Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j.Drava, Celovec. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Posifach 17
Letnik X.
Celovec, petek, 23. december 1955
Štev. 51 (713)
Minister Drimmel koroškim šovinistom:
Državna pogodba nas obvezuje
Vesele praznike sotrudnikom, naročnikom in bralcem ,,Slovenskega vestnika11 želita
uredništvo in uprava
Prosvetni minister dr. Drimmel in državni tajnik Graf sa se mudila rrinu-lo nedeljo na OVP-jevskem zborovanju v Celovcu. Šovinistični elementi iz vrst koroške lkidske stranke so za priložnost organizirali in poslali v Celovec »delegacije staršev« z nalogo, da zahtevajo od ministra ukinitev dvojezičnih šol in da podkrepijo to zahtevo z grožnjo šolskih štrajkov.
Šele po večurnem čakanju na dvorišču gostilne, kjer se je vršilo omenjeno zborovanje, so bile »delegacije« spreje e. Najprej jih je skušal odpraviti državni tajnik Graf, ki je pri tem sicer spet razlagal svoje čudno pojmovanje, da je mogoče narodnostno in jezikovno pripadnost poljubno izbirati ali menjati, kakor da ne
Nov jugoslovanski veleposlanik za Avstrijo
Predsednik FLRJ je imenoval dr. Radi-voja U v a 1 i c a za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Jugoslavije v Avstriji. Dr. Uvalič je bil doslej izredni poslanik in pooblaščeni minister FLRJ na Norveškem, svoječasno pa je bil rek*or univerze v Beogradu.
Desetletnica parlamenta
Zadnjo sredo se je sestal parlament k slavnostni seji, kjer so počastili desetletnico prvega zasedanja nove avstrijske zakonodajne skupščine, ki je bila prvič po nemški zasedbi Avstrije izvoljena na volitvah dne 25. novembra 1945.
Dan poprej je parlament s sprejemom cele vrste zakonov zaključil svoje jesensko zasedamo in se bo sestal šele spet v drugi polovici januarja. Med 15 točkami dnevnega reda zadnje seje so bile med drugim tudi podaljšanje gospodarskih zakonov, uk'nitev ljudskih sodišč ter izredna doklada za prejemnike ren~.
bi bilo oboje objektivno diejstvo, v ostalem pa je »delegarijam« vendar le priporočil, naj ohranijo mir in razsodnost in naj prepustijo reševanje šolskega vprašanja vladi. Šolska odredba iz leta 1945 — je dejal — je obvarovala Koroško pred veliko škodo in najbrž celo pred izgubo ozemlja, na kar se tudf: danes ne sme pozabiti.
Minister dr. Drimmel je ponovil svoje stališče, da o šolstvu na dvojezičnem ozemlju ne odloča sam, marveč da je to stvar celotne vlade. Grožnje s šolskimi š"rajki je minister zavrnil kot nepostav-ne ter poudaril: Upoštevati moramo besedilo državne pogodbe, ki nas obvezuje. S šolskim vprašanjem so povezam še mnogi drugi problemi — je dejal ter v tej zvezi omenil dvojezične napise, slovenščino kot uradni jezik in druge določbe v členu 7 državne pogodbe. Ta vprašanja obravnava sedaj posebni ministrski komite, v katerem so tudi notranji minister Helmer, pravosodni minister Kapfer in zunanji minister Figi.
tir
Iz poročila v Volkszeitung ni razvidno, kako je uč’nkovala dokaj stvarna in odločna ministrova izjava na šovinistične »delegacije«. Razvidno pa je ogabno in za zdravo človeško pamet skoraj nepojmljivo sovrašvo, ki ga ta 1:st za vsako ceno skuša vcepiti svojim bralcem do koroških
Med proračunsko debato v koroškem deželnem zboru je deželni glavar Wede-nig zavrnil prizadevanje tistih šovinističnih krogov, ki skušajo begati nemško govorečo javnost in jo zastraševati, da je Koroška ogrožena zaradi določil, ki jih vsebuje državna pogodba v korist slovenske narodnostne manjšine. Deželni glavar
rojakov slovenskega pokol en ja in slovenskega jezika.
Naša država si je letos z državno pogodbo priborila svobodo in neodvisnost, razglasila je svojo nevtralnost in te dni dosegla tudi sprejem v Organ iz? ci io združenih narodov. Kljub temu pa se na Koroškem nemoteno lahko še naprej izživlja krog zagrizen'h in od nacionalne mržnje obsedenih nestrpnežev, za katere so načela demokracije, svobode, enakopravnosti državljanov in narodov, človečanske pravice in miroljubno sožitje popolnoma tuji in celo skrajno zasovražen’ pojmi. Ti krogi se bodo v ' eh dneh sicer zelo pobožnjaško razpisali o »miru ljudem, ki so dobre volje«, kar pa jih ne moti, da zadnje tedne s pospešenim rovarjenjem pro i dvojezičnim šolam razburjajo pr c bivalstvo in sejejo- nerrir in narodnostno nestrpnost v deželi.
je poudaril, da je pri obravnavanju vprašanj, ki zadevajo slovensko in dvojezično ozemlje, potrebna toleranca ter med drugim dejal:
Sem za izpolnitev duha državne pogodbe, s ka‘ero smo prevzeli obveznosti, ki jih je treba iz državnopolitičnih interesov izvesti. Naše dosedanje zadržanje v deželi je ustvarilo med večino in manjšino medsebojno zaupanje, ki ga ne bi smeli kaliti z nerazsodnimi dejanji.
Deželni glavar je pozval na koncu svojih izvajanj deželni zbor, naj z razsodnostjo in brezstrastnim zadržanjem olaj-
ša bodoče reševanje teh vprašanj in naj izloči vse momente, ki bi lahko zastrupili s težava ustvarjeno znosno vzdušje.
V iiebad k proračunu za šolstvo je prišlo jasno do izraza, da OVP in VdU odločno zavračata dvojezični pouk na dvojezičnem ozemlju. Pri svojih izvajanjih se sklicujeta na različne deputacije, ki da »v imenu ljudstva« protestirajo proti slovenskemu pouku. Toda deželni glavar Wedenig je navedene deputacije pokazal v pravi luči.
Socialistični poslanec Wit je v zvezi z’ dvojezičnim poukom izjavil, da državna pogodba nalaga dolžno« i, ki jih je treba izpolniti. Zvezna in deželna vlada naj bi z razgovori z zastopniki večinskega in manjšinskega naroda našli pravilno rešitev manjšinskega vprašanja in tako zagotovili pravice manjšine, ki bi jih morala oba naroda, tako manjšinski kakor tudi večinski narod upoštevati. Seveda, je poudaril Wit, leži iniciativa za tako rešitev pri zvezni vladi na Dunaju.
ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG V CELOVCU
registrirana zadruga z omejenim jamstvom
Vabilo
Deželni glavar proti zastrupljanju odnosov med večinskim in manjšinskim narodom
na občni zbor Zveze slovenskih zadrug v Celovcu, registrirane zadruge z omejenim jamstvom, ki bo
v četrtek, dne 28. decembra 1955 ob 9. uri
v Delavski zbornici v Celovcu, Bahnhofstrasise.
dr. Franc Petek, 1. r.	Florijan Lapuš, 1. r.
predsednik nadzornega odbora	predsednik upravnega odbora
Izid posarskih volitev ni izpolnil nemških pričakovanj
Za nedeljske volitve v Posarju so pro-nemške stranke napovedovale prodoren uspeh, ki naj bi jim zajamčil tričetrtinsko večino v novem parlamentu in s tem omogočil, da bi s spremembo ustave omogočile priključitev k Nemčiji. Izid volitev pa je pokazal, da so bile nemške na-de nekoliko razočarane, ker pronemške
Spremembe v
Angleški ministrski predsednik An hony Eden je v torek zvečer objavil že dalj časa pričakovane spremembe v vladi, ki obsegajo sicer celo vrsto ministrskih mest, ne bodo pa bistveno vplivale na bodočo politiko vlade, ker so bile spremembe iz-
stranke skupaj niso dobile več glasov kot nekaj nad 64 odstotkov in bodo imele v parlamentu 33 sedežev namesto 38, kot so jih najmanj pričakovali.
Zaradi izida volitev os‘ane vprašanje Posarja tudi še nadalje predmet nemško-francoskih pogajanj, ki p? jih nameravajo nadaljevati šele po januarskih volitvah v Franciji.
angleški vladi
vedene le v okviru dosedanjih članov. Največjega pomena je gotovo zamenjava v zunanjem ministrstvu, kjer je McMilla-na zamenjal dosedanji obrambni minister Selwyn Lloyd.
Jugoslavija član Varnostnega sveta
Zasedanje Glavne skupščine Organizacije združenih narodov bi moralo biti prvotno zaključeno že prejšnji teden, ker pa niso uspeli pravočasno urediti vprašanje tretjega nestalnega člana Varnos: nega sveta, je bilo zasedanje podaljšano za teden dni. Toda tudi v tem času delo ni bilo tako lahko, saj je ostalo brez uspeha kar 34 glasovanj, pri katerih niti Jugoslavija niti Filipini niso dobili dvetretjinske večine, ki je potrebna za izvolitev. Zato so skušali rešiti zadevo z nenavadnim
slavija in Filipini vsaka za eno leto zasedla izpraznjeno mes o v VS. Filipini so zaradi tega predloga umakn li svojo kandidaturo, pri naslednjem glasovanju pa je bil izid ponovno neodločen, Jugoslavija je namreč dobila 34 in Filipini 19 glasov.
Ker torej tudi kompromisni predlog ni uspel, je bilo za torek določeno ponovno glasovanje, dan poprej pa se je Glavna skupščina sestala na plenarni seji, da skuša najti možnost za ureditev tega važnega problema.
~ ‘	' 'v torek je bila Jugosla^
vija z veliko večino izvoljena v Varnostni svet, potem ko so sprejeli kompromis, da velja izvolitev samo za eno leto in bo Glavna skupščina na svojem prihodnjem zasedanju — verjetno novembra 1956 — ponovno obravnavala vprašanje tretjega nestalnega člana VS za

Sedež OZN v New lorKii
23. december 1955

V
Podjunski pevski zbori na turneji na slovenskem Štajerskem
Le os je bilo že tretjič zaporedoma, ko je koroška slovenska narodna pesem osvajala srca množic na slovenskem Štajerskem. Razen v Mariboru so bili koncerti spet v drug h krajih, in sicer v trgu Radlje in kmečki panonski vasi Hotinji. Pred dvema letoma so koncertirali pevski zbori iz Gur, lani združen: pevski zbori iz Škofič, Bilčovsa, Loge vesi, Št. Janža v Rožu, Kotmare vesi, Radiš in Št. Vida v Podjuni, obakrat pod vodstvom Pavla Kernjaka, le'os pa so gostovali podjunski zbori pod vodstvom Zdravka Hartmana.
V združenem podjunskem pevskem zboru so bili udeleženi pevski zbori Slovenskih prosvetnih društev iz Pliberka in okolce, Št. Vida v Podjuni in Železne Kaple. Zbor iz Pliberka in okolice vodi posebej Zdravko Hartman, zbor iz Š". Vida Hanzi Kežar, zbor iz Železne Kaple pa Vladimir Prušnk. Pevski zbori sestojajo do malega iz mladih sil in je med njimi le malo pevcev, ki so že nastopili pred večjo publiko. Kliub temu pa so se mladi fantje izvrstno izkazali in so zabeležili na turneji nadvse lep uspeh. TV> dejstvo je vredno posebnega priznanja še zato, ker so terenske razmere za vaje izredno težavne, ko morajo na primer v Železni Kapli prihajati k vajam po dve in celo tri ure daleč., S svojo požrtvovalnostjo in ljubeznijo do slovenske pesmi dokazujejo svojo pripravljenost, da negujejo kulturno dediščino, ki se odraža tudi v naši narodni pesmi. Prav tako pa radi zapojejo tudi umetno pesem in s pevsko, prosveto negujejo, utrjujejo in ohranjujejo narodno zavest na Koroškem.
Gostovanje je omogočil in ga s sodelovanjem številnih drugih činiteljev do vseh podrobnosti brezhibno organiziral Sklad Prežihovega Voranca in gre pri tem naj-yečja zasluga predsedniku Gačniku in tov. Šmidu. Vsi lepi, pestri in zanimivi vtisi s turneje bodo ostali našim pevcem v najlepšem in trajnem spominu.
- Že prvi vtis v šoli tik za državno mejo je prijetno presenetil. Šolska mladina pod vodstvom upravitelja in učiteljice je.nase pevce prisrčno sprejela z deklamacijami in petjem. Kmalu zatem so bili pevci gostje upravnega odbora in delavskega sveta v Vuhredu, kjer so po izdatnem okrepčilu mogli pod strokovnim vodstvom prisluhniti veličastni pesmi dela in
se prepričati o novi delovni zmagi, ki jo bodo izbojevali z izgradnio nove velike elektrarne, katere prvi del bo pričel obratovati že v enem mesecu. Za elektrarno v Vuzenici, ki že obratuje, raste novo veliko podjetje, ki se bo uspešno vključilo v proizvodnjo energije za indus*rijo in kmetijstvo. Posebej je treba naglasiti, da gradijo elektrarno z lastnimi silami pod vodstvom domačih inženirjev in tehni-
Ko se je nekol ko pozneje dvignil zastor v nabito polni dvorani, je podjunski združeni pevski zbor izvedel svoj prvi koncert. Hvaležen sprejem naše pesmi, zrasle po naših dolih, pobočjih in grapah, odsev koroške duše in samobrnosti, je pričal, da je bila prva zmaga naše narodne pesmi dobljena. Med odmorom je pozdravil pevce z lepim nagovorom predsednik Kulturnega in umetniškega dru-

r*, =
% T>; >%■
xi
■: ' \.V
Pevci iz Podjune, ki so gostovali na Štajerskem
kov, s stroji in opremo iz domače proizvodnje.
Prijetno je iznenadil naše pevce sprejem v Radljah, ki slovijo po kvalitetnem pridelku hmelja in lesni industriji V Radljah je tudi n žja gimnazija in znana kme-tijsko-gospodinjsika šola, ki lahko sprejme in vzgaja 40 gojenk. Na trgu je zaigrala godba, predstavniki občine ter kulturnega in javnega življenja pa so spregovorili v pozdrav.
štva, nakar so pevci prejeli lepa darila. V imenu Slovenske prosvetne zveze je spregovoril njen predsednik, ki je med drugim naglasil poslanstvo pesmi, ki povezuje ljudstva med seboj in je most za. sporazumevanje med narodi-sosedi. Po koncertu so se naši pevci še nekaj časa zadržali med tamkajšnjimi domačini v najprisrčnejši družabnosti, nato pa so se z avtobusi odpeljali v Maribor.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Deželni zbor je obravnaval proračun za leto 1956
V torek je začel deželni zbor razpravo o deželnem proračunu za leto 1956, ki predvideva okoli 336 milijonov rednih izdatkov in blizu 303 milijone rednih dohodkov, kar pomeni, da znaša primanjkljaj nekaj nad 33 milijonov šilingov, ka-
mili-
Protesti proti krivični obsodbi partizanov v Vidmu
Udine, italijansko mesto, ki je bilo odlikovano z zla'« medaljo za zasluge v barjanskem odporniškem gibanju^ proti fašizmu, je bilo deset dni prizorišče sramotnega procesa proti šestim bivšim partizanskim komandantom. Kljub protestom demokratične javnosti so j h postavili na zatožno klop in so se morali zagovarjati zaradi izvršitve smrtne obsodbe nad 11 fašis-i v Pordenonu. Čeprav so priče na razpravi opisale nečloveška grozodejstva, ki so jih zakrivili fašisti in so branilci obtoženih partizanov poudarili, da bi bilo treba postaviti pred sodišče in obsoditi fašiste, ne pa partizane, je videmsko so-
prepričanje, da bo prizivno sodišče y Benetkah razveljavilo videmsko obsodbo, ki ie pokazala, da je večina italijanskega ljudstva na s rani bivših borcev za svobodo, kar je dokazal nastop vseh demokratičnih strank, ki so enotno grajale proces.i
Predstavnik zunanjega ministrstva v Beogradu je v zvezi z videmsko obsodbo izjavil novinarjem, da dobiva ta obsodba značaj polličnega akta, ki je v nasprotju s prizadevanji obeh vlad — jugoslovanske in italijanske — da nadalje razvijata medsebojne odnose in sodelovanje.
terim pa je treba prišteti še okoli 21 joncv izrednih izdatkov.
Razprava o proračunu je po ekala v zelo umerjenem vzdušju in so zastopniki posamezn h strank po krajših ali daljših izvajanjih zago~ovili podporo pri glasovanju o finančnem zakonu. Za SP D je govoril poslanec Ebner, ki je v primerjavi proračunov za leto 1956 in 1936 nakazal porast izdatkov zlasti za kmetijstvo, šols vo in kulturo. OVP-jevski govornik namestnik deželnega glavarja Ferlitsch je v prvi vrsti poudaril pomen kmetijstva in zahteval večja javna sredstva za kmetijsko pospeševanje. Zastopnik VdU Leit-geb je zahteval ustrezne ukrepe proti begu z dežele, medtem ko se je bivši VdU-jevski poslanec dr. Scrienzi izrekel proti gotovim davkom, ki da so naperjeni proti deželam in občinam. KPO-jevski posl a-Kazianka je zah*;eval javno nadzor-
nec
stvo ali vključitev KELAG-e v okvir deželne finančne uprave.
diŠče obsodilo dva partizana na 20 let je-
če, dočim je štiri oprostilo.
Obsodba, ki ima očitno namen oblatiti part zansko borbo pro i fašizmu in hkrati otežkočiti razvoj in utrditev sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo,^ je povzročila ne samo v Vidmu, marveč v Vsej Furlaniji upravičeno nezadovoljstvo. Na protes'nem zborovanju v Pordenonu, ki ga je organiziralo Združenje partizanov in so se ga udeležili tudi zastopniki vseh strank, razen neofašistične in monarhistične, so govorniki poudarili, da bo šla zgodovina, ki so ji dali partizani svoj osnovni pečat, svojo po* naprej ne glede na dejavnost tistih, ki jo skušajo zaustaviti s pomočjo sodnih razprav. Izrazili so
Tudi letos porast industrijske proizvodnje v Sloveniji
Povečana storilnost, zlasti pa novi elektroenergetski viri so omogoč li, da se je industrijska proizvodnja v Sloveniji v desetih mesecih letošnjega leta v primeri z is**:m časom lani povečala za 16 odstotkov.
Najbolj je napredovala elektroindustrija, ki je presegla lanska desetmesečno proizvodnjo za 36 °/o. Proizvodnja v barvasti metalurgiji se je povečala za 31 °/o, v industriji usnja in obutve za 25 #/o, za prav tolko se je dvignila tudi proizvodnja
električne energije, proizvodnja umetnih gnojil se je več kot podvojila, znatno povečala pa se ie tudi proizvodnja papirja odkar obratuje nova moderna tovarna rotopapirja v Vidmu.
Čeprav morejo obstoječe elektrarne kljub povečani zmogljivosti zlas‘i v zimskih mesecih le težko dohajati potrebam industrije, računajo strokovnjaki, da bo industrijska proizvodnia v Sloveniji do konca decembra dosegla tisto višino, ki so jo načr ovali za letošnje leto.
Jugoslovanski stroji za kmetijstvo
Nova železniška proga Moskva-Peking
Radio Moskva je najavil, da bo Sovjetska zveza na božični dan med Moskvo in Pekingom odprla novo železniško progo in jo izročila svojemu namenu. Proga bo za tisoč kilometrov krajša, kakor je dosedanja zveza med obema mestoma. Gradnja nove prometne zveze je trajala dve leti ter bo razbremenila transsibirsko progo. Nova proga teče skozi puščava Gobi.
Da bi v prihodnjem letu pospešili povečanje kmetijske proizvodnje, so v Zvezi kmetijskih zbornic Jugoslavije izdelali načrt za mehanizacijo kmetijstva v letu 1956. Tovarna motorjev v Rakovici bo izdelala 2.800 traktorjev in prav toliko tudi tovarna ‘raktorjev in strojev v Zemunu, okrog 900 traktorjev pa bodo uvoz li iz Anglije, tako da bo dobilo jugoslovansko poljedelstvo prihodnje leto skupno 6.500 novih traktorjev. Razen tega pa bo jugoslovanska industrija izdela-
po šiRnEmrašš
la še mnogo drugih velikih kmetijskih strojev: kombajnov, traktorskih plugov in bran, sejalnikov, motornih škropilnic in bageriev.
Nove trak orje in druge kmetijske stroje bodo dodeljevali državnim, kmetijskim posestvom, obdelovalnim kmetij'-skim zadrugam in drugim kmetijskim organizacijam v žitorodnh pokrajinah. Posebno pozornost bodo posvetili vzgoji traktoristov in mehanikov, ki bodo delali z novimi kmetijskimi stroji.
Bonn- — V ponedeljek je bilo v Bonnu uradno sporočeno, da bo predsednik Zapadne Nemčije Adenauer februarja prihodnjega leta odpotoval na Kanarske otoke, kjer bo prebil večtedenski dopust, da si bo tako utrdil zdravje. To potovanje bo verjetno izkoristil tudi za obisk generaiisima Franca, predsednika Španije.
Kabul. — Sovjetski ministrski predsednik Bulgan n in glavni tajnik Komunistične partije Sovjetske zveze Hruščev sta v ponedeljek zaključila svoj obisk v Afganistanu. S tem sta zaključila enomesečno potovanje po južni Aziji, kjer sta bila tudi v Indiji in Burmi. Iz Kabula sta se odpeljala z letalom v Moskvo in tam še isti dan objavila poseben skup>en komunike.
Tokio. — Bivši zunanji minister Severne Koreje Pak Hun Yung je bil po poročilih radia Peking obsojen na smrt. Obdolžili sio ga, da je p>ripravljal državni udar v Severni Koreji ter da je deloval za ameriško špjonažno službo.
Bonn. — Novi sovjetski veleposlanik Zorin je v torek prispel s svojo družino in diplomatskim zborom v Bonn, kjer bo prevzel posle. Sovjetsko veleposlaništvo v Bonnu in zapadno-nemško veleposlaništva v Moskvi sta plod nedavnega Adenauerjevega potovanja v Moskvo, kjer Je bilo sklenjeno, da se med obema državama vzpostavijo diplomatski stiki.,
Dunaj. — Avstrijska in zapadno-nemška vlada sta se sporazumeli, da se med obema državama vzpostavijo diplomatski odnošaji, in sicer tako, da se namesto gospodarskih komisij, ki so doslej obstojale, ustanovijo _ veleposlaništva v Bonnu in na Dunaju.
New Delhi. — Indijski ministrski predsednik Nehru je v nekem govoru označil, odklonitev sprejema Japonske in Mongolije v OZN kot obžalovanja vredno. Obžalovanja vredno pa je tudi dejstvo, je poudaril, da Ljudska republika Kitajska še ni članica Združenih narodov.
Moskva. — Sovjetski zunanji minister Molotov je poslal veleposlanikom onih dežel, ki so bile na novo sprejete v OZN, vabila, na skupni banket. Molotov je sprejel tudi avstrijskega veleposlanika, v Moskvi dr. Bisehoffa, ki se je Sovjetski vladi zahvalil za prizadevanja, da je Avstrija bila sprejeta v OZN.
Berlin. — V Frankfurt na Odri je prispel iz Sovjetske zveze transport nemških vojnih ujetnikov, ki so bili obsojeni zaradi vojnih zločinov. Ker so bili težki vojni zločinci, jih sovjetske oblasti niso pomilostile.
Karthun. — Sudanska poslanska zbornica je proglasila suverenost sudanske republike in istočasno pozvala Veliko Britanijo in Egipt, naj priznata suverenost Sudana. Ljudsttvo Sudana je proglasitev neodvisnosti pozdravilo z velikim veseljem. Sudan ki šteje okoli 9 milijonov prebivalcev, je do novembra bil zaseden od britanskih vojaških sil,
Bajrut. — Kakor poročajo pomiki, ki so prispeli iz Amana, glavnega mesa Jordanije, v Bajrut, je bilo v Jordaniji proglašeno obsedno spanje. To pa zarad’ demonstracij proti vladi. Uvedena je bila stroga cenzura vseh poročil.
Ankara. — Turški finančni minister je izjavil, da bodo stroški Turčije iz obrambo v prihodnjem letu znašali 785 milijonov turških lir, to je 60 milijonov več kakor lani. Izjavil je tudi, da bo skupni turški proračun znašal v letu 1956 3250 milijonov turških lir. Proračun so predložili parlamentu.
Blocmfontein. — Afriški nacionalni kongres že dalj časa zaseda v Bloem-fonteinu in ima svojo letno skupščino s tajnimi razpravami. Za letošnjo skupščino1 je posebno zanimanje, saj se mora izreči O’ resoluciji upravnega odbora kongresa za Transvaal. Resolucija predvideva novo kampanjo državljanske nepokorščine iz protesta proti rasni poli" iki južnoafriške vlade.




Zdravniške preiskave v šolah
V zadnjih letih se je na šolskem področju marš'kaj spremenilo. Tako obstoja od leta 1948 dalje pri vsakem okrajnem glavarstvu urad šolskega zdravnika. Ta zdravnik med šolskim letom preiskuje po šolah vse šoloobvezne o‘roke ter izvaja razne vrs"e cepljenj, kot proti tuberkulozi, difter ji in tetanusu. Ta urad je bil upostavljen pač v spoznanju pristojnih čini'el jev, da dorašča današnja šolska mladina pod povsem drugačnimi pogoji, kot pred desetletji in da je njeno zdravje izpos“avljeno veliko večiim nevarnostim. Naloga šolskega zdravnika pa je, da mo-reb tne telesne hibe otrok ter naslajajoče bolezni čimprej ugotovi in nanje opozori. Poleg tega ima šolski zdravnik seveda nalogo, da ugotovi higienične nedostat-ke raznih šol in njegovi tozadevni nasveti in njegove zahteve so važna podlaga za prezidavanja in sodobno opremo šol in v marsikaterem slučaju celo za gradnjo novih šolskih poslopij.
To bi bile kratko povedano bistvene naloge šolsk‘h zdravnikov. Zanimivo je mogoče še, da so prvi poizkus šolsko-zdravniške službe izvedli prav na Koroškem in sicer v velikovškem okraju. Šele, ko se je ta način zdravniške kontrole nad zdravjem šolarjev tu izkazal za pozitivnega, so take urade ustanovili tudi drugod po deželi in državi.
Pri šolskih začetnikih je preiskava seveda najbolj važna in temeljita. V prvi vrsti gre tu za ugotovitev, če je mali začetnik sploh že telesno in tudi duhovno zrel za obisk šole. Eden prvih rezultatov šolskih preiskav re bil, da so pred dvema letoma spremenili zakon o šolski obveznosti. Medtem ko Je bil dotlej šoloobvezen vsak otrok, ki je db 31. decembra izpolnil 6. leto, mora odslej izpolniti šesto leto pred vstopom v šolo. Vsi po 1. septembru rojeni otroci so šoloobvezni šele v prihodnjem letu. Izkazalo se je namreč bilo, da so o* roči, ki ob vstopu v šolo še niso izpolnili 6. leta, v nenavadno visokem številu morali 1. razred ponavljati in da je ta predčasni obisk šole kvarno vplival1 tudi na nadaljnji telesni in duhovni razvoj otroka.
Dosti pa je tudi še otrok, ki so sicer že izpolnili 6. leto, a so vsled obolelosti v otroški dobi ali sploh po naravi še premalo zreli, da bi mogli slediti pouku oziroma niso še zmožni vsakdanje dolge šolske poti. V takih primerih bo šolski zdravnik seveda takoj oprostil otroka obiska šole vsaj za eno leto.
Preiskave šolarjev obsegajo široko področje. Preko splošnega razvojnega stanja otroka* ugotovi zdravnk, če otrok dobro vidi in sliši, če so v redu njegovi zobje, če ima morda, napake na srcu in pljučih, če je mogoče nagnjen k golšavosti (krof), če je iz kakršnih koli vzrokov nervozen ali če je potreben spremembe zraka itd. itd. O vseh teh napakah obvesti starše in jim svetuje, da. takoj gredo z otrokom k zdravniku ali specialistu. In v tem, da se zgodaj, mogoče že v prvih začetkih ugotovijo razne telesne hibe, je veliki po-
men teh preiskav. Ozdravitev je tako v večini slučajev mogoča še v polni meri. Zato je nujno poTebno, da je pri preiskav*, ki je seveda brezplačna, navzoča odrasla oseba, najboljše otrokova mati. Ona bo zdravniku vedela povedati najbolje, kar ga v zvezi z otrokom zanima. Na žalost se starši še vse premalo brigajo za zdravje svojih o*rok in se preiskav kliub povabilu ne udeležujejo ali pa zdravnikovih nasvetov ne izpolniuiejo. Tako ravnanje je nespametno in neodgovorno. Praktični zdravnik nima časa, da bi otroka tako temeljito preiskal, dokler je še zdrav. Kličemo ga seveda tudi šele tedaj, ko je o*rok že resno bolan. Marsikateri bolezni pa bi se lahko izognili, če hi poslušali nasvet šolskega zdravnika in marsikaj hi se dalo odpraviti tudi z znatno manjšimi stroški.
Mrači se že. Pot me je zapeljala v center mesta, Okrog mene glasni trušč velemesta. Po mogočnih, v vseh barvah razsvetljenih ulicah je vse polno življenja. Elegantne, v drage plašče odete dame in gospodje z aristokratsko hojo spravljajo svoje nakupe za praznike v lepe, mogočne limuzine, ki se bleste in odsevajo stotero luči ulice. Videz je tak, da imajo elegantni gospodje premalo rok za preštevilne darove, ki so jih nakupili za svoje...
Grenki občutki me obidejo ob pogledu na ves ta sijaj in blesk trgovinske razsvetljave, na zadovoljne in brezbrižne meščane, ki jim je življenje lahko in v tej izob lici ne vidijo ljudi, ki trpijo pomanjkanje. Tuj mi je ta svet.
Vzemimo primer, da zdravnik ugotovi že pri začetniku slab vid Takojšnia na-bavitev očal pomaga o“roku pri učenju in prepreči nadaljnje slabšanje vida. Če pa čakamo, potem bo otrokov vid pešal z dneva v dan, izdatka za očala pa se itak ne izognemo.
Posebno veliko je rJa podeželjskih šolah število tistih otrok, ki imafo poškodovane zobe. Tudi v tem slučaju ohranimo zobe najboljše in najcenejše tako, da takoj ubogamo zdravnika. Saj je znano, da povzročajo slabi zobje razne srčne in želodčne bolezni in kolikokrat so prav take bolezni posledica brezbrižnosti staršev.
Pri gotovem številu otrok ugotovi zdravnik tudi že začetke tuberkuloze, bodsi podedovane ali pa pridobljene v slabih stanovanjih ali iz drugih vzrokov.
Zavijem v stransko ulico, ozka in mračna je. Tu mi je lažje. Bolj tiho je. Zamišljen pospešujem korake, kar me ustavi postaran možič. Slabo* je oblečen in zebe ga. Na moj vprašujoči pogled reče: »Nimam strehe nad glavo — prosim za malenkost!« Pogledam ga bolj natančno*. Ves je sestradan c*d skrbi, zgrbančen mu je obraz. Dam mu drobiž, kar ga imam pri sebi. »Hvala lepa,« se mi zahvali in zadovoljna greva vsak v svojo smer. Obema pa. se stori grenko.
Še dolgo sem razmišljal o tem srečanju. Končno sem vprašal samega sebe: »Kako bo ta revež praznoval praznike? . . .«
Pavle Apovnik
i - j '*	~	,
Karel Destovnik-Kajuh:
^Dejkmn
Nocoj je čuden večer; brezmejnost nebesa je skromna tako, dh vso bi jo mogel zajeti z dlanjo.
Nocoj je bajen večer.
V tolmunu se luna nemirno blešči, opojne skrivnosti mi lijejo v kri.
Nocoj je velik večer.
V vseh mislih upornih je sladek nemir; pravičnosti slutim, ljubezni izvir . ..
Čas, ki prišel bo, je blizu nocoj!
PRED PRAZNIKI
Vladimir Klemenčič:
Avstrijski popis prebivalstva leta 1951 in koroški Slovenci
(Konec)
Sum o načrtnem potvarjanju resnice pri popisu za določene namene nam vsiljuje za dokumentacijo k novemu šolskemu zakonu izdelana statistična tabela z navedbo rezultatov popisov prebivalstva po občevalnem jez*ku 1890 do 1951 in rezultati plebiscita, ki z ureditvijo šolskega vprašanja nimajo prav nobene zveze. Verjetno so avtorji popisa, na ta osnutek že pred popisom računali in za te potrebe popis prikrojili. S tem osnutkom so predvideli ukinitev številnih dvojezičnih šol, med katerimi najdemo n. pr. tudi predlog za ukinitev dvojezičnih šol v občini Sv. Štefan v Ziljski dolini, kjer kljub prevladi slovenščine v dnevni govorici med domač:ni, pri popisu slovenščine sploh niso upoštevali, ter občine Žih-polje, kjer so v ta namen pri popisu očitno namerno znižali število prebivalstva s slovenskim občevalnim jezikom.
Samo nekaj primerov vsklajevanja dejanskih jezikovnih razmer na terenu z rezultati uradnega popisa nam je pokazalo, da so rezultati gola potvorba brez
vsake praktične vrednosti in so za določanje števila Slovencev ter njihovo dejansko razporeditev po pokrajinah na Koroškem popolnoma nerabni.
Z rezultati so za sklenjene slovenske predele ustvarili videz mešanega ozemlja, za mešana ozemlja so pa pomešanost stopnjevali v korist nemškega občevalnega jezika. Razen tega so ozemlje slovenskega in mešanega ozemlja v primeri z dejanskim obsegom občutno zmanjšali ter z nizkimi številkami prebivalstva s slovenskim občevalnim jezikom skušali prikriti resnična stanje in s tem skušali zmanjšati dejansko vlogo slovenskega elementa na Koroškem.
Očivldno so navodila, priprave in izvedbo popisa ter obdelavo in objavo statističnega. gradiva vzeli v zakup Slovencem najbolj sovražni elementi, saj bi sicer do tako grobega potvarjanja ne moglo priti. Verjetno so se med odločilne faktorje za izvedbo popisa vrinili že z metodo pripravljeni nacionalno nestrpni elementi, katerim je, kakor je videti, uspelo preslepiti tudi sicer strpnejše elemente na Koroškem. Popis je bil očivid-
no zasnovan kot dokument za manevriranje Slovencem sovražnih političnih skupin pri boju za okrnjevanje manjšinskih pravic slovenskega prebivalstva na Koroškem.
Dajanje koncesij elementom, ki so Slovencem sovražni, ob podobnih primerih pač ne more biti soFdna osnova, za ustvarjanje odkritosrčnih prijareliskih vezi med Avstrijo* in Jugoslavijo. Pričakovati bi bi-lo*. da bodo pri popisih, ki so bili pred vojno* vedno sredstvo za potvarjanje resnice v škodo Slovencev, po vojni bolj previdni. Nikakor ne bi smeli pri popisu soodlcčari nosilci med vojno kompromitirane mselnosri o naravni pravici potujčevanja manjših narodov, ki so prestali toliko zla in gorja med drugo svetovno vojno. Saj so takim elementom težnje narodov po sodelovanju tuje in zato s svojim delom ne koristijo težnjam mirnega sožitja v svetu.
S podjasom državne pogodbe med avstrijsko vlado in vladami ZDA, SZ, Velike Britanije in Francije ter soglasno potrditvijo državne pogodbe v Zveznem parlamentu na Dunaju se je pokazalo, da
Pri takojšnji odpomoči se da ta zahrbtna bolezen še popolnoma ozdraviti.
Dos i otrok je tud’ na kmetih telesno slabotnih in bledih in kliub zadostri hrani je o rok n ere zvit. Sprememba zraka s partedenskim bivanjem ob morju ali med visokmi gorami povzroči navadno dobre in trajne uspehe. Tudi v takih slučajih nasvetuje šolski zdravnik vse potrebno in dostikrat tudi preskrbi potrebna. finančna sredstva in soloh možnost, da se; otroka porije na oddih.
Starši nar bi torej spoznali važnost in pomen šolskih preiskav in z zdravnikom tesno sodelovali s tem, da se odzovejo njegovemu povabilu k pre skavam, ki se ponavljajo vsako le'o. Nikomur ne bo žal, če se bo ravnal po njegovih nasvetih, saj je zdravje o*xok pri šolskem zdravniku v dobrih rokah.	.
Vzgojitelj
NOVE KNJIGE
Narod in njegova arhitektura
Pri slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani je izšla monumentalna knjiga o arhitekturi z naslovom „Napori“, ki obsega dva dela: 1. France Stele „Esej o arhitekturi" in 2. Josip Plečnik „Dela“. Je to izbor neminljivih del največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, kateremu je sklenila Slovenska akademija znanosti in umetnosti kot svojemu rednemu članu posvetiti to knjigo ob njegovi 80-letnici. Na njegovo posebno željo je priznani slovenski umetnostni zgodovinar France Stele oskrbel obširno razpravo o arhitekturi z namenom, da času ustrezno razširi obzorje pogledov na problematiko arhitekture. Svoje delo sta avtorja povezala z željo, „da bi ta knjiga pomagala utrditi med Slovenci spoštovanje in razumevanje za vrednote, ki jih more napredujočemu narodu posredovati arhitektura, če se zaveda svojega civilizatoričnega, kulturnega ter estetsko in etično vzgojnega poslanstva".
Knjiga je brez dvoma eno največjih del, kar jih je doslej izšlo o arhitekturi v slovenščini, posebej pa je njen pomen še v tem, da v tako izčrpni obliki prikazuje čudovite stvaritve arhitekta-mojstra, Slovenca Jožeta Plečnika, ki si je s svojimi umetninami utrl pot v širni svet in si pridobil priznanje tudi daleč izven svoje ožje domovine. Kakor so njegove zgradbe doma in v tujini spomeniki njegovega edinstvenega ustvarjanja, tako je tudi predmetna knjiga posrečeno ovekovečenje njega in njegovih del. Ne samo, da prinaČa na blizu 200 straneh izbor njegovih najboljših umetnin (izbor je preskrbel umetnik sam), vsebuje poleg tega tudi besedni del knjige nad 130 tekstnih ilustracij, ki v miniaturi ponazo-rujejo Plečnikova dela in utrinke iz njegovega življenja.
Kot priloga knjigi je izšel izvleček Steletovega Eseja o arhitekturi tudi v francoskem jeziku, kar bo pomen in namen publikacije le še bolj razširilo.
V črno platno vezana in na krasnem brezlesnem papirju tiskana knjiga leksikalnega formata (skrbno uredila sta jo France Stele in Vinko Bitenc, brezhibno tiskala pa tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani) je po svoji obliki vsekakor dekorativna, po svoji vsebini pa bogat zaklad za vsakogar, ki želi kaj več zvedeti o arhitekturi in še posebej o slovenskem arhitektu Jožetu Plečniku.
so v Avstriji z nacisrčno miselnostjo prežeti elementi v manjšini in upamo, da lahko pričakujemo, da na, izvajanje bodočega popisa ne bodo mogli odločilno vplivati.
V nobeni formulaciji 7. člena državne pogodbe, ki se nanaša na ureditev manjšinskih pravic Slovencev in Hrvatov, ne najdemo v nacistični dobi rojenih »vin-dišarjev«. S 7. členom državne pogodbe Avstrija priznava, da žive na Koroškem Slovenci; s tem odreka pravno veljavnost rezultatom zadnjega popisa prebivalstva leta 1951 po občevalnem jeziku, z delitvijo prebivalstva v znanstveno neutemeljene skupine, ki praktično ne obstojajo. Formulacija 7. člena trudi zagotavlja, da urejanje manjšinskih pravic ne sodi v kompetenco nacionalnih nestrpnežev na Koroškem, ki kažejo svoje raznarodovalne načrte v strankarskih programih, ampak avstrijskih državnih oblasti.
Miroljubni in demokratčni avstrijski krogi na Koroškem, ne glede h kakšni stranki pripadajo, pa lahko s svojo aktivnostjo na zakoniti podlagi onemogočajo poizkuse okrnjevanja z državno pogodbo zagotovljenih pravic Slovencev na Koroškem, kar je eden od pogojev za poglabljanje prijateljskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo.

msssMsm
Petek, 23. december: Viktorija Sobota, 24. december: Adam in Eva Nedelja, 25. december: Božič Ponedeljek, 26. december: Štefan Torek, 27. december: Janez Sreda, 28 december: Ned. otr. Četrtek, 29. december: Tomaž
Skupno smo dosegli veliki uspeh
Vse izseljence opozarjamo
da vsak odlok ali rešitev, ki bi jo prejeli od katere koli s rani v zadevi odškodnine ali uradnega potrdila odnosno drugega vprašanja v zvezi z izselitvijo, takoj pošljejo Zvezi slovenskih izseljencev v Celovcu, Gasometergasse 10. Le tako bo mogoče podvzeti nadaljnje korake za dokončno priznanje pravic, ki pripadajo izseljencem kot žrtvam nacis' ičnega nasilja.
Tr krat v teku letošnjega leta se je zbralo prebivalstva naših krajev na različnih mestih okoli transformatorskih postaj, da proslavi priključi ev naših vasi na električno omrežje. Prva proslava je bila meseca marca t. 1. v Bilčovsu, drugo slavje je sledilo predzadnjo nedeljo v Zgornji Vesci, zaključna priredi ev pa smo imeli dne 18. 12. 1955 na Vesavi nedaleč od Kotmare vasi.
Ko smo se ob koncu leta 1954 sestajali ter po dolgem obotavljanju vendar le uspeli z izvolitvijo gradbenega odbora, si nihče ni upal niti na tihem m:sliti, da bo to ogromno delo dokončano že v pičlih 13 mesecih. Zaradi lege naših gorskih vasi so nam strokovnjaki iz svojih izkušenj obetali dela vsaj za dve leti. Načrt, katerega nam je izdelala KELAG, je zahteval napeljavo okoli 70 kilometrov žičnih vodov, postavitev nad 1.000 drogov ter priklopitev 375 kmečkih in delavskih
RIADIIO! PROGRAM
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30 , 20.00, 22.00, 24.00.
Sobota, 24. december:
5.50	Kmečka oddaja — 8.45 Širni pisani svet: božič na ekvatorju — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.05 Pozdrav nate — 18.00 Božični nagovor deželnega ^glavarja Ferdinanda Wedeniga — 18.10 Božične pesmi (slov.)
Petek, 30. december:
5.50	Kmečka oddaja — 9.00 Pozdrav nate -_ 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Trdi orehi (slov.) 15.30 Otroška ura —
16.50	Kulturne vesti —	18.00 Šlagerji —
18.35	Gospodarski komentar — 18.45 Športni obzornik (slov.).
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
hiš. Vsota 2,500.000 šilingov, kljub 50 %> subvencije s strani deželne vlade, s kamero smo zgradili omenjeni vod, je vsekakor globoko posegla v naš žep in denar-n’ce naših ljudi, toda uspeh je sedaj tu in vidno priča, da vložene žrtve in napori niso bili zastonj. Tvrdki AEG-Union iz Celovca ter EBG iz Linza, ki sta b li zaposleni pri gradnji, sta ob vidni podpori naših lastnih delovnih moči pokazal', da se marsikaj zmore prej kot je predvideno. Skoro brez izjeme lahko omenimo tukaj naše kmete, ki so pus ili svoje nujno poletno delo in prišli gradit v zavesti, da bodo dobili po izgotovitvi luč in da jim bo elektrika znatno olajšala trdo kmečko delo. Prav tako so tudi naši delavci po svojem vsakdanjem delu prijeli še zvečer za kramp in lopato ter s tem pripomogli k izgo~ovitvi električne napeljave v tako' kratkem času. Nikakor pa ne smemo prezreti tudi organiza‘orične-ga dela gradbenega odbora pod vodstvom g. F. MPnaritscha, njegovega namestnika g. L. Schaunik-a ter vseh ožjih sodelavcev in članov odbora, ki so na svojih številnih sejah pripravljali in izvajali vsa pred in med gradnjo potrebna organiza-torična dela.
Posebej bi hoel poudariti, da smo z nesebičnim skupnim delom nas vseh, brez razlike tega ali onega političnega nazira-nja, znali edinstveno in posnemanja vredno rešiti in premostiti razne strankarske spletkarije ter nesmiselno in škodljivo nacionalno mržnjo, ki je na Koroškem
žal še vedno pogos“ pojav. Prepričan sem, da sta naš vel ki uspeh in naše medsebojno razumevanje mnogo pripomogla k temu, da so se uvodoma omenjenih svečanosti udeležili g. deželni glavar, njegova namestnika in drugi vidni polričm funkcionarji dežele ter ob tej priložnosti posebej poudarili, da naj še vnaprej goj mo takšno skupnost in vzajemnost, kakršno smo pokazali piri gradnji naprave, ki nas je povedla za pomemben korak iz zaostalosti.
Želeti bi bilo, da bi tudi v bodoče ostala živa vzajemnost in skupnost, ki smo jo skovali pri tem skupnem delu in ki smo jo pokazali tudi vsem, prav posebno pa merodajnem zastopnikom dežele pri zaključnih prireditvah. S predvajanjem pesmi obeh narodov Koroške in z nagovori v obeh deželnih jezikih smo podčrtali, da pri nas ne želimo narodnega sovraštva, da hočemo spoštovati drug drugega ter složno in skupno sodelovati za napredek in svetlejšo bodočnos" nas vseh brez sleherne razlike.
Veselimo se našega velikega uspeha, ki je bil dosežen z našim skupnim delom. Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k temu, da je tudi na naših Gurah posvetila električna luč in nam pognala stroje, kar nam bo gotovo znatno omogočilo držati korak z že bolj naprednimi kraji naše dežele.
Hanzi Ogris tajnik električne zadruge Bilčovs
Nedelja, 25. december:
7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.00 Veselo nedeljsko jutro — 8.20 Kmečka oddaja — 9.10 Plesni zvoki Hummla, Lannerja in Ziehrerja — 11.05 Veselo petje
—	14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder
—	19.00 Športna poročila — 20.Q0 Cigan -baron, opereta Johanna Straussa.
Ponedeljek, 26. december:
7.20 Pozdravljamo in voščimo (slov.) —
8.50	Igra zabavni orkester radia Dunaj —
7. januarja 1956
11.00 Veselje in zabava za vse — 13.00 Melodije iz oper in operet — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Tako zveni pri nas — 17.00 Carl de Groof dirigira plesni orkester Rias in plesni orkester avstrijskega radia — 19.30 Šport — 20.00 Nabucco, Verdijeva opera.
Torek, 27. december:
5.50	Kmečka oddaja — 8.45 Medicinsko predavanje — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Zdravniški vedež. Koroške narodne pesmi (slov.)
—	16.35 Glasba razveseljuje — 18.00 Šlagerji
—	18.40 Oddaja za delavce — 19.30 Za vas, gospa.
Sreda, 28. december:
5.50	Kmečka oddaja — 8.45 Iz ženskega sveta — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeže-
Pogovor s pevci in pevovodji je naslov radijske oddaje, ki bo v sredo, 28. decembra 1955 od 14.00 do 14.30 v celovškem radiju.
O važnosti in o vzgojnem pomenu petja in glasbe Vam bo govoril g. prof. Luka Kramolc.
Namen teh oddaj je, naše pevce teoretično in praktično dvigniti na tako višino pevske izobrazbe, da bodo razumeli vse, kar srečajo v pesmi, in da bodo zmožni tudi sami razvozlati vsaj narodne pesmi.
Opozorite na to oddajo vse tiste, ki kažejo zanimanje do petja in tiste, ki čutijo potrebo, da bi se v petju izpopolnili.
Pevce in pevovodje prosi slovenska sekcija radija Celovec, naj sami povedo, o čem naj bi se pomenili v prihodnji oddaji.
Predloge, vprašanja in nasvete pošljite na naslov: Radio Klagenfurt, Funkhaus, Spon-heimerstrasse 13 (Slovenska oddaja).
lje — 14.00 Pogovor s pevci in pevovodji (slov.) — 15.30 Otroška ura — 18.45 Iz znanih oper (slov.) — 20.10 Peljemo se z vlakom in pošto.
Četrtek, 29. december:
5.50 Kmečka oddaja — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Umetne pesmi (slov.) — 16.20 Znanje za vse — 18.00 Šlagerji — 18.30 Govori UNESCO — 18.40 Oddaja za delavce — 19.15 Dober večer, dragi poslušalci — 19.30 Philips-revija.
Sobota, 24. december:
7.10	Jutranji šansoni — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Slovenske narodne pesmi
—	12.30 Kmečka univerza — 13.30 Za prijeten oddih — 14.35 Želeli ste — poslušajte!
—	15.30 Utrinki iz literature — 16.10 Koncert po željah — 18.00 Okno v svet — 18.35 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 25. december:
7.35	Operetna glasba — 8.00 O športu in športnikih — 8.15 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — 10.00 Družinski pogovori
—	12.00 Razgovor s poslušalci — 13.30 Pol ure za našo vas — 14.00 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Po naši lepi deželi — 18.15
bo v Celovcu
Melodije, ki jih radi poslušate — 21.00 Kulturni razgledi — 21.15 V svetu ritmov in melodij.
Ponedeljek, 26. december:
7.10	Zabavni zvoki — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koncertni valčki — 13.30 Slovenske narodne — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Igra trio Dorko Škobrne — 15.45 Partizanske pesmi — 16.00 Zdravstveni nasveti — 16.10 V svetu opernih melodij
—	20.00 Kulturni pregled — 22.15 Domači ansambli v plesnem ritmu.
Torek, 27. december:
7.10	Vedre melodije — 11.05 Gospodinjski nasveti — 12.00 Slovenske narodne pesmi — 12.30 Kmečka univerza — 13.30 Od melodije do melodije — 14.35 Želeli ste — poslušajte!
—	15.15 Zabavna glasba — 15.30 Utrinki iz literature — 16.10 Z našimi solisti in skladatelji — 18.30 Športni tednik — 20.10 Venček domačih pesmi in napevov.
Sreda, 28. december:
7.10	Klavir v ritmu — 11.05 Gospodinjski nasveti — 13.30 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 V zabavnem ritmu — 15.45 Pojo mladi pevci iz Jevnice — 16.00 Družinski pogovori — 18.15 Slovenske narodne v priredbi Goloba
—	18.35 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
Četrtek, 29. december:
7.10	Melodije za dobro razpoloženje — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Melodije iz znanih operet — 12.30 Kmečka univerza
—	12.40 Umetne pesmi poje moški zbor — 14.25 Ljudsko prosvetni obzornik — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.30 Iz mladinske književnosti — 16.00 Gospodinjski omnibus — 20.00 Mladinska oddaja.
Petek, 30. december:
6.35	Majhen sprehod po Dunaju, dunajske melodije — 11.05 Gospodinjski nasveti — J 2.00 Domače napeve izvajajo Planinski oktet in Martin Malovrh — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Popevke in ritmi — 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Želeli ste — poslušajte — 15.15 Igra kvartet — 16.00 Modni kotiček — 18.00 Ljudje med seboj.
Podjunski pevski zbori na turneji...
(Nadaljevanje s 2. strani)
V nedeljo zjutraj jih je v Mariboru prebud 1 izredno lep dan. Dopoldne so si naši fantje ogledali mesto, ki slovi kot jugoslovanski Meran, opoldne pa jih je že spet čakal iskren sprejem v tipični kmečki Orehovi vasi pri Hotinji. Tudi tukaj so izrekli dobrodošlico zastopniki občine in kulturnega življenja, ki je v tem delu posebno razvito in zavzema prvo mesto v mariborskem okraju. Pozdravnim besedam se je pridružil tamkajšnji moški pevski zbor, ki je odlično zapel pod vodstvom profesorja Jožeta Križmana, rojaka iz Koroške.
Do popoldanskega nastopa so se koro-
Slovemshi ples
dvignilo pevcem zanos, da so ves spored izvedli kar najbolje. Na spontano zahtevo so morali več pesmi ponoviti. Med odmorom je predstavnik mariborske Ljudske prosvete v svojem nagovoru poudaril, da je veliko zanimanje mariborskega občinstva izraz ljubezni Maribora do koroških Slovencev, izraz zanimanja za njihov narodni obstanek. Nato so predstavniki ljudske oblasti, kulturnega in gospodarskega življenja ter mladine poklonili našim pevcem zares _ krasna in dragocena darila, ki so jih očitno vzra-dostila. Kakor povsod drugod, je izrekel tudi v Mariboru zastopnik SPZ iskreno zahvalo za vse lepo, kar so naši pevci doživeli.
Najbolj dragoceno darilo našim pevcem pa je bil navdušeni sprejem, ki ga je
[ki pevci kar najbolje počutili med do-načim prebivalstvom, ki mu je lastno pristno slovensko gostoljubje. Po besedi-:u naše narodne pesmi, ki poje o lepih Horjančicah, so ugotovili, da so prav lepe tudi Štajerke in da prav nič niso »ofrtne«.
Prijetno razpoloženje je naše pevce navdušilo, da so v prenapolnjeni dvorani v Hotinji vasi s še večjim uspehom kot prejšnji večer radodarno razsipali naš lepi dar, koroško narodno pesem. Predstavnik Kulturno-umetniškega društva je v svojem nagovoru posebno naglasil, kako imajo Štajerci Korošce radi, kar se je zrcalila tudi v lepih darilih, ki so jih Ho-tinjčani poklonili pevcem poleg navdušenega odobravanja, ki je spremljalo vsako posamezno pesem.
Za novo lepo doživetje bogatejši so prispeli pevci zvečer spet v Maribor, kjer so imeli koncert v veliki dvorani Ljudske prosvete. Tudi tokrat je Maribor napolni veliko dvorano, ko je bila na sporedu slovenska koroška narodna pesem, zapeta od Korošcev samih, in tako pokazal zanimanje za zamejske rojake in ljubezen do naše dragocene kulturne dobrine.
Zaskrbljenost naših pevcev pred zahtevno publiko Maribora je bila premagana, ko jih je že takoj ob prihodu ria oder navdušil topli sprejem; že prva pesem ie izzvala viharen aplavz, kar je
pod pokroviteljstvom g. deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga.	, .
V veliki dvorani Delavske zbornice bosta igrala Akademski plesni orkester in kmebka godba. Sodelovali bodo pevci in balet Slovenskega narodnega gledališča
bila naša koroška narodna pesem, zapeta od preprostih kmečkih in delavskih fantov, deležna v visoko kulturnem severovzhodnem središču Slovenije. To je bilo našim mladim pevcem, ki so bili prvič v življenju deležni tako čudovitega doživetja, najlepše in največje zadoščenje, hkrati pa močna moralna pobuda za na-
Novi kolodvor v Mariboru je eden izmed najlepših v Jugoslaviji
daljnje delo in stremljenje. V zavesti, da so ponesli med svoje rojake na Štajerskem lep dar s svojo pesmijo, in po doživetju iskrene gostoljubnosti med štajerskimi Slovenci so se naši pevci vrnili domov okrepljeni, da bodo s še večjo vnemo delovali za razvoj in napredek slovenske nevske kulture na Koroškem.
CORTINA d’AMPEZZ0 pred olimpijskim viharjem
Veliko smučarskih centrov poznamo v Evropi. Slovenija ima Planico z gigantskimi skakalnicami mojstra Bloudeka, Švica Sankt Moritz, Aroso in Davos, Avstrija pa Arlberg. Skandinavija, ki je bila prizorišče zadnjih olimpijskih iger in svetovnega smučarskega prvenstva, slovi po skakalnicah v Holmenkollenu in Kalviks-backenu ter izborno speljanih snežnih progah blizu Faluna in gori v Areu, na meji Laponske, tik pod polarnim krogom.
In Cortina d’ Ampezzo? — Zadnja leta, ko je bila Italijanom zaupana izvedba VII. zimskih olimpijskih iger, se je ta dolomitska vas razvila v čudovit zimskošportni paradiž, smučarski eldorado, z več sto novih, v modernem arhitektonskem stilu zgrajenih vil, penzionov, gostišč in hotelov.
Da, vse je naredi! Nad dolino Ampezza vladia majestetični molk. Molk pred olimpijskim viharjem!
Chamonix 1924, Sankt Moritz 1928, Lake Placid 1932, Garmisch-Partenkir-chen 1936, Sankt Moritz 1948, norveška prestolnica Oslo pred štirimi leti, zdaj pa Cortina d’ Ampezzo. To je 32 let zgodovine modernih zimskih olimpijskih iger, ko so se najboljši smučarji in skakalci sveta merili v znanju, eleganci in pogumu. Spomnimo se samo zadnjih let: Fal-kanger in Tynes, Dan Netzel in Matti Piettikainen ter človek — ptica, Finec Tauno Luiro, ki je s skokom 139 m na skakalnici v Oberstdorfu leta 1951 postavil svetovni rekord ter vse do letos živel v gloriji šampiona. Pred kratkim je umrl na Finskem v nekem sanatoriju za pljučno tuberkulozo, star 23 let.
Tudi Slovenci so leto za letom nastopali v mednarodnih zimskošportnih arenah ter zlasti v skokih postali srednjeevropska smučarska velesila. Polda, Rogelj in za njima še mnogi drugi, so v svetu znana imena.
Po prihodu v Cortino nas je prvi vtis skoraj zmedel. Pred nami je stal čudovit olimpijski stadion, ki po elegantni žele-zobetonski izvedbi najde tekmeca samo še v Helsinkih na Finskem. Gradnja tega objekta, koder se bodo med olimpiado merile reprezentance mnogih narodov v hokeju in umetnem drsanju, ob zaključku pa na njem zbrale k slavnostnemu olimpijskemu ognju, je terjala težke milijarde italijanskih lir. Rusi, ki so pred nedavnim obiskali Cortino, so rekli, da sta led in drsalna ploskev tega stadiona boljša kot v Alma Ati, sami pa smo bili te dni priča srečanja hokejskih državnih reprezentanc Italije in Francije. Tekmovalci so si bili v mnenju edini: Redko kdaj smo igrali na lepšem in boljšem prostoru!
Naslednjega dne smo se z avtomobilom peljali v Zuel, odi Cortine kakih dVa km
(Posebej za Slovenski vestnik)
oddaljeno vasico. Nad njo se dviga, osvetljen od sonca, v mogočnem loku najsijajnejši športni objekt v Evropi, če ne morda tudi na svetu — olimpijska skakalnica ITALIA, tekmovalci 33 narodov pa bodo kmalu potrdili, če tudi najuspešnejša. Stolp skakalnice meri 50 m. V njem so dvigala za prevoz tekmovalcev na start, na vrhu pa moderne steklene kabine, ki bodo olimpijskim mojstrom nudile za-
Nova olimpijska skakalnica ITALIA
vetje pred mrazom in vetrom. Kritična točka skakalnice je pri 72 m, računano za tekmovanja v kombinaciji, medtem ko bodo srednjeevropski in skandinavski kanoni jadrali — tako menijo v olimpijskem komiteju — gotovo dlje kot 84 m. Impozantni objekt je projektiral prof. Pozzati iz Bologne, gradbena dela pa vodil ing. Holzner, nekdaj sam tekmovalec.
Pred dnevi smo se udeležili slavnostnega zaključka gradbenih del. Stali smo med tisoči prebivalstva iz vseh koncev in krajev Dolomitov, vojaki italijanske armade ter predstavniki oblasti. Nazaj grede smo obiskali še vojaško olimpijsko vas, ki bo v dneh prireditve lahko sprejela okrog 800 pripadnikov armade. Le-ti bodo skrbeli za red ob progah, na drsališču in ob skakalnici. Že zdaj je vse poskrbljeno za odlično organizirano sanitetno službo.
Stanovanjski problem so prireditelji rešili tako, da bodo do zadnjega kotička napolnili vse dolomitske hotele. Dnevna oskrba bo znašala 2.500 do 4.000 lir. Sleherni obiskovalec bo moral imeti »turistično izkaznico«, ker bo le z njo mogoče dobiti karte in abonmaje za ogled prireditev in uporabo prevoznih sredstev.
Medtem, ko se smučarski mojstri mnogih narodov resno pripravljajo na to največjo zimskošportno prireditev zadnjih let: na snežnih poljanah Skandinavije, v avstrijskem Ztirsu in St. Antonu v Arl-bergu ter v italijanski Cerviniji v dolini Aoste, vzhodno od Matterhorna, pa prireditelji v Cortini pričakujejo samo še dober sneg in prve goste.
Matija Maležič
Zanimivi izidi ankete o medplanetarnih poletih
Združene države Amerike so znane po najrazličnejših anketah. Tokrat s» izvedli anketo o medplanetarnih poletih, in sicer med znanstveniki, ki se ukvarjajo z astronavtiko.
Na prvo vprašanje: »Ali verjamete, da bo do medplanetarnih poletov sploh prišlo?« — je pritrdilno odgovorilo 98 %> sodelujočih. Drugo vprašanje: »Katerega leta bo prva raketa pristala na Luni?« 71.4 #/o znanstvenikov je menilo, da se bo to zgodilo še pred letom 1975. Pri tretjem vprašanju: »Katerega leta bo pristala na Luni prva raketa s človekom?« — 75 %> vseh odgovorov pravi, da leta 1990. Zanimiv je bil1 tudi odgovor na vprašanje: »Katera država bo prva uresničila polet na Luno?« Več kot polovica znanstvenikov je bila mnenja, da bodo to ZDA. 17 % pa jih je navedlo, da bo to Sovjetska zveza. Ostali se niso mogli odločiti za nobeno državo. Še bolj zanimivo pa je, da je bila večina znanstvenikov mnenja, da prva raketa, ki bo pristala na Limi, ne bo na atomski pogon, temveč bo za pogon uporabljala kemično gorivoj
Uran v Izraelu
Dr. Bergman, predsednik izraelske atomske komisije, je izjavil, da bo njegova država kmalu pričela pridobivati uran. In sicer pravi, da bodo uran pridobivali v Izraelu iz uranovega fosfata. Sporočilo dr. Bergmana tudi pravi, da so našli nov, enostavnejši postopek za pridobivanje težke vodfe.
Avstrijci nameravajo premagati novega osem-tisočaka
Na. svetu je š:trinajst gorskih velikanov, ki presegajo višino osem tisoč metrov., Osem od teh so jih drzni alpinisti premagali predvsem v zadnjih letih, med temi leta 1953 Avstrijec Hermann Buhi 8123 m visoki Nanga. Parbat ter eno leto pozneje tudi Avstrijec dr. Herbert Tihy Čo> Oju, visok 8320 metrov.
Prihodnje poletje pa namerava nova avstrijska odprava pod vodstvom inženirja Frica Moravca zavzeti 8035 metrov visoki Gasherbrum II v Karakorumskem pogorju. Gorovje leži severno od Kašmirja na pakistanskem področju. V tem ogromnem gorskem masivu so štirje osem-tisočaki. Samo enega od teh, 8611 metrov visokega K 2, je premagala neka italijanska odprava. Sosedni Brod Pea-k
je poizkusila zavzeti nemška odprava pod vodstvom Herrlinghofferja, pa je poizkus spodletel. Prav tako ni uspela ekspedicija neke francoske odprave leta 1936 na 8068 metrov visoki Hidden Peak.
Gora Gasherbrum II še nikoli ni bila cilj kakšne ekspedicije. V poteku mednarodne himalajske odprave leta 1934 je Dyrenfurth raziskava! tudi to področje. V svojem opisu je dejal, da »zavzetje Gasherbruma, II ni lahko, toda verjetno«. Na to izjavo se opirajo alpinisti avstrijske himalajske družbe, ki se pripravlja za novo odpravo. Avstrijci nameravajo ob tej priložnosti raziskati še štiri druge vrhove v grupi Gasherbruma, ki so visoki 7190 do 7890 metrov.
Pri Karakorumski odpravi bo pod vodstvom inženirja Moravca udeleženih šest
hribolazcev, med temi en zdravnik in dva znanstvenika. Ob praznikih bodo trenirali na Grossglocknerju. Pri treningu bo udeleženih do dvajset alpinistov, izmed katerih jih bo šest izbranih za odpravo.
Udeleženci odprave se morajo zavezati, da med časom podjetja ne bodo uživali alkohola in nikotina. Odprava se bo napotila 30. marca 1956 iz Genove ter bo 11. aprila prispela v Karači, glavno mesto Pakistana. Nato bo nadaljevala potovanje z vlakom v Rawalpindi. S pomočjo okoli tri stotih nosilcev upajo, da bodo 15. maja 1956 postavili svoje šotore v višini 5300 metrov Gasherbruma II, od tam pa bodo poizkušali v času treh mesecev zavzeti vrh in izvesti znanstvena dela.
. (Po »Arbeiterzeitung«)
5 Ivan Potrč:
NA KMETIH
Odhitel sem v hišo in se ko nor zagledal v to, kar se je v izbi godilo — Hana in Toplečka s* a si bili v laseh, se pravi, vpili sta druga na drugo, medtem ko so dingi, Rudlova dva in mati, stali v izbi, mati pri peči in oba Rudlova pri mizi, ter poslušali in gledali; sestrana je še vedno sedela, vsa jezna in razgreta.
Nisem vedel, kam bi stopil — vpitje je bilo zavoljo Hane, zavoljo njene nosečnosti: prišlo je tudi doma na svetlo! In zavoljo grunta — kar je bilo še huje.
»Tak, najprvo si otroku oče pobrala, zdaj bi me rada, bi me radi« — Toplečka se je ozirala okoli, največ k miz:, k Rud-lu irt k sestram — »tudi ob grunt spravili ... !«
Rudi se je držal na smeh, odpiral je usta, a se ni mogel prav zasmejati. Sestrana je stokala od togote.
»Ženska, ali nisi slišala,« je hotel Rudi po vseji sili dopovedati, »da bo otroka dobila!«
»Kaj, ah ga jaz nimam?«
Bila je takšna, da ni da. bi govoril, a
najhuje mi je bilo zavoljo matere. Stali sc pri peči, se z vsem životom zganili, ko sem vstopil, a me niso pogledali, ko da bi jih bilo sram; zibali so se z rokami na trebuhu, ko da bi ves čas komu odkimo-vali in kakor da! jim ne bi šlo v glavo, da morajo- vse to v nekem tujem hramu gledati in poslušati. Tako hudo- mi je bilo zavoljo njih.
Ženski sta si vse povedali. Toplečka je izbruhala vse, kar ji je priletelo na jezik. Znenada sem sredi prepira dognal, da ni Tunike — ves čas sem se oziral po izbi, v gtrahu, da jo bom kje zagledal, da bo od kod prišla — in sem bil nazarensko vesel, da je ni; nisem se pa mogel spomniti, ali je doma ali pa je odšla v mesto; preveč sem bil iz sebe.
Toplečka je bila vsa zelena, upadla, ko da bi jo skozi noč polovico pobralo; roke je molela stegnjene nazaj, nekam za hrbet, ko da bi mislila zdaj zdaj vse pognati iz izbe in iz hrama. Bal sem se, da se bo zagnala v Hano, to toliko bolj, ko ji je Hana nenehoma dopovedovala, naj nikar ne misli, da boi pri hiši samb po njenem, in mati mora pač vedeti, da imajo otroci prav tako pravico do življenja; dopovedovala ji je in se ves čas ozirala na strica in na sestrano.
»Ali ne, stric, da je resnica? Mati, vsaj eno pametno besedo bi poslušali...«
Bila je prisebna, mirna, začudo pametna; nisem je še videl in ne slišal takšne.
Stric je skraja prikimoval, sčasoma pa je povsem prenehal; posadil se je na stol in se bolj in bolj zrival z njim proti mizi in k sestrani, ko da bi se hotel vsemu ogniti.
Toplečka si ni dala niti trohe dopovedati.
»Naj nihče ne misli,« je kričala, »da mi bo ta žo*a, takšna gnusnica, kdaj kruh rezala, meni ali mojemu otroku. Samo storite to — mene in otroka, oba boste imeli na vesti!«
»Kdo pa ti je kriv, sirota stara!«
Bila je sestrana, ki jo je tako vprašala; ni mogla več molčati..
»Sirota?« je hlipnila Toplečka, se ozrla in jo pisano pogledala, se še tisti hip prijela za glavo, si pokrila obraz z dlanmi in zahlipala; zatem se je nagnila nad posteljo in zakopala obraz v odejo.
Vseeno, bil je trenutek, ko se mi je Toplečka zasmilila; ne kot včasih, zavoljo betežnega moškega: tokrat se mi je zasmilila zavoljo nje same, strašno jo je stlačilo.
»Jezus, otrok nesrečni, kaj si si nakopal?« so povprašali mati in sklenili roke pred obličjem, ko da bi bili v cerkvi, ko da bi mislili poklicati boga na pomoč.
Tudi Hana je prenehala z dopovedovanjem.
Bil je trenutek, ko bi bil najbolj srečen človek na svetu, če ne bi imel s Topleko-vim nikoli nikakšnih opravkov, ne z
gruntom in ne z ženskami; ničesar takega si ne bi želel več, samo če bi bilo mogoče. Toda bilo je talko, da ni bilo več mogoče; vse je pridivjalo in zdivjalo kakor ploha čez mojo glavo. Nič mi ni bilo prihranjeno. Resnica, nihče se ni zmenil zame, ko da bi me sploh ne bilo v izbi, vendar je vse potekalo tako, kakor da bi po meri skakali.
Najprvo- je zavekala deklinca — oglasila se je vedno, ko bi se ne bilo treba; lahko tudi, da se je že poprej oglašala, toda zdaj smo jo vsi zaslišali; meni je bilo še bolj nerodno zavoljo matere, kar grozno mi je postalo. Toplečka je prisluhnila, planila je v hiško in pridivjala z deklin-co nazaj. Držala jo je pred sabo z eno samo roko, ko da bi jo hotela komu dati ali jo v koga zagnati; bila je grozna, oči so ji letale po vsej izbi, ko da bi se ji zmešalo, nikjer se niso- mogle ustaviti; a deklinca — na vse pretege se je drla in po-brcavala, vsa se je razmotala — ni nikamor priletela. Rudlova dva sta vstala, ni bilo, da bi gledal, a preden je kdo kaj storil, so se odprla vrata, v izbo pa je planila Tunika — nikoli nisem zvedel od kod se je vzela — izmaknila Toplečki otroka, povprašala »Ste ponoreli?« in »Maličko tišji bi tudi lahko bili!« ter otk-hitela iz izbe in po stopnicah.
»Le kam je Franc gledal?« je zavzdihnil Rudi; spomnil se je na pokojnega brata.
ZA GOSPODINJO IN DOM
Moda in nega telesa
Ugodna nabava električnih štedilnikov za kmetijsko gospodinjstvo
prsim, slednjim samo lahko Škoduje. Od kroia obleke je odvisno, ali so prsi poudarjene bolj ali manj. Z nekoliko šršo bluzo, pripeto k telesu, nabrano v pasu itd., je mož to doseči in urediti.
Telo moramo negovati zelo skrbno. Razne pomanjkljivosti, če jih opazimo,
Katere tkanine so trajne in trpežne?
Znano je, da so lanene, bombažne, volnene tkanine in tkanine iz čiste svile vedno trpežnejše od tkanin, izdelanih iz umetnih surov:n. Zato je pri vsakdanjem delu bolie nosr*i obleke, katerih tkanina je iz naravnih vlaken.
Pri nakupu lanenih in bombažnih tkanin je potrebna posebna pozornost z ozirom na vzorce. Če tkanina ni enobarvna, marveč vzorčasta (karirasta, progasta itd.), si izberemo tkanino z vtkanimi vzorci. Ali je vzorec vtkan, lahko kaj hitro ugotovimo. Če je namreč vzorec vtkan, potem sta obe strani rk*n'ne enaki. Tiskanine niso tako trajne. Že potem, ko jih nekajkrat operemo, izgube svoj prvotni videz, in sicer na mes‘ih, ki so izpostavljena večjemu trenju ali pranju. Iz bombaža in lanu delajo razne tkanine. Na'bolj znane so popelin, zefir, trench, satin itdl
Tkanine iz čiste svile so veliko trajnejše ko*- pa tkanine iz umetne sv’le. Zato je vedlno bolje sešiti bluzo iz čiste svile kot pa eno iz kakršne koli ume“ne svile. Izdatki, ki jih imamo pr nakupu čiste svile, so sicer malo večji od onih za umet-
je treba odstraniti s telovadbo ali dieto, če je to pogrebno. Ženskemu telesu zelo koristi tudi mnogo gibanja na svežem zraku, izprehodi ali šport. Samo tako lahko dosežemo skladnost, ne pa z nepravilnim in škodljivim zategovanjem pasu in drugih delov telesa.
no svilo. Vendar pa se1 tu večji izdatki boga-o poplačajo, kajti naravna svila je velko trpežnejša in se tudi da veliko lepše oprati. Uporaba čiste svile pa se ne izplača samo za bluze, pač pa za vse perilo. Na primer kombineže iz čiste svile tudi veliko lepše padejo in jih je vel ko prijetneje nositi od1 onih iz umetne svile. Ko kupujemo čis*o svilo, morama pražiti na njeno prožnost, se pravi na to, koliko se tkanina mečka. Na površini mora imeti tkanina mehak enakomeren sijaj.
Tkanine iz čiste volne se ne mečkajo in so veliko toplejše od umetnh tkanin, ko jih kupujemo, moramo zlasti paziti na njihovo prožnost. Prodajajo jih pod imeni tweed, gabardine, cheviot itd. Pri
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Spanje je potrebno kot hrana
Modo je treba pr lagoditi telesu, ne pa telo modi. Na to rade pazabljaio mlada dekleta in žene, ki neusmiljeno zategujejo pas in premalo jedo, samo da bi imele vitko postavo, samo da bi njihovo *elo ustrezalo trenutnim potrebam oziroma zahtevam mode. Kako škodljivo je to, menda ni treba posebej poudarja*-!. Povrhu pa s tem ničesar ne dosežemo, naj bo pas še tako zategnjen, bok se zoži samo za nekaj centimetrov, prač pa so pozneje kolki zelo izbočeni, kar je mnogo grše, kakor če je bok samo za nekaj centimetrov širši. Ta deformacija je čedalje hujša in večja, tudi če ženska preneha zategovati pas.
Naše prabab:ce so bolehale za nekakšno slabokrvnostio: klorozo, boleznijo, ki je zdaj že pozabljena. Bde so zelo blede in malo odp>orne proti raznim boleznim. Vzrok te bolezni je bilo pretirano zategovanje pasu in nezadostna prehrana. Tudi naše prababice so hotele namreč biti vitke. Življenje se je od takrat toliko spremenilo, da si takšnega zategovanja pasu sedaj niti misliti ne moremo. Zdaj je za mlada dekleta važna njihova živahnost, vedrost. To je poslal vzor, ki ga skušajo doseči dekleta in žene.
Še ni dolgo tega, ko so bile v modi močno poudarjene pr1-'. Nekatere žene so jim dajale tolikšen poudarek, da to ni bilo več lepo. Sedaj pa močne prsi niso več v modi, zato nosijo nekatere žene in dekleta pretesne nedrnjake, pri tem pa seveda ne pomisbjo, da jim bo to trajno deformiralo prsi. kajti nedrnjak, katerega oblika in velikost ne ustreza povsem
Štajerski svet za kmetijstvo je sklenil z električno in papirno industrijo dogovor, po katerem je mogoče nabaviti za kmetijsko gospodinjstvo električne štedilnike po zelo ugodnih pogojih. Ta pogodba bo po zgledu »Poizkus Reutte« stopila v veljavo začetkom leta 1956.
Načrt, ki so ga sprejeli na Štajerskem, nudi različne prednosti vsem interesentom pogodbenega trikota: gospodarskemu svetu za kmetijstvo, električni in papirni industriji. Po tej pogodbi si lahko kmetijsko gospodinjstvo nabavi električni štedilnik, ki ga odplačuje posestnik gozda v treh letih z dobavitvijo dveh kubičnih metrov brusnega lesa za papirna industrijo. Kmet dobi takoi inštaliran moderen električni štedilnik, ki ga odkupi z navedeno dobavitvijo lesa. Če računamo za brusni les povprečno 350 šilingov za kubični meter, je v treh letih električni štedilnik v znesku 2.100 šilingov odplačan.
Ta način je ugoden za gozdno gospodarstvo, ker pomeni pomemben prihranek na kurilnih drvah, koristi pa tudi papirni industriji s preskrbo pogrebnega lesa, kakor tudi električni industriji za večjo potrošnjo električnega toka. Poleg tega bo papirna industrija lahko navezala s kmeti ožje stike ter se bodo iz tega razvili še drugi lesnotrgovski sklepi.
Verjetno je, da se bo ta način za nabavo električnih štedilnikov, kakor so ga sklenili na Štajerskem, razširil tudi po drugih zveznih deželah. Ni namreč nujno, da odjema les za električno orodje samo papirna industrija, pač pa. lahko tudi druga lesno-predelovalna podjetja, kakor na primer industrija za vlaknene plošče. Vsekakor je na podlagi tega sporazuma omogočeno, da se vsako kmetijsko gospodinjstvo na ugoden način modernizira z električnim štedilnikom.
Zakaj spimo? Ravno tako bi se lahko vprašali, zakaj ostanemo budni? Po mnenju znanega psihologa je spanje prvotna oblika človekovega zadržania, ki jo prekine s tem, da se prebudi. Človek se prebudi zato, da preskrbi telesu pogrebno hrano, po drugi strani pa tudi zato, ker sam tako želi, da bi naredil vse to, kar smatra za potrebno. Človek, ki bi mu za deset dni onemogočili spanje, bi menda umrl. Nasprotno pa bi človek ostal brez hrane pri življenju tudi do šest tednov. Iz tega je jasno razvidno, da ima spanje za ohranitev organizma velikanski pomen.
Koliko spanja pa potrebuje človek? V starosd od 15 do 50 let spijo ljudje povprečno 8 ur dnevno. Toda potreba po spanju se pri posameznih ljudeh zelo razlikuje. Človek, ki :ma manj zanimanja za različne stvari, več spi, kot pa tisti, ki duševno mnogo dela.
Ako pa za osemurno spanje ni dosti časa, kaj potem? To vprašanje se pogosto pojavlja. Odgovor bi bil pač tak, da je treba poizkusiti. Človek ima gotovo dovolj spanja, če se prej zbudi in ne čuti več potrebe po spanju. Ako pa je bilo nočno spanje prekratko, potem mora človek stremeti za tem, da v teku dneva vsaij za deset ali petnajst minut zatisne
tweedu sta običajno osnova in votek raznobarvni, pa tudi skozi niti so vtkane nitke kake druge barve.
Gabardin lepo pade, se ne mečka, niti pa so enakomerno spredene. Cheviot je ostrejši, vlakna pa so prepletena kot pri sati rtu.
Ako kupujemo in hočemo kupiti kvalitetno, torej naravno, a ne umetno blago, potem moramo biti pri nakupu zelo pozorni in blago preizkusiti, če se mečka. Blago iz naravnih vlaken se ne mečka in je tudi trpežnejše in trajnejše ter bolj toplo.
Kaj pa z leseno robo?
Lesena roba sčasoma potemni in postane sivkasta, prav tako tudi miznie plošče, ki jih pogosto rbamo. Zato je dobro, da namažemo včasih deske, žlice, kuhalnice in tudi mizne plošče z mešanico iz 1 del mlačne vode in 1 del vodikovega super-otksida, ki ga kupimo v drogeriji ali ponekod tudi v lekarni. Tekočino pustimo na lesu kake pol ure, nato pa. les dobro zmijemo s čisto vodo in posušimo v senci. Mizo pa dobro zbrišemo s suho krpo. S tem postopkom les obenem s čiščenjem tudi razkužimo.
oči. Tudi zamujene ure spanja je možno nadoknaditi in to s tem, da tak dan, ko imamo čas, spimo nekaj ur dalj časa. S starostjo pada tudi potreba po spanju. Dojenčki spijo od 24 ur dve tretjini, do-čim pa spijo odraščeni ljudje od 24 ur le eno tretjino. To se torej pravi, da je doba, v kateri smo budni, vedno daljša, čim starejši postajama.
Človek najlepše spi pri sobni, temperaturi okoli 13 stopinj Celzija in pri relativni vlažnosti zraka 45 odstotkov. To se torej pravi, da tudi ni dobro, ako v zimskem času preveč odpiramo okno ali ga pustimo celo noč odprto in tako spravimo sobno temperaturo tudi do nič stopinj Celzija.
Za človeka je škodljivo, če ga nenadoma prebudimo iz spanja. Najbolj pripo^ ročljivo je, da se spečega človeka prebudi z rahlimi dotiki na odeji ali kakorkoli drugače, da se speči počasi prebuja in pride do zavesti. Zdravo in, redno spanje človekov orgamzem krepi in ga varuje različnih bolezni. Iz teh razlogov je torej treba stremeti za tem, da si delo uredimo tako, da najdemo za spanje dovolj časa in se tudi v tem oziru držimo gotovega reda. Na ta način koristimo le svojemu zdravju.
»Kaj boste govorili?« ga je zavrnila svakinja. »Sami s*e me obesili Topleku. Kdaj pa sem kaj imela od njega...?«
Začelo se je javkanje, ki sem ga že poznal, za, katerega se nisem več zmenil, toda zdaj pred žlahto in pred materjo, pred vsemi, me je kar grozilo. Toplečka se mi ni več samoi smilila, zazdela se mi je strašna. Vse na meni je trepetala, ne morem povedati, kako se mi je deklinca zasmilila; a bolj ko pred materjo ali pred kom na svetu mi je bilo narobe zavoljo1 Tunike.
Čez noč je splahnela želja po Topleko-vem; Hana mi je prigovarjala, da bi šla k Mihoriču, županu, in se pogovorila; zavoljo Zefe in zavoljo grunta, a jaz nisem šel nikamor: za nič na svetu ne bi hotel.. dia bi še enkrat tako vpili na Toplekovini; vzdrgetal sem vsakikrat. kadar sem se spomnil na Zefo in na deklinco, kako je vekala v njenih rokah, kako sem se zbal, da jo bo v koga. zagnala. Oba, Hana m grunt, sta mi vsak dan bolj presedlala; tako je bilo pri hiši. da sem do kraja vse s težavo prenašal: Zefino vpitje in1 muljenje, Hanino zajedavanje in pregovarjanje. Tunikine zajokane oči in... in potlej še tisto deklinčino vekanre — preve-kala ie cele dneve in cele noči, ko da otroče sploh ne bi imelo spanja.
Matere ni bilo več blizu, začeli pa sta prihajati Marica, nevesta, in Olga, kar se ni poprej nikoli dogodilo; prišli sta v ku-
hinjo ali v hlev, tjai pač, kjer sta bili Toplek ovi dekleti in kjer ni bilo Toplečke — če je bila, s*a počakali, da je odšla — ter začeli vsaka po svoje. Olga je pljuvala po ziznjakih ali po krmljenki — skozi zimo smo jih imeli v hlevu, na toplem — ali pa je stikala po kuhinji ter venomer govoričila, kako pri njih, pri Toplekovih, vsega imajo, pri njih, to je pri nas doma, pa da je pogorelo.
»Pri vas je lahko, vsega imate, pri nas pa še lepe čase ne bomo vsega spravili. Tu se bo čisto drugače ženilo...«
Bilo je, skratka, samo takšno klepetanje, da ni bilo za nikamor; strašno mi je bilo zoprno.
Zatem je Marica, katero je, kakor je kazalo, zresnil zakonski stan, ki je bil pred njo, da se skoraj ni več zasmejala, premišljeno povedala:
»Hrvatovi« — Hrvatov je bil njen ženin — »pravijo, dia ne bi čakali, tudi mati pravijo. Pri vas boste pač malo počakali, je že tako, pri nas pa ne moremo več čakati.«
Lahko sem si mislil, zakaj ne more Marica čakati; lahko sem samo hmknil, če sem se pri takem govoričenju zmislil na Hano.
»Južek,« je povprašala mene, »ali ne bi prišla s Hano za svatrvco in za svatrvč-njaka? Južek?«
Na Hko nisem mogel nobene ziniti; samo tiho sem lahko bil. Ni pa bila tiho
Hana. Naglas se je zasmejala, naglas je povedala, da jo je lahko Toplečka skozi ku-kerli brez skrbi slišala.
»Ali poidem k zdavanju in bom prevzela grunt, ali pa nič! Jaz pa. svatrvca, da bi se mi krave na Gomili smejale? Ha-ha^ha!« Ni in ni se mogla dovolj nasme-ja.ti.
Kar je povedala, je bila resnica, Marica ni več silila. Pač pa je obrnila, da bi šla za svatrvco in za svatrvčnjaka jaz in Tunika _ ne vem, kako ji je prišlo kaj takšnega na misel.,
Ali zdaj šele se je Hana zasmejala.
»Da bi še Tuniko, to tretjo —!«
Ne bom do kraja povedal, Hana je povedala; bila je ko farovška kobila, nikakršnega sramu ni imela — meni pa je postalo pred našima dvema, pred sestrama, grozno; a tudi pred Tuniko — pri priči ie potegnila roke iz žmikanja, jih otepla in odšla iz kuhinje; vso kri mi je pognalo v glavo.
»Hana!« sem siknil; ne vem, kaj bi storil, tocb pred sestrama sem jo lahko samo z očmi preblisnil; moral pa sem biti grozen, kajti tudi ona je pustila piskre in, čeprav med smehom, zbežala, iz kuhinje.
Sestrama nisem nič obljubil, a zaklel sem se, da me Maričina gostija ne bo videla.
O, da me ne bi videla! Te dni, d&, prav te dni bi lahko s starim Muršecem kosila
in klepala, cela Gomila bi dišala po senu, za obed in za južino bi jedli sirove pogače... eh, pa je vse drugače prišlo!
Tuniko sta sestri nazadnje pregovorili, da je šla za svatrvco1, tako je potem, tisto nesrečno1 nedeljo, ko je odšla Manca k zdavanju, že od ranega, jutra ni bilo več pri hiši.
Do večerke je bilo vse dobro, po hramu je bilo ko na vsak drugi zimski in svetešnji dan. Držal sem se v kuhinji, na toplem, napenjal locne in prevezaval krplfe, gledal sem Hano, kako se je obračala in se pripogibala po kuhinji — po svečnici se ji je že precej poznalo — ter gotova že tretjikrat slišal Loplečko, kako je lezla v klet — samo Tunike ni bilo pri h:ši. Tako je bilo, ko so se večerko, bolj proti večeru že, oglasile Črnkova harmonika in Šmigočeve gosli. Začel sem hoditi po hramu, da so me bili kmalu vsi koti polni; le da ni b:lo kota. v katerega se muzika ne bi slišala, muzika in svatovsko krikanje.
Rano, še za dne, sem nakrmil živino, pomagal zanesti ženskama svinjam ter se spravil v kamro; obiral sem se po ozkem prostoru med križastimi okni in med posteljo kakor kak medved po kletki; poslušal sem gostovanje, muziko in kukanje ter se vrgel na ležišče, ne da bi se raz-pravil.
(Se nadaljuješ
NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
2V« sviden/e v SPcdravljah 1
Kosmati dohodek
ali brutodonos
S temi besedami so odhajali udeleženci lanskega kme ijskega visokošolskega tedna v Podravljah na svoje domove, polni zadovoljstva nad njegovim posekom in vsebino predavanj. Najbolj veseli pa so bili, da so se nemoteno vsak večer lahko pogovarjali z odličnimi strokovnjaki o vsem, kar jih je v zvezi z njihovo domačijo zan malo. »Čez eno leto pridemo spet« je zagotavljala nadepolna in uka-željna d‘ta naših mladih gospodarjev in kmečkih sinov.
Prihodnji torek ob 9. uri zimraj pa se bodo spet odprla vrata kmetijske šole v Podravliah k letošnjemu Kmetijskemu visokošolskemu tednu, ki bo trajal 4 dni. Mislimo, da nobeden lanskih udeležencev ne bo zamudil tega visokošolskega tedna in računamo, da se bodo njim pridružili še novi udeleženci. Prepričani smo, da nobenemu ne bo žal doma zamujenega časa in 60 šil., ki ga bo ta visokošolski te-
(Konec)
Ker stročnicam ni treba streči z dušikom, nam bo razpredelnica kmalu pokazala pozitivna bilanca, ker predstavlja za živinorejo nepogrešno beljakovinsko krmo, istočasna pa boljša rodnost in god-nost zemlje. Črna detelja, lucerna, travna deteljina, fižol in mešanice stročnic v strniščnem posevku zaslužijo prvo' mesto v poljedelstvu. Povečati jih je1 treba do one meje, ki jim jo postavlja narava, tj. škodljive bakrerije škodljivci in izčrpanost zemlje, ki ji pravima tudi »utrujenost«. Zato smemo z enim od teh posevkov le do ene šestine vse njivske površine.
Takoj za stročnicami sledijo menjalni travniki, posejani z odgovarjajoča mešanico. Njih raba pa naj bi ne b:la predolga, ker po 5 letih navadno popusti mikrobiološka aktivnosit in zračnost posebno v težji zemlji, v lažji zemlji pa pade aktivni humus pod normalo zaradi hudega izpiranja. Njivo je treba torej zopet zagnojiti im preorati, ker bo po obdelavi in temeljitem gnojenju dala pri večini pK>sevkov rekordne pridelke. Torej ni pravilno, da umetne travnike predolgo izkoriščajmo za košnjo in pašo, če je dana možnost obdelave.
Skupina ranih okopavin, katerim pripravimo zemljo že v jeseni, predstavlja najintenzivnejše poljščine. Brez ozira, ali jih prodlamo neposredno na trg, ali jih uporabimo doma. v živinoreji, dajejo naj-višje čiste dohodke po ha oz. delovni uri, le dla je v večini področij njihov °/o omejen z nevarnostjo okužbe bolezni, ki so posledica slabega kolobarja. Če bi šli s krompirjem preko 33 %, bi prišel krompir na isto mesto vsako drugo leto. S tem pa nematode in Črna noga, koloradar in krompirjeva plesen z lahkoto' preživijo vmesna leto na plevelnem krompirju med
»v -	■
den stal. Koristi od teh predavanj bodo namreč ogromne.
Na letošnjem Kmetijskem visokošolskem tednu bomo razpravljali samo o najvažnejših vprašanjih uspešnega kmetovanja v letu 1956. Predavatelji pripravljajo svoja predavanja na temelju današnjega gospodarskega in tržnega položaja izrazito za razmere na naši vasi. Temeljito se bomo bavili tudi z vprašanji organizacije kmetijske proizvodnje in prodaje pridelkov ter njene zašč te s strani države tako pri nas kakor drugod v svetu-
Letošnji kmetijski visokošolski teden pa je tudi edinstvena priložnost za ogled in spoznavanje našega osrednjega kmetijskega izobraževališča v Podravljah v no-v:h prostorih s sodobno urejenim kmetijskim obratom.,
Ne zamudimo te priložnosti! Na veselo in prijetno svidenje med prazniki!
naslednjim posevkom in ponovno' ogrožajo krompirjev nasad., Tudi plevel, ki pride za naslednji posevek pod brazdo, vržemo naslednje leto' zopet na površino ravno okopavini, ki mu najbolje prija. Če poleg tega še upoštevamo, da velika njiv ni primernih za, sajenje krompirja zlaradi pretežke zemlje, po* lem vidimo, da smemo z njim le do 25 %> vse njivske površine. Po zadnjih statističnih podatkih pa ga sadijo le okoli 11 %, torej ga lahko še 100 % povečamo in nam mejo stvarno predstavlja delovna konica v prvem in predzadnjem delovnem obdobju. Saditi pa priporočamo najmanj eno rano in eno pozno sorto, da se delo bolj porazdeli.
Namesto po pridelku izdatne Ecken-dorfsike pese se veliko bolj izplača saditi jedro polsladkorno ali sladkorno peso, ker imamo pri manjšem prevažanju in skladiščenju večjo krmno vrednost. Pravo vrednost pa bo dobila šele tedaj, ko jo bomo začeli krmiti kravam skozi vso zimo.
Končno moramo razčistiti vprašanje strnega. žita in ozimnih oljnic. Jara žita so popolnoma, upravičena, ker sejemo v njih večino detelj in travnih mešanic, istočasno pa predstavljajo tudi vredno močno krmo za krave in svinje. Ostane sporno samo' vprašanje ozimne rži in pšenice. Katero poljščino bi lahko postavili na njuno mesto v hribovitih nežitorod-nih krajih? O tem že dolgo vodijo polemiko ugledni strokovnjaki. Drznejši kmetje so jo črtali iz svojega kolobarja, a za okopavinami (krompirjem in peso) le ne morejo v jeseni najti primernega, posevka namesto pšenice ali rži. Pustiti zemljo preko zime brez posevka, prvo leto za krompir, drugo leto pa za jarino, je verjetna nepremišljeno, ker nam pozne jesenske padavine in zgodnje pcmladan-
Ker v naši kmetijski šoli vsak dan ugotavljam, kako težko in zamudno je učence seznanjevati s temeljnimi pojmi kme-tiiskega gospodarstva, naj spregovorim tu nekaj besed o enem od osnovnih pojmov kmetijskega gospodarstva, ro je o kosmatem dohodku ali brutodonosu.
Naši gospodarji si doslej presežno niso zapisovali svojega gospodarskega poslovanja in niso računsko ugotavljali, ali je n vi hov obrat, njihovo posestvo aktivno ali pasivno. Nekateri si srcer sproti zapi-suieio dohodke in izdatke, a s tem je pretežno rudi njihovo »pisarniško« delo končano. Redki pa so tisti, ki se potrud jo, da bi donosnost ali izgubo svojega gospodarjenja ugotavljali s pomočjo rednega kniigovodstva.
Da dobimo nekakšno splošno sliko o uspešnosti našega gospodarjenja, ni treba že takoj komplicranega knjigovodstva (čeprav to vsakemu šolanemu gospodarju najtopleje priporočam). V ta namen že zadostuje, da ugotavljamo najprej brutodonos (kosmati dohodek) gospodarstva. Tega z lahko-o izračunamo, če si zapisujemo svoje gospodarjenje v 3 zvezke in sicer v:
a)	zvezek naših dohodkov v gotovini,
b)	zvezek naturalnih dobav obrata gospodinjstvu,
c)	zvezek premoženjskega izkaza,
Podatke k b) (naturalne dobave gospo-
dmistvu) lahko tudi enostavno cenimo.
Če vse v denar preračunane podatke iz zvezka a) in b) seštejemo in prištejemo še iz zvezka c) morebitno povečanje oziroma odštejemo morebitno zmanjšanje premoženja, dobimo (čisto grobo povedano!) brurodonos ali kosmati dohodek.
Iz; tega lahko izračunamo zelo važne »pokazatelje« uspešnosti našega gospodarjenja, n. pr. površnsko proizvodnost (Flachenleistung’), storilnost ali proizvodnost našega' dela (Arbeitsergiebigkeit), naš kmetijski dtohodek in našo premoženjsko rento, katere v večini primerov v kmetijstvu ni, saj pretežno še delo go-
ske odplavijo le preveč neizkoriščenih rudninskih snovi, ki bi jih sicer zajele koreninice ozimine. Mogoče bi se našla med 100 sortami ozimnega ječmena le sorta, ki bi odgovarjala tem krajem. Čim bi postala oskrba s krušnim žitom težja, pa bi lahko zopet prešli na pridelovanje oz'mne pšenice in rži, seveda najprimernejših sort.
Ozimna oljna repica in ogrščica pri primernem gnojenju, in oskrbovanju izpolnita vsa pričakovanja. Večina kme'ov pušča, strnišče ovsa, kjer ni podsejana detelja ali travna mešanica, do naslednje pomladi nepreorano. To je razmetavanje zemlje in rodnosti tal. Če ovsišče dobro pognojimo, nam lahko do junija, naslednjega leta vrže oljna repica ali ogrščica že več, kot n. pr. koruza na isti površini vse leto (če bi jo prekrmili v mast). Po koruzi ne moremo sejati ničesar več, kar bi še isto leto koristili, po oljni repici ali ogrščici pa lahko dosežemo v istem letu še lep' pridelek silažne koruze ali kake druge zelene krme.
Namesto kombinacije oves — koruza za zrnje lahko dosežemo v enakem času (2 letih) pri kombinaciji oves — oljna repica — koruza za silos povečanje dohodka za 50 °/o. Če smo si izbrali pravilno sorto, ki poleti ob žetvi tako hitro spre-za, lahko s to oljmco posekamo vse druge pridelke. Po Blohmu pa spada v isto intenzitetno skupino kot vse stročni-ce (°>5)-
Na osnovi vseh teh premišljevanj bomo lahko bolj odločno prekimli z nesodobnim in nerentabilnim razmerjem kmetijskih rastlin in uvedli posevke, ki obetajo večje dohodke, istočasno pa dvigajo rodnost zemlje, ki iz leta v leto slabi.
Dobro hranjena in oskrbovana živina daje boljši gnoj, zato s krmnimi stročnicami dvakrat gnojimo in usposabljamo zemljo za intenzivne pridelke iz intenzi-tetnega razreda krompirja in pese (1,5). Za enakomerno razdelitev dela čez vso delovno sezono pa skrbijo ostali posevki in dosevki, ki ravno zaradi svoje posebnosti dopolnjujejo' osnovno proizvodnjo in povečajo celokupne letne dohodke kmečke družine.
spodarja in njegove družine ni plačano.
Kaj je površinska proizvodnost? To je denarni brutodonos na 1 ha obdelane površine.
In kaj je storilnost dela? To je denarni brutodonos na polnovredno delovno silo v kmetijskem obratu.
Po splošni presoji je v avstrijskem kmerijstvu površinska proizvodnost:
nizka ob 3000 šil. zmerna ob 4000 š:l. do 5000 šil., dobra ob 5000 šil. do 6000 šil., zelo dobra ob 6000 šil. db 7000 šil., odlična ob 7000 šil. do 9000 šil. in več.
Storilnost dela pa presojamo takole: nizka 15.000 š’l., zmerna 20.000 šil., dobra 25.000 šil., zelo dobra 30.000 šil., odlična 35.000 šil., in več.
Ugotovljeno je, da zaostajajo številke naše proizvodnosti in) storilnosti daleč za avstrijsk:m povprečjem.
Naravno, dia bo skušal in moral skusiti doseči vsak naš gospodar čim večjo površinska proizvodnost in čim večjo proizvodnost dela, če bo hotel doseči čim po-vobnejši gospodarski donos.
V ta namen imamo na razpolago različna sredstva, toda o tem prihodnjič!
Agrarni svetnik Vernik
PRAVNE ZADEVE
V PRIMERIH
O zasilnih poteh I.
Da smo si najprej na jasnem, kaj je zasilna pot ali pot v sili, naj povemo, da je to pot, ki jo moramo imeti v sili, ko tako rekoč druge zadostne poti nimamo in si je sami tudi ne smemo napraviti. Na primer: Nekdo' si kupi zemljišče, da bi si sezidal hišo, nima pa nobene dovoljene poti ali steze do prometnega omrežja. Ker se s svojimi sosedi prav dobro razume, je prepričan, da mu bo sosed na podlagi prijateljskih pomenkov dovolil, da bo hodil skozi njegovo dvorišče ali čez kak odprt pašnik, pač kjer koli, kjer mu ne bo delal škode. Med zidavo hiše prevladuje pri sosedu potrebna pripravljenost in uvidevnost, po dozidavi pa se mu zdi, da delajo otroci iz nove hiše škodo, ali mu postane sitno, če hodi novo vseljena družina vedno' skozi njegovo dvorišče; zaradi tega pot prepove. Kaj bo zdaj napravil posestnik nove hiše? Nekako mora priti iz hiše db javne poti, toda sosed: mu odgovori, da lahko hodi po svojem, da si lahko napravi sam svojo pot, njega da nič ne briga, pa; čeprav mora zaradi tega napraviti še tako velik in zamuden ovinek.
To' bi bil eden izmed slučajev, o katerih pravi ustrezni zakon takole: Za nepremičnino', zemljišče, ki mu za pravilno gospodarstvo ali porabo manjka potrebna pot kot zveza z javnim cestnim omrežjem, bodis’, da sploh nima nobene zveze v obliki poti ali pa bi bila nezadostna, more lastnik tega zemljišča zahtevati, da mu sodnija odredi potrebno pot ali pravico do take. — Seveda pa taka zalreva ne bi bila upravičena, če bi bila škoda, ki bi jo moralo utrpeti zemljišče z novo potjo', večja od koristi zemljišča, ki bi novo pot dobilo. Tudi v primeru, da gre lastniku kakega zemljišča samo za to, da bi pot, ki jo že ima, skrajšal, tega navadno ne bo dbsegel.
Zasilna pot je lahko služnost (servitut) hoje, vožnje in gonje živine, ali pa razširjenje take, že obstoječe nezadostne služnosti. Primer: Lastnik zemljišča ima sicer pravico do hoje čez tuji svet, za-branjuje pa se mu vožnja in gonja živine, kar bi za uspešno gospodarjenje nujno potreboval. Zato bo od sodišča zahteval razširitev svoje že obstoječe služnosti hoje tudi na druge potrebe. Ali pa bo zahteval souporabo poti, ki jo sosed že ima in ki pelje mogoče prav blizu zemljišča, ki prave poti nima. Obstoja tudi možnost, da se zahteva popolnoma nova pot, če je potreba res dana in dokazana, in sicer v takem obsegu, da bi sicer bilo gospodarstvo ali popolnoma onemogočeno ali pa občutno oškodovana.
Znana tovarna poljedelskih strojev, akcijska družba
ALFA-SEPARATOR
se ob vstopu v novo leto zahvaljuje za zaupanje, izkazano ji v preteklem letu, ter želi vsem čitateljem in svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno, uspehov polno leto 1956!
Ing. Jože Š p a n r i n g :
Povečajmo pridelke na njivah z boljšim razmerjem
kmetijskih rastlin!
(Predavanje na kmetijskem visokošolskem tednu SKZ v Podravljah)

U
Vesele praznike in srečno Novo leto želijo
mm*
mm
wmm
Potočnik Štefan
tesarski mojster
Pliberk
Družina Groblacher-Martinova
na Trebinji — Št. Ilj
Pepi Trapp
Gelov ec
Družina Anton Gabriel, kolarstvo Št. J a n ž v Rožu
Družina Andrej Wieser
Borovlje
France Vavti Poslovodja KGZ
Ž elezna Kapla
Slovensko prosvetno društvo »Gorjanci«
Kotmaraves
Družina Pavlič, mežnar
Hodiše
Družina Šimen Gros
Št. Peter na Vašinjah
Družina
Vavti, p. d. Hanin ____________Šmihel pri Pliberku
Katz Joško, p. tL Bošank
Dob pri Pliberku
Rado Janežič
Urablnova družina
Celovec
O t ož
Franc Legat Podgorje
Družina ing. Danilo Kupper Celovec
Družina Reichmann p. d. Linčej Moščenica
Gabriel Janko Breg pri Rožeku
i Vesele božične praznike vsem izseljencem in slovenskim družinam želi Družina Beden ec v Gurčičah
|	Jesenikovi* v L i p i nad Vrbo
► 1	Družina Stanko Černič Loga ves
Ing. Matevž Krasnik z družino P o d r a v 1 j e
> Družina Galob-Trupe Ž u ž a 1 č e š %
1 » >	Prijetne božične praznike in srečno » j	novo leto našim koroškim rojakom, ; obenem pa blagobit našemu narodu! J Dr. Matko Scharvvitzl in sinova J > I	Dunaj 1 R 1
Srečno* novo leto vsem prijateljem in znancem želita Mila in Fritz Popper 1	Beljak
\	Družina Lubo Urbajs {	Deščice £
i Hranilnica in posojilnica r. z. z n. j. |	Kotmaravas £
Družina Nemec, pd. Žmukova na P1 e š i v c u V
i	Družina s	Mihi Einšpieler, p. d. Čmej ^	Zgornjavesca
Dipl. Arh. Oswald Janez in žena 4	Celovec A
KELAG
LICHT UND KRAFT
FOR JEDERMANN UND BILLIQ DURCH UNSERE C/RUNDPREISTARIFE
Družina Franc Uršič kmet
M a 1 o š č e
Lizi in Karl Krebs
Borovlje
Družina Možina Jožef
Dob pri Pliberku
Družina Kokot
Kostanje
Golob Antonija
Dunaj
VVIR VVUNSCHEN UNSEREN STROMABNEHMERN EIN FROHES WEIHNACHTSFEST UND VIEL QLUČK IM NEUEN JAHR
KAR NTN E R E LE KTRIZITATS - AKTI E N QE S E LLS C H AFT
Odjemalcem in znancem Ciril Rudolf, kolarstvo
Bistrica nad Pliberkom
Wisek Janez
Drevi je
Družina Mlinar
Cirkovce
Janez Jernej in družina
Š t. V i d v Podjuni
Družina Tomo Kupper
Št. Rupert pri Velikovcu
Družina
Nolti Černič lesna trgovina
Log pri Vrbi
Abujeva družina
Z a h o m c
Družina
Plesnikarjeva
v Kortah
Družina Feichter
M a 1 ošče
Žmaher Janez
Mala vas pri Globasnici
Družina
Apovnik Janez, p. d. Zdovc
Senčni kraj
Petrova družina
Z a h o m c
Ivan Čuden
lesna trgovina
BISTRICA pri Št. Jakobu v Rožu
Družina
Franc Šnabl
trgovina
ŠT. RUPERT pri Celovcu
Hobjanova družina
Loče pri Št. liju
Družina Goričnik
G 1 i n j e
Trampuš Jurij, p. d. Kanauf
Dob pri Pliberku
Nachbar France
inšpekcija Jadranske zavarovalne družbe
Č i r k o v č e
Družina Ogris Tomaž-Požnikar
Slovenji Plajberk
Marija Pippan
Celovec
Družina Maks Kaki, uradnik
Loga ves
Družina Košutnik Tomaž
G 1 oba sn ic a
Želim vsem sorodnikom in znancem kakor tudi učencem v Podravljah vesele in blagoslovljene božične praznike ter uspehov polno Novo leto 1956
Pečnik Jurij
Podjuna
Slovensko prosvetno društvo Drava
v G 1 i n j a h
Krištof Lojze
poslovodja Kmečke gospodar, zadruge
Pliberk
Kmetijski tehnik
Ferdinand Hobel
Celovec
Lovro Potočnik Celovec — Pliberk

M
«9
Vesele praznike in srečno Novo leto želijo
Podrečnik Fric Šmarjeta — Pliberk
Naci in Angela Špendir
Št. Ilj
Koban Tomaž, p. d. Šmon
Št. Kandolf
Družina Božič
Celovec
Družina Prušnik-Wolfl Lobnik — Železna Kapla
Male Pavel
Bistricav Rožu
Prangarjeva družina
Z m o t i č e — Brnca
Franc Steši
P i n j a ves
Janez Miki
P e č n i c a
Družina
Dr. Franci Zwitter
Celovec
Florian Tribuč
Zwein Št. Vid ob Glini
Šašelnova družina
Slovenji Plajberk
Družina Jože Serajnik, p. d. Serajnik S v a t n e — Podrožčica
Družina
Bašnik Egidij iz Čahorč želi vsem izseljencem posebno pa Ivanu in Katici Švab na Koroški Beli vesele božične praznike in srečno novo leto
Rutarjeva družina
Št. Kandolf	Kotmara ves
Družini Rogačnik in Einspieler
Bistrica v Rožu
Kolarstvo Maček Ignacij
Pliberk
Družina Lovro Kramer, p. d. Janše j
H o 1 b i č e
Razinger Jožef
Lipa — Rožek
Feliks Smolnik
P o d k r i n j e
RUTAR LADO trgovina in gostilna
Ž i t a r a
ves
Z visokega Štibarjevega vrha vsem članom Živinorejske zadruge
Piko Janez-Belšak
Družina Hanzl
Loče — Št. Ilj
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi
Gašper Ogris-Martič
trgovina v Bilčovsu vesel božič in srečno Novo leto 1956
Smrečnik Matevž Mala vas pri Globasnici
Vsem gostom in znancem družina Štefan Martin gostilna — Šmarjeta pri Pliberku
Družina
Rudolf Slavko, p. d. Rudolf
Bistrica nad Pliberkom
Družina Kati in Toni Umek
Škofiče
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem izseljencem in slovenskim družinam želi drevesni čar
Ing. Polcer Marko
ŠT. VID v Podjuni
Za pomladansko sajenje se priporočam z močnimi in odpornimi drevesci po ugodni ceni
Vesele praznike ter srečno Novo leto želijo svojim članom, prijateljem
in somišljenikom
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
in v njo vključene
Zveza slovenskih zadrug Slovenska kmečka zveza Zveza slovenskih izseljencev Zveza koroških partizanov Zveza slovenskih žena
Slovenska prosvetna zveza Slovensko šolsko društvo Zveza slovenske mladine Slovenska fizkulturna zveza Slovensko planinsko društvo
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem prijateljem in znancem v domovini
družina
Wieser, Dunaj
Dragi prijateljici Olgi Puciharjevi v Ljubljani in njenem možu kakor sinčku Božetu
vesele božične praznike in mnogo uspeha v letu 1956 želita
Geta Hirschbock (Cinkovic) in Herbert
Družina Urank p. (L Kavh
Encelna vas
vsem izseljencem in znancem
Prhovceva družina
v Podjuni
Družina
Dr. Mirt Zwitter
Celovec
Peter Štomik prevoznik
Št. Jakob v Rožu
Družina
Franc Černut
Zgornje Dobje
Kanzianova družina
Rožek
Družina Dragašnik mlinar
Vinare — Vrba
Družina Švare
Sveče
Družina Rainer Valentin, p. d. Vran Log pri Škofičah
Šimej Martinjak
GOSTILNA
Št. Jakob v Rožu Vsem gostom želita srečno novo leto Šimej in Mici
Nani in Andrej Hauptmann
Celovec
Vsem ljubiteljem petja najlepše pozdrave za praznike
družina Kern jak
Bole Franc, p. d. Žipel
Dob — Pliberk
Družina
Robinik Franc
Hom pri Velikovcu
Andrej Mičej
Št. V i d v Podjuni
Družina
Franjo Ogris
Čelov ec
Družina
dr. Franc Petek, zdravnik
Velikovec
Lonka Cokan, Prevalje Franc Cokan, K a j ž e
Družina Janah
Reka pri Št. Jakobu
Srečno novo leto!
Milka Wieser strokovna učiteljica
Radlje ob Dravi
Petricova družina
v L e š a h
Maček Jurij, p. d. Dimtiš
Vidra ves
Vesele praznike in mnogo uspeha v novem letu želi vsem pevcem
centralni pevovodja
Pavlej Kernjak
Družina Kompoš Tevžej
Hodiše
Družina
Janez Miklavčič
izdelava cementnih izdelkov
GORINČIČE pri Št. Jakobu v Rožu
Družina Pavlič
Hodiše
Družina Tomaž Dumpelnik
Štaben
Morth Karl
Bistrica pri Pliberku
Lutman Evgen
Celovec
Dr. Kr. Pušnik, živinozdravnik
Št. Jakob v Rožu
Smrtnikova družina
Korte
Družina Mlečnik, kolarstvo
Kožentavra
Markova družina
Na B r nci
Kristi Lajčaher
Kotmara ves
Družina Krasnik
Št. J a n ž
Družina
Trampuš Jurij, p. d. Božič ________________Dob pri Pliberku
Družina Jakob Janežič B r e z n i c a pri Št. Jakobu v Rožu
Družina
Pavli Zima
P u 1 p a č e
Družina
Vinko Groblacher p. d. Hofovc
Družina Aichholzer Franc, nadučitelj v p. Sp. Dobje nad! Baškim jezerom
Družina Joško Čimžar, trgovec
Kotmara ves
Družina Zdravko Hartmann
Korte
Deščice, Vrba
Jurij M. Trunk, župnik
San Francisco ZDA
Družina
Kofler p. dl Vavčar _____________Š tebe n pri Beljaku
Smojeva družina Spodnje Borovlje pri Ledenicah


flH
Vesele praznike in srečno Novo leto želijo
mm.
Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem želi vesele božične pravnike ter srečno Novo leto
Janko Ogris
trgovina in gostilna V BILČOVSU
Požamikova družina
na B r ni c i
Valentin Valentinič
Sv. Lucija
DipL trg. Milan Breznik
Celovec
Milka in Lipej Kolenik
Cirkovče
Družina Janez Schweiger
Š t. J a n ž v R.
Družina Rulic, p. d. Tomažič
K o č u h a
Družina Anton Gril
Plaznica
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem znancem in prijateljem
družina Turk
Resnica
Družina Blaž Singer
Celovec
Družina France Picej
2 a m an j e
Rožanova družina
Prebije
Jurij Vidounig in Mullner Mimi
Celovec
Družina
Magda Dolinšek
O b i r s k o
Jožef Boštjančič, kovaški mojster Branča ves
Družina Krušič Andrej, p. d. Motij Novo Selo
Upravni in nadzorni odbor
Hranilnice in posojilnice
Velikovec
svojim članom in vlagateljem
Kumer Mirko p. d. Črčej
Blato
Družina Šuln-ova
V o g r č e
Tratnikova družina
Ledenice
Krznar jeva družina
Plešivec
Gostilna
MARICA
Loga ves
Kos Janez, kmet Šmarjeta pri Pliberku
Družina Perč
Bela, Žel. Kapla
Družina Janšic Gregor
Dole pri Podravljah
Družina Kušej, p. d. Srienc
Blato
Milka in Andrej Mohar
Celovec
Družina
Janez Weis
krojaštvo
ŠT. JANŽ V ROŽU
Družina Kolenik Šmarjeta pri Pliberku
Družina Milač Alojzij, p. d. Brenar
Blato
KUŠEJ FRANCE trgovina
Šmihel nad Pliberkom
Janko Male
gostilna in trgovina
SELE — ZGORNJI KOT
želi vsem svojim gostom in odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto
Vsem izseljencem Slovenske Koroške družina
Martelak Ivan
Slovenski Javornik, Slovenija
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem posebno na Obirskem in daljni okolici želi
Stanko Srienc
trgovina, gostilna in trafika
V ŽVABEKU
Družina
Anton Nočnik in Andrej Valentič
Jer berk
Dipl. econ. Franc Brežjak
Celovec
Družina Rigelnjakova
Kajzaze — Bilčovs
Družina Jagovc iz Apač
vsem izseljencem in znancem
Micka Košat
C elov ec
Hranilnica in posojilnica Glinje
želi vsem članom in vlagateljem vesel božič in srečno Novo leto
Načelstvo
Alojzij Mikula Peče pošta Podklošter
Družina
Martin Berger
Sekira
Družina
ANDREJ LAJČAHER MLINAR
K o t m a r a ves
Družina Besser
Račiče, Št. Peter na Vaš.
želi vsem izseljencem in prijateljem vesele praznike
Flranilnica in posojilnica Borovlje
vsem članom in vlagateljem vesel božič in srečno Novo leto
Načelstvo
August Safran, trafika
v Bi1čovsu
Družini Božič in Grilic
L o v a n k e
Martin Uršič
Potok pri Št. Petru na Vaš.
Toni Mišic
krojaški mojster Celovec, Salmstrasse 1
Družina
FRANC GASSER
Bilčovs
Kolenik Janez, p. d. Šimon
Borovje
Hranilnica in posojilnica Železna Kapla r. z. z n. j.
Matevž Rainer, lesni trgovec
Loga vas
Družina Lutnik Hubert, zidar, mojster
P u d 1 a s
Družina
Valentin Einspieler, p. d. Foltan Zgornj a Vesca
Tomaž Waste, p. d. Rup
Grabštanj
Sablatnik Joško kovač
Semislavče
družina Kuster Janez, p. d. Zulechner
M o k r i j e
Družina Ojcl
Pol
a n a
Družina Janko Pečnik
Šmihel nad' Pliberkom
Družina Stober, kovač vKonatičah pod Strmcem pri Vrbi
Družina ing. T. Schlapper
Št. Jakob v Rožu
Družina Prusnik Karet, gostilna
Brde pri Kocmari vesi
Želim vsem znancem to in onstran Karavank, posebno pa Gorenjskemu kvartetu vesele praznike in srečno novo leto
Čmijeva mama
Zgorn ja vesca
Družina Lesjak
R ob a ž e
želi vsem borcem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto
Družina Miro Miškulnik
Podjerberk
Družina Pamž
Ljubelj
Kordeževa družina
Holbiče
Vsem prijateljem, znancem in izletnikom vesele božične praznike in srečno novo leto
avtobusno podjetje
Štefan Sienčnik
DOBRLA VES
Maria Maher, T r u š n j e
<K!5
želi vsem znancem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto
Družina
Hanin Franc, p. d. Lipej
Cirkovče
Vesele božične praznike vsem bralcem Slovenskega vestnika
Družina Uršič
na Potoku
Družina Lapuš Florijan
P s in j a vas
Družina Urh Olipic Trnje pri Kapli na Dravi
Sramsičnikova družina
;«va
Zgornja Vesca
____________tj«
Družina Oraš
K a j ž e pri Glinah &
<35
Slovensko prosvetno društvo »Peca« v Šmihelu
želi svojim članom in ljubiteljem slovenske prosvete veselo novo leto

Arnuša
I
n
Vesele praznike in srečno Novo leto želijo

Družina >	ing. Čistimir Bauer i	Šmohor — Modrenjavas	Družina Kunčič Tomaž Spodnje Krčan j e	Maksimovič Živko Kotmara ves	Vesele praznike vsem izseljencem in sotrpinom Družina Mentl v Podlipi
i j	Tomažičeva družina v Brdih pri Kotmari vesi 5	Hanzi Schwann, p. d. Mežnar lovec Loga ves	Družina Borovnikova, Borovlje želi vesele praznike in srečna Novo leto	
9 ;	Havptmanova družina I	Ot ož	Vesele praznike vsem. izseljencem želi Družina Lobnik na D j e k š a h		Kmečka gospodarska zadruga Železna Kapla r. z. z o. j. zadružnikom in odjemalcem vesele praznike in uspešno Novo leto
		Janez Wutte — Luc Vesele	
■	Kosmova družina I	in Hubert Ferčnik z ženo *	Sveče			
i '	Družina Urankar 5	Hodiše *	Učiteljski [zbor, gojenci in nameščenci Slovenske kmetijske šole Podravlje želijo vsem koroškim Slovencem, vsem prijateljem in dobrotnikom zadovoljne praznike ter srečno in uspešno novo leto		
i !	Apolonija in Viktor Gajšek Maribor S 0			Kralj Pavel p. d. Mak Borovlje
Družina Sienčnik Andrej M ok r i j e			Hranilnica in posojilnica Pliberk r. z. z n. j.
t Družina Scharwitzl J Prosoviče	Vsem sorodnikom, znancem in čebelarjem tu in onstran meje vesele in zadovoljne praznike družina Pečnik-Žagar izpod Pece	Hranilnica in posojilnica Marija na Zilji r. z. z n. j. vošči vsem zadružnikom in bralcem Slovenskega vestnika	Qoslilua GABRIEL £ese
i j Kmečka gospodarska zadruga r. z- z o. j. j	PUberk zadružnikom in odjemalcem 1			
;	Družina Pavel Zima ;	Škofiče c #yrs* r/v*	rss* »v\> rss*	e	Družina Silvo Ovsenk Žiri	Družina Mihi Gabriel, gostilna Št. J a n ž v Rožu	

Friedrich
Jungbauer
O.H.G.
veletrgovina z živili Osrednja poslovalnica: CELOVEC — KLAGENFURT 10. Oktober-Strasse 28, tel. 57-73 in 33-26
Podružnice:
VELIKOVEC-V0LKERMARKT Hauptplatz 144, tel. 288
FELDKIRCHEN
Gerichtsgebaude, tel. 380
WOLFSBERG Ritzing 48, tel. 370
BELJAK — VILLACH
Gerbergasse 22, tel. 40-81
RESTAVRACIJA
fVo-Lk&kjdU^
CELOVEC — KLAGENFURT Bahnhofstrasse
Jcsef Polzi
steklo, porcelan, beloprstlenla posoda;
hišno in kuhinjsko orodje; gradbene in portalne osteklenitve veletrgovina za steklene plošče
CELOVEC—KLAGENFURT tel. 57-81
Lid!mainskygasse 13 Karfreitstrasse 17
Vsem odjemalcem, delavcem in znancem prijetne praznike in obilo uspeha
v novem letu želi
tesarsko podjetje
Frane GASSER
B I L Č O V S
Vesel božič in srečno novo leto želi
Merluzzi & Co.
Villach-Spittal
Stoiser & VVoischner
CELOVEC — KLAGENFURT
Bahnstrasse 87
»Terrazzo« in dela iz umetnega kamna — dobava »Wok«-kamnov
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem inserentom in znancem tvrdka Josef Kirchbaumer reparatura avtomobilov, prodaja service-potrebščin, zaloga Semperit-pnevmatike
OPEL
prodaja in service CELOVEC — KLAGENFURT Rosemtaler Strasse 48 — tel. 23-38
Vesel božič in uspehov polno Novo leto Vam želi
Jakob
Kirchheimer in sin
pleskar in soboslikar
VRBA — VELDEN telefon 664
Alois Caviola
tapetnik in dekorater
CELOVEC — KLAGENFURT Karfreitstrasse 13 / Tel. 39-5-41
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu
registrirana zadruga z omejenim jamstvom
želi vsem včlanjenim zadrugam, njihovim odborom, poslovodjem in članom, vsem zvestim odjemalcem in vsem koroškim
Slovencem vesele praznike in uspehov polno novo leto 1956

„N ATION AL“
SPLOŠNA ZAVAROVALNA AKCIJSKA DRUŽBA
pogodbeni zavod Zveze slovenskih zadrug, Slovenske prosvetne zveze in Slovenske kmečke zveze
prevzame zavarovanja vseh vrst pod ugodnimi pogoji
Deželna poslovalnica za Koroško
Celovec - Klagenfurt, Lidmanskygasse 9/1, Telefon 23-07
Vsem svojim odjemalcem ter znancem in prijateljem vesele božične praznike in srečno Novo leto 1956 želi
Izidor
Schellander
mizarstvo
ŽOPRAČE pri Vrbi SELPRITSCH b. Velden
Gummi-Berger
Celovec, tel. 45 - 23
Kardinalsplatz 11	Benediktinerplatz 10
•	gumijevi izdelki vseh vrst
•	predmeti iz plastičnih snovi
•	dežni plašči
•	plašči proti prahu
•	gumijasti škornji in čevlji
•	gumijaste cevi
•	igrače
•	talne obloge
•	namizna pokrivala in zaveso
•	gume za automobile, motorje in kolesa
•	popravila in krožne obnove autogum
Vsem svojim zelo cenjenim odjemalcem	HANS WERNIG
vesel božič in zdravo novo leto	blagajne in stroji
CELOVEC-KLAGENFURT Heiligengeistplatz 10	
Krojaštvo Blsz 0 PETNI K	čevljarstvo Grscjor OPETNIK
PLIBERK -	BLEIBURG
Priznana delavnica moških in ženskih oblek	Delavnica in trgovina čevljev
zaloga vseh vrst blaga po zmernih cenah	Najugodnejše cene
Vesele praznike in mnogo uspehov v novem letu želi
restavracija „Konzerthaus“
CELOVEC — KLAGENFURT
Vesel božič
in mnogo uspeha
v novem letu 1956
MAX GRAMILLER
vam Želi 8rave 'n mesarske potrebščine
CELOVEC - KLAGENFURT
Adler Gasse 14	telefon 45-59
Modni salon
Franc Haderlap
Celovec, Tarviserstr. 100, tel 21-23 Vam postreže v največje ________zadovoljstvo!____
Vesele božične praznike in uspešno
Novo leto
e praz želi v
vsem gostom
Navum Kosta
kavarna in slaščičarna
CELOVEC — KLAGENFURT 10. Oktober Str. 20 in 26
Vesele božične praznike in uspehov polno Novo leto 1956 želi
TRGOVINA S SEMENI
Josef Keuschnigg
CELOVEC — KLAGENFURT Heuplatz 6
Krischke & Co.
CELOVEC — KLAGENFURT
8.-Mai-Strasse 3
Vam želi prav vesel božič in mnogo sreče v Novem letu
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi
Franz Napotnik
trgovina z železnino in barvami
CELOVEC — KLAGENFURT Priesterhausg. 24
Vesele praznike in uspešno novo leto 1956
želi vsem svojim cenjenim gostom vodstvo hotela
Korotan
SEKIRA
Vsem, ki mi prodajajo les, srečne praznike in zadovoljno novo leto želi
lesna trgovina
Reiter - nasledniki
Gonovece — Pliberk
Vesele praznike vsem cenjenim odjemalcem želi
Rudolf Slama
Celovec — Klagenfurt St.. Veiterstr. 15	Tel. 22-38
Karl Prinčič
Celovec — Klagenfurt
želi vsem svojim odjemalcem srečno in uspešno novo lepo 1956
Ročna dela, predtiskana, lepi vzorci, v bogati izbiri, Karntner Hei-mattverk, Herrengasse.
f£ii4ui vd
KLJUČAVNIČARSTVO GRADNJA PROČELJEV
CELOVEC — KLAGENFURT
Priesterhausgasse 3
Prav vesel božič in mnogo sreče v Novem letu Vam želi Vaš steklarski mojster
Hans SramrneF
CELOVEC — KLAGENFURT
Spitalgasse 13, tel. 30-39
ANTON SCHUTZ
mestni gradbeni in tesarski mojster
Borovlje, Koroška Ferlach, Karaten
Dipl. opt. ing. Josef A. KERN
URAR — OPTIK
Celovec-Klagenfurt, Stauderplatz 4 10% popusta na očala, ure in ______________popravila_____________
Vesele praznike in srečno novo leto! Kupujte v domači trgovini
Franz Kraut
PLIBERK — BLEIBURG
Velika izbira!	Zmerne cene!
RADIO - ELEKTRO
Hans Krcufz
popravljalnica
CELOVEC
ST, RUPRECHTER STRASSE
r0eij?h. p raznike, in. ir mw no o n leto !
				
Uspehov polno novo leto želi tesarski mojster Stefan Netočnih Vsa tesarska dela v zadovoljstvo vsem po ugodnih pogojih		„BRILETT“ fttetalbUeflezbucbstaben ges. gesch. — bezw. zum Patent angemeldet		Alleinerzeugerfilr Osterreich SCHILDER-BRISKER KLAGENFURT Waid mannsdorfer StraBe2
				


Polno avtomatične električne naprave
in hiša avtomobilov
JULIUS RIVA
Celovec
Klagenfurt
Rosentaler Strafle 15 — 17, telefon 31-91
Karntner
Druckerei
der Karntner Druck- und Verlagsgesellschaft m. b. H.
CELOVEC - KLAGENFURT
Viktringer Ring 28 Telefon 30-90/20-05
<ž>cf)fo|jir«u,
t)