IZ PLANINSKE LITERATURE glovjem o stori in že davno izginuli umetnosti, risbah in skicah v področjih Tibesti ter Ennedi. Mario Fantin po• dajo med 146 črno belimi fotografijami številne reprodukcije teh pradavnih risb. V knjigi je tudi 32 borvnih re• produkcij iz življenja In dela odprav. Prilogo nos seznani še s podatki o dveh afriških združenji h planincev; na voljo so nam izčrpni podatki o •Kili­ mongioro Mountoin Club"' ter o „Moun­ toin Club of Ugondo•. Sledi pregled 16 mm barvnih filmov. ki so jih pripra­ vili za predva janje v domovini s po• snetki med poteko m odprav. Razveseli nos Izredno obsežen pregled literature, v kateri najde lahko bogate podatke vsakdo, ki se zonlmo za po­ dvige v tem delu sveto. Knjigi sto prava zlota jamo za vsakogar, ki si želi razširiti obzorje in še posebej zo organizatorje odprav v tuja gorstva. Iz podatkov o posameznih odpravah je videti, do Monzino in njegovi fantje ne zametujejo časa. Vse odprave so krotke, do se včasih kor začudimo, koko je to mogoče : seveda - letalo dandanes hitro premoste še loko velike razdalje. Spričo tega smo ob pregledovanju knjig vedno bolj prepričani, do so vodjo odprave in njegovi ljudje že pred odhodom pošteno premetali in pre­ študirali vso literaturo, o kateri pišejo v prilogah. Povzetki iz cipini.stične zgo­ dovine nam v lahko prebavljivih be• sedoh lepo predočijo dogajanja i z preteklosti n predvsem pokažejo, da so udeleženci odp,av vedeli, kom od• hojojo in kaj so drugi že dosegli v tistih krojih. Jasno je, do nekaj tednov, kolikor so trajale daljše odprave, ne more biti pošteno osnovo za resnejie znanstveno delo. Kljub temu pa nos moro razve­ seliti dobro volja, s katero nam Fantin posreduj e nekaj podatkov o stori afri­ ški in grenlandski umetnosti. Cloveka preseneča vzorno in pregledno urejeno snov, dobre fotografije, skice, karte in lahek jc1ik. Ne no1odnje dajmo priznanje strokovnosti članov odprav, ki so brez nesreče preplezali mnogo vrhov v pogojih, ki so dokaj različni od tistih, no katere so novo• jeni v domačih gorah. Knjigi bi bili lahko učbenik za orgo• nizotorje odprav, izbor podatkov za tiste, ki iščejo cilje in prikaz, koko je treba po vrnitvi poskrbeti 20 zbrano gradivo. Slednje moro med ljudi, ne po v predale udeležencev in v počasno pozabo ... 280 Nekateri pravijo: -Jo, Manzino se lahko gre odprave, soj ima denar!• Mislim, do k temu lahko pristavimo še kaj. Denar 20 odp rave si znamo pribo· riti tudi mi. Skoro je to lažje, kot dobro izbrati cilj, pripraviti dober načrt za odpravo, predelati tisoče člankov, se naučiti potrebnih veščin in jezikov in iz tisoč dreves razpoznati gmajno. Morda bo spet kdo ugovarjal, do so sredstva tisto zveličavno piko no i. To je res, toda če ni i, nam tudi piko nič ne koristi. Knjigi sto v knjižnici PZS, kdor si ju bo ogledal, bo za nekaj resnic bolj bogat. Ing. Pavle Šegulo NAšE JAME, letnik VIII, 1966. Uredilo dr. Valter Bohinec in Rado Gospodarič. Izdalo in založilo Društvo za rozisko· vonje jam Slovenije. Strani 112. Društvu za raziskovanje jom je uspelo izdati osmi letnik svojega glasilo brez zamude, ki je v noši izdajateljski de• javnosti že tako navadno. Pričujočo dvojno številko Naših jom je izjemno obsežno in v dobri polovici posvečeno največji speleološki mani• festociji zadnjih let - IV. mednarod­ nemu speološkemu kongresu, ki je bil jeseni leto 1965 v Ljubljani, Postojni in no jugoslovanskem krosu. No čelu so okrožnico mednarodne spe• l eološke zveze, statuti zveze in medna­ rodnih kongresov ter pismi generalnega tajnika in predsednika mednarodne speleološke zveze. Omeniti je treba, do je bilo Mednarodno speleološko zvezo ustanovljeno prav no zadnjem kongresu v Ljubljani. Med rozprovomi in č lanki je obsežen prispevek k poznavanju sistema pod­ zemskih jam pri Postojni in odtoka vodo Pivške kotline. Opisu 184 m glo­ bokega brezno pod Loškim Snežnikom in drugih jam tega območja sledi pri­ spevek, ki opisuje kroške pojave v Dolmottnskl Zagori In poročilo o de­ lovanju kolokvija o najdaljših in naj­ globljih jamah no svetu. Poročilu je dodan sernom najdaljših in nojglob­ ljih jugoslovanskih jam. F. Habe je prispeval poročilo o ko• tastrofofnih poplavah pred Postojnsko in škocjanskimi jamami septembra 1965. Višino vode je doselgo točko, ki je bilo le malo nižjo od najvišje doslej znane. Predvsem v škocjanskih jamah je poplavo napravilo mnogo škode. Nadaljnji prispevki o bravnavajo pomen mohovne flore pri določanju starosti jam, preluknjane hišice mehkužcev iz arheoloških najdišč in zadušljive jame ter ravnanje v njih. Med manjšimi pri- spevki so poročilo o novih najdiščih močerila in poročilo o laboratorijskem delu z jamsko favno. Obseino je poročilo o delovanju DZRJS v letu 1965. Vellk del dejavnosti društvo in klubov je obsegal skrb z organiza­ cijo mednarodnega kongresa. Za nekrologi Z. Jelinčiču, ki go po• znamo tudi planinci in bralci Planin• skego Vestnika, in P. Z. Szabo-u so številno knjižno poročilo in zanimiv seznam prejetih revij. Z vsakim letnikom opazujemo hitrejši razvoj in rast revije, lahko rečemo edine redne speleološke revije v Ju­ goslaviji, odkar pogrešamo zagrebškega Speleologa. 2ol po j e kljub velikemu itevilu vpisanih jamarjev v naših klu­ bih širom po Sloveniji obseg sodelav• cev revije zelo omejen. Do širi krog sodelavcev, to noj bo nadaljnja no• loga DZRJS, nalogo javnosti po, do podpira raziskovanje domače dežele, ki jo, prav no krosu, še vedno ne poznamo dovolj. D. N. ROGER FRISON ROCHE je tudi pri nos znan planinski avtor. Lani je izč:lol spet novo knjigo o ljudstvih v Arktiki. Knjigo vsebuje Toirrozove fotografije i n je izšla pri Artaudu. Pisatelj je iz­ bral neobdelano snov, soj so Indijanci in Eskimi v severni Kanadi malokomu znani. Indijance poznamo iz filmov, Eskime po iz opisov ekspedicij, vse po površno. Pisatelj si je s fotografom Toirrozom upal no dolgo pot in no njej marsikaj prestol. Čeprav sto oba imelo v nogah gorski trening, so bi lo eskimska polo, ki se od Amundsenovih časov niso nič kaj dosti skrajšalo in zlojšola, za obo trdo preizkušnjo. Ro­ ger Frison Roche spada med najboljše sodobne reporterje, je dober opozo• valec in spreten pisec, živahen in pre­ prost. Toirraz je s kamero ujel vrsto prizorov, ki kažejo, do se je čas tam gori ustavil. T. O. KNJIGO O ALPAH (Les Alpes et les Etots Alpins) sta napisalo dva fron· cosko univerzitetno profesorja Pierre Gobert in Paul Guichonnet in je Ioni izšlo v Parizu. Obrovnovoto Alpe, ki so v Franciji. Švici, Italiji In Avstriji. Francoskim Alpam je posvečeno polo• vica knjigo. Največ govori knjigo o gospodarjenju z Alpami, obravnavo po tudi geologijo, klimo, promet, de­ mografijo, urbanizem. Sociološko ekonomsko obravnava a lpskih držav je posebej dragoceno, soj govori, do