Folitični ogied. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so se vrnili iz ISudapešte in stanujejo zdaj v Lainzu. 1'oslali so pohvalno pisino l>aronu Kraussu, dosedanjemu bukovinskemu doželneinu predsedniku. — Pravni in davčni odsek državnega zbora imatu sedaj posvetovanja. Pravniki se v prvi vrsti naj ozirajo na božje zapovedi, davčni odborniki pa na žalostni položaj kmetskega Ijudstva, ki vedno bolj vzdihuje vsled neznosnih davkov! Češko. Naniestništvo je te dni poslalo mestnemu zastopu ostro pismo, da la naj skrbi za dobavo pitne vode, ne pa le za samočeške ulične napise. Že se govori, da namestništvo utegne razpustiti rnestni zastop. —- Mnogo čeških katoličanov se bode udeležilo letošnjega katoliškega shoda v Brnu na Moravskem. Štajarsko. Deželui finančni ravnatelj Christ se je službi odpovedal. Na njegovo mesto pride dvorni svetovalec Kofler iz Celovca. — Dne 10. t. m. je poročal državni poslanec prelat Karlon svojim volilcem pri Sv. Vidu ob Vogavi. Možje so enoglasno izjavili, da pri sedanjih razinerali zanpajo koalicijski vladi. Koroško. Liberalna stranka že ima dva kandidata za državno poslanstvo, za okraj Špital-Šmohor nekega dr. Winklerja in za okraj Št. Vid-Volšberk posestnika A. DoinainkoLa. Na volitve se jo začela pripravIjati tndi kaloliška nemška stranka. Ta je Le dni uslanovila po vzgledu Mohorjevo družbe književno drušlvo sv. .ložela v Gelovcu. • Kranjsko. V Ljubljani bodu v kralkein le slovonski ulieni napisi. Tega so seveda tudi ini voseliino, ¦sii.j so bode o Ljubljani potein laliko reklo, tukaj le SIovcnci gospodujejo. Kedaj bodeino pa videli po ulicali iiaših mest nemško-slovenske napise, da bode lujec lahko rekel, da tukaj prebivajo tudi Slovenci?— V liibnici so pred tednom blagoslovili novi vodovod. Gelih ^4 lel so morali zanj prositi. — Kaloliško^-slov. druStvo za Kadolijski okraj je imelo 11. juniju jako dobio obiskan snovalni shod v Brezjah,- V odbor so izvoljeni izvrstni možje. Primorsko. V Gorici imajo Slovenci pet listov in baje loliko strank, ki so pa le na pravo radost Italijanov. — Goriški župan bode zanaprej dr. Venuti. — Društvo »Sloga« bode tain na jesen na lastne stroške otvorilo slovensko obrtno šolo; naj vlada vidi, da je taka šola res potrebna. — Društvo ,,Kdidost« je zadnjo nedeljo imelo v Trstu občni zbor. 0 g e r s k o. Ministerstvo je zopet sestavil dr Wekerle. Ostali so večinoma prejšni ministri, le Gzaky, Bethlen in Lajoš Tizsa so oilstopili. Namesto teh sta prišla v ministerstvo grof Andrassy in baron Lorant Eotvos. Opravke poljecleljskega ministra bode nekaj časa oskrboval domobranski minister Fejervary. Ker je torej zopet Wekerle glava, desna roka pa zloglasni Szilagiy, bode se vladalo kakor do sedaj. Predloga o civilnem zakonu je po njiju misli najbolj potrebna, zalo pride že prihodnji ponedeljek zopet pred gosposko zbornico. Ogerski liberalci mislijo, da so zmagovalci; ali pretekli leden so se tako neznačajno obnašali, da niti vredni niso, da bi jih človek zaničeval. Vunanje države. Rim. Sv. oče bodo v nekaterih dneh izdali znamenito pismo o petdesetletnici svojega škofovstva in o mirnem in blagodejnem delovanju papožev v korist človeštva. Italijansko. Kralj Umberto še ni nobenega veljaka mogel nagovoriti, da naj sestavi ministerstvo; zlasti nihče neče bili finančni minister. — Dne 24. t. m. bodo spomenik postavili pri Kustoci princu Amadeju in dva spomenika, poslana iz Dunaja, avstrijskim častnikom, ondi paLllim I. 1848 in 1866. Francosko. Ker je ruski veleposlanik baron Molirenheim dne 11. junija v obrtni palaei v Parizu izroeil soprogi predsednika Carnota knjigo «KronstadtToulon«, darilo ruskih gospa, že nekateri vroeekrvni Francozi mislijo, da je zdaj zveza Franeije z Rusijo kakor pribita. Ti Francozi pozabljajo, da tudi Rusi znajo biti uljudni. Belgijsko. Poslanska zbornica je vsprejela novo volilno postavo. Od te bodo. imeli koristi, kar je tudi prav, katoličani, in zaradi tega liberalci v Bruselju kar besnijo. Razgrajali so dne 12. t. m. v veliki trumi okoli gradu Laaken, kjer kralj prebiva, in zahtevali, da naj kralj odpusti sedanje katoliško ministerstvo. Ali le liberalci smejo vladati, drug pa nihče? R u s k o. Za poslanika pri sv. stolici v Rimu je nastavljen Izvolski, kakor smo zadnjič porooali. Vsled tega sporazomljenja bodo ruskim katoličanom in njihovira školom napočili boljši časi. Zdaj smejo katoliški škofje brez vladngga ilovoljenja potovnti v Rim, karjim prej ni bilo dovoljeno. Ruski strijc se je sicer že večkrat pogodil s papežem, potlej je pa bosedo požrl; ali zdaj upamo, da bode ostal mož — beseda. Rolgarsko. Po vsej deželi vlada red in mir, le nad odstopivšim lninistrom Stambolovoin še si nokateri hočejo zdaj pa zdaj jezo obladiti. Vendar pa mu jo knez vedno naklonjen, golovo iz tega uzroka, naj bi Stambolov sedanji vladi ne nasprotoval. Srbsko. Kralj Aleksander bode potoval v druge dežele in bodc Milana imenoval zapovednikom vojske. Milan je že baje dobil plače za to 900 tisoč frankov. Ako jo La vest resnična, polein pa bode ves svet uvidel, da Milanu nič ni mar za sina in srbsko kraljestvo, ampak le za svoj žep. Tega si bržčas lioče napolniti in v labkoživi Pariz potogniti. Turško. Dne 13. junija se ,je od Monastira do Sokma otvorila žoleznica. ^- N-.t hImL-u irn,.*.. r.; ,r,w-. - u -. _~.** ia prav za prav Turek gospodar, ampak Anglež; toda ta ne prinaša tje blagostanja, ampak vedno večje zemljiške in druge davke. Zaradi teh so se na nekaterih krajih začeli kmetje puntati. Afrika. Moroški sultan, Mulej-Hasan, je umrl ali kakor nekateri poročajo, bil je umorjen dne 7. t. m. Vojaki so njegovega lGletnega sina Mulej-Abdel-Aziza proglasili za sultana. V Moroki je vedno dovolj nemirov, zlasti bodo še pa od zdaj. /aradi te države še se pa utegnejo spreti Španija, Anglija in Francija.