LETO I 29. APRILA 1961 CENA 20 DIN ŠTEV. 3 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine L j u b L j a n a - b e z i g r a d Dva problema ki trenutno najbolj tareta občino Zavod za ' zadružno izgradnjo v •tl"' zaI)ros'l občinski kredit-Bi sklad za stanova n idtn .z0<*Preti 8 teh zadružnikov, po U zadružniki*1^ dr„5., • n,k' so se vključili 7ni ' 0 vgradnjo še v času starega In ‘2 ie pred letom 1960. kred;*" tHtok sredstev kreditnega sklada občinskega izogni""6", ^‘“oa za stanovanjsko 7 f nu'*0 t6 Približno 330 milijonov. D‘r -irog t.PP milijonov je sklad za-30o .Posojila, obveznosti pa ima za d i ki i 'li°inOV cl‘narjev, kar pomeni, šelo i lkf! nove kreilite obravnaval se Ld ' rllS, Polovici leta 1962. Kdaj da odi Trat? "ašega kreditnega skla-nov ii?’ čaka mnogo naših obča- končatS‘sedi-h??io, gradnjo skoraj eat; ^ ‘ ™,aJ sklad ne more poma- nn; _e e,llni ne drugim. Tiula komu S0J drugo leto? Upravičeni 11 ‘n drugi. * * * morala' »1*? Podvozom bi sc rušenja la so So f^1 v aPril" mesecu. Zače-občina ^ Planu ne gre, ker h?\' stanovanj a7 lprjV0.č.asno. Preskr- Oi)ip;k*;T» .. (ini/inrk ki ro v ol'jek tih' Za Vsa K| '.'odo prizadeti, bo vanja ki tin»II0* ?0,l>0*re^)Iia ^ stano-podjetia rvn ?• ^ 1 ^)0(lo posodila na^a gustu Jleto, I v,init.vi v mesecu av-sl£a stanov ’ • 0 H>o-vprečno 52 volivcev na volilno enoto. Najslabše pa so organizirali obisk zbora volivcev teren Boris Kidrič, Bežigrad, Šentjakob, Nadgorica, Črnuče. Savlje itd. Te številke pa dajo samo eno primerjavo, ki niti ni najbolj objektivna. Če bi število navzočih na zboru volivcev primerjali s številom volivcev na tistem terenu, bi bil prikaz precej drugačen. Med najslabše bi prišlo tudi Savsko naselje. Vseh udeležencev na zborih volivcev na terenu je bilo približno 1100. Tudi zbori volivcev-proizvajalcev so letos opravili svojo nalogo slabše kot lani. Proizvajalci občine Bežigrad imajo 32 volilnih enot, zborov .volivcev pa je bilo 14 za 16 volilnih enot. Kaže, da so tudi sindikati začeli po vzgledu socialistične zveze združevati volilne enote. Skupne zbore so imela podjetja Elektro Ljub-Ijana-okolica in Odpad ter Lesnina in Gospodarsko razstavišče. 3 zbori volivcev, ki so bili organizirani, se niso vršili, ker je bila premajhna udeležba. To je bil zbor volivcev Tovarne dekorativnih tkanin, Avtomon-taže in skupina volivcev, kjer so predvsem privatni obrtniki. Vseh navzočih je bilo prav tako kot na terenu okrog 110. Največ jih je bilo na zboru v Tubi — 130, Inštalaciji — 120, v Elektro Ljubljana-okolici in Odpadu 215, najmanj pa v Industrijskem biroju 20, Avtoobnovi 35 itd. Če tako skozi številke gledamo letošnje zbore volivcev v zvezi s sprejemanjem družbenega plana in proračuna, se moramo globoko zamisliti in z vso resnostjo ugotoviti vzroke. ,Če. bi krajevni odbori SZDL organizirali zbore volivcev po volilnih enotah, bi — mislim — brez dvoma do- segli večji uspeh. Zato pa bi bilo potrebno tudi mnogo več dela in organizacije, posamezni politični delavci bi morali iti na več zborov, na več sestankov, na poročanje bi se morali pripraviti vsi odborniki ljudskega odbora itd. Morda je to prevelika zahteva, o tem nočem soditi sam, mislim pa, da je posredi precej oportunizma, oziroma linije manjšega odpora, ki je lahko posledica preobremenjenosti, preutrujenosti ali pa komoduosti. T’ Krajevni politični delavci se več« krat izgovarjajo, da zato ne morej® imeti posameznih zborov, ker ni pri« mernih prostorov. To precej drži, to« da drži tudi to, da je tam, kjer ju prostor za več volilnih enot skupaj, tudi prostor za zbore posameznih volilnih enot. le da jih ne moremo imeli istočasno. Mogoče je določena’ ustanova pripravljena samo enkrat (Nadaljevanje na 2. strani) > Obiskala nas ie predsednica Glavnega odbora SZOL Slovenije Vida Tomšič letnem občnem zboru ObSS Tov. Vida Tomšič, predsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije, ki stanuje v naši občini, se večkrat zanima za naše probleme, delo in uspeh. Je tudi naša republiška poslanka. Dne 7. IV. 1961 se je zadržala na razgovoru 3 ure. Poleg predsednika občine so se razgovora udeležili tudi podpredsednik tov. Lešnjak Peter. tajnik občine tov. Levstek Ivan, ljudska odbornika Rupnik Jakob in Vakselj Bojan, načelnik oddelka za komunalno-gradbene zadeve tov. Hribernik Zdravko in honorarni sodelavec tov. ing. Horvat Štefan. Tov. Vido so zanimali problemi finansiranja stanovanjske izgradnje, zlasti zadružne. V razpravi je dala pobudo za organizacijo večje občinske stanovanjske zadruge, v kateri bi člani aktivno in fizično sodelovali že pri projektiranju pa vse do »ključa«. Takšno stanovanje bi bilo zaradi lastnega dela članov in zaradi iskanja najcenejših materialov. cenejše, kar je zlasti važno v tein obdobju, ko se gradbeni stroški še povečujejo. Po njenem mnenju je to edina pot in edini pomen združevanja v zadrugah. Tudi hranilna služba zn pridobitev stanovanj se bi morala organizirati v okviru občine, najbolje pod okriljem kreditnega sklada za sta- novanjsko izgradnjo. Sem naj bi se vključili zlasti tisti, ki bi začeli vlagati sredstva za stanovanja, katera bi rabili čez 5, 10, 15 let, in sicer zase ali za svoje otroke. V razgovoru smo ugotovili, da bi morala dati SZDL prednost hranilni službi za pridobitev stanovanj združevanja v zadrugah pojasnjevati in se pri tem posluževati svojih sekcij.. Potem je tov. Vido Tomšičevo zanimalo, kaj smo napravili glede urbanistične ureditve občine. Pokazali smo ji vse dosedaj napravljene študije in načrte. Dala je marsikatero pripombo zlasti glede trgovskega omrežja in lociranja specialnih trgovin. Razgovarjali smo se tudi o stanovanjskih skupnostih. Zlasti o socialno zdravstvenih službah, organiziranih kot servisi stanovanjskih skupnosti. Povedali smo ji, da nam ta stvar ne gre od rok. Poskus v stanovanjski skupnosti Boris Kidrič in Savsko naselje nam ni uspel. Tov. Vida je bila mišljenja, da bodo take službe uspešne takrat, ko IhmIo v servisih delale kvalificirane moči s primernim nagrajevanjem. Take moči pa bo treba najprej izšolati ali priučiti. Opremo obratov družbene prehrane bi po mnenju tov. Vide mo- rali finansirati tisti, ki se obrata največ poslužujejo, in tp. direktno z dotacijami oziroma nakupom opreme, ali pa tako. da se obnavljanje opreme zaračuna v cenp obrokov. Otroške varstvene ustanove bi po mnenju tov. Vide Tomšičeve morale imeti svoj sklad, ločen od šolskega sklada. Tako bi se izognili vsakemu spodrsljanju okrog prestiža ali podcenjevanja. Ker s predpisi to ni urejeno, je bila mnenja, da bi bilo dobro pri odboru šolskega sklada ustanoviti začasni pododbor za vrtce. Tov. Vido je zanimalo tudi, kaj mislimo napraviti z Navjem. Občanom je dobro znano, koliko polemike je bilo že o tem. Občina tega vprašanja Se ni rešila, zato je bila mnenja, da morajo stroške nositi tudi višje politično teritorialne enote, ker predstavlja Navje del slovenske kulturne zgodovine. Ker je v tem mnenju občina ostala osamljena, smo tov. Vidi povedali, da bomo letos Navje uredili sami in da smo zato predvideli v proračunu 1.000.000 din. P. s. — Po tem razgovoru smo dobili obvestilo, da bo pol milijona zn Navje prispeval tudi renubliški svet za prosveto. Od 973 članov DS 2 tretji lni neposrednih proizvajalcev ^ redni Ud ni t f*/11 bil 24. apri- Po odobrit ni dosedanjega delu m sln(Uhalnih >/C,U r?r Občinskih rnzrcšnici starega vodstva je občni Grad in Crnučn *'Plbljnna-lleii- zbor izvoli 45-članski Ob SS in 3-?? sindikalnih ' j ^00 delegatov xl——J---------- -'•J1'--* sr *»S!k’Wrs S3& scdnik2(PnfDi so ““MovaH tudi lirefi. Uroi P,krVncf!a “‘ndiktilnega >Zta $aut»l,rellt- Mkretar ObK7K oiQ ^uudViia ^ ()>,()IS/DL "''c. Peter I ,', ' . P™1 predsednik Ob LO ki *° P^darm, log, kalerL 'i P'l,‘0(ln]c sc veliko nn-nizacija. mor‘da reševati orga- članski nadzorni odbor: NOV OBČINSKI SINDIKALNI SVET L JU BIJ A NA-BEZIG R A D Roman Černič, Anton Debevc, Vinko Dečman, Franc Dolžan, Lado Dekleva, Peter Dermasiia, Neda ’ng. Dobooišek, Alfonz Gospod ar ič, Alojz Hafner, Stane Horvat, Marjan Hor-vatez, Alojz Ižance, Janez Jpnišck, Ciril Jesenovec, Drago ing. Justin, Željko Končina, Marjan Kristan, I o-ne Kržan, Ciril Lapornik, Jože Lesjak, Slavko Matič, Ančka Močnik, Marica Mole, Tinka Muhar, Karel Murn, Roman Nooelli, Marjan O/i-(Nadnljevanjc na 6. strani) K Prazniku dela 1 maju čestitajo delovnim ljudem naše o6čine Občinski (judski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Občinski sindikalni svet Občinski komite LMS Med razgovorom o bodoči urbanistični ureditvi bežigrajske občine. Na sliki so r leve proti desni: Ing. Štefan Horvat, predsednik OhLO S*«"’* N-iman, predsednica. GO SZDL Slovenije Vide •Tomšič, tajnik ObLO Ivan Levstik, podpredsednik ObLO P..e- Lešnjak in načelnik oddelka za komunalo in stanovanjska , , vprašanja Zdravko. Hribernik (Nadaljevanje s 1. strani) gače lotili dela okrog neposrednega udarjena vloga krajevnih odborov,.ki stika z volivci. J' vse bolj postajajo osnovni odstopiti prostor za zbore volivcev, ne pa 5-krat ali 7-krat. Morda smo delno krivi mi, ljudski odbor, ker , , Tr . . , nismo prakticirali pokrivati vseh nus ,CUSHl>is kriv neuspehu, da smo V zvezi s tem naj omenim, da so stroškov v zvezi z zbori volivcev, n. »lorda s časopisom pasivizirali voliv- vsi krajevni odbori v glavnem z lah-plakate pozive ce> ^cr 80 v »jem dobili vse podat- koto našli, po 10 in več volivcev, ki Ko sem razmišljal o vsem tem, mi upravni organizmi krajevnih skup-je prišlo celo na misel, da je morda nosti. ___x x......i...:..............1... ,1„ pr. za dvorane, itd. Večkrat-je slišati, da imajo na terenu premalo časa za organizacijo p0(re]3ei ,|a gredo še na zbor vo- treba povečati število odbornikov v Mordl IS ke, ki so jih zanimali. Morda so se so bili pripravljeni delati v krajev-glavnem strinjali s listini, kar nih odborih. V skladu z dopolnjenim je bilo v časopisu, in zato niso ču- statutom naše občine je bilo namreč P). l)r,.|,) yl1m.; luuJ livna iciAMiiaiui. muiua ui ciuouv. voilive so povsou poie- ua nouo zoori jjjj0 prav,-da bi komisija za tisk in kale normalno, zlasti pomembno pa te-UMr s.1-žri; nri zadnjem sklicu! volivcev od 27. III. do 5. IV., so od- S« “džnii daffi ST&.P ,?• m pogladnnio, k„i J. bil. p.- *»** . «*£*« h.kdjjj.,^1 sporočilu je bilo še vedno časa 10 razprav da ni bilo mnogo lokalistič- ml« pozicijah do 15 dni V prvih dneh to je šc nih tendenc, sc manj pa pretiranih, V zvezi z družbenim planom zbori marca meseca, so zbore’ volivcev nerealnih želja in zahtev. Volivci so volivcev tako na terenu kot v pro-opravile skoraj vse vasi medtem so predlagali določene spremembe, ki so izvodnji niso predlagali sprememb jih stanovanjske skupnosti izvedle se predvsem nanašale na investicije in so predlog sprejeli tak, kakršen je '/'idn ir’ rini v ffhivnem 1 in 5 nnriln 1,1 proračunske izdatke in so s temi bil. V zvezi s proračunom in invcsti-V konkretnem primeru bi se lahko predlogi skupaj odobrili predlog pla- cijami pa so predlagali, da sredstva pritožile le gospodarske organizaci- na in proračuna. Tako je bilo na za vzdrževanje cest dobijo krajevni je sklicateliice zborov volivcev ker vsc» zoorl» volivcev na terenu in v odbori, lo zahtevo so postavile tudi nekatere stanovanjske skupnosti. . i , » • Svet za komunalo je to iniciativo Morda je pomembno to, ker sc m- s jej samo zn bolj oddaljene kra- „ • . . ..,. so n.kmrzmrdovah; češ saj je ze d Je odbore, svet za družbeni,dan O vsem tem je treba razmisliti, vse sklenjeno ,n se ne splača govd;^n pft.račtni 'pa predlaga, da" se ta jc, sklicateljice zborov volivcev, ker so te res dobile posebno obvestilo o proizvodnji, sklicu zelo pozno, po krivdi uprave ljudskega odbora. riti zlasti še zato, ker smo letos pravo časno objavili predlog plana in pro- prav, računa v našem časopisju oziroma obravnavanje glasilu občinskega odbora SZDL, ki izhaja v 7.0()O izvodih, kar pomeni, - kar da upati da smo storili rnie^iiVasp/ejniczatse kraj v, ker smo ..opustili predhodni) 0(||^/e, strinja pu se s sklepom avnavanje predloga na sej, ljud- koliJnX da ni n.nestno krajevne ioni s\e- , i, - - fonikomunalo, da ni umestno dro- skega odbora. , ,* s lritl-«redfrtv!a'ziv vzdrževanje cest na ... , - Čeprav delovna predsedstva še ves' področjih stanovanjskih skupnostih, da je b,l teoretično na razpolago vsa- ,lno nis0 votbla zborov tako, kot je ker imajo manj možnosti da bi z kemu poltretjemu volivcu, pa kljub treba, je opaziti določen napredek. lastnimi in brezplačnimi prevozi pe-"m" "n 1 ,'"'PV n' ', n w“'* Mislim, da je napredek v tem, ker so ska obogatila dodeljena sredstvu /a na nekaterih zborih volivcev spre- c.es,te in ker imajo nekaj cest že ušteli sklepe, ki ne zadolžujejo samo faHiranili. Za ceste na območjih stu-Ijudski odbor, temveč tudi krajevni novanjskih skupnosti naj bi še na-Mislim, da moramo iz te analize odbor in celo odbornike same. V tem prej skrbel oddelek za komunalo pri povzeti pouk vsi. tako sam ljudski smislu je potekal zbor volivcev v občini v najtesnejšem sodelovanju s Dolu, na Ježici in v Tomačevem, komunalnimi komisijami pri ‘stano- teimi na zborih volivcev ni bilo večje udeležbe kot lani, ko srno del Diana in proračuna natiskali v 3.500 izvodih. odbor kot občinski odbor SZDL in občinski sindikalni svet, ter se dru Tako je prav, saj je bila s tem po- ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZDRAVSTVENI BCM'! SEZBcssmo V V TKOIJ3.TBUS nirnrar JEKIcm -U<5HNirC5E PRVI REZULTATI dosedaj 18,944.737 za zdravstveni dom in tro ejbus Marca 196, so se nu povabilo zbora proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Bežigrad zbrali v mladinski kinodvorani predstavniki gospodarskih organizacij in se pogovorili o načina združevanju sredstev za negospodarske investicije. Na osnovi sklepov, ki so bili sprejeti na tein sestanku, so nekatere gospodarske organizacije že napravile pogodbo z občinskim ljudskim odborom. Sredstva sc bodo porabila namensko in sicer za Zdravstveni dom Bežigrad in za podaljšek trolejbusne proge od Ježice od Cmut. Pogodbe so že podpisale naslednje gospodarske organizacije: ,. ELMA, tovarna elektroaiatcriala Črnuče . . . 5,3«0.0«0 din 2. TELA. tovarna električnih aparatov Lj. . . . 3.200.000 din 1. TESAR. Ljubljana , , ................... 3,000000 din t. JAMBOR, tovarna transformatorjev Črnuče . 2,000.000 din 5. BELINKA, tovarna eleklrokemijskih izdelkov Šentjakob............................ 1,800.000 din 6. SOČA, ortopedsko podjetje Ljnbljana . . . 1,400.000 din 7. Gradbeno podjetje Črnuče , , 800.000 din 8. JUB, tovarna barv Dol pri Ljubljani .... 550.000 din 9. Opekarna Črnuče . ... ................... 450.000 din (0. Mesarija Črnuče . ...................... 150.000 din 11. Gostinsko podjetje Črnuče . , ........... 140.000 din (2. Tekstil promet Ljubljana......... 84.737 din 13. Trgovina Dol pri Ljubljani....... 30.000 din 14. Mesarija Dol pri Ljubljani....... 25.000 din 15. Kovačnica Dol pri Ljubljani...... 15.000 din 18,944.737 din vanjskih skupnostih. Predlagam, da ta predlog osvojite. Prav tako so skoraj vsi zbori volivcev zahtevali, da se jim dodelijo tudi sredstva za vzdrževanje javne razsvetljave. Do takih zahtevkov je prišlo zato, ker Javna razsvetljava ba-ie ne opravlja svoje službe v redu. Svet za komunalo je mnenja, da dela v zvezi z vzdrževanjem javne razsvetljave ne morejo opravljati kra-ievni odbori niti servisi stanovanjskih skupnosti, ker je prenevarno in zahteva določeno opremo in strokovnost. Da bi bilo v bodoče na tem področju več reda in manj neprilik, .svet predlaga prenos pravice naročanja del, zlasti zamenjave žarnic, na krajevne odbore. Prav tako predlaga, da se pooblastijo krajevni odbori, da s podpisi na računih Javne razsvetljave potrdijo, da so bila zaračunana dela ali zamenjava žarnic res jzvršena. Brez take potrditve finančni oddelek občine ne bo izplačeval računov. Isti nalogi oziroma pravici predlaga svet tudi za stanovanjske skupnosti. Predlagam, da sprejmete tudi ta predlog Volivci v Tomačevem prosijo, da jih ne obremenjujemo z lastno udeležbo pri napeljavi vodovoda, kolikor ga še manjka. Predloga za krajevni samoprispevek niso sprejeli. Volivci v Tomačevem bi res že lahko pokazali pozitiven odnos do občine. saj jim ljudski odbor že 3 letu posveča posebno pozornost. Svet zn komunalo je njihovi prošnji ugodil. Ker pa bo sedaj treba porabiti več sredstev za vodovod, se ni mogel obvezati, da bo letos zgradil še kanal provi Savi za deževnico, ki se pri prvem cestnem križišču nabira in dere v dolino. V zvezi s tem je bilo treba zmanjšati tudi dotacijo za gasilski dom v Tomačevem in sicer za I milijon. Odbornike prosim, da potrdijo tudi ta predlog. V zvezi z investicijami iz komunalnega prispevka je zbor volivcev v Savskem naselju predlagal, da naj se 7 milijonov, predvidenih zn razsvetljavo Linhartove ceste, in 4 milijone, predvidene za zelenice pri stolpnicah, nameni za komunalno izgradnjo in za izgradnjo športnih ter otroških igrišč znotraj naselja. Ker so to sredstva komunalnega prispevka, ki se je zbral v Savskem naselju, je svet predlog zbora volivcev sprejel. Zarodi pomanjkanja občinskih sredstev pa ne ho mogoče letos nadaljevati z razsvetljavo l.in-hartove ceste razen, če bo uspelo izterjati ves komunalni prispevek, ki ie že ali še bo zapadel v izplačilo. Vsi zbori volivcev krajevnih od bo-rov in večine zborov v stanovanjskih skupnostih so predlagali, da naj se sredstva za dotacije stanovanjskim skupnostim razdelijo tudi im krajevne odbore. Svet za družbeni plan in proračun jc predlog sprejel, obenem oh predlaga, da se dotacija v višini 10 milijonov poveča še za 2 milijonu iz lanskega presežka proračunskih dohodkov, katerega je nekoliko več, kot je bilo prvotno znano. Svet za družbeni plan in proračun predlaga nadalje, da se iz istih virov poveča dotacijo občinski zvezi za telesno kulturo, in sicer zu 2 milijona, kar V pet stolpnic, ki so trenutno še v gradnji v Savskem naselju, se bo še letos vselilo 27(1 družin je v skladu z zaključki ravnokar zaključenega kongresa športnih zvez Slovenije. Nadalje svet predlngn, da se poveča dotacija za 2 milijona tmli občinskemu odboru SZDL. saj znaša njihov proračun 14 milijonov dinarjev, mi pa smo jim prvotno zagotovili le II milijonov. Ni pa bilo mogoče povečati dotacijo občinskemu svetu Svobod, kakor tudi ne dotacijo za izgradnjo domov stanovanjskih skupnosti, ker je zmanjkalo sredstev. Povečanje dotacije za telesno vzgojo in svet Svobod je predlagal zbor volivcev Stadiona za jvovečaiije sredstev za izgradnjo domov stanovanjskih skupnosti pa zbor volilveev v Savskem naselju. Steni sem v glavnem zajel vse ti^te predloge, ki so se nanašali na tisti del družbuiega plana, ki govori o investicijah, na predloge v zvezi s proračunskimi izdatki, ostale odgovore in sklepe na predloge zborov volivcev pa objavljamo posebej. Dovolile mi. da sedaj obrazložim n red log družbenega planu in proračuna zn leto t%l! Tako plan kot proračun je doživel nekoliko sprememb od tokrat, ko smo ga tiskali v našem časopisu l e spremembe so nastale /ato. ker so novj predpisi ali tolmačenja ter navodila okraja prihajali tako rekoč vsi' do danes. Predvidevamo da bo družbeni jiro-izvod (ne družbeni bruto proizvod, ki je večji za čiste materialne stroške) pornstci za 14 4 "/o v odnosu na leto !%0, tako da bo dosegel 13 milijard 2l4.8-8t.000 din lani je bil t3.309.fi4t).(KX) din. (Mimogrede noj novem da znaša planirani bruto proizvod okrog 30.3 miliiarde, vendar tega pojma po navodilih okraja letos ne zajemamo v planu.) Narodni dohodek je bil lani 11.433.821.0(8). letos pa bn po naših predvidevanjih, če računamo po cenah iz leta 1959. 12.995.44)3 000 din. Cc pa računamo planirani narodni dohodek za leto !%l po tekočih cenah kar je za primerjavo bolj primerno. pa bomo dosegli I4.048,5(i3.(>0|) din C e tu narodni doliodek razdelimo na enega prebivalca v naši občini in če predvidevamo, da nas bo ob koncu leta 30.009 (sedaj nus je 28.0001, pride na vsakega 468 000 din, kur nas uvršča med razvitejše občim C'c la narodni doliodek razdelimo na pro;zvajalee v naši občini, pride na vsakega 1.293.0(8) din. Pri tem je /e upoštevan porast delovne sile z.a 4,3 •/« Naibolj pa bo po predvidevanjih dvignila proizvodnjo industrija, in sieei za 19.9% ter kmetijska zadruga, ki predvideva da bo dvignila proizvodnjo oz. promet za 4-1,3 %i. Nad pnrprcčiein it tudi obrt ki povečuje r užije ni proizvod /a 14,7%. Ostale gospodarske panoge so pod povprečjem. Bud l>i opozoril na to. da so plani sploh zelo obremenjeni z rnznTrui subjektivnimi stališči, ki so posledica nerazvitih ali nestabilnih gospodarskih instrumentov in našega tržišča. Praksa pa. ki se pokaže v realizaciji planov, postavi vsa ta sub-iektivnu stališča na glavo, kajti doslej je bil vsak strah, izražen skozi plan, v praksi demantiran. To se lepo vidi iz naslednjih podatkov naraščanja proizvodnje v naši občini-(Podatki veljajo za občino Bežigrad pred združitvijo s Črnučami.) Leta 1958 je družbeni plan predvideval, da se Im> bruto proizvodnja dvignila za 18.9% v odnosu na leto 1957. V resnici se je dvignila za 36,4%. V letu 1939 je bila planirana za 12% večja proizvodnja, v resnici je bila večja za 23,3% Yr leiu 1960 je bila planirana za 12,2% večja proizvodnja, v resnici pa je bila večja za 29,6%. Ce bi se proizvodnja dvigala samo po planih, bi sc v teli (reli letih dvignila za 43,1% in bi znašala leta 1960 njena vrednost 16,3 milijarde din. Ker pa proizvodnja ni šla po planih, 'einveč po dejanskih možnostih in pogojih, se je ou leto 1958 povečala za 91,3% in ic znašala ob koncu leta 1960 21,5 milijarde. Delovna sila se naj bi po predlogo povečala za 4,5 %, produktivnost P° bi sc morala povečati najmanj zu 9,0 %. Predlog nadalje predvideva, da sC bo osebna potrošnja dvignila za 10*/« v primerjavi z letom 19(8), osebi*' dohodki pa naj bi se povečali z.a 9,7 %. Občinski ljudski odbor bo let'*) razpolagal skupno s proračunskim' dohodki z 1.939.128.000 din če upoštevamo tudi komunalni prispevek v višini 228,694.0(8). katerega Je treba v glavnem še izteriuti. in če upoštevamo združena sredstva za zdrn^' stveni dom in trolejbus v višini b*4 milijonov ki jih je tudi še treba zbrati. (Ilog družbenega plana predvidi! bo šlo zu gospodarske '»ve--jje 238,044.000. investicije v družbeni 'tandard 368,580.00«. komunalno izgradnjo _ ii vzdrževanje 420,453.(88'. Ostalo pa gre za dejavnost 'bza^ nih organov in /uvodov in v rezerv ■ Cc primcrinmo plnii zu 6r,,s,(>1!1 l'(e ske investicije s planom za "bi'' družbenega standarda dobimo ra. morje 39:61 v korist investicij za * iektr družbenega standarda. * ' ločilu, ki sle ga dobili za zamre livcev je prikazano drugačno (Nadaljevanje na 7. strani) Velika družbena vloga Stanovanjske skupnosti „Boris Kidrič" NALOGE pred novim zadružnim svetom KZ . Svet stanovanjske skupnosti >Bo- tovorni avto za prevoz hrane, sami Poleg naštetih deluje v tej Sta-ris Kidrič« je 20. aprila raz-pravljal pa »o kupili 100 stolov in uredili je- novanjski skupnosti 5e servis za po- 0 letnem poslovnem poročilu, ki so dilnico, 500 kosov posode, 4 parne moč bolnim, ki pa do sedaj ni do- (fa pripravljali uslužbenci tega sveta kotle itd. in nekateri družbeni organi. Pri servisu imajo tudi organ druž- I _ benega upravljanja — upravni od- . poročila vidimo, da je Stano- bor in svet abonentov, ki usmerjata vinjska skupnost »Boris Kidrič« na- delo servisa. redila v preteklem letu velik napre- Nekaj abonentov ne dela časti tej “p- instituciji, ker s svojim ponašanjem Poleg 20-članskega sveta, tl-član- podcenjujejo velik napor delovnega no in so jo obiskale tudi številne deškega izvršnega odbora, 3-članskega kolektiva. Med te spada tudi Anton legacije iz Skopja, Beograda, Prizre-nadzoruega odbora in 3-članskega Šalinger, ki so ga zaradi nediscipli- na, Sarajeva, Zrenjanina, Novega Sa- zadružne svete iz območij prejšnjih tajništva so uspešno delovale še ko- niranosti celo izključili iz družbene da, Zagreba, Zenice. Idrije, Nove Go- zadrug, ki imajo posvetovalen zna- IHls,le: prehrane. ricc, Izole. Kopra, Logatca, Vrhnike, čaj nasproti novemu, centralnemu segel večjega uspeha, čeprav je na terenu »Boris Kidrič« dovolj jjudi, ki bi potrebovali njegovo pomoč. Poravnalni svet je reševal v 1960. letu kar (»O zadev za naravnavo. Stanovanjska skupnost »Boris Kidrič« je veljala v 1960. letu za vzor- V naši občini imamo od 1. januarja 1961 le Kmetijsko zadrugo v Črnučah. V to so se vključile prejšnje kmetijske zadruge Črnuče, Dol pri Ljubljani in Ježica. Združitev je bila potrebna zaradi centralizacije razpoložljivih sredstev in usposobitev njene organizacije za opravljanje nalog na področju kmetijstva, ki stojijo pred nami. Nova združena zadruga ima vse pogoje za vodenje kmetijske zadružne politike na območju naše občine. Z združitvijo je KZ obdržala še šanj Za ®’osIM><*arsk°-t<;bnična vpra- Delovni kolektivi, ki so deležni Domžal, Mengša, Jesenic. Škofje Lo- zadružnemu svetu, hkrati pa vodijo hrane tega servisa, bodo morali v bo- ke, Kranja, Novega mesta. Trbovelj . za turistično-komunalna vpra- doče narediti več za ureditev pro- in skoraj vseh stanovanjskih skup-a,1,a’ . štorov in sodobnejšo opremo. nosti iz mesta Ljubljane. -ari za socialno-varstvene zadevo, za družbeno upravljanje, —: za varstvo družine in otrok, v vseh teh organih je v preteklem letu aktivno delovalo 87 najrazličnejših druzbeno-političnih delavcev. MOČNO BAZ VITA SERVISNA DEJAVNOST f inančno administrativni servis om-avlja fmančne, administrativne in gaj inske posle za hišne svete, za wr t’11' sveb prispevali v 1960. , £ 'o najemnine. ' Gradbeno komunalni servis so Rfev/.eli s 1. julijem 1959 s 123.916 '' '^Snlic. S 16,440.242 din bruto raz' l » V enem letn se je servis ■ vit ze v pravo gospodarsko orga-aizacjo. cene uslugam so bile do /» nižje od sorodnih podjetij. gospodarjenje na teritorijih prejšnjih zadrug, ki jih sedaj imenujejo proizvodna območja. Tu so obdržali Letovanje otrok pomembna naioga društev pritaieliev mlad ne Tovarišica A. D. želi vedeti, kam lahko v času počitnic odda otroka, ki obiskuje 4. razred osnovne šole. Navaja, da je mati treh nedoletnih otrok, od katerih hodita dva v vrtec, tretji pa v šolo. Vseh treh ne more vzeti s seboj na oddih, saj bi bil to zanjo prevelik napor. Obrnili .smo se na koordinacijski odbor za letovanja pri Občinski zvezi DPM za pojasnilo in ga v celoti objavljamo. s; ‘F „i,t“ Sn ,l:»Ci "ksE,,. 1 ” ^rvisno pralnico so odprli ob Katere otroke in koliko otrok na-mmioCi podjetij Toplovoda in Obno- mc-raoate postaoiti o zdraontoene kotni , "rami- >4.500 kg oprane- lonije? din I1? V 10 'uesecih) in 2,910.59? Izbor otrok, ki bodo prišli v po-n bruto produkta je brez dvoma štev za zdravstveno kolonijo, se do-r8Vi8 svoi obstoj. loči na osnovi zdravstvene in soeial- . ?• Mcparsko vodovodni inštalater- oe indikacije. Izbor se opravi na nil Servis.ie opravil lani 7.977 delov- osnovi sistematskih zdravstvenih rjiVVLPfj 7!>6 hišnih svetih in ustva- pregledov otrok v šolah. Razredi, ki *.4j>2.293 din bruto produkta. ,lis<> zajeti v teh sistematskih pre- zidarl arski servis spada v sklop gledih, pa dostavijo Zdravstvenemu 7 pi — komunalnega servisa. domu seznam zdravstveno slabotnih opravil arsko slikarski servis je otrok, katere bodo nato pregledali. 8 S '• letu 84 uslug. Na osnovi lanskoletne realizacije vzela n kapacitete posameznih baz pred-Kidrif. nov*»>iska skupnost »Boris videvamo, da bo zajetih okoli 550 je Dosf ftvgusta 1959. Do 31. 8. 1960 otrok. Od teh 300 šolskih in 50 pred-tedH; .?Va kot samostojen obrat, od šolskih. Za slednje skrbi šolska po-tekle,n a«rci pu k"t servis. V pre- l:LI,";L" L vali tudi v Pomni pri Puli, kjer že nekaj let gostujemo v bazi občinske zveze DPM Ljubljana-Center. Baza je zelo prijetna in nudi otrokom tudi veliko razvedrilu. Kdo tprejema prijaoe in sklepa pogodbe 7tf letovanja!' Pogodbe bodo sklepale posebne komisije pri terenskih odborih DPM. ki. bodo pravočasno pozvale roditelje in jih o vsem obvestile. Pozvani bodo tisti starši, ki bodo na predložene zdravstvene liste sporočili po Novi grad: L izmena: od 1. 7. 2. izmena: od 21. 7. Lučine: 1. izmena: od 5. 7. 2 izmena: od 25. 7. Pomer: bo naknadno določeno. Z dnevnimi letovanji bomo začeli ob koncu šolskega leta in bodo trajala do 31. 8. 1961. Polne cene roditelji v nobenem primeru ne bodo .plačali. Njihov pri- du 21. 7. 1961 do 10. 8. 1961 do 25. 7. 1961 do 14. 8. 1961 otrocih na šolo, d:i gredo njihovi spevek se določi iia osnovi povprečja otroci v kolonijo. O kraju in času dohodkov na člana družine in bo bodo roditelji pravočasno obveščeni. 1000 dinarjev manjši od tako izra- čunanega povprečja. Informativno Kaj pa nameravate organizirati za obveščamo roditelje, da bo največji otroke, ki iz kakršnihkoli razlogob prispevek za letovanje na morju ne bodo mogli o kolonijo? 9500 dinarjev, za ostale kraje in ta- l udi za te je preskrbljeno. Delež- borjenje na morju pa 8500 dinarjev, ni bodo dnevnega letovanja ob Savi, Najnižji prispevek pa bo 3000 dinar-' kjer jim bo oskrbljeno potrebno celo- jev. Dnevna letovanja bodo stala 130 dnevno varstvo in seveda tudi h ra- dinarjev za en dan, v izrednih gona. V ta namen smo že usposobili cialnih primerih pa 100 dinarjev, bazo v Tomačevem in bo lahko spre- Ostali izdatki se bodo krili iz pro-jetu dnevno 80 otrok. Menimo, da bo računskih sredstev ObLO, prispevka prav tej obliki varstva v času po- Zavoda za socialno zavarovanje in Nadaljnjih 900°o/ fvoiil1 Prostorih, Pa razvaža’ 0"r°kov tople malice Cene J- ,>0 tov«rnah. Lene so izred,, liklinika, ki sama ureja tudi baze. Kje imate baze za letooanje in koliko jih je? Imamo samo dve samostojni bazi: v Lučinah na Gorenjskem in v Novem gradu na morju. Obe sta zaprtega tipa in sta določeni otrokom čitnie potrebno posvetiti vso pozornost in ji dati prednost preti ostalimi. Kako in komu se prijavi za dnevna le'nvanj>? Prijave sprejemajo razredniki v šola h pomoči CAHE. Kakor vidite, dragi roditelji, je za vaše malčke urejeno in lepo poskrbljeno. Da bi priprave kar najbolje potekale, vas vljudno naprošajo, da in terenski odbori DPM v pi- >»•' Pegate in pravočasno prija-rnul. stanova,.jskil, skupnostih. 0,te *™l'h otrok. V zadnjem ? r,izke ■ - ■ u*očjo Obl o J - 11 80 nal,av'l* s P°- za zdravstveno okrevanje. Poleg teh r-jubljana-Bežigrad pol- dveh baz pa .bodo lahko otroci leto- fmmm Somopost^jT Prve'lil ■ ^rRov'nn v Vojkovi ulici, ki bo odprla predvkbmm e d«i v . -i:..- fn ,lPi občine v maju. Im velika pridobitev za Otroci bodo v spremstvu vodičev vsak <1 ui odhajali in prihajali domov. Zbirna mesta bodo pred šolami ali v naprej določenih krajih. Kako ,bo potekalo življenje v bazi dnevnih letovanj? Vse baze bodo tako urejene, da bodo sposobne otrokom dati kar največ razvedrila in pestrega življenja. Medtem ko se bodo na morju pretežno kopali, se bodo drugje pogosteje udeleževali raznih izletov, prirejali igre in podobno. Otroci na dnevnem letovanju bodo svoj čas porabili v raznih igrah, medsebojnih tekmovanjih in nekoliko v kopanju. V ta namen smo oskrbeli dovolj športnih in ostalih potrebnih rekvizitov. Vse igre in seveda celotno živ! jen je na bodo vodili izkušeni pedagoški delavci. Želeli bi še vedeti, kdaj bo začetek letovanja in kakšna bo cena? V juliju, zaključili pa bomo avgusta. Franci Kokalj l|lll!ll!l!l!IMii!!l|lll|||||||||IW K I. maju čestita bralcem uredništvo ..zbora vomcev- lllllll|lllllllllllltllllllllllll!lll!lllll^ ureja uredniški odbor: PJubo Brezigar, Ivan Dodič. Danilo Jančič, Franc Kokalj. Stane Koman, Roman Leskošek, Janez Menard, Ivan Stih in Franc Šušteršič. Glavni urednik: Stane Koman. Odgovorni in tehnični urednik: Ivan Stih. Naslov uredništva in uprave: Občinski odbor SZDL Liubljana-Bežtgrad. Smoletova ul. 1G/II. telefon 32-567. strojno opremo in naprave, le traktorje upravljajo iz centra. Taka razdelitev strojev in drugih naprav je pravilna, kajti ta je namenjena kmetovalcem in mora biti zato čim bližje tistim, ki jo rabijo. Poleg tega so organizirali na teh proizvodnih območjih vrsto samostojnih delavnosti, n. pr. odkupe, komercialno službo, skladiščenje in pod. Zadruga ima dokaj širok obseg poslovanja. Sedaj se ukvarja z odkupi, prevozi, strojno-traktorskimi uslugami, lesno manipulacijo, proizvod no-pospeševalui mi delavnostmi (kooperacijo), posredovanjem reprodukcijskega materiala; imajo lastno kolarsko in mehanično delavnico, zadružni mlin ter jiredelavo kislega zelju. Odkup živine je v celoti usmerjen preko zadruge, povečuje j>a ga ša črnuški plemenski sejem, ki zajema širše območje. Mesečno odkupijo okoli 40.000 litrov mleka, odkup krompirja pa je to pomlad že presegel količino 30 vagonov. Odkupuje tudi druge kmetijske pridelke. Te količine so precejšnje, če upoštevamo predmestni značaj njenega območja, ki preusmerja precejšnje količine pridelkov od kmetov mirne zadruge k potrošnikom. Te razmere niso ugodne za zadrugo, ker mora odkupovati le one presežke, ki ostajajo kmetom po ponudbi na trgu ha drobno in posameznim gospodinjstvom. Precejšen dohodek dosega zadruga tudi s prevozi savskega gramozu. To sicer ni osnovna dejavnost zadruge in jo bo potrebno v bodoče opuščati s preusmerjanjem na druge, bolj kmetijske dejavnosti. Strojni in prevozni park bo potrebno povečati in ga usmeriti na uvajanje sodobnik obdelav kmetijskih zemljišč. Proizvodno sodelovanje med zadrugo in kmetovalci je letos uspešnejše kot lani. Pohvalijo se z njegovim obsegom na proizvodnem področju Črnuč in Dola, le na območju Ježice ni uspela, kar popravljajo nrav te dni. Na tem področju čaka-io zadrugo še obširne naloge. Morala bo izkoristiti vse dosedanje izkušnje in materialne in organizacijske možnosti, ki jih bo imela v bodoče združena zadruga. Umetnih gnojil je zadruga prodala letos manj kot prejšnja leta, čeprav je bilo pričakovati ravno obratno. Gnojil je vedno dovolj na razpolago. Za neuspeli krivijo previsoke cene. V bodoče bo potrebno temu posvetiti več pozornosti, ker je v veliki meri prav od uporabe umetnih gnojil mogoče pričakovati [>ove-čanje kmetijske proizvodnje. Iz teh podatkov je razvidno, da ima zadruga dokaj širok okvir delovanja. Ta je vezan na delovanje zasebnega kmetijskega gospodarstva in zadružnih pospeševalnih ter drugih poslovnih delavnosti. Zaradi posebnih razmer se ne more usmeriti na neposredno organizacijo kmetijske proizvodnje oziroma ustanovitvijo lastnega kmetijskega posestva. Na njeno območje se bodo namreč razširjala že obstoječa kmetijska posestva Pšata, Zadobrova, Dolsko in Ihan. Toda tudi sedanje delovna področje odpira dovolj lepo perspektivo. Vse tri zadruge so v preteklem letu opravile nad 270,300.1K)0 dia prometa. Cisti dohodek za sklade je bil ustvarjen v višini 4,(X>!).000 din. V tega niso všteta sredstva, ki se pe-sebej obračunavajo iz ustvarjenega dohodka za sklade. Vrednost vseli osnovnih sredstev pa presega 7t milijonov din. Gospodarska baza za- (Nadaljevanje na 11. strani) .j Tovarna nogavic v Savlj Wnik 'josip^Vidnmr^VtVIei'1' *krV,"un-.sai ^ ' vods vo obSa ?in Jstan„ekax! Jct <)0 lIstaI1(>vit 5'etilnih strojev in začeli a ,Vlvih Cotton h »kilt nogavic in ‘ž,*.. ? .l,zdf1?vo boljših (Cottc Podrtje se je lo& r >>Crila- "«v;;;;« SnSutf 8|«. obratovanj "j':' baj'med"'^ |HK,ic,j" ni Je tovarna stal?, J(?i/ "crd ,okupaciJo zelo okrilja Ja""V NOB ok, jtorjm‘,ln(' ^ m< j«ja, me(| nif,, !Zfui,>ll° 8 članov kole.kti Po osvofflvi d:| "nrotlni heroj Danila Kumar Novembra let« tniJ<>^arna 2a^a .»pet obralo) Planeta Vidin,-,ri: , e "a, I>(>lllagi daritvene Takrat te nJ»J Vf!rna preSla v ,ast »kupnosti. t |e nastopila nova doba za tovarno. S Ministrstva za Industrijo in rudarstvo LRS je bilo določeno, da se preusmeri na izdelavo ženskih Cotton nogavic, opusti pa izdelovanje dežnikov in trikotažnega perila. Vse stroje za izdelovanje perila in dežnikov je tovarna odstopila ustreznim podjetjem, sama pa prejela dva Cotton stroja za izdelovanje nogavic. Podjetje sc je preimenovalo v »TONOSO* — tovarno nogavic. Kolektiv je prevzel tovarno v samoupravljanje Pogled v oddelek Cotton strojev v »Touosi«. ^ 26. avgusta 1930. Predsednik prvega dela-vskega sveta je bil Boris Germek. .. . , Zavedajoč se velike naloge samoupravljanja je kolektiv v stalnem stremljenju po izboljšanju kvalitete i« povečanju sortimenta poleg ženskih nogavic začel i /.de 1 o-vati tudi moške nogavice in se lotil tudi pletenja ženskih nogavic iz umetnih sintetičnih vlaken. Tako je bila »TO-s NOSA« prva tovarna v Jugoslaviji, ki je dala na trg ženske nylon nogavice, ki so bile sprva sprejete z nezaupanjem, kmalu pa se je pokazalo, da je »TONOSA« uspela; in izdelki so šli tako rekoč izpod stroja v promet. Ta uspeh je kolektiv še bolj spodbudil in začeli so s poskusi za izdelavo hlačk z nogavicami za otroke in žensko iz raztegljivega sintetičnega prediva. Tudi v tem jo kolektiv uspel, saj je ta izdelek, ki je povsod po državi poznan pod imenom kola-liop, izredno praktičen in trpežen* Najnovejši izdelek »TONOSE« — ženske hlačke Z držki za nogavrce, izdelane prav tako iz raztegljivega sintetičnega prediva, so tudi ugodno sprejete na tržišču. Ker tovarna zaradi velikega povpraševanja ni mogla, zadostiti vsem potrebam, stari, deloma odsluženi stroji pa niso mogli dati več izdelkov, je bilo nujno najti možnost uvoza novih strojev. Po daljšem prizadevanju je kolektiv končno le uspel. Pred kratkem so dobili iz Italije nove stroje za izdelovanje moških in ženskih brezšivnih nogavic. Ce se danes ozremo nazaj, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je bila doba 10 let samoupravljanja za »TONOSO« zelo plodna. Tovarna zaposluje sedaj 180 delavcev in uslužbencev, njen bruto produkt pa se je v teh 10 letA povečal skoraj za 4-krat. Doseženi uspehi naj bodo v spodbudo za bodoče del«! (Ta prostor smo prepustili »TONOSI«) POGOVORI Z VOLIVC in odgovori na vprašanja z zborov volivcev Vsem zborom volivcev Odbornikom ObLO, stanovanjskim skupnostim in' krajevnim odborom dajemo v tem poročilu odgovore na sklepe in predloge zborov volivcev, ki so jih sprejeli v zvezi z obravnavanjem predlogov družbenega plana in proračuna za leto 1961 v času od 28. marca do 5. aprila 1961. Sklepe in predloge so obravnavali deloma sveti 01)1X9, deloma upravni organi ObLO. V tem poročilu niso navedeni sklepi, ki zadenejo družbeni plan in proračun za to leto, ker so ti obravnavani v posebnem poročilu. Pripo-minjamo, da so bili nekateri sklepi in predlogi slabo oblikovani, zaradi ' česar ne izključujemo manjših netočnosti. Nekatere zadeve so bile obravnavane hkrati na več zborih volivcev; ti pa so o njih sprejeli enake sklepe ali predloge. Na te odgovarjamo skupaj, da se ne bi ponavljali. Na ostala različna vprašanja pa odgovarjamo za vsak zbor voilivcev posebej. Na več zborih volivcev je bil sprejet predlog o tem, da bi občinski LO prenesel sredstva, namenjena za vzdrževanje cest, na krajevne odbore. Tem predlogom je svet za komunalne in gradbene zadeve v celoti ugodil. Razpoložljiva sredstva za vzdrževanje cest je svet razdelil na krajevne odbore tako, da je upošteval dolžino cest na območju posameznega odbora in določil enak kriterij razdelitve za vse. Krajevni odbori naj s tem prevzamejo skrb za racionalno in pravilno potrošnjo teh sredstev in si prizadevajo, do bo z njim dosežen čimvečji uspeh! Svet za komunalne in gradbene zadeve je sklenil v zvezi z vzdrževa- nimalo jih jc, kdaj se bodo začela ru.šitvena in druga pripravljalna dela in podobno. Ker sami ne moremo odgovoriti na vsa ta vprašanja, smo se obrnili na direktorja direkcije za reševanje tega .vozlišča tov. ing. Majdiča in ga prosili za pojasnilo. Pojasnil nam je, da bi se morala rušitvena (Tela, ki so v programu, začeti že s 1. aprilom. Ta so se zaradi objektivnih vzrokov nekoliko zakasnila, vendar se bodo v najkrajšem času pričela. Velja Še vedno sprejeta rešitev, da bo vozlišče rešeno s podvozi in se bodo v bodočnosti na tej varianti vsa dela tudi nadaljevala. Sicer se vzporedno s temi deli še proučuje možnost drugačne rešitve, predvsem z urbanističnega vidika, vendar bodo odločitve o tem sprejete šele potem, ko bodo znane računske razlike med variantami. Slednje ne bo motilo del, ki so sedaj na programu. Nekateri zbori voilivcev so tudi zahtevali izdelavo urbanističnih načrtov ter razgrnitev teh na vpogled nadaljeval že začetega postopka predvsem zato, ker bo potrebno poleg telovadnice, ki je sestavni del sedanjega šolskega objekta, predvideti tudi druge prostore za šolo, ki so ji potrebni v zvezi z reformo pouka. Šola nima prostorov za predmetni pouk, šolsko kuhinjo itd., čeprav se pri njej razvija pouk popolne osemletke. O tem je potrebno še zbrati podatke za ustrezen program. Lokacijska odločba in načrti bodo še to leto izgotovljeni. Oddelek za komunalne in gradbene zadeve bo krajevfiemu odbora nudi! pomoč pri reševanju problema poplav, ki jih povzroča Bistrica. iik ObLO se je o tem že Predsednik razgovarjal z direktorjem vodne skupnosti. Ta je obljubil, da bodo že letos pristopili k reševanju tega problema in da se bo rad odzval vabilu krajevnega odbora na skupno razpravo o tem. Prav tako se je predsednik Obl/9 obrnil na upravnika kmetijske za- IIIDHiUIHI! Določeno število odbornikov aktivno dela v najrazličnejših odborni-škili in ostalih komisijah ter v svetih ObLO. Predsednik ObLO Stane Koman ja najaktivnejšim odbornikom podelil posebne plakete Franc Leskošek-Luka vali hišnino z boni na krajevnem milijoni pa so zagotovljeni v druz-uradu, je odsek za dohodke ugodil bencin planu in proračunu občine zj1 na proslavi 25-letnice stavke v Tovarni kovinske galanterije tako, da bosta krajevna urada v Č'r- leto 1961. Škropljenje ceste s proti-nučah in v Dolu sprejemala bone prašno emulzijo rešuje oddelek z1} zu plačevanje hišnine. Dneve in čas komunalne zadeve. Čim bo tu uspe1 bosta objavljala krajevna urada vsak najti rešitev, bo o tem obvestil kra* zu svoje območje. jevni odbor; znano je namreč, da —:---— _ —l_ ....u« /a- V soboto, 22. aprila je delovni kolektiv Tovarne kovinske galanterije v Ljubljani priredil v Domu LM Maksa Perca ob 25-letnici stavke, svečano akademijo, na kateri so razvili tudi sindikalni prapor. ZK v Kranju Rudolf Janko in predsednik ObLO Ljubljana-Bežigrad Stane Koman in še nekateri družbeno politični delavci ter več zastopnikov ostalih delovnih kolektivov. BERICEVO: primanjkujejo ustrezna vozila. r « vodu za izmero in kataster /eiiilji!’c zemljišč ob Bistrici, val, da se mora v tem lelu zaradi kritičnosti stanja z električno energijo zgraditi nov transformator in hkrati zahteval pojasnilo o tem, ali njem javne razsvetljave. rih vo- T^nvSrL.T nL srtrrfc r OK »heria. skozi naselji Brinje in Bericevo v Ljubljana-mesto, ker so zn postavi JEŽICA: Vprašanje: Zbor volivcev je izgla' predmet razprave na več zborih volivcev, da bodo za manjša popravila in oskrbovanja skrbele stanovanjske skupnosti in krajevni odbori sami. Ti bodo vzdrževalna dela in popravila sami naročali pri podjetju »Javna razsvetljava«, ki ima potrebne strokovne kadre in naprave. Prav tako bodo morali račune za izvršena dela sami potrjevati s podatki o teni, da so bila zaračunana dela res izvršena. Tako potrjene račune bodo nato stanovanjske skupnosti in krajevni odbori predlagali oddelku za komunalne in crafthene zadeve v izplačilo. Tudi zahtevam m predlogom za dodelitev ter povečanje sredstev za redno delo krajevnih odborov je svet za družbeni plan m proračun ustregel. Sredstva, ki so bila namenjena za kritje rednih potreb stanovanjsk i! skupnosti, so bila povečana še za znesek 2,00.9.000 dinarjev z namenom, da sc ta razdelijo krajevnim odborom za njihove potrebe. Kako je ta znesek razdeljen na krajevne odbore. je razvidno iz dokumentacije Frane Leskovšek-Luka. sekretar (9K gherja. prašnih dneh škropila z emulzijo. Prosili so tudi za pomoč pri tem, da tev transformatorja ni poprej dogovorilo z. lastnikom zemljišča in ni bi se letos nadaljevala izmera zem- postopka o tem zakonito izvedlo. Vo-Ijišč ob Bistrici zaradi razmejitve livci zahtevajo, da se transformator javnosti. Generalni urbanistični na- druge tov. Ivana Dimnika v zvezi s med pnV'U"iki jM •w)(|||0 skupnostjo, zgradi, da Pa se izvrši zakoniti po^ črt in posamezni razdelilni načrti se sobo v zadružnem objektu v Dolu. pospešeno izdelujejo. Že lelos bo or- Ta se bo zavzel za dodelitev sobe za ganizirana razstava izgotovljenih na- zdravstvene potrebe Dolanov. Črtov in maket. Načrti sarm pa bodo no predpisih tudi razgrnjeni javnosti Oafionor: Svet zn komunalne in gradbene zadeve se je zavzel za grad- jelj'e sfopek glede zemljišča in da se pon jolje o lokaciji pogovori s krnjevnijn gradbene zadeve se je zavzel za grad- jetje o lokaciji pogovori s Krajevna-; njo transformatorja. Zato 1m> ta grad- odborom. Predlagali so tudi, da n* V l 'm d\ 1 « h I ■ .-1' Z . k tflPSV 4 . V « l I ■ L. ^ 1 . 1 _ « —. - 1 d, 1 ^ n a ra « * M. • I I rv / if C I i 1 I \ I i D n ja že leW izvršena. Zagotovljena občinska komisija izvršila ogled P°' Želji volivcev, da bi lahko plače- so potrebna sredstva; manjkajoči 3 (Nadaljevanje nn 8. struni) na vpogled in pripombe. Na nekaj zborih volivcev-proizva-ialcev je bij iznesen pomislek glede združevanja sredstev za gospodarske investicije v občini, t. j. za zdravstveni dom in trolejbus. Ta jc izražen tako, kot da podjetja nimajo sredstev, da so v težavah, da imajo lastne potrebe in podobno. Iz Družbeni plan in proračun sprejeta (Nadaljevanje na 2. strani) lahko potrošili le 339,100.000 lani. Zu zdravstveno zaščito predvi- binc zapisnikov povzemamo, da gre morje zato, ker je v družbeni stan- din, letos pa bomo, če bomo rcalizi- dcvamo lotos 131,1 °/o več kot lani- • • .. ..i... i• i. _-i i-i i . j . i? i. .....i . • i! .......i:....... .. k ..„1 L.« 1.. 1.1— v., -i ______ _________ ____i In- družbenega plana in nrorneuna. Poleg navedenih sredstev pa bodo kra- planiranc dohodke, lahko Za državno upravo predvidevamo le-■ - >• j,)) |()s 37 o/0 vcf kot lani. Za komunalno ........... dejavnost predvidevamo 63,8 °/o ytr ______________ _____ ______ ______ Poleg teh sredstev bomo seveda kot lani. Zn negospodarske investic*- letošnjih sredstev, pač pa za sred- je na škodo investicij v gospodarstvu, trošili tudi druga, kot občinski inve- je predvidevamo 265,9 Vo več kot D' siva, ki so bila ustvarjena v pretek- Da s predlogom upoštevamo sklepe »ticijski sklad, cestni sklad, zdniže- ni. Celotni strošek pa predstavlja lem letu in se sproščajo po sedaj naše občinske konference SZDL, ki na sredstva itd., kar da vse sku- jO®/o vseh proračunskih za nerazumevanje pri nekaterih pod- daril bila zajeta tudi komunalna iz-ietjih. Delavcem v podjetjih ni bil gradnja in stanovanja. Če bi v pri- potrošili okrog 677,000.000 din dovolj pojasnjen namen združevanja, merjavi upoštevali tudi to, potem skoraj 100*/o več kot luni. V tej akciji ne gre za združevanje seveda dobimo veiiko slabše razmer izdatkov. jevni odbori jucjeli (udi sredstva za podeljevanje občasnih podpor socialno ogroženim osebam, s katerimi bodo samostojno razpolagali. Krajevni odbori bodo imeli letos precejšnja sredstva za izvrševanje svo-' rih nalog. Nekateri zbori volivcev so sprejeti sklepe o tem, da naj bi preprečili uporabo krajevnih in zasebnih poti raznim prevoznikom savskega gramoza. Ti prekomerno izrabljajo te poti, povzročajo škodo na kmetijskih kulturah in prizadevajo druge nevšečnosti lastnikom zemljišč. Ta pro-blem ni lahek in ga je mogoče odpraviti le s skupnimi napori. Svet za komunalne in gradbene zadeve je o tom sprejel sklep, da morajo prizadeti krajevni odbori predložiti Svetu dobro utemeljene in konkretne predloge, katere ceste je prejvovednti za take namene. Svet bo nato sprejel sklep o prepovedi in določil tudi sankcije za kršilce prejrovedi. Na podlagi takih sklepov sveta bo nato potrebno naročiti ustrezne napisne table in jih namestiti na določena mesta, Vse kršilce prepovedi naj potem krajevni odbori kot posamezni lastniki zemljišč naznanjajo pismeno pri oddelku za komunalne in gradbene zadeve zaradi uvedbe upravnega kaznovanja pri sodniku za prekrške! Lastniki zemljišč pa naj obenem povzročitelje škode nn zemljiščih in posevkih preganjajo tudi pred rodnim sodiščem z odškodninskimi ' zah tev kil Več vprašanj, posebno nn zborih volivpev-proizvajalccv. jc bilo iznesenih. na račun reševanja- »ljubljanskega železniškega vozla«. Zbori volivcev so imeli o tem želje, da bi se razpravljalo o raznih variantah, zn- sjjrejetih zaključnih računih. Del pravi, du je treba doseči skladnejši paj s proračunskimi sredstvi 61 mi- Dotacije so letos večje za 140 "/V G h' teh sredstev namenjajo za skupno razvoj gospodarstva in standarda lijonov din manj kot 2 milijardi. veznosti iz posojil in garancije so /‘l lili • i II n J\/ » » J«-« j I It | * ** o»ttiivtvii\tt.» IIJVMM/V »II«* ia ■ u •« j i" » i •— a a * a i a | n a va.i , t i s. a i « f i i V 7.Tv »J II Jll 1«, <11 lili VI J . potrošnjo in jih vlagajo v sklade (kar je razumeti tako, da je treba Novost letošnjih proračunskih iz- 36,4°/» večje kot luni, kor nam pred' skujine'porabe. Vendar je smatrati vlagati več sredstev v gospodarstvo), datkov je, da so izločeni izdatki za stuvlja ?•/* proračunskih izdatkov. »skupno potrošnjo« s stališča posa- jc razvidno iz tega, ker vsa sred- šole in vrtce meznega kolektiva širše, kot ga do- stva.občinskega investicijskega skla- formirani šolski sklad, ločn meja tovarne. Delavec ne živi da trošimo za gospodarske in vest id- ili preneseni v novo- Proračunska rezerva je planirana cn.' krut več, kot jc bila planirana h1'11’ kar no m predstavlja 7 "/o vseh prorfl' Šolski sklad ima sredstev v višini samo v tovarni, ampak tudi izven jc, razen tistih, ki jih moramo od- 314,850.000 dinarjev. Od tega pred- čunskih izdatkov, nje, kjer ima veliko pofreb, ki jih je stopiti okraju zn podvoz, in tistih, stavlja 74,050.000 dinarjev občini jiri- Omeniti moram, du je večja s|)i’c' treba zadovoljevati s skupnimi mOč- uoč- ki so v skladu-namensko za elek- padajoči del ml 10“/« proračunskega niemba mrd izdatki objavljenimi delo trično omrežje oziroma Tl’. Kot go- prispevka iz osebnih dohodkov vseh /boru volivcev številka 2 le pr* ,’1 nn. Zdravstveni dom, prevoz na delo tneno omrežje oziroma 11*. Jvot go- prispevka iz osebnih dohodkov vseli /boru volivcev številka 2 le pri *’c' in po drugih opravkih, oiro-Ski vrl- spodarske investicije seveda štejemo delavcev in uslužbencev v naši ob- gospodarskih investicijah ki i'*1 1 . J . ] r. i-d , . I . . . 1 < ■ ».n .1« ■ -h a d\ 4iasl.~ 4 a. i k a - a a k /k at1«~klka*4 7* ‘ . * '1 J l 1 k^\ /V/W V . 1 ! .. «k «« * k >. d yl..Jtkkila«k ■ • I . . _. 1 .. I ' 1 ci itd. so objekti, na katerih moramo tudi' trgovino in obrt. čini, 240,800.000 din pn predstavlja „rerj (|nige številke »«' t’\ n n lč nnHiaiin in ilrnirp nrfr;ini- ^1« _ i.«• .1:_____—,4: —: »«1...» :_____1.: ~: kov ki Ostlllicjo obČxl)i. x____ y v ^ 1.1: Luko čina, kot podjetja in druge organi- obrtni dejavnosti, saj plan investicij zacije. Potrebno je, da se o-tem v predvideva preko 100 milijonov sred-podjetjih več pojasnjuje. stev za napredek obrti. šega časopisa še nismo vedeli, k*1])0 Šojski sklad naj bi po predlogu se bo formiral šolski sklad. Pri i^a' To je bilo nekaj odgovorov na "toliko o družbenem'planu in sedaj materialne m skupna vjirašanja več zborov voliv- gg nekaj podaikov o proračunu. vseli naših šo-l r-r-v V nnslrrlnii-in nn nnvninnin ni.......i -i. i . .. porabil 265,300.000 din zn osebne, innju sredstev zn šolske potrebe sm« funkcionalne izdatke Iahk0 predvideli tudi sreilstva z« ni vrtcev, 44,200.000 vesticiie zn šolstvo, s čimer bomo do cev. V naslednjem pa^ navajamo po- P)au proračunskili dohodkov je do- din naj bi porabil za investicije (šo- no razbremenili kreditni sklad za sameznim krajem naše odgovore na živr| nek0]iko večje spremembe. lo v Stožicnh in v Črnučah), 5,350.000 stanovanjsko izgradnjo. Obenem snU* ostala vprašanja. Vseh proračunskih dohodkov je P« ima rezerve. lahko zagotovili tudi 24 milijonov z® DOL PB1 LJUBLJANI: Vprašanje: Zbor volivcev je predlagal občinskemu odboru, da pospeši izdajo lokacijskih odločb za trgovino in zn telovadnico ter da sc izde- 1.691,552.000 din. Od tega dobi zveza kakih ^ 40,000.000 din, sklada. Ta pododbor bi imel nalogo, republika jiribliž.no 550,000.000 din, skrbeli za pravilno financiranje vrt- Ko smo že pri tem, mi dovolite, izgradnjo zbiralnega kanala A L k' da predlogam ustanovitev pododbo- je poleg drugega predvsem potrebo" ™ pri upravnem odboru šolskega n0vi osnovni šoli v Stožicnh. Vse ostalo je razvidno iz l>r,,<^('«? lajn načrti za ta objekta. Sklenil jc »a- „i„i .pAisr- ssskb it ^ p tudi sklicati sestanek krajevnega odbora in vodne skupnosti zaradi regulacijskih del na Kamniški Bistrici, ki poplavlja tamkajšnja zemljišča, hkrati jia zaprositi občinski LO zn pomoč pri ■ reševanju tega vjira-šunju. Volivci so tudi predlagali, da SSffiSSSl izdatke 362,000.000 din finančno breme, kar bi se" prav lali- 'Uravnavate in sprejmete tudi * ^ za šolske izdatke ko odrazilo v politiki financiranja troben. Končno je bil so sprejeli obenem s impravkn ** j. cijske odločbe zn trgovino pri ObLO zn to so novi predpisi o formiranju Črnuče ni bil končan. Oddelek zn proračunskih dohodkov, deeentrnli- sprejet sklep, da naj o tem pred- bili 'obrazloženi v hmluo razpravlja svet za prosveto ka obrazloženi v poročilu predse , občine. Na predlog ljudskega , niku tov. Aniona Porente iz 1 komunalne in gradbene zadeve ho zacija sredstev in služb okrajnega občinskega ljudskega odboru,) minuiui iov. /imunu ■ '.-.....(vga zadevo vzel takoj v reševanje. Cim ljudskega odbora in mestnega sveta V ostalem letos predvidevamo zn gorice in Jožetu Kralja iz Be"ci p- x« «.ii..xn« « , ..■ >,...z.i.., K,,,I,. o»r crvTOkfilev eelolnili rtoloMlknv zn prosveto in kuliiiro 102 “/« več kot nn ie Kilo i/irlnsovano. dn kom** ..« borniku štev. 3 Stran 4 Zbor volivcev bo odločba o tem pravomočna, boelo ter sprostitev celotnih dohodkov za prosveto in kulturo 102 Vo več kot pa jo bilo izglasovano, dn kt,,)n"| za naročeni tudi načrti; sredstvu za to izdatke. Seveda se dohodki poveču- lani (sem spadajo posebne nagrade oddelek občine ponovno^preg1«".1 so zagotovljena. Prav tako tudi od- jejo tudi zaradi splošnega povečanja ločbn o lokaciji telovadnice še ni proizvodnje. u (sem spadajo posel)ne nagrade oddelek oneine ponovno p' ' K . odoljnl)ni svet Sovjetske še n J- ‘y,ler'he. Ang-lije, Francije in na r s,e!° J1 a rod o v sveta. Osvobodilne a h°t edini predstavnik de- dni';; Sa razreda nas poziva, da (iri-U ■'»» svoje sile in gremo v brez-ko“*J*ro,nisni boj,- troII • ° ^.e govoril aktivist partije iKd ' l)^lslašev C)F in nadaljeval: laMio^' Vus sPrein,e la načela, naj ii, za menoj besede zaprisege: ' akt.'vist OF, prisegam, da se ■ v 1'nemi ljudstva iMiril in iz-Ieval naloge OF. Prisegam, da horbc0"1 iz<(al sovražniku načel in icinr* našega ljudstva, četudi umr- ieVii!^a-i-~ Vmko, Boris, France — >klJl°V"a hcsede zaprisege, odliod a va;e l,'°jl't' ic‘ zaščita za hod ‘jarcev v partizane, za pre-Zbiratc1 ■ anskill edinic na terenu. liVa • le 111 odvoz hrane, orožja, strc-cam J ^,'J'hdnega materiala edini- ščititi did ru- Vd*a llalo?a ie tudi To J i^, *' na samem terenu.; llzek° >l e sIK'1 aktivistove besede, njad j- P?s ozemlja, stisnjenega ko j,,'1’ uk|Jj)irane Ljubljane in ta-mejo ,,i'^vano nemško-italijansko od vi’ ^avi, jL; bi! teritorij, kjer se .°kun«ra ^ha- šis^^fatarjeva peta kolona in fa-spiske vi Plačanci delujejo, vodijo rajo I., ,."eiših komunistov, da mo- hov.J. ■ V ile.rnln liodstviv no siliio ,,,>zci!!! fin rP st‘ Prelevijo v karabinjerske f;8,1 Varji v italijanske in netn-ttlfl: "ancarje. Nekaj od teh pa je abveJu''1' nan» dajejo (>sirtl,. a 0 ,,kl,palorjevih namerah. 1'rva - ,,re"IUM" okupatorjev denar, izdal ;TI<.\V- ,la, MH*j': l>ivši financar , lV'l|ul‘sk<>""1 okupatorju ua-Polit;s 'sta S""ia. >Z aa S,,a atmosfera se kristalizira: Hult( ul' proti liani.}- Druga de-lijansi llJU: spisek aktivistov na ita-zve In V .Ost uri. Naša obveščevalna likvid; 1 *0' Denunciant je odkrit in slelu.r„ran- Organizacija OF ima v Zbiri®"1 ,lrvaor in internacijo. Deuuuciauti, ki jih je pridobit kler, so začeli opravljati svoj umazani posel: Toda takih kot Vinka, Borisa in Franca niso omajale besede malodnšnežev, le pazljivosti je bilo treba. Saj so prisegli pred ljudstvom, da se bodo borili do zadnjega in brez. kompromisa. Začutiti delovanje OF je bila velika naloga naše trojke. Nasprotniku je bilo treba dati vedeti, da je izdajstvo najpodlejše delo. Hribi so sprejemali borce. Terenci so napadli italijansko patruljo iz zasede. Organiziran je bil napad sredi vasi na organizatorja bele garde. Radio OF. Okupator in izdajalci so besneli — racije, zapori, policijska ura. s Od kod vse to delovanje ban-ditov?c Okupator oboroži do zob »vaško stražo:. Prva postojanka bele garde v ljubljanski provinci je osnovana v Savljah. Komandant Cico zbere vso elito bodočih krvnikov. Bunker, iz katerega črpa Osvobodilna fronta propagandni material in orožje, stoji in skriva v sebi življenjsko silo za akcije. Omrežje vohunov raste iz dneva v dan. Pri racijah pokaže roka v avtomobilu na Borisa. Pošljejo ga na Rab, Franca zapro. Le Vinko se umakne. Bunker ga ščiti. Pri raciji ga iščejo — ni ga. Uro po tem že razbijajo jx> vratih Vinkove mame. »Kje imaš svoje bandite., — vpije italijanski seržent? Kje so Vinko, Lojze, France in Silvo Čebulj?« »Moji fantje so odrasli in hodijo svoja pota. Ki jim mar moja beseda« reče mati. : Povej, |xsica partizanska, »Kje imaš svoje bandite — vpije »Poiščite jih!« »Našli jih bomo in postrelili kot pse!« Toda Čebul jeva mama je za Lojza, Franca iu Silva dobro vedela, da morajo biti nekje v hribih, saj jih že ves mesec ni hilo domov. Res je, njeni sinovi so se lirahro bojevali. France, ali po partizansko »Fatur je hil borec Škofjeloške čete; Lojze borec 11. grupe odredov iu tudi Silvo — najmlajši — se je držal kot borec hrabro. lA*ta 194-2 je čedalje bolj zaostrovalo politično situacijo terena. Tedaj so se pokazala poštena in pogumna srcu, pa tudi kdo je izdajalec. Padle so žrtve na terenu in v partizanih. Prvo sporočilu Čebuljev! mami. Sin Franci — padel na Osovniku nad Škofjo loko junija (942. Mesec dni kasneje sporočilo, da je padel drugi sin Lojze. Materino srce plaka venomer. Kje je najmlajši sin Silvo? Nobenega glasu. Po mesecu dni zopet vest: Silvo ujet od Italijanov. Zaprt na sodišču v Ljubljani. Ne dolgo zatem je bila objavljena v »Slovencu sodba, s katero vojaško sodišče II. armade obsoja Silva Čebulja zaradi zločina, ker je zbiral živila za oboroženo četo, na dosmrtno ječo. Mati pluku. Le zadnji Vinko, ki ga skriva bunker, je svoboden. Srd in maščevanje sia nepopisna. Toda Vinko se. ne ustraši Zvečer se bunkerju 'udore vhod. Po skrivnih potih ga vodi pot do aktivistov. Material, ki je zbran, mora v hribe. Akcije zaščite se vršijo naprej. Žitna in sneg v januarju 194’ onemogočata Vinkovo aktivnost. Zabrisati sledi je težko. Vsaka stopinja v snegu ga lahko izda. Tako napoči tudi za Vinka usoden trenutek. Jesti je treba — bunker je mrzel sledi. Da, sledi. Vohuni — bela garda. Odkrijejo ga — po sledi v snegu. Že razbija na stene tolpa belogardistov. Premečejo in prestavijo vsako najmanjšo stvar, dokler ne zapazijo prav drobno črto vhoda vrat, Tu je, glejte! Zdaj te imamo .tiček! C u-ie se klic nu predajo. Odpri, svinja partizanska, sicer ti odpremo mi z hombami! Vhod je še vedno zaprt. Odstranite se s poda, da vržem bombo!« komandira vodja be-losrajčuikov. Vrže bornim. Silna detonacija. Vinku v bunkerju misli ne-nrestan<> uhajajo na samokres. Živega me ne dolu jo! Boš odprl, svinja, drugače zažgem« bajt« nad teboj!« Vinko se bori sam s seboj. »Za- V tel hiši v Savljah je živel Vinko Čebulj, ki so gn belogardisti mučili do smrli. Pri njem je bilo ilegalno skladišče za partizansko opremo in skrivališče za aktiviste dušim se, ustrelim se.« Misli se mrzlično spreletavajo. »Pobegnem morda jim pobegnem?« Zadnja misel ga prepriča, Odprl je vhod. Osem pušk in brzostrelk jr naperjeno v njega. »Roke kvišku!« Kot levi planejo na njega. »Ti že ne boš več partizani!, bandit!« Roke so zvezane, da kri sili izza nohtov. Obkoljenega od belogardistov in njihovega orožja, zvezanega na rokah in nogah odpeljejo v belogardistično postojanko v Savljah. Mučenja v tej belogardistični postojanki se morejo primerjati z najbolj inkvizitorskimi mučilnicami fašistov in nacistov. Tako pripoveduje živa priča Jože Rozman, da so mu obesili na spolovila težak kamen. Tudi Vinka je bilo slišati, kako ga strašno mučijo. Zadnje sporočilo o Vinku je bi jo objavljeno v »Slovencu; pod takim naslovom': Partizanski kolovodja Vinko Čebulj — ubit. Poročilo navaja dalje: »Iz Ježice pri Ljubljani je prispelo poročilo o pravičnem koncu zloglasnega vodje nočnih partizanskih napadov na tamkajšnjo okolico Vinka Čebulja . . . Prekanjeni komunist je zazidat klet tako. da je imel pol kvadratnega metra ozko odprtino. Odprtino je avtomatično odpiral s pomočjo premikajočega se vozička. V četrtek je hotel izrabiti nepazljivost dežurnega stražarja in pili na svobodo. Že je planil po stražarju tako. da je le ta moral uporabiti orožje in nevarnega pustolovca ustreliti.« Vse to pa je le kamuflaža belogardističnih krvnikov. Saj so I'nulje, ki »o ga videli in vedeli povedati, da je bil ves zmrcvarjen in tja so tun s kleščami odščip-ttili nos. T udi originalni d e' v11 •1 b>g *tMističnih zaslišanj v '-av^iah »peke je (udi nekaj. fl"v'sijo q..'"a Vinko. V veliki kangli i'u*uri in V0, opeko pa v cekarju in 'V lriiV(, .l’ \rko za knmuflažo ne-l! ', Z;' Ži’vVi' U. ' ''leti, kol da bi no-tuJ- .Oa, previdno je bilo L‘J. dni ‘l in ?c kamu Hirati. Te n° "ki S|., padili bunker. Seveda ,)"vi) zi(|a v' !"1.ometati in zakriti z?hu : ', . k«I smeti in cestnega okrov i,. /'krilo sveže zidanje. Še na '.'"Pravili V'V r l>,° Kotov. Pokrov " k°ies(.i|. „ "ko. da se je zapeljal ,|e , »osednji prostor. Fran- oo^i. .it, Snll!:,..,'sV‘.,"ata!:,V!osl.i,1? *iti, ""d v!Vo(|CL kamuflažo so potisnili so pokrov odmikali in m v:"J(l i...........KI'o »o poiisnnt Jpov s|,nil(. s "oioreznico in nekaj i" h" n kor ljudi in 51,' olitična j',lz'1 B' Fronti. Ofe o"1' naprej."’ 1,0rba ,)a ic s'o .t 'n,.1,,..1'', sv olunliliid fronta C , CKTMac,ia 1,1 loštm mrž- dala''"".iSevJiia !.r,J"i |e P" /oslogi ie- 2e 7!,lr'i aktivisiik >l l,‘r' lri,I>je d,-... f, v.ofJo previdnost. 'rJu jc marsikaterega Pred dvajsetimi leti je tudi v veselo dijaško življenje na bežigrajski gimnaziji udaril vihar vojne. Dijaki višjih razredov so z mnogimi prostovoljci pohiteli branit domovino, vendar so fašisti v nekaj dneh z ogromno premočjo uničili hivšo jugoslovansko vojsko in si osvojeno zemljo razdelili. Ranjen je bil naš narodni ponos, poteptane so bile naše osnovne človečanske pravice. Že v teh težkih aprilskih dneh je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je začela proti okupatorju neizprosen boj. Borcem za osvoboditev se je že v prvih mesecih j>o okupaciji pridružila tudi skupina dijakov bežigrajske gimnazije, ki so jo vodili mladi komunisti Stane Kerin. Jože Menih in Stane Žagar. Šola se ni hotela podrediti nadutim italijanskim fašistom, postala je zavod mladih revolucionarjev, ki so zbirali orožje za upor, rezali telefonske žice in ponoči trosili po ulicah letake s pozivom, naj sc ljudstvo okupatorjem upre. Že v letu 1941 je odšlo 10 di-iakov bežigrajske gimnazije v partizane. Prvi je padel v boju z Italijani sedmošolec Dušan Jagermnn, temu je sledila nova žrtev — osmošolec Frnist Belak, ki je izkrvavel nred ljubljanskim kolodvorom. Dijaki so šolskim knjigam priključili »Slovenskega poročevalca«. Večkrat so razobesili na gimnaziji uporniško zastavo, popisali avlo z gesli proti fašizmu in svečano proslavili 1. december v znak enotnosti in enakopravnosti jugoslovanskih narodov. Italijanske oblasti so izključile 8.1) in b. a razred IV. gimnazija, nakar so dijaki stavkali in so jih fašisti s puškinimi kopiti razganjali okrog gimnazijskega poslopja. Decembra 1941 so Italijani izključili tudi celotni 8. b razred IH. gimnazije. Brez spričeval so odhajali dijaki v življenje; mnogi so iz šolskih klopi odšli v gozdove, v ječe. v internacije. Naloge so morali reševati samostojno in mnogi so jih ocenili z lastno krvjo, Tu kri mladih revolucionarjev je napisala najbolj slavne strani zgodovine bežigrajske gimnazije. Spomladi 1942 je padel v votlini nad Savo pri Kranju dijak Stane Žagar, mladinski aktivist na Gorenjskem. Prav tako junaško je dal za svobodo svoje mlado življenje Stane Kerin, takratni sekretar SKOJ na HI. gimnaziji. Spomladi 1942. leta so ga na šoli Italijani aretirali in 12. maja v gramozni jami ustrelili obenem z drugimi talci. Na morišče je šel miren, bodril je sotrpine in do-, mačini na rob notesa napisal »Junaško vas imzdravlja Vaš Stane . Kljub strašnemu nasilju se je število partizanov nenehno večalo. Z H. grupo odredov je na Štajersko poleti 1942 odšel tudi četrtošolec Bogomir Cervan, ki je padel v boju z Nemci na Jelovici. Na Štajersko pa se je prebil s svojini bataljonom dijak Jože Menih — Rajko, ki je postal komisar slavnega Pohorskega bataljona. Januarja 194M je visok sneg onemogočil imliorskim borcem umik in bataljon je do zadnjega borca odbijal nemške napade. Vendar so tej tragediji sledili novi uspehi, saj pravica končno mora zmagati in zločin mora biti kaznovan. Spomladi |94'> so slovenski partizani slavili veliko zmago nad Italijani v Jelenovem žlebu, ki so jo pomagali izvojevati tudi bežigrajski dijaki. Mnogo gorja so Slovencem priza-dojali domači izdajalci, belogardisti in domobranci, ki so v Kristusovem imenu pretepali tudi naše dijake in jih pošiljali v italijanska iu nemška taborišča smrti. O prekletstvu izdajstva bi potožil tudi hrabri mitraljezec Branko Brelih, katerega s« domobranci ranjenega ujeli in sredi 1944. Iclu ustrelili v Podljubinu Poslednjič je Brankov pogled objel pokrajino Soče in tolminske hribe, naslednji strel je pretrgal življenje hrabrega borcu. Ohranjeno pismo dijaka Gorazda Modrijana priča, da naši dijaki niso odhajali v partizane zaradi pustolovščin, temveč so se zavedali težav in trpljenja in kljub temu odhajali na bojna polja. Želja po svobodi in pravici je bila v mladih srcill večja od bojazni pred smrtjo. Starši so bili v stalnih skrbeh za svoje otroke. Trepetali so, kdaj bo po skritih kurirskih poteh prišlo pismo, obrobljeno s črnim robom in naznanilo sinovo prerano smrt. Pa tudi taka pisma so morala uriti, V jeseni 1944 je padel na Kočevskem mehkočuteči nadarjeni dijak Lado Grbec. Ko sc je bližala osvoboditev, so fašisti v divjem besu, kor so vojno izgubili, pobijali slabotne pripornike. Sredi februarja 1945 sta postala njihovi žrtvi tudi dijaka Lovro ( im-oerman in Milenko Dominko, katerega so Netnci v Frankolovem obesili. Ko je konec aprila nacistična zver popolnoma oslabela, so esesovci začeli množično streljati ljudi po taboriščih. štirinajst dni pred osvoboditvijo so v I.andshutu na Bavarskem ustrelili Draga Napiižljana, ki je omagal ob selitvi taborišč pred prodirajočo Rdečo armado. Popolnoma onemogel se je napotil iz taborišča v Šleziji domov dijak Boris Trstenjak. Hrepenenje ga je gnalo nazaj med svoje domače, prispel pa je le še do Prago, kjer je zaradi izčrpanosti omagal in umrl. Materam so sc trgala srca v skrbeh za življenje svojih otrok. Koliko solza so pretočile v nočeh, ko spanec ui hotel prilil Mnoge so si odtrgale od ust. du s« lahko poslale svoje otroke v šolo. Sinovi so jim bili up in sreča in želele so le to, da bi otroci bolje živeli kot so one. Poda prav ti so šli v boj prvi m mladi borci so padali pod neiz-orosno roko smrti. Materina srca pa so vztrajna in so upala na vrnitev svojih sinov ter še danes ne morejo razumeti, da so bila oropana zu svo-ie najdražje, za svoje otroke. V štiriletnem narodnoosvobodilnem boju je samo z bežigrajske gimnazije 120 dijakov omahnilo v smrt. Boj vsakega je vreden opisa in spomina. Komaj so začutili kaj ie življenje, že iim je sovražna svinčenka prebila srce, neizmerno predano boju za svobodo in prtrvico svojega ljudstva. Ko je 9. maja 1945 nepremagljiva Ljubljana v cvetju in nepopisnem veselju sprejela svoje osvoboditelje, so (lijaki bežigrajske gimnazije prinesti na šolsko poslopje slovensko zastavo, izpopolnjeno z zlato zvezdo svobode. Zopet se je razlegal v soli vesel vrišč in le težak spomin na žrtve je kalil neizmerno srečo naše mladine. V glavne stebre —- nosilec bežigrajske gimnazije so vklesana imena 120 mladih junakov, da bo vsakdo, ki bo tu iskal znanja, vedel kako ležak je bil boj za svobodo in slovensko šolo. 4) ! teh junakov se bomo učili zvestobe do domovine, vztrajnosti nri delu. ljubezni do slovenskega >ezika, •iinaštva, ki ne okleva pred smrljo! lonn Kri/nar Zbot volivcev štev. 5 Stran 5 Ob letnem občnem zboru ObSS OD 973 ČLANOV DS dve tretjini neposrednih proizvajalcev Vedno večja aktivnost žena (Nadaljevanje s 1. shauil) sveta odvijalo normalno na vseh de- mek, Silvo Pajk, Anion Planinšek, l0'1"1' področjih. Takoj ob konstitu-Jelo Pršin, Miro Purger, Umu Rihar irai.'J" !>le"u,ma bo *ret>a proučiti Rudolf Rožič, Anion Smerajc, Edgar "'o/nosii razbremenjevanja funkeio-Salarnon, Miroslav Samardžija, Mar- *lariev siudikalne(ru sveta, da se Im>-lin Smodiš, Dušan ing. Trčel. Miro ' ]e-U lal,r.? 'i.,yeci' ,I,,e,r' Posvetili Trčič. Anica Valentinčič, Vinko Vr- "T v s-ndikald' Vsekakor bo ,>a bec. Janez Zakotnik. Jože Zadek Jo- t"1’" overila ^"1- DELAVSKA UNIVERZA, I.JUBLJANA-BEŽIGRAD bo priredila po 1?. maju seminar za pripravo kandidatov zn vpis na univerzo za: 1. PRAVNO FAKULTETO 2. EKONOMSKO FAKULTETO 3. FILOZOFSKO FAKULILIO (katedru za sociologijo) Program seminarjev ho na podlagi programov, ki jih je odobril Rektorat univerze v Ljubljani. Ueninn za posamezni predmet je 2.85K) din ter se plača ob vpisu, ki bo do vključno 13. maja pri Delavski univerzi, Ljubljana-Bežigrnd, Ljubljana, Smoletova številka 16-L Delavska univerza Ljubljan;--!! vivr d je na pobuda gospodarskih organizacij priredila v časti o ! 17. G > 2.'!. rotila dva * ‘mbiurjn o novih ekonomskih ukrepih v našem družbenem razvoju. Predavali so priznani strokovnjaki in družhcno-poliiični delavci. Seminarjev se je udeležilo okoli IšO ljudi. Nekateri so prišli na semianr iz Kopra, Kočevja, / gorja itd. Predavanj;« *o p ' li no magnetofon in d >-davili r ' ’ v grodivo. Na st*t i; Med predavanjem ing, Stojana Suhica življenje sebi, 'družini in vsej.iuaš' Skupnosti. ; ! i , J 1 V naši občini je v gospodarskih organizacijah od It.-tOO zaposlenih — T.tPO žena. V delavskih svetih je od KV)« člaiiOV '200 žena, ‘ V upravnih odborih ph 'Od 314 članov 43. V naši komuni je od 16.113 čin* -nov SZDL kar 8605.žena. V krajevnih odlmrih S/J >1, aktivno dela 45 žena, v občinskem odboru ,SZDb pu 11. V občinskem ljudskem odboru je - ■ od 87 odbornikov' to žena. V raznih svetili in komisi jub. odborih družbeno političnih organi/ncij in društev je preko 23 % ženil. J Družbeno upravljanje v šolstvu dobiva vse večji pomeli in vse važnejše naloge. Od 133 članov šolskih odborov je 44 žena. V občini je (>a 264 prosvetnih delavcev 212 žena. Po šolah iu vzgojno varstvenih uslnnovuh prevladujejo žene, ker to delo ženam bolj ustreza. Za Bežigradom smo med prvimi ustanovili stanovanjske skupuosb* ki so eden izmed vzvodov za reševanje na videz drobnih, toda perečih vsakodnevnih vprašanj družine. I’ri raznih komisijah v stanovaaj--kih skupnostih sodeluje od članov 33 žena. Tu hi morali noj'1 pot, kako pritegniti žene šc k intenzivnejšemu sodelovanju. Pride namreč mnogokrat do očitnega spoznanja. da je pomoč zaposleni ženi le še premajhna in premalo razvita. Zone, ki bi imele pogoje m voljo, da bi se strokovno usposobile zn višje kvalificirano delo in Inko izboljšale gmotno stanje svoje družine, imajo še vedno zaradi prevelike obremenjenosti z gospodinjskimi deli in vzgojo otrok omejene možnosti, da bi napredovale. I <>" udarjeno jc, da je potrebno ženO najprej razbremeniti gospodinjskega dela, kar je naloga predvsem stanovanjskih skupnosti in poskrbeli zn varstvo otrok, potem pa je šele mogoče misliti na njihovo strokovno usposobi janje. I gotovljcno je. da je v zadnjih ' letih im področju bežigrajske ob-Ji čine tem vprašanjem posvečena dokajšnja pozornost, kjtib temu pu "O potrebe še vedno velike. Gre predvsem za razširitev šolskih prostorom ia vzgojnih varstvenih ustanovi prostorov zn rekreacijo mladja1’-šolskih kuhinj, iišposoblrfef—zrtVn^" stvenc slažlic itd. Torej vse to. za kar so potrebna večja finančni', sredstva, ki jih je treba zagotovit' v (d)činskih letnih driiž.bcnili pl-'*-nih,- O vseh teh vprašanjih jo razpravljala občinska konferenco zena iu je na podlagi loga tudi izdelala konkretne sklepe ter naložiD nalogo komisiji za družbeno aktivnost žena pri ObL S/d)!.. (Iti ji končno formulira in skupaj z ostalimi sprovedc v življenje. Bojan Inkret STANE K C M A N St&nevanlslca skwpE®sf, gospodarska organfsaciia in komuna V dneh 7., 8. in 9. marca 1961 je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani V. kongres SZDL Slovenije, kateremu so prisostvovali 703 delegati in veliko število gostov. Člane SZDL naše občine je zastopalo na kongresu 14 delegatov. V razpravi po poročilih je sodeloval tudi naš delegat Stane Koman in govoril o aktualnih problemil, ki se pojavljajo z vedno večjim uveljavljanjem stanovanjskih skupnosti. Zaradi pomembnosti smo se odločili njegovo razpravo v celoti objaviti v našem glasilu. Nn obe poročili bi rad navezal neke misij o stanovanjskih skupnostih v odnosu na gospodarske organizacije in komuno. Stanovanjska skupnost je nujna posledica gospodarskega in v zvezi z n jim drtiž-beno-poliličnega razvoja. Spremembe in napredek v gospodarstvu zadnjih nekaj let so se morale odraziti tudi v potrošnji, doma. v družini. Imamo vse večje dohodke, toda manj časa za različna dela doma. Stanovanjske skupnosti so nam s svojo funkcionalno dejavnostjo pripravljene prema ca ti te težave. Iz le ra sledi, po mojem, da je stanovanjska skupnost v najtesnejši tz\ Zbo, vouvco/ povezavi s proizvodnjo, z gospodarskimi organizacijami, z delovnimi kolektivi. Mislim, da smo to povezanost doslej vseeno še premalo dokazovali in preplehko ugotavljali. Stanovanjske skupnosti so iskale, toda včasih niso našle skupnih poti, skupnih besed in skupnih interesov z gospodarskimi organizacijami. Temu je mogoče marsikje kriva preslaba orientacija sindikatov, pa tudi krajevnih odborov socialistične zveze na sodelovanje med stanovanjskimi skupnostmi in gospodarskimi organizacijami. Stanovanjska skupnost Boris Kidrič v občini Ljubljana-Bežigrad je na primer povabila vse gospodarske organizacije svojega območja na posvetovanje o načinu sodelovanja, vendar se je odzvalo temu vabilu le 10% gospodarskih organizacij. Ce je tako še kje, in mislim, da je, bi se i/, tega lahko zaključilo, da so si delovni kolektivi in stanovanjske skupnosti kot neka organizacijska telesa še tuji, da se medsebojno še ne jemljejo dovolj resno. Iz tega pa ne bi smeli zaključiti, da delovni kolektivi in gospodarske organizacije ne razumejo skupnih komunalnih potreb. Cc zaprosi za pomoč občinski ljudski odbor in gredo sredstva posredno v korist stanovanjskih skupnosti, je odziv vsako leto boljši, V občini Bežigrad so delovni kolektivi v teh letih dali iz skladov skupne uporabe kakih 130 milijonov dinarjev, in to predvsem za negospodarske investicije, za objekte družbenega standurda. Ta ponedeljek pa so številni predstavniki gospodarskih organizacij naše občine soglasno sprejeli instrumente za združitev nadaljnjih 104 milijonov dinarjev. Proizvajalci se vsepovsod zavedajo, da so jim potrebne šole, tako osnovne kakor tudi strokovne, da so jim potrebni zdravstveni objekti, prav tako trgovine, obrtne ^l•*lllg^'. ceste, parki, kinodvorane. Delavci in delavke pa imajo tudi družine in družinski člani prav tako potrebujejo te usluge. V občini Bežigrad je n. pr. 10,100 |)n i-'rrh v gospodarskih organizacijah. Vzemimo, da ima vsak zaposleni samo še enega družinskega člana, pa dobimo 20.200 oseb, vezanih na proizvodnjo. Vseh prebivalcev v občini oa je 26.000. Kdo »o-tem rabi objekte in službe družbenega standardu!' Odgovor je kot nn dlani. Proizvajalci in njihovi ožji elani družine. Res je tudi. da veliko delavcev vsak dan prihaja v občino od drugod in da jih veliko iz občine odhaja drugam, vendar v bistvu to — mislim — ne spremeni te ugotovitve. Poglejmo pa, od kod pride ini-cintivu za izgradnjo novih objektov in organizacijo novih služb! V občini Bežigrad pride iniciativa skoraj brez izjeme s terena, od potrošnikov, pa čeprav preko stanovali iških skupnosti in Socialistične zveze. Potrošnik zahteva objekte družbenega standarda m vsi samoupravni organi na terenu ga podpirajo. Zahteva jc naslovljena na Komuno, na samoupravne organe ljudskega odbora. Mislim, da to ni slučaj, ampak posledica težnje proizvajalca. ki stremi za tem da ustvarja čimvečji dohodek v svojini podjetju. Ce bi se ta zahteva naslovila na podjetje ali če bi to zahtevo postavil proizvajalec v podjetju. bi na neki način zmanjševal dohodek podjetja, ki pripada delitvi. In vendar je jasno, da bi zahteva morala hiti naslovljena predvsem na proizvodnjo, na podjetje, kajti sredstva se ustvarjajo le tam in nikjer drugje. 1’oleg tega pa ljudje v proizvodnji s svojimi družinskimi člani najbolj občutijo pomanjkljivosti v komuni. Pre-n •kateri kolektivi se /e tudi zaveli ijo, da je njihova realna plača t Ivisna od konkretne situacije, od konkretnega stanja v komuni. Ni vseeno, ali imaš brivca pred nosom ali pa sc moraš peljali k njemu z. avtobusom. Starši otrok v Stožieah morajo plačevati mesečne vozovnice po 600 din za svoje šoloobvezne otroke, ker v Stožieah nimajo osnovne šole. Vsi taki izdatki zelo zmanjšujejo renluo plačo delavca in uslužbenca. Torej je proizvajalec direktno in materialno zainteresiran, da živi v dobro urejeni komuni in zalo ni več vprašunjc. ali je dolžan prispevali za to ureditev ali ne. Vprašanje je le. koliko lahko pri-peva in kako: z delom, materialom, nn enkrat, v Irun-šah itd. Dajatve gospodarskih organizacij. ki so predpisane, ne rnslejn luko kot proizvodnja oziroma dohodek in potrebe. Pravzaprav stojimo na stališču, da proizvajalci sami razporejajo čimvečji del ustvar- jenih sredstev. Zahteva družbe, ih* gospodarske organizacije prispevajo za skupne komunalne polrebe še nekaj več, kot so obvezne daj*1' Ive, je ob večjem dohodku, ki ij111 ostaja na razpolago, tudi ulenielj4]! na. Utemeljena pa je liuli zn rad’ direktno materialne zainteresi'0' nosti proizvajalcev samih. Mislim, da lahko v zvezi s razumemo tudi ustanovitev skIn< za skupne potrebe gospodarskih ganiz.ncij. Ka j pomeni »skupi'<' Mislim, da sem spadajo tudi , /inski člani delavcev, pa tudi l|s "jj benci javne in državne uprave-sicer ne proizvajajo, skrbijo P11- ‘ lahko proizvajalci nemoteno d*’ 1 jo. Nimam v mislih samo iislužlH cev ljudskega odboru, pač pa P"'j vsem zdravstveni kader, prosve ^ kader in podobno. Ce menimo- 1 . so nekateri kolektivi dali (h)se< J liremalo iz skladov skupno u|,0,‘ be. potem je gotovo del krivde tem. ker bi morali dajati, ne da ^ vedeli, zakaj se bodo njihova j'1' _ siva uporabila. Mogoče je ' zrok di v tem, da je komuna j, sredstva za objekte, brez kub1 bi proizvajalci še lahko P0lrP/ ,r Skratka, vzrok je tudi v tet". V smo se s proizvajalci premalo 1 ’ žuli. L p f To vprašanje sem začel zalo. mislim, da mora sklad skupne rabe postati glavni vir sredstev G n novaiijskih skupnosti, ne pa " | ;r vir sredstev ljudskega odbora, ‘j kor je to bilo n. pr. doseilaj 1^ "us. Mislim, da nima pomena. I-1'.,., štev gospodarskih ni vaaizuei I . negospodarske investicije ,, dolgo združevali v občinskem rila in poleni graditi razni ^ jekte za proizvajalec (>zh<'ma stanovanjske skupnosti. ( eln 111 Žulit deMli hilelilln« Glavno vodilo za sestavo programom za družbeno-ekonomsko vzgojo Na tretji upravnega, odboru Delavske univerze. Ljubljana-Beži-8tad, ki je bila H), aprila, so nu-vzoi-i najprej poslušali izčrpno po-ničilo o drnžbeno-ekonoinski v»go-ji, ki ga je podal vodja 2. oddelka DU Drago Dol e žal. Močan razmah dtužbeno-ekonomske vzgoje Najprej se je dotaknil pomena taksne vzgoje za družbeni razvoj, nato pa karakteriziral področje z,n ov»»i us*anovitve DU (september J8, Jtmi pa je bilo na njih 2.000. ^ tovariš Doležal je potem go-urit o pomanjkljivostih tistega ča- sa, ko je večji del vso to in še ostalo vzgojo »usmerjala: ena oseba in ni mogla biti kos Halogam., ki, so. stale pred novo i tl st i t n ei j o. ki se je borila še z začetnimi težavami. Ko je govoril o finančnih vprašanjih, je poudaril, da so se sredstva, ki so 'jih 'kolektivi namensko vplačali, vabila tudi za vzgojo v interesnih krožkih za člane SZDL. šolo za starše, osebne izdatke, režijo celotnega zavoda itd. Za ta čas je dal ObOSZDL le 400.000 din dotacije. Treba je bilo najti ob reorganizaciji zavoda nova sredstva za realizacijo pogodb z delovnimi kolektivi Dol tega je bilo krito z nadaljnjo dotacijo Občinskega odbora SZDL, ostalo pa se skuša realizirati s sredstvi, ki jih zavod ustvarja z lastno dejavnostjo. Ko je govoril Drago Doležal o dm/beno-ekonomski vzgoji v času po 1. maju 1960, se je najprej dotaknil organizacijske sheme in jo obrazložil. V 2. oddelku Delavske univerze Ljubljana-Bežigrad so naslednja delovna področja: Oddelek za družbeno-ek o nmsko vzgojo pri DU Komisija za vzgojo pri Občinskem sindikalnem svetu Vodja 2. oddelka 1. odsek za vzgojo v delovnih kolektivih Vetij a odseka Seminarji za DS m UO Predavanja 'Vzgoja v OO ZK 2. odsek na. sedežu DU Vodja odseka . Seminarji, tečaji Predavanja 3. odsek za vzgojo na kmetijskem področju Vodja odseka Seminarji za KZ Strokovna predavanja Kmetijska predavanja v Dolu pri Ljubljani V Tovarni barv v Doiu — ]UB je čuti noč in dan brnenje strojev. Na drugem koncu pa so si okusno uredili dvorano, ki jo uporabljajo poleg kina prebivalci Dolu tudi za druge prilike. V dvorani je nameščen tudi televizor, ob katerem se zlasti mladina rada zbira. Ob zimskih večerili je sem zaneslo tudi marsikaterega starejšega vaščana. Dvakrat so bila v tein prostoru predavatelji še ustno pomenih, jih judj predavanja bežigrajske delav-poslušali na predavanjih itd., nato s,ke univerze. Januarja je ing. Mi-pa' začeli s predavanji za manjše lella Lek š a nova iz Kmetijskega skupine ljudi. Takih predavateljev instituta LRS predavala o sadjar-ima delavska univerza doslej 7. šivu, predvajali pa so tudi diapozi-Se vedno je problem glede upo- tive Februarja pa je bilo uspelo rabe ponazoril pri predavanjih, predavanje o koristnosti čebel v Večina predavateljev le-teh še ni- najem gospodarstvu m so navzoči, .. .elanov, zadovoljni z izvajanjem predava- R a zen honorarnega vodje oddel- KJSS, MT?- bi , dela na tem področju še 10 davateljeve zamisli i,. nato skuša Urnika mmm nmmm predsednike 'sindikalnih, podružnic, <0 P<><'' de?i kar največ o medu. drugih sodelavcev. V 1 OhO. letu sta bila prirejena s i; ... so bili zelo zadovoljni, da so lahko v ciklusu predavanj obdelali vso perečo problematiko in so izrazili željo, du bi bilo takih seminarjev še več. ročje primanjkuje sredstev. Ko so odhajali proti 11. uri po- O bodočih nalogah je porečeva- noči domov, je bilo še vediio čuti tovarni enakomeren ropot... V šolo za ki jo je priredila d i' i žbe no u p ra v 1 j a n j e, ulila delavska univer- lec dejal: 1. Delavska univerza bo nadaljevala z vzgojo v delovnih kolektivih in stremela, da bi bile v senoni ____ ____ l<)(>t/l<)62 realizirane vse sklenjene za IPtrt). leta, se je prijavilo 40 pred- pogodbe, predavanja kvalitetna in sednikov delavskih svetov in uprav- po želji kolektivov, nih odborov iz gospodarskih orga- 2 prirpjenih bo vee intenzivnih ni/acij. Poslušali so 1> predavate-Ijev in reševali nekatere praktične r * probleme i/. svojih kolektivov, pri- a) 2 šoli zn druzoeno upravlja- na, ki je bila po oprav Kili ta večer sostvovali pa 'so tudi eni seji Ob- nje (v Črnučah in za Bezigrndoml. pri sosedi, je tarnala nad grdim b) seminarji o novih ekonomskih deževnim vremenom m pristavila, ukrepih v našem družbenem raz- c]a se bo to verjetno odrazilo na vojn, letošnji letini. , . .. .. .. . c) seminarji za vodstva sindikal- Mladež, ki se je zbrala pred la tudi z realizacijo predavanj po n(, (,|.'ranizacije prosvetnim domom, se ni dosti me- ...:K ......* ^ č) seminarji ža sekretarje pod j e- "•'» ™ f.f ^i je lizal bele snežne tij i„ vodje splošnih cok-inriev 1-se. Podila se je okrog .n nestrp-itd. 3. Prirejenih bo tudi več družbe Sola za življenje v Beriče em V mrzlem februarskem večeru je bilo v Beričevem čuti tu in tam pridušeno govorjenje o običajnih kmetijskih problemih. Starejša že-šoli za družbeno upravlja- na, ki je bila po opravkih ta večer pa činskega ljudskega odbora ter napisali seminarsko nalogo. Delavska univerza je nadaljeva- deiovnili kolektivih, za katere so bile sklenjene pogodbe že v študijski sezoni 1939 tiO. Sklenili so tudi na osnovi novih programov, ki so bili sestavljeni na osnovi želja (le- no čakala, da bi ji odprli vrata. V domu ta večer ni bilo ravno prijetno. . . , , - Velika, mrzla in slabo razsvetlje- Skupnj je bilo v tem času oprav- žu DU za določene panoge gospo- na (|v,orana jc dajala videz nečesa lovnih kolektivov, nove pogodbe, nu-ekonomskih predavanj na sede- Ijenih v delovnih kolektivih sk >- darstva. raj 300 predavanj. Glede vzgoje v OO/.K v delovnih kolektivih 'se je OhK /K odločil, da z ozirom na nizek staž članov seh. le-ti predelajo v nekaj letih program politične šole, pri čemer jim 4. Na kmetijskem področju ho odbijajočega, kar pa se jc spremenilo v pravcati živžav mladih tanin deklet, ki so se odločili ta prirejen seminar za KZ in več stro- tov kovnih in ostalih predavanj po va- večer slišati čim Več >o. odnosu med fantom in dekletom«. 3. Večja skrb bo posvečena sesla- Kor so se že nekajkrat zbrali na nroiramn vzeoie za sezono predavanjih sole. za /J vi jen je za Na kmečkem področju je bilo po (). pri(j0l,Uj bodo tudi v bodoče gg',|'(’.van. to^n^ono J prcjšnjih m»-'.'1i prirejenih \ec predavanj o bar največ sposobnili predavateljev n .i... sSSKSTJKlS??! '""''"■now E,;.n j0 bila na Ježici in v Črnučah. Pri teh _ , i i i i J .. iii-- 7. (dede ponazoril bodo poskrbe predavanjih so predavatelji upo- .............I. -i.'..r.„i: i« n V% 1 1 • 1 1 1 flilik.it / I t • > v. / lil- t”b,idlLWrilu lFill,U'- clii,1,,>/iii‘ delali primerna and,vizualna sred- 'like itd.). , • iti- siva /a vecin-o predavateljev Diago Doležal je povedal tudi. da je bilo pridobljenih za pre- l>0 poročilu o davaiija po L maju 1960 za dražbe- ski vzgoji in razpravi, v kateri so preveč dovolil in komaj je še’ preprečil, da ga ni soseda oplazila po način, da bodo »-kiišali iz- glavi. Profesor Jo/e V. je znal pritegniti njihovo pozornost. Skoraj dve uri so ga pazljivo poslušali, nato družbeno-ekonom- pa je sledil še daljši razgovor. Ve-" ' ... Jiko so hoteli vedeti in, če ne bi •' ■'' --------------— Delavsko univerza Ljubljana-Bežigrad je v študijski sezoni 1960/61 !re(!il« buli 4 šole zn življenje zn odraščajočo mladino v »TOPS-u«, tud' “eSUljl,<'> n« L gimnazjii in v Beričevem. Trenutno se je začela 1 ^ Ze ’• šola za mladino v »Tubi«. Na sliki: tudi na predavanje o m,: Odnos med fantom in dekletom, se je v Beričevem zbralo, kot vedno, čez 60 fantov in deklet no-ckonomsko vzgojo /e 70 preda- sodelovali skoraj vsi člani uprav- bilo že tako pozno, bi se prav go-vatcljev. od katerih jih je v tem nega odbora in odobrili poročilo, so tovo pogovorili še o marsičem, pri času predavalo že 36. razpravljali še o zaključnem raču- čemer pa seveda tudi smeha ni Veliko truda je bilo vloženega S nu za 1960. leto in proračunu DU manjkalo, struni vodstva DU za pridobivan je za 1961 in ju sprejeli. Ko je eden ’ od organizatorjev iz mlajših predavateljev, ki so se pri- Po poročilu in razpravi o vzgoji vodstva mladinske organizacije zu- javili na razpise. Ti so svoja pre- v bivši črnuški občini so predlagali, klenil prosvetni dom, mladina pa dovanja napisali, pregledali pa so da bi dobila DU Ljubljana-Beži- se je razšla in le tu in tam obstala jih izkušeni starejši predavatelji, grad ime po narodnem heroju ka- še v manjših grupah, je nastopil dali svoje pripombe, da so jih v ne- kem znanem in razpravljali še o prejšnji mir, ki je značilen za to sli v svoj tekst, sc običajno s temi nekaterih drugih vprašanjih. prikupno vasico. Iztok (,l>iek'a' 'k' ' sredstvi kolektivu tc iiost l' Kradi stanovanjska skup-v • Kradi naj jih kolektiv sam, novaC4nc-i*,,m sodelovanju s stn-skui)n, 0 skupnostjo v okviru težk() 'Ia Peogruma. Seveda jc to rofju bestuviti tam, kjer na pod-sP,,"hir C i vlogo. Podu takih iiinnj ' Jsk'l' sknpnosli je vse /"delov ' ',l> ,f> razumevali je in Ivichi Uujno prinesel s seboj. Niisj,, bi napačno čakati nanj. le S() ■ j aiornjo politične sile. si-— in *' K|'čne /veze in sindikata doseči - j,r<'Prieevan jem in vzgojo sb'gu. 1111 Of1'išnjo realizacijo ti- zi"iiK|i '|r '' kasneje zaradi pove- di is(()V(.(rilz"f ,s proizvodnjo, zaru-eev , ■ "osti interesov proizvajal-buli ri si potrošnikov prišlo v, ‘"b" "«l sebe. "akii/i|j(. to, k.ir sem povedni. Vn.ijsk jjj Mejo orientacijo stano-l"1 !tatijz11ej'i 11 p n os ti itu gos|Knlarske bremena , "lislim prelagati se mi, ,|a . Iuillena na rame. zdi pa ^Pekliva Sl>danji razvoj in per- bo oriei,.. n/<' "a nekoliko drngae-bosti, kot VJ" s,n'."''anjskih skuj)-daj Vsai . ° I" bilo občutiti dosc- |)r«v |n, ; "taterialuem smislu, če- \ ‘"m pogle(?„Sformii I ntožuosn 1 j a komunam več- II uti je . za r!li° guspodar-pddien,,., V 'je obvezno odvajnti '"a Bi-ži r1!.,i"'.'b iiint enotam ()b-2' Bl1 iskitn'' i1'' ^v"i‘ui šestim sta-/'otiral' "" '» "a- 'dslva so Se'0 0'.l)0 »bnarjev. la ni-oeito obrestovala. V dpbrib dveh letih so stanovanjske skupnosti organizirale 26 servisov s 87 uslužbenci. V teh servisih jc poleg orodju in strojev za mehanična, inštalaterska, zidarska in mizarska delu še 16 pralnih strojev in 38 drugih gospodinjskih strojev. Tega ljudski odbor sum z istimi sredstvi v istem času prav gotovo ne hi mogel napraviti, /ato bo ljudski odbor še nadalje zainteresiran na materialni pomoči stanovanjskim skupnostim, vendar jc problem v tem. ker je ta pomoč spričo potreb in programov stanovanjskih skupnosti veliko prema j h na. Naš ljudski odbor je ves čas jemal stanovanjske skupnosti kot pomočnika pri realizaciji osnovne naloge komune, t. j. splošnega gmot-negn in kulturnega dvigu svojih občanov. Vse to, kar so v dveh, treh letih napravile naše stanovanjske skupnosti, bi bil sicer dolžan napraviti ljudski odbor sum, potemtakem je torej ljudski odbor zainteresiran nu širjenju iniciative stanovanjskih skupnosti. V zvezi s tem je ljudski odbor dolžan pomagati stanovanjskim skupnostim pri njihovi notranji organizaciji in na njihovem vsestranskem usposabljanju. Moral hi biti celo zainteresiran, da štipendira kadre za delo v stanovanjskih skupnostih, saj se izven krajevnih odborov in izven stanovanjske skupnosti ne dogaja in ne odvija ničesar več. Mi smo na primer za stanovanjske skupnosti poleg vseh socialnih podpor prenesli tildi vse otroške varstvene ustanove skupno s finančnimi sredstvi. Ker je vzgoja in vzreja otrok tudi skrb družbe, skupnosti, mora biti komuna še kako zainteresirana, da te ustanove vodijo sposobni ljudje, pravi ljudje. S štipendijami je mogoče lake ljudi zagotoviti. Sodelovanje ' med stanovanjsko skupnostjo in komuno se nadalje najbolj otipljivo' .odraža v sodelovanju med organi stanovanjskih skupnosti in organi ljudskega odbora. Pri nas sveti ljudskega odbor vabijo ipredstavnike organov stanovanjskih skupnosti na svoje seje po vseh važnejših vprašanjih. To sodelovanje se je v dveh letih lepo razvilo. Do kontakta pride včasih na iniciativo ljudskega odbora. večkrat pa da iniciativo stanovanjska skupnost. Do takega sodelovanja mora priti — mismn — zaradi tega, ker so bili sveti ljudskih odborov izvoljeni pred tremi leti. ko današnjih stanovanjskih skupnosti še ni bilo čutiti in ko tako širokega družbenega samoupravljanja še nismo imeli. Ob dejstvu, da mora svet klicati zastopnike komisij stanovanjskih skupnosti, pa nehote ugotavljamo, da v svetu sede predstavniki terena. ki ne poznajo problematike in zastopniki stanovanjske skupnosti, ki so s problematiko dobro seznanjeni. Mislim, da tukaj nekaj ni v redu in da bi morali svete sestavljati tisti predstavniki s terena, ki problematiko najbolj poznajo. To pa so elani komisij v okviru stanovanjskih skupnosti ali v okviru krajev nih odborov. Mislim, da hudo nove volitve v ljudske odbore in v njihove organe. ki stojijo pred nami. šle verjetno to pot: če bo razvoj šel to pot. potem vprašanje odnosov med komuno in stanovanjsko skupnostjo ne bo več tako kritično vpraša- nje, kot je bilo ali pa je morda še kje. Vprašanje odnosov in sodelovanja pa ne zajema samo člane'orga-s. nov stanovanjskih skupnosti in komuno. Dobri odnosi med njimi še pe zagotavljajo dobre politične situ a C i j e na ter.eini. Družbeni razvoj je dosegel tak napredek, da so se za samoupravo začeli zanimati ne samo člani različnih samoupravnih teles, ampak tudi večina drugih volivcev. Ta napredek, ki ga je močno čutiti tudi v naši občini, je prinesel s seboj problem, kako vsem zainteresiranim postreči s podatki, sklepi, možnostmi in uspehi komunalne in stanovanjske skupnosti. Rešitev tega problema je v pravočasnem obveščanju volivcev o vsem dogajanju v komuni. Nekatere naše stanovanjske skupnosti so v zvezi s tem problemom že začele izdajati svoje biltene, na primer Stadion, Savsko naselje, prav tako pa je občinski odbor Socialistične zveze že začel izdajati svoj časopis //.bor volivcev. 7, biltenom ali časopisom lahko na preprost in razumljiv način posredujemo vsa važna dogajanja v komuni vsem volivcem. ki jih to zanima. Seveda je pri izdajanju takih publikacij zelo važno, da se objavljajo podatki in posredujejo mnenja, na osnovi katerih bo določeni samoupravni organ ali skupina državljanov, na primer /bor volivcev, šele sprejel sklepe, lahko dal priporočila, ne pa da se posredujejo stvari v obliki, da nanje ni več mogoče vplivati. Z bilteni in časopisi je Socialistična zveza odločilno priskočila na pomoč vsem samoupravnim organom. tako ljudskemu odboru kot ostalim na terenu. Mislim, da jc pomoč Socialistične zveze stanovanjskim skupnostim nihala, da je bila enkrat večja, drugič manjša. Formiranje slano v arij sk i h skupnosti je bilo res delo odborov Socia-lisiične zveze. Takrat je Soeiirli-siičiui zveza vložila mnogo truda v zvezi s pojasnjevanjem in organizacijo. Potem pa, ko so se v stanovanjski skupnosti začela pojavljati materialna vprašanja, so se stanovanjske skupnosti orientirale na ljudski odbor. Socialistična zveza pa je več ali manj opazovala ali kritizirala boljše ali slabše sodelovanje med stanovanjskimi skupnostmi in komuno. Seveda, to ni moglo iti dalj časa, kajti ob vse večji aktivnosti samoupravnih organov na terenu je politična dejavnost Socialistične zveze nujno potrebna, sicer pride do neprilik, ki so se morda določen čas pokazale v obliki stagnacije na področju dela stanovanjskih skupnosti. Ta situacija pa se že popravlja, kar dokazujejo tudi publikacije stanovanjske skupnosti in odborov Socialistične zveze. Lahko predvidevamo, da bomo doživeli nov kvaliteten napredek stanovanjskih skupnosti, ki se bo odražal v organizaciji različnih služb, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih in drugih — vse zaradi lepšega in bolj prijetnega življenja državljanov. Zbor volivcev Stran 7 Štev. 3 POGOVORI Z VOLIVCI in odgovori na vprašanja z zborov volivcev (Nddal je vanje s 4. strani) nikovulnice pri Hromcu na Titovi cesti blizu gostišča Angelca, ker ne požira meteorne vode in poplavlja dvorišče. 1‘rosili so tudi, da bi komunalna komisija občine izvršila ogled, kje naj bi bila določena nova cesta proti podjetju KAMIN z željo, da se to cesto tudi zgradi. Odgovor: V zvezi s pritožbo na Elektro Ljnbljana-mesto smo naprosili to podjetje (tov. ing. Jesiha), naj da pojasnilo o tem, kaj namerava sedaj ukrenili. Ta nam je pojasnil, da se bo transformator gradil. Vendar pa se tudi podjetje želi razgovarjati s krajevnim odborom o tej lokaciji ter ga prositi za sodelovanje pri iskanju najboljše rešitve. Tudi glede lastnika je podjetje za zakonito postopanje. Potrebno je torej skupno razumevanje in čimprejšnja navezava predlaganih stikov. Komisija občine si bo ogledala tudi ponikovalnico pri Hromcu kot tudi traso za novo cesto prti KAMINU in o tem pripravila poročilo in predlog za rešitev Svetu za komunalne in gradbene zadeve. NADCORICA: Vprašanje: Zbor volivcev je predlagal, naj bi se popravilo ponikovalnico pri Kodermanu, ker ne požira vode in poplavlja cesto ter uvedla krožna avtobusna zveza Ljubljana — Črnuče — Šentjakob — Sneberje — Ljubljana. Odgovor: Svel za komunalne in gradbene zadeve je pripravljen preskrbeti sredstva za ureditev poniko-valnice, delo pa naj organizira sam krajevni odbor. Prav tako bo oddelek za komunalne zadeve seznanil podjetje Ljubljana-1 ratisport o uvedbi krožne avtobusne zveze iz Ljubljane, vendar bo rešitev odvisna od rentabilnosti krožne' proge same. TOMAČEVO: Vprašanje: Sprejet je bil predlog za škropljenje ceste skozi Tomačevo in Jarše s protiprašno emulzijo. Zbor volivcev ni sprejel predloga za uvedbo krajevnega samoprispevka za nadaljevanje del na vodovodu v višini št) "/o skupnih sredstev za nadaljnji del te investicije. Volivci tudi želijo, da /e zgradi kanalizacija v »dolinic, kjer se oh večjem deževju nabirajo večje količine vode. Predlagali so, naj podjetja, katerih delavci stanujejo v barakah, napravijo red ali pa povrnejo škodo, ki jo povzročajo delavci s tem, da hodijo na delovna mesta preko njiv in uničujejo posevke. Za stanovalce barak ob Savi pa naj bi se, prvenstveno poskrbelo za nova stanovanja tistim, ki tam stanujejo že izpred vojne. Predlagali so namestitev tabel na cestnih križiščih za omejitev hitrosti motornih vozil. Odgovor: Perišče je začel graditi krajevni odbor iz sredstev, ki mu jih je dodelil občinski TO Črnuče. Tudi letos bo imel krajevni odbor svoja sredstva. Svet za komunalne zadeve zato predlaga, da krajevni odbor nameni ta sredstva prvenstveno za dograditev že začetega perišča. Lokacijska odločba za novo trgovino je sicer pripravljena, niso se pa razen začetnih podatkov začeli izdelovati načrti. Načrti bodo letos izdelani, ne bo pa v tem letu sredstev za gradnjo samo. STOZ1CE: Vprašanje: Volivci predlagajo ureditev Ulice padlih borcev zaradi vse-večjega in varnega prometa oz. preusmeritev prometa iz te ulice, sicer pa omejitev hitrosti motornim vozilom do 10 km. Nedograjena hiša ob Titovi cesti, last Urbanije, naj se proglasi za provjzorij in nameni za zdravstvene potrebe. Občinski LO naj bi tudi proučil problem prostorov stanovanjske skupnosti in njenih servisov. Odgovor: Cestišče v Ulici padlih Imreev ho v najkrajšem času popravljeno. Preusmeritve prometa iz te ulice ne bo mogoče izvršiti. Pač pa bo prometna komisija občine proučila možnost omejitve hitrosti motornih vozil in pripravila predlog za najboljšo rešitev. Svet za zdravstvo se strinja s predlogom, da se nedograjena hiša oh Titovi cesti, last Urbanije, proglasi za provizorij, prevzame od graditelja in nameni za zdravstveno službo ter temu primerno preuredi in dopolni. Vendar doslej lastnik še ni pristal na to, da bi zidal drugod. Izjavil pa je, da se ho o tem odločil potem, ko mu bo znana razsodba Vrhovnega sodišča. Občinski LO je stanovanjski skupnosti Stožice že v letu 1959 stavil na razpolago v Mali vasi dva lokala v nacionalizirani stanovanjski hiši. Tell stanovanjska skupnost ni prevzela, zaradi česar so bili pozneje dani v najem drugemu koristniku. Ker je naselje razdrobljeno na male individualne hiše brez poslovnih lokalov, obstajajo le majhne možnosti za rešitev toga problema. Vendar pa se bo ObLO še nadalje zavzemal za uspešno rešitev tega predloga. po Linhartovi cesti. Prav tako bo del proračunskih sredstev za vzdrževanje parkov in nasadov občine Ljubljana-Bežigrad, ki odpade na Savsko naselje, na predlog zbora volivcev razdeljen tako, da bo z njimi razpolagal novo ustanovljeni servis za komunalno izgradnjo. Predloga zbora volivcev, da naj se prečrpovalne naprave plačajo iz komunalnega prispevka, sredstva proračunskega prispevka za ta namen pa dodelijo stanovanjski skupnosti za povečanje dotacije, Svet za komunalne zadeve ni mogel sprejeti, ker je prečrpovalna naprava negospodarska investicija občine, ki je ni mogoče graditi iz sredstev komunalnega prispevka. Na sektorju, kjer bo ta prečrpovalna naprava, pa sploh ni komunalnega prispevka (V Stoži-cah ob Savi). Iz letošnjih razpoložljivih sredstev je občinski ljudski odbor namenil 20 milijonov dinarjev za domove stanovanjskih skupnosti. Svet za finance je obravnaval to priporočilo, da se znesek poveča, vendar ni mogel najti zadovoljive rešitve. Vsako povišanje bi prizadelo drugo potrebo, ker so bila vsa sredstva, razen nujnih rezerv, že razporejena. Zmanjšanje rezerv pa bi lahko ogrozilo redno financiranje letošnjih potreb, zalo priporočilu ni bilo mogoče ugoditi. SAVLJE-KLEČE: Vprašanje: Zadružni dom naj se čim prej prenese v lastništvo KUD Savlje. Costo skozi Savlje naj se ob popravilu tudi napne. Odgovor: Predlog v zvezi z Za- družnim domom je v obravnavi pri ObLO, rešitev bo izdana predvidoma v enem mesecu. Cesto skozi Savlje bo uprava za ceste popravila, zahtevali pa bomo, da jo tam, kjer je penetracija popolnoma odstopila, tudi napno. BEŽIGRAD: Vprašanje: Investicijski znesek za trolejbusno progo do Črnuč naj bi se vložil le kot posojilo podjetju Ljubljana-Transpori. Odgovor: Pega ni mogoče izvršiti, ker podjetje ni zainteresirano na podaljševanju prog, ker so deficitne. Podaljšek proge je v interesu občine in volivcev iz Črnuč, gradil pa se bo predvsem s prispevki gospodarskih organizacij. STADION: Vprašanja: V Triglavski ulici naj se uvede stalna trolejbusna postaja. Volivci so soglasni z ureditvijo parkirnega prostora ob Stadionu, vendar ugotavljajo, da bo prostor promajheu zlasti v času športnih prireditev. Gradnja šole v Stožicah naj ima prioriteto pred trolejbusom v Črnuče, ki ne bo rentabilen. Uredi naj se najbolj prometni cesti — Vodovodno in Podmilščakovo, stranske ulice (Ptujska, Triglavska in Koroška) pa naj se za večji promet zapro. Povečajo naj se sredstva iz proračuna za telesno vzgojo in svet Svobod. Odgovor: Svet za komunalne zadeve se bo zavzel za to, da bo uvedena pri Triglavski ulici stalna trolejbusna postaja, glede parkirnega prostora pa pojasnjuje, da je ta namenjen predvsem za tovorne avtomobile, ob takem času pa ho prostor tudi za osebne avtomobile. Trolejbusna proga se bo gradila le s prispevki gospodarskih organizacij, ki jih združujejo v ta namen, in to predvsem iz Črnuč samih. Hodnik na Vodovodni cesti ho urejen še letos, Podmilščakove pa zaradi pomanjkanja sredstev ne bo mogočo letos urediti. Za povečanje dotacije telesni vzgoji se je Svet za finance zavzel tako, da jo v ta namen iz lastnih presežkov povečal dotacijo zu 2 milijonu dinarjev in s tem upo- števal predloge volivcev in sklepe kongresa telesne kulture. Ni pa zaradi pomanjkanja sredstev mogel ugoditi predlogom za večjo dotacijo svetu Svobod. BORIS KIDRIČ: Vprašanje: Zu ureditev otroškega igrišča naj se iz komunalnega prispevka dodeli dotacijo v znesku 350.000 dinarjev. Odgovor: Svet se strinja, da so uporabi komunalni prispevek, zbran na terenu Boris Kidrič, za izgradnjo otroškega igrišču v višini 350.000 dinarjev, če bo tega uspelo zbrati od zavezancev. Zbori volivcev - proizvajalcev Zbori volivcev —- proizvajalcev so se v razpravah omejili predvsem na predlog družbenega plana in proračuna. Tega so vsi soglasno potrdili. Obravnavali so tudi nekatera vprašanja s področja komunalnih služb, združevanje sredstev gospodarskih organizacij za negospodarske investicije itd, Na večji del teh vpra-* šanj smo odgovorili že zgoraj. Prosimo zainteresirane proizvajalce, da poiščejo ustrezne odgovore v tem poročilu. Zbor volivcev v volilni enoti TKG in 'PUBA je razpravljal o podražitvi stanovanj. O tem sedaj ne moremo dati še zadovoljivega odgovori. Vsekakor je pričakovati v prihodnosti povišanje stanarin, ker sedanje niso vsklajene z dejanskimi. cenami novih stanovanj in ne ustrezajo drugim zahtevam. Volilna enota Ljubljanske mlekarne je predlagala, naj se preimenuje Tolstojeva ulica v Mlekarsko ali podobno. O tem predlogu bo moral razpravljati pojirej še zbor volivcev volilne enote, v katero spada ta ulica, kakor tudi svet za splošne in notranje zadeve. Hitre rešitve na tu predlog ne bo mogoče pripraviti. »P&Jt&ži kaj znaif« ČRNUČE: Vprašanje: Volivci so ponovili zahtevo, ki je bila že večkrat prej obravnavana, da podjetje JAMBDR (»opravi kanalizacijo za površinske vode in poškodovano cesto. Ker so nekatere ceste IV. reda slabo vzdrževane, so predlagali, naj bi se odločil prednostni red vzdrževanja glede na to stanje. Cestna razsvetl java naj bi se rekonstruirala skupno z uvedbo trolejbusne proge rlo Črnuč. Cestni ovinek pri Miklavcu nuj bi se čim- I omacevo in jar.se je v planu upra- , • U , " ve za ceste; sredstva za to pa so za- ‘J Odgovor: Podjetju J AiVIBOK bo dal oddelek za komunalne zadeve ponovni nalog, da uredi jionikaluico in popravi cesto, in določil skrajni rok za to izvršitev. Tudi za vzdrževanje cest bo tu oddelek izdelal po sklepu seje sveta za komunalne zadeve prednostni red vzdrževanja. Cestna razsvetljava bo rckoi. truirana po izgradnji trolejbusne proge tako da se bodo svetlobna telesa opirala na nosilce trolejbusnega omrežja. Ker ni dovolj sredstev za vse [»otrebe, letos ne bo mogoče izravnati cestnega v Stožicah gotovljena v občinskem proračunu. Ker zbor volivcev ni sprejel predloga za krajevni samoprispevek za vodovod, je svet za komunalne zadeve sicer povečal občinsko dotacijo za ta lamen za t milijon dinarjev, moral pa je zato za isti znesek zmanjšati dotacijo za dograditev gasilskega do-nu. Drugih virov sredstev za ta namen ni bilo mogoče |>oiskati. Prav tako l»o posebna komisija ugotovila, kako rešiti kanalizacijo v »dolini« in > tem pripravila predlog Svetu, vendar zaradi pomanjkanja sredstev te investicije letos ne bo mogoče upoštevati. Oddelek za komunalne in gradbene zadeve se bo obrnil na jn-i-zadeta jiodjctja, katerih delavci iz barak delajo škodo na njivah in od njih zahteval tako rešitev, kot jo predlagajo volivci. Tudi občinski LO tarejo skrbi, kako rešiti stanovalec barak tako ob Savi kot v drugih krajih občine in je trdno odločen začeti reševati ta problem. Za reševanje tega problema pa so potrebna velika finančna sredstva, s katerimi sedaj še ne razpolagamo. Vendar je za reševanje tega problema potrebna tudi skrb podjetij, katerih delavci stanujejo v teh barakah. Le s skupnimi napori vseh bo mogoče sčasoma odpraviti ta j»roblem Vprašanje cestnih znakov bo proučila komisija za ceste ObLO in pripravila predloge zn .pravilno rešitev. ŠENTJAKOB - PODGORICA: Vprašanje: Zbor volivcev je prosil zn dodelitev sredstev zn dograditev perišča v Šentjakobu. Obenem pa je stavil vprašanje, kako je s trgovino v Podgorici. Štev. 3 Stran 8 Zbor volivcev ovinka pri Miklavcu. Z merodajnimi organi bomo skušali doseči sporazum o omejitvi brzine skozi Cr-«..*^ SAVSKO NASELJI Vprašanje: Sredstva Koioaiiainega prispevka, ki so določena za ureditev zelenic okrog stolpnic in za javno razsvetljavo Linhartove? ceste naj se namenijo za komunalno ureditev tega naselja. Proračunska sredstva, ki so namenjena za parke in nasade, naj se prenesejo na stanovanjsko skupnost. Volivci so vornšali, ali občina res plačuje »SNAGI« račune za čiščenje Majaronove in Serkove ulice, ker teh ni še nikoli čistila Zahtevali so, naj bi se sredstva'pi 'računskega presežka za prcčrpovalno jiapravp smatrala le kot posojilo, ki nuj bi sc naknadno krilo iz komunalnega prispevka. Povečala naj bi se tudi dotacija za domove stanovanjskih skujinosti. Odgovor: Svet za komunalne zadeve je sprejel predlog zbora volivcev v Savskem naselju, da se sredstva komunalnega prispevka, predvidena za ureditev zelenic okrog stolpnic in za javno razsvetljavo Linhartove ceste, smejo uporabiti za komunalno izgradnjo Savskega naselja oziroma za ureditev športnih in otroških igrišč. Zato letos še nc bo mogoče napeljati cestne razsvetljave iSESiAiL,..... • 1^11111111^'.. ii Na oddaji »Pokaži kaj /.naš« v Stožicah so nastopili tudi Cajiulajši DPD »Svoboda« Stožico-Jožica je priredila že štirikrat v sodelovanju z ostalimi organizacijami in društvi na njenem območju uspelo odda jo I»od naslovom »Posavci, pokažite, kui znate!« Trud, ki so ga vložili v uspešno izvedbo prireditve, ni bil zaman, kajti zvrstilo se je čez 2«H) nastopajočih, gledalcev pa je bilo na vseh prireditvah 1300. Med nastopajočim smo opazili 7-letne otroke, ki so se predstavili z igranjem na violino, blokflaute harmonike, klavir, s petjem popevk in narodnih pesmi itd., in odrasle vseh starosti. Nastopila jo tudi 62- letna Marija Spcnde, mati 7 otrok, s svojimi pesmimi. Lojze Fretiuien pa je igral na 200 let staro harmoniko itd. \'a četrti izborni oddaji, ki je bila 2. marca, so bili najuspešnejši: pesnika Murija Spende in Jernej Repovž ter harmonikarski zbor DPD »Svobode« Stož.ice-Ježiea. Zmagovalcu so izročili fotografski aparat, darilo ObO SZDL Ljuhlja-na-Bežigrad. Osnovni namen, pritegnit' čimveč prebivalstva v članstvo DPD »Svobodo« in vzbuditi večji interes za kullurno-zabavno življenje, je hil popolnoma dosežen. Zlasti «o uspeli pritegniti s temi oddajami v društvo vebko mladine. Zn trud gre organizatorjem, ki so sc namenili s tem načinom svojega delu držati stalno vez z nastopajočimi. saj bodo podobne prireditve organizirali spet v jeseni, vse priznanje in bi bilo prav, če bi našli čimveč posncimilcev. Tudi sicer ima to društvo lej’ program. Letos bodo vložili največ napora za kar najveličastnejše proslavljanje 20-lelnice vstaje in bodo poleg programa zn svoje območje sodelovali na vseh večjih prireditvah " občinskem in okrajnem merilu. I Na zaključku pevske revije je zapela mladina vseli l>c'i srni škili šol 9. in 12. aprila je nastopilo v festivalni dvorani za Bežigradom in Zadružnem domu na Črnučah, v počastitev 20. obletnice vstaje preko !-00 pevcev pionirjev in mladincev. Nastopilo je 16 različnih pevskih zborov iz vseh osnovnih šol in I. gimnazije. Prnvtnko je nastopil na Črnučah tombiiraški orkester DPD Svobod” Bežigrad in Osnovne šole Mirana Jarca pod vodstvom F. Volfa. Združeni mladinski zbori osnovnih šol in gimnazije so mogočno zapeli za zaključek ob spremljavi fanfar Glasbene šole Fr. Sturma v festivalni dvorani za Bežigradom Radovana Gobca »Pesem mladine« in na Črnučah isto pesem skupno z orkestrom DPD Svobode Črnuče. Na prograindi so bile slovenske ljudske, umetne in partizanske pesmi. Prireditveni odbor je vestno vodil priprave za to revijo že od začetka šolskega leta ter tudi strokovno pomagal zborovodjem, da je ta revija tako lepo uspela. Pohvale vredno je, da so posamezne šole zlasti Osnovna šola Boris Kidrič tako množično zajela učence k petju, saj je od 1000 učencev te šole nastopalo preko 600 pevcev in gre posebna zasluga Francu Mileku. Starši in občinstvo so obakrat do zadnjega sedeža napolnili obe dvorani, zlasti festivalno dvorano, ko je celo zmanikalo. vstopnic. S tein so dali vse priznanje pevcem in zborovodjem, ki =c vlo- žili ogromno truda za tako uspele revijo. , . Strokovna komisija je izbrala izmed nastopajočih 3 mladinske pevske zbore za okrajno mladinsko revijo pevskih zborov, ki bo v Ljubljani v mesecu maju. Tu bodo izbrani pevski zbori za republiški ir zvezni pevski festival., ki bo v Ce lin. Program prireditev oii 29 letnici liudske vstaje Občinski odbor SZDL Ljnbljana-Bey,igrad bo organiziral ob 20-letnici ljudske vstaje skupaj z ostalimi družbenimi in gospodarskimi organizacijami tele prireditve: 27. april — ustanovitev OF: Proslava na Gospodarskem razstavišču — proslavo organizira Glavni odbor SZDL Slovenije. t. maj: Vojaška parada združena s civilnim sprevodom. Udeležba vseh družbenih, gospodarskih in političnih organizacij. Sindikalne podružnice in družbene organizacije bodo interno prirejale manjše proslave. > 24. junij — Občinski praznik: Občinski praznik bomo začeli praznovati žc 23. junija zvečer, zaključili pa 2š. junija. V teh dnevih sc bodo vključile v proslavo vse družbeno politične organizacije. n) Društva za telesno vzgojo priredijo meddruštvena in mno-žična tekmovanja: b) Izlet v Dražgoše; c) Večje meddruštvene gasilske vaje; Č) Predstava v gledališču; d) Svečana seja vseh odbornikov, članov družbeno političnih organizacij, po seji pa je predviden kulturni program; e) Na teritorijih KO SZDL priredijo posamezne organizacije lokalne proslave. 4. julij — Dan borca: Velika proslava na Rašici. Na tej proslavi bodo 'ode ovale vse organizacije naše občine: ZB NOV, DPD Svobode, go dci, ZROJ, LMS. DPM itd. Proslavo na Rašici bodo organizirale občine šiška, Kamnik in Bežigrad. 22. julij — Dan vstaje: Veliko zborovanje in manifestacija na Trgu revolucije in proslava v Tivoliju. Vse stanovanjske skupnosti skupaj s KO SZDL in DIT' ter ObLO organizirajo posebne komisije, ki bodo imele nalogo, da skrbijo za olepšanje in ureditev našega mesta. 22. december — Dan JLA: Svečana prireditev na Gospodarskem razstavišču. Zbližanje pripadnikov JLA in prebivalcev naše občine. OBČINSKI ODBOR SZDL Bi zapiski so nastali dva dni pred t. majem., ko sem v petek popoldne obiskal nekaj delovnih ljudi za Bežigradom ki so mi rade volje spregovorili o nekrfterih svojih »malih« problemih. Vse je bilo že v zastavah, sončno vreme pa je verjetno primomoglo, da so bili skoraj vsi, ki sem jih to popoldne obiskal, nasmejani in. če se bolje izrazim že kar nekam majsko razpoloženi. Petnajst let nktivistike OF in SZDL Poldka SAJOVIC, ki je že 15 lot poverjenica KO SZDL, od zadnjih volitev pn opravlja še dolžnost blagajnika KO SZDL Bežigrad, je nekam nezaupljivo pogledala v mojo beležko in povedala, da ni ravno večjih problemov pobirati članarino, če znaš k ljudem pristopili. Njo pa imajo radi tudi zato ker dela še v koniisiii zn cncinlna vprašanja žili v njihovem dolgoletnem aktivnem delu v organizacijah SZDL in da so bili ves čas od osvoboditve najmočnejša voz med vodstvom in članstvom SZDL. na koncu pa jim je čestital k 20-letniei ljudske vstaje in zaželel vesele prvomajske praznike. Aktiviste so se razšle, dvorano-pa je napolnila mladino, ki se pripravlja za svoje nastope v glasbeni sekciji DPD Svobode Bežigrad. Član Svobode že 1925. leta O teh pripravah mladine za nastope je pripovedoval Viktor Dole-žan. blagajnik DPD Svobode Bežigrad in še pristavil, da se jim obljublja prvi nastop v Bokalcah pri Ljubljani, če bodo seveda marljivi in se dovolj pripravili. To je tudi najbolj delovna sekcija in bodo polagali prve dni junija tudi izpite. Tovariš Doležan, ki je poleg pred- dini, sem se napotil pu titovi ecs proti Ježici. 63.000 knjig izposojenih v 1960 letv Alenka Zupanova, upravnica bežigrajske občinske knjižnice, jf imela polne roke dela. V dobrih 2( minutah se je zvrstilo v okusni urejenem prostoru, ki ga jim j< odstopilo GP Bežigrad, kakih ž' vnetih bralcev. Upravnica je povedala. da knjižnico obišče dnevni povprečno SO ljudi, ki si izposodijo okoli 200 knjig. Največ berejo le poslovne katerih je v knjižnici okoli 5000. sledijo mladinske in poljudno znanstvene knjige. Najbolj so seveda brane kriminalke in vse novitete. ki pa jih z ozirom na zelo nizek proračun, nimajo veliko. V nadaljnjem razgovora, jti ji potekal seveda kar med delom ir so nekateri, ki so zbirali knjige tudi prikimavali, sem zvedel, da si zelo želijo pisalnega stroja da sc pri svetu Stanovanjske skupnosti, čeravno si nekateri čisto neupravičeno delajo utvare, kakor jiravi sama. ker ne zaslužijo podpore, k je namenjena res najbolj socalno šibkim. še 18 jih je prišlo to popldue v dvorano DPD Svobode Bežigrad: lončka ZUTIAN. Anica CAMZE, Marija SAKNFT. Roža ŠIŠKA. Francka lili IN. Karla TENOVŠEK. laika MIHEVC, Franja SOREl Emilijo K ER KOC. Leopold N ABEGOJ. Ana SLANA Ivanka PREŠA. J-ose-pino ( I PON. Tone' KRAPE/. Tone SMODE! Ana |ANCAR. Inliia Gl-RARDON*in Valentina AJl.EC. To so 15-letni poverjeniki KO 5/Dl Bežigrad, ki se smejoč to popoldne ' obujali spomine na dni revolucije, večina je bila že med voj-iio aktivisti OF.. in povojne dni. ko so skupaj z ostalimi delovnimi Bežigrn | 'ani orali tzv. ledino m veliko pripomogli k današnji stopnji razvoja tega dela Ljubljane. \'jiliovo krnmlianje jo prekinil z nagovorom predsednik KO S/.DL Bežigrad Martin GOLOB, ki je dejal da v nnenu KO S/DL vse tojil-o jiozdnivljn in ima tn prijetno dolžnost. da jim izroča skrenmn priznanja za njihov trud, ki so gu vlo- pred 1. majem sedmka Nandeta Koprivca, vsako popoldne v pisarni, kamor se zatekajo člani za najrazličnejša pojasnila. je povedal, da je bil v Svobodi že )925. leta. V Šiški je bilo to neke vrste shajanje delavcev, ki so se na najrazličnejše načine kulturno izobraževali. Udejstvovali so šf v telovndhi. ki je sprva sjiadala IVAH STIH v Svobodo, dramskih krožkih, petju itd. Najbolj obiskani pa so bili seveda tradicionalni družabni večeri kjer se je zavrtelo staro in mlado. Po krajšem kramljanju s tovariši. k~i so to popoldne pripravljali pripadnike predvojaške vzgoje pred občino v Parmovi ulici za prvomajsko parado, razgovorom s tovarišem Vladislavom Mrakom, inšpektorjem P! I ki imajo svoj sedež nad občino. m je povedal to in ono o nji-liovih problemih od kar imajo 9 podjetij v Sloveniji svojo skupnost, ki združuje 4"00 poštarjev in ogledu orožja, ki so ga pripadniki JLA razkazovali pred GR radovedni mla- prejcli lani l.OOO.tKD din dotacije občini pa vrnili v obliki izposoj ni ne 700.000 din in tako praktične prejeli 900.000 din, s čimer so morali kriti osebne izdatke za tr uslužbenke, nabavljali knijge itd Pravijo, da je bilo to premalo ir upajo, da jim bo ostala letos vsa izposojnina. Največja problema sla zamudni ki in uničevalci knjig. Pokazali si mi knjigo, iz katere so bile potrga ne skoraj vse slike. Zdaj čakajo ne C. D. iz Topniške ulice, da bo za radi svoje pustolovščine kupil novo knjigo. . Še nekaj pripomb na delo UO ir že sem odšel z beležnico naprej. Tatvine koles, perila, kršilci nočnega miru in cestno-prometnih predpisov, najveeji problem uslužbencem LM Uslužbenec LM Ignac Korošec ki službuje v LM že 12 let in jc prišel pred nekaj meseci iz resorne (Nadaljevanje na 12. strani) Zhot voavcev štev. 3 Stran 9 SKORAJ 2 MILIJARDI S kakšnimi sredstvi bo letos razpolagal ObLO in kako jih bomo uporabili? Viri sredstev Skupaj Proračun 1961 Prorač. n res tiči iški Sklad presežek 1960 sklad za šolstvo Cestni Sklad sklad za kis Plan porabe: Dejavnosti drž. organov in zavodov 525.603 221.318 12.968 265.300 24.650 Gospodarske investicije 238.044 222.444 Investicije v družbeni standard Kom. izgradnja in vzdrževanje 368.580 6,700 26.000 44.200 134.000 kom. naprav 420.453 106.900 7.000 53.015 10.41» Stanovanjska izgradnja 282.370 282.370 Rezerva 104.078 26.782 1.000 4.284 5.350 1,939.128 361.700 46.968 279.743 314.850 10.4t0 441.020 Dejavnosti drž. organov in zavodov Prosveta in kultura 271.467 5.600 265.300 Socialno varstvo 30.300 29.500 Zdravstvo 21.200 21.200 Drž. uprava in splošni stroški 101.427 99.907 1.5C0 Obveznosti iz posojil, vračila 30.841 27.TU1 23.130 Sjdošne in notranje zadeve Dotacije 5.200 5.300 SZDL 13.000 11.000 2.000 Ostalim družb, organizacijam 15.243 14.275 968 Skladom , 1.750 1.750 Zavodom 2.375 2.375 Za novoletno jelko Stan. skupnostim 800 809 in kraj. odborom 12.000 2.000 10.000 525.603 221.318 12.968 265.300 24.650 Gospodarske investicije Potrošniške center v Savskem naselju 21.460 21.460 v Vojkovi ulici 25.684 25.684 Obrtniški center v Sav. naselju 70.400 54.800 Trgovina v Črnučah 6.800 6.890 Posojilo OLO za kmetijstvo 20.400 20.400 Tonosa 6.400 6.400 Soča 7.000 7.000 Tela Elektrosignal 12.(MO 15.000 12 000 15.000 Avtomehanika 15.000 15 000 Hrast 6.000 6.000 GP »Bežigrad« 8.000 8.000 Kij iičavničarstvo 3.000 5.000 Instal.-klep. delavnica 6.000 6.900 Kavarna Bežigrad 4.000 4.000 Modna oblačila 7.800 7.800 Pekanfa Črnuče 400 0)0 Umetni kamen 1.708 1.700 Nadzor gradenj 1.000 1.000 Sk n na: 258.044 222.444 Obveznosti Komun. prispevek Zcfrružena sredstva 1%0 Združena sredstva 1961 Občinski rezervni sklad Sklad /.a štipendijo Sklad za varstvo otrok Odobrena dotacija Odobrena posojilu Iskana posojilu mestnega vodovoda in plinarne 41.600 26.000 60.000 S 567 800 15.600 30.000 12*).352 57.662 228.694 i! 000 9.00« 3.500 23.476 41.000 1.800 26.000 ItM.UUO 9.000 567 800 3.r>(H) 69.076 41.000 1.800 567 300 567 800 15.600 15.600 Investicije v družbeni standard Osnovna šola Stožice Sola v Sav. naselju — telov. Sola Ježica — greznica Telovadnica šole in Partizana Ježica 70.000 90.000 300 2.0 2.000 Osnovna šola Črnuče Otroški vrtec Sav. naselje — oprema Otroški vrtec .Črnuče — oprema Otroški vrtec Stadion Novi otroški vrtec Sav. naselje Pionirski dom Savsko naselje Otroška in športna igrišča Savsko naselje Domova slan. skupnosti 47.0 300 600 3.090 20.000 2.000 It.680 20.000 20.00 J Civilna zaščita — oprema Gasilski dom Tomačevo " !() 700 3. >00 3.(M Gasilski dom Nadgorica 1.000 * Zdravstveni dom Bežigrad Otr. kolonija Novi grad Okrevališče ZB v B&njoiah 90 .KM 1.000 4.000 * 000 Obč. zv. za telesno kulturo — oprema S!"" 2.1)00 368.580 6.700 11 '■"S 30.600 300 13.000 40.000 60.00' 1,000 31.000 500 600 3.000 20 0-.K) '> 'VH II (> 60.000 1.000 44.200 134.000 41.680 26.000 60.000 Kom. m v/Oi/.evanje koiiifiiialiiili nujiruv Vzdrževanje in vef-ja popravila- cesi Vzdrževan je l^inulizaci je Vzdrževanje snai?« V/.drž. javne razsvetljave V/drž. parkov in nasadov Geodetska dela. Programi in načrti Trafopostaja Beričevo Ureditev Navja Prečrpovalna naprava Vodovod Savlje, Kleče, Tomačevo Zbiralni kanal A 1 Kanalizacija Vojkove c. Gradnja ceste in kanalizacija Triglavska cesta Javna razsvetljava Jakšiceve, Trstenjakove, Pletersnikove c. Konzumni vodov. j>o Rodičev! c. Ureditev Smoletove, Livarske, Pletersnikove in Keržičeve c. Rekonstrukcija Jakšičeve, Trstenjakove, Pletersnikove c. Novogradnja ceste v Črnučah Izdelava hodnika v asfaltu v Parmovi ul. Prispevek za Savsko cesto Gradnja hodnika na Titova c. o.060 22.000 7.000 3.300 15.000 3.000 t .000 3.00(1 5.40u 130.000 10.250 9.700 3.000 952 8.800 19.600 2.860 4.396 2.000 1.154 23.476 11.000 1.800 3.500 44.000 4.142 24.373 24.500 420.453 Stanovanjska izgradnja Bločna gradnja 240.170 Vrstna gradnja 25.000 Individualna gradnja 17.200 Skupaj 282.370 29.000 2,000 22.000 7.000 4. rtn> 24.000 106.900 ..,(90 1.000 * 0»» 4.142 24.373 24.500 7.000 53.015 1.000 76.000 10 250 9.750 3.000 952 8.809 19.600 2.860 4.396 2.000 1.154 10.410 129.352 240.1. c 25.000 17.000 282.370 44 000 44.000 30.000 30.000 30.000 23.476 11.000 3.500 1.800 3.50(1 23.476 41.000 1.800 OBČINSKI PRORAČUN sprejet na zadnji seji ObLO Dohodki in izdatki 'Na 3. seji obeh zborov Občinsike-ljudskega odbora Lj ubljana-Bc-žigrad. ki j(' bila 1-t. aprila l*)()!. sta bila sprejeta tudi družbeni plan in proračun občine za 19il. leto. Objavljamo pregled dohodkov m izdatkov ter izdatkov po posamez- nih področjih, kakor tudi osnutek finančnega načrta sklada za šolstvo ObLO, za kar so bila izločena sredstva iz .8. dela predloga proračuna za leto, ki smo ga objavili v 2. številki. Dražb^iii pro7vod in narodni dohodek 1. Uspehi, ki jih je doseglo gospo- vanju danih smernic dosežen nn-darstvo v naši občini v letu 1960, slednji porast družbenega proizvo-nam zagotavljajo, da bo ob upošle- da in narodnega dohodka: v 000 W bri-z ŽIT in PIT. 24.876 26.313 37.170 105.8 141,3 Osnufek finančnega načrfa SKLADA ZA SODSTVO ObLO LJUBLJANA-BEŽIGRAD ZA LETO 1961 A. DOHODKI: L Poglavje - PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA 1 Proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev iz gospodarstva............... 54,825 2 Proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev izven gospodarstva.............19.223 Skupaj 1. poglavje..................... 74.050 2. Poglavje — UDELEŽBA NA OBČINSKIH DOHODKIH 3 L SKUPNI DOHODKI: 1 Proračunski prispevek iz osebnega dohodka iz gospodarstva ................................ 95.596 2 Proračunski prispevek iz oseb. dohodka izven gospodarstva ................................ 55.453 3 Dohodnina od kmetijstva..................2.236 4 Dohodnina od samostojnih poklicev ...... 9.086 5 Obe. doklada od kmetijske dejavnosti .... 2.413 6 Obe. prometni davek od maloprodaje.......4.694 7 Obč. prometni davek od alkoholnih pijač . . . 1.202 8 Prometni davek zasebnikov......................5.106 9 Prometni davek vrednotnic........................ 14 10 Upravne takse ................................1.350 11 Prometni davek od piva in žganja............... 736 Skupni dohodki ............................. 155.686 i II. POSEBNI DOHODKI: 1 Davek od osebnih dohodkov ........ 2.603 2 Dopolnilni proračunski prispevek..............15.464 3 Obč. doklada od kmetijstva — obč. stopnja . . . 4.555 4 Obč. doklada ostalih poklicev.................16.245 5 Obč. prom. davek od alkoholnih pijač (nad 5 oziroma 10%) 3.712 6 Obe. prometni davek od proizvodov.............34.191 7 Občinska taksa.................................2.505 8 Davek od tuje delovne sile.....................4.772 9 Dohodki uradov’ in ustanov...................... 252 H) Ostali proračunski dohodki................ . 839 Skupaj posebni dohodki........................85.114 SKUPAJ VSI DOHODKI...........................314.850 B. 1 2 3 4 5 6 IZ D A T K I : I. DEL - OSNOVNA DEJAVNOST Ljudska knjižnica.................... 2.707 Predšolski zavodi: 1 Otroški vrtec Bežigrad . . « < ...............7.940 2 Otroški vrtec Stožice ..... ..................3.200 3 Otroški vrtec Savsko naselje.............. . 7.720 4 Otroški vrtec Jelka......................... 1.000 5 Otroški vrtec Črnuče......................... 2.592 22.452 Samostojni zavodi (šole) 1 I. Gimnazija Ljubljana........................ 2 Glasbena šola Franca Sturma šišk a-Bežigrad . . 8.500 3 Glasbena šola Domžale Mengeš................1.500 4 L osnovna šola Vita Kraigherja Ljubljana ... 25.558 5 2. osnovna šola Vita Kraigherja Ljubljana . » . 33.768 6 Osnovna šola Mirana Jarca Ljubljana ..... 412.357 7 Osnovna šola Borisa Kidriča Ljubljana .... 44.147 8 Osnovna šola Ježica...........................8.268 9 Osnovna šola Stožiec..........................3.693 10 Osnovno šola Črnuče..........................14.392 It Osnovna šola Dol pri Ljubljani................7.170 12 Osnovna šola Šentjakob ob Savi............... 2.191 239.686 SKUPAJ OSNOVNA DEJAVNOST.......................... 264.845 H. DEL - INVESTICIJE Gradnja t Osnovna šola Stožiee........................ 30.000 2 Osnovna šola Črnuče......................... 13.000 43.000 Oprema 1 Osnovna šola Ježica............................ 300 2 Otroški vrtec Savsko naselje................... 300 3 Otroški vrtec Črnuče . ........................ 600 1.200 SKUPAJ INVESTICIJE................................. 44.200 lil. DEL — Režijski stroški Režijski stroški..................................... 200 Skupaj 111. 1>E1......................... . 20ck-tor odvzel v poslovalnici Trgovskega podjetja »Rožnik«. Idubbana Titova BELINKA tovarna elektrokemičnih izdelkov Belinka, tovarna elektrokemičnih izdelkov stoji ob vznožju nizkega griča na levem bregu Save v vasi Šentjakob. Od središča Ljubljane jo loči dobrih 10 km. Lega sredi skrbno urejenih polj in travnikov daje še poseben poudarek njenim visokim, belim in arhitektonsko dovršenim zgradbam. Ta kraj je zahtevnim pogojem lokacije v vsej Sloveniji najbolj ustrezal, saj so govorili zanj vsi makro-lokacijski elementi (bližina elektroenergetskih virov, zadostna količina talne vode, dobre prometne zveze, strokovni kader in drugi). Tovarna je bila ustanovljena že v 1948. letu, v celoti pa opremljena šole 1957. leta, ko je začela s poskusno proizvodnjo. Tovarna je zgrajena za proizvodnjo vodikovega peroksida kot osnovnega izdelka; ta baza pa ji narekuje razvoj v smeri proizvodnje ostalih peroksidov, organskih in anorganskih. Belinka spada v skupino bazične kemične industrije, proizvajalca surovin, torej industrije, ki ne proizvaja za široki trg, ampak le za industrijo. V pogledu opremljenosti je to tovarna s pretežno avtomatiziranim Proizvodnim procesom. Oko obiskovalca ne bo zlahka zasledilo delavca, funkcija tega je v glavnem le nadzorovalnega značaja. Proizvodnja vodikovega peroksida ie komplicirana, zahtevna in pogojena z mnogimi okolnostmi pa je morda to razlog, da se danes proizvaja le v šestini vseh držav. cesta št. 86, 9 vzorcev moke tipa 400 in 3 vzorce moke tipa 1000, ker je ugotovil, da je bila grenkega okusa in zatohlega duha. Vseh 12 vzorcev moke je bilo poslano CHZ v analizo. Moke tipa 400 — bele je bilo v poslovalnici v 9 vrečah, 435 kg, moke tipa 1000 — črne pa v 2 vrečah in predalu, skupno 250 kg. Iz izvida CHZ je bilo razvidno, da so vsi vzorci moke pokvarjeni, z odločbo štev. 06/2-Too-31/31-6! od 28. marca 1961 pa prepovedan vsak promet in razpolaganje s 435 kg bole in 250 kg črne moke v poslovalnici na Titovi cesti št. 86. Moka se bo porabila za živinsko krmo. Trgovsko podjetje »Rožnik« je bilo predano Okrožnemu javnemu tožilstvu v kaznovanje. Vrednost vseh za ljudsko prehrano izločenih živil je 136.000 din. Prav bi bilo, da o tem prizadeti in tudi ostali delovni kolektivi resno razmislijo. S. Zabeleženo (Nadaljevanje na 9. strani) šole, je na Postaji LM za Bežigradom že 8 let. Stanuje v Mali vasi na Ježici, kjer si ureja že nekaj časa hišo, da bo potem prijetneje njegovi družini, ki trenutno še trpi zaradi pomanjkanja prostora. Tovariš Korošec ima svoj okoliš, kjer ni sicer nekih posebnih problemov, ima pa kljub temu dovolj dela. Po dva ukradena kolesa na teden, največkrat seveda zaradi nepazljivosti lastnikov izpred gostilom, ukradeno perilo, kalilici nočnega miru, prometnih predpisov itd. mu dajo kljub temu dovolj dela in ga hčerki Cvetka in Greti, ki hodita v osnovni šoli na Ježici, zolo pogrešata. Tudi to popoldne je bil v službi. S komandirjem sta mi povedala, da jih priprave za prvi maj zelo zaposlujejo. V Kuverti so brneli stroji... Med brnenjem pa sem pokramljal z Lojzetom Sojerjem, strojnikom, ki je ravno popravljal stroj, na katerem dela Amalija Kic in naredi do 12 000 vrečk, tokrat za lučke. Takoj smo bili pri delitvi dohodka in DS. Potožila sta, da pravijo nekateri, da jim bodo; že itak tesme norme, »stisnili« ker jih baje preveč presegajo. Če jih presegata ta dva, jih upravičeno. Saj je to popoldne teklo z njunih čel in naših razgovorov je bilo že po nekaj minutah konec, kajti stroj je stekel in bruhal na stotine majhnih vreč, ki bodo že čez nekaj dni velika sreča naših malčkov, ko se bodo zadovoljni obračali po figurcah na njih. Mislim, da tedaj ne bo prišlo nikomur od nas na misel, da sta ravno tisto vrečko naredila Lojze in Amalija. Zaželel sem jima srečen 1. maj. Nastopil je večer. Tako sem našel pri Astri le nočnega čuvaja Florjana Šancarja, ki opravlja to delo od 1958. lota. Povedal mi je, da bo v maju podjetje praznovalo 10 obletnico, da bodo .šlo na izlet in dodal, da ga nočno delo sicer ne utruja, vendar je ponoči potrebno čuvati premoženje, s katerim upravljajo. Tovariš Šancer je nočnega službovanja navajen, saj je bil kar 25 let hotelski vratar v Unionu, nadaljnjih 5 let pa Še v Slonu. Natakarica Dragica Ilič in upravnik Ludvik Baša pa sta mi povedala. da v Bežigrajskem hramu (ali pri Ravbarju po domače) skuhajo tudi 250 toplih malic za okolišne kolektive, da so problem le od časa do časa pijanci in veliko dela. Nastopil je običajen bežigrajski večer, ki je imel prizvok bližnjega prvejja maja, na katerega se vsi pripravljamo, da proslavimo spomin n« eno leto dela. Vsem, ki sem jih obiskal, veselo praznovanje! od 1. do 5. razreda in je bilo od teh (2282 otrok) cepljenih 2044. Ta akcija pa ni zajela samo otroke, rojene do leta 1949, pač pa tudi starejše, saj so primeri, ko so bili cepljena cele družine. Posebej moramo pozdraviti skrb šolskega vodstva I. gimnazije, ki je dalo iniciativo za cepljenje svojih dijakov. Ne vemo sicer, kakšne rezultate dajejo s tem v zvezi ostale občine, vsekakor pa smelo trdimo, da je rezultat (skupno število otrok deljeno s cepljenim številom otrok) več kot pri- j meren in kaže z ene strani zaupanje staršev do zdravstvene zaščite, po drugi struni pa je to brez dvoma merilo za uspeh in kvaliteto le množične akcije preventivne službe. Ne glede na vse te rezultate in prav v njihovo potrdilo naj navedemo, da je letošnja 95-odstotnu udeležba velik dokaz in priznanje za prizadenost zdravstvenega kadra, kateremu je — sodeč po rezultatih — uspelo dokazati potrebnost te akcije. Poglejmo si samo nekaj številk v republiškem merilu. Število obolelih pred cepljenjem se je gibalo takole: leta 1955 je obolelo 64 otrok, trije so umrli, leta 1936 se je stanje močno poslabšalo, saj predstavlja 254 obolelih in 24 umrlih brez dvoma veliko nazadovanje, leta 1957 se je stanje nekoliko izboljšalo, saj je bilo kljub neorganizirani preventivni zdravstveni službi samo 133 obolelih in 8 umrlih. Pregled ne bi bil popoln, če ne bi navedli tudi število obolelih v času zaščitnega cepljenja. Dejstvo, da je v letu 1938 samo 16 obolelih, v letu 1959 23 obolelih in 2 umrla, v letu 1960 6| obolelih in 7 umrlih, kuže na to, da je preventivna služba opravila svoje delo, kar dokazuje primerjava ten številk s primerjavo število obolelih pred cepljenjem. Če ne bi bilo preventivne zdravstvene službe, bi lahko upravičeno pričakovali, da bo število obolelih tudi v letih 1958 do 1960 prilično večje kakor v letih 1935 do 1957. Prav tako pa imamo lepe uspehe pri zaščitnem cepljenju proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, saj je število obolenj davice in oslovskega kašlja močno padlo. V posameznih primerih pa kljub' zaščitnemu cepljenju proti oslovskemu kašlju otroci še zbolc, toda obolenje nastopa v veliko milejši obliki, čas trajanja bolezni je skrajšan. Prav to dni prihaja zdravstveno osebje v akcijo navedenega cepljenja. Za po-nolnejšo zaščito bodo ponovno cepili vse otroke ki so bili že leta 1959 in 1960 trikrat cepljeni, z enkratno dodatno dozo. V. Časopisi stanovanjskih skupnosti poročajo Druga številka glasila SZDL in Stanovanjske skupnosti Savsko naselje »Naša. skupnost« prinaša poleg vabila na zbor volivcev še poročilo Sveta stanovanjske skupnosti in zaključni račun za leto 1960 in program dela stanovanjske skupnosti ter predračun za 1961. leto. U P N o S T f$NAŠA SKUP »OCU«.4.*NI IVUt ,N *