org/10.1177/0031512518769205 8. Gallahue, D. L., Ozmun, J. C. in Goodway, J. D. (2011). Understanding Motor Development: Infants, Children, Adolescents, Adults (7th ed.). New York: McGraw-Hill. 9. Hoeboer, J., De Vries, S., Krijger-Hombergen, M., Wormhoudt, R., Drent, A., Krabben, K. in Savelsbergh, G. (2016). Validity of an Athletic Skills Track among 6- to 12-year-old children. Journal of Sports Sciences, 34(21), 2095–2105. https://doi.org/10.1080/02640414.2016.1151 920 10. Kristan, S. (2012). Športni terminološki slovar: delovni izvod za širšo strokovno razpravo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 11. Lander, N., Morgan, P. J., Salmon, J., Logan, S. W. in Barnett, L. M. (2017). The reliability and validity of an authentic motor skill as- sessment tool for early adolescent girls in an Australian school setting. Journal of Science and Medicine in Sport, 20(6), 590–594. https:// doi.org/10.1016/j.jsams.2016.11.007 12. Lane, H. in Brown, T. (2015). Convergent va- lidity of two motor skill tests used to assess school-age children. Scandinavian Journal of Occupational Therapy, 22(3), 161–172. https:// doi.org/10.3109/11038128.2014.969308 13. Logan, S. W., Barnett, L. M., Goodway, J. D. in Stodden, D. F. (2016). Comparison of perfor- mance on process- and product-oriented assessments of fundamental motor skills across childhood. Journal of Sports Sciences, 35(7), 634–641. https://doi.org/10.1080/0264 0414.2016.1183803 14. Logan, S. W., Ross, S. M., Chee, K., Stodden, D. F. in Robinson, L. E. (2018). Fundamental mo- tor skills: A systematic review of terminolo- gy. Journal of Sports Sciences, 36(7), 781–796. https://doi.org/10.1080/02640414.2017.1340 660 15. Longmuir, P . E., Boyer, C., Lloyd, M., Borghese, M. M., Knight, E., Saunders, T. J., Boiarskaia, E., Zhu, W. in Tremblay, M. S. (2017). Canadi- an Agility and Movement Skill Assessment (CAMSA): Validity, objectivity, and reliability evidence for children 8–12 years of age. Jour- nal of Sport and Health Science, 6(2), 231–240. https://doi.org/10.1016/j.jshs.2015.11.004 16. Lubans, D. R., Morgan, P . J., Cliff, D. P ., Barnett, L. M. in Okely, A. D. (2010). Fundamental mo- vement skills in children and adolescents: Review of associated health benefits. Sports Medicine, 40(12), 1019–1035. https://doi. org/10.2165/1 1536850-000000000-00000 17. Mulvey, K. L., Taunton, S., Pennell, A. in Brian, A. (2018). Head, toes, knees, SKIP! Improving preschool children’s executive function through a motor competence intervention. Journal of Sport and Exercise Psychology, 40(5), 233–239. https://doi.org/10.1123/jsep.2018- 0007 18. NSW Department of Education and Training. (2000). GET SKILLED: GET ACTIVE A K-6 reso- urce to support the teaching of fundamental movement skills. Ryde: NSW Department of Education and Training, Curriculum Support Directorate. 19. Palmer, K. K., Chinn, K. M. in Robinson, L. E. (2018). The effect of the CHAMP intervention on fundamental motor skills and outdoor physical activity in preschoolers. Journal of Sport and Health Science, 8(2), 98–105. https:// doi.org/10.1016/j.jshs.2018.12.003 20. Pišot, R. in Jelovčan, G. (2006). Vsebine gi- balne/športne vzgoje v predšolskem obdobju. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Znanstveno-raziskovalno središče. 21. Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe. Ljubljana: Univer- za v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 22. Pistotnik, B., Pinter, S. in Dolenec, M. (2003). Gibalna abeceda. Ljubljana: Univerza v Lju- bljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 23. Pori, M., Pori, P., Pistotnik, B., Dolenec, A., To- mažin, K., Štirn, I. in Majerič, M. (2013). Športna rekreacija. Ljubljana: Športna unija Slovenije. 24. Psotta, R. in Brom, O. (2016). Factorial Structure of the Movement Assessment Battery for Children Test?Second Editi- on in Preschool Children. Perceptual and Motor Skills, 123(3), 702–716. https://doi. org/10.1 177/0031512516666072 25. Raiola, G., Tafuri, D. in Paloma, G. (2014). Physical activity and sport skills and its rela- tion to mind theory on motor control. Sport Science, 7(1), 53–57. 26. Ré, A. H. N., Logan, S. W., Cattuzzo, M. T., He- nrique, R. S., Tudela, M. C. in Stodden, D. F. (2018). Comparison of motor competence levels on two assessments across childhood. Journal of Sports Sciences, 36(1), 1–6. https:// doi.org/10.1080/02640414.2016.1276294 27. Rudd, J., Butson, M. L., Barnett, L., Farrow, D., Berry, J., Borkoles, E. in Polman, R. (2016). A holistic measurement model of movement competency in children. Journal of Sports Sci- ences, 34(5), 477–485. https://doi.org/10.1080 /02640414.2015.1061202 28. Scheuer, C., Herrmann, C. in Bund, A. (2019). Motor tests for primary school aged chil- dren: A systematic review. Journal of Sports Sciences, 37(10), 1097–1 1 12. https://doi.org/10. 1080/02640414.2018.1544535 29. Schmidt, M., Egger, F., Benzing, V., Jäger, K., Conzelmann, A., Roebers, C. M. in Pesce, C. (2017). Disentangling the relationship be- tween children’s motor ability, executive function and academic achievement. PLoS ONE, 12(8). https://doi.org/10.1371/journal. pone.0182845 30. Tyler, R., Foweather, L., Mackintosh, K. A. in Stratton, G. (2018). A dynamic assessment of children’s physical competence: The dra- gon challenge. Medicine and Science in Sports and Exercise, 50(12), 2474–2487. https://doi. org/10.1249/MSS.0000000000001739 31. Ulrich, D. A. (2000). Test of gross motor deve- lopment: Second edition, Examiner’s manual. Texas: Pro-ed. 32. Veldman, S. L. C., Jones, R. A. in Okely, A. D. (2016). Efficacy of gross motor skill interven- tions in young children: an updated syste- matic review. BMJ Open Sport & Exercise Me- dicine, 2(1), e000067. https://doi.org/10.1136/ bmjsem-2015-000067 33. Whitehead, M. (2010). Physical Literacy: Throu- ght the lifecourse. London: Routledge. prof. dr. Nejc Šarabon Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju nejc.sarabon@fvz.upr.si