Ur. list SNOS in NVS, objave, str. 60. — 23 l r. list SNOS in NVS, št 3t¡ 45. — 24. I r lisi I>l I št 70/45.
—	25. Objava o razrešitvi in imenovanju nove trottonske okrožne oziroma oki:ijnc komisije /a i/da|o odločb o podrzavlienju nemškega imelia z. dne 26 6 1946 lir. Ii*t SNOS n NVS šl. 4$ 46 - Odločba o zaplenil i premoze nia Ivana Kržišn k i z. dne 15.1946. zgodovinski irli'\ I juhljan i, enot i v Skolji Loki Of.O okolja I oka premoženjske zadeve 26 Ivan Maéek l'iiponibe I ra/voju soci Mističnega sektorji v Saši indimfiji V O graditvi sou ilisticnega gospodarit v.1 v luleralKiii republik' Jugoslaviji, Cu idivo / i strokovne i/.pite. Sekretariat vin de I l>S 'a personalno ,In/bo I jubl|ann 1950. sir 204.-/godovina Slovencev Cankarjev. z.alozha I jubl|.ina 1979, sir S K 9. — 27. Ob>i\e v'iUr. I istu ^NOSin NVS od pnloge I- 41 kosu /. dne 6.10 1945 dalje Odredba o objavljanju sodnih objav d /.aplcmbi imovine >. dne 12 januarja 1 "46. I r IH I LR.I si 17 46 — 28 Zgodovinski arhiv 1 jubljani, M! O I jubljana premoženjske z.adc ve —29 1'iavilnik za poslovanje okrožne uprave narod ne imovine /a okroz.no mesto Ljubljana Zgodovinski arhiv ¡ iubljairi MIO I jubljana premoženjske zadeve — '■O. I'oroeilo o stanju uprave ljudske imovine za okro/no mesto Ljubljana 9.4.1946 Zgodov inski irhiv Ljubljana MI O I jublnn i prenio/eniski zadeve. — 31 Odločbe .. dne 26.4.1945. Ur. list Dl-.i. št. 28/45: 12.5.1945. Ur. lisi PF.I. Š! 4S. 15.6 I94S. I r list Dl-.l. ,t 42 4S Na »vili okrajev so trgov ;ke obrite prenesli n« oddelek za trgovino in preskrbo obrtne obrate n.i oddelek z.a indu stnjo /n obrt zgradbe nii upravo zgradb in /cmfiišč. linin ene zadeve pi na hnaneni oddelek 32. Ur. list DF'.I.
I 63 45. — H Releí it o poslovanju odseka za hudsko imovino pri občem oddelki, Ml O po 15.7.1947. Zgodovinski arhiv I julp-ljana MIO premoženjsks zadeve
—	3 4 IJr list i I R.l. št 38/4* — 35. Ur list I I Rl .t 59 46. — <6 Ur. list I I KI 4 61 46 — .37. I r list I I IM M 63 46. — 38. L'r. lisi I ) R.l. i 86 46. — 39. Ur lisi II R.l,it 52 46 Oaiovr.i zakon /. dne 24. s .I94r Ur. list Dl-.l. št. 14/45. — 40. Ur. list DF.I. št. 26/45. Ur. listi I Rl ,.t 56 46 —41 Zgodovina Slovencev str. 895 (Mozid ir Zakrajsek). 42 Ur. list L R.l. st 98/46 — 43. Za splosna državna podjetj i Ur list I i Rl st. 59/46 il vec individu.ilnih odločitev za republiška pod|el|!i l r. list I RS :,t 60/46. 66 46. 76 46 in "79 46 - 44 Ó graditvi socialističnega gospodarsh.i str 203 Zdenko ' c-i pii, Nekatere z.nacilnosli gospodar ,ke politike v obdobju 194.5-1952 Prispevki za zgodovino delavskega gibima XXXV. I jubljana 1985 st !-2. str. 148 45. Ur. list I I R.l. st 35 48 — 46, Ur li;t I RS št 18/48. 19 48, 20/48 il/48 —47, O graditvi socialističnega gospodarstva str. 205. — 48 Ur list I ! R.l. st 52/58 - 49. I r list DI I st 64 45] I r. list I I R I ,t 24 4(, — 50 l r li^l SNO^ in NVS .t 62 45. Ur. list I RS .t 30 46.— 51
! r list s NOS in NVS, st 7 46. — 52. Ur. list SNOS in NVS. št 62/45. — 53. Zgodovini Slo^nccv. str 889 -
0	graditvi socialističnega gospodarstva str 191 - O agrarni reformi prim. tudi pri..pevek Zdenka Cepiča v L.nciklopedi|i Sl.ovcni|e 1. Ljubljana 1987. sir 20,54 O graditvi socialističnega gospodarstva str 4^2 -354. — 55. Ur. list I I R.l št 49/49,-O prisili za pristop h kmečkim obdelovalnim zadrugam na območju kranjske občine prim prispevka l'avla Subiea Rflzvrtj kmetij stva v občini Kranj (1900 - 1953). Kraii| ki zbornik 1985. str 181-184 ter Nade llolynsk: Kmetiistvo na območni Šenčurja in soscdnph vasi v lelili 1945 do 1980 Kronika 35. 1987. st 1-2. sir 86. — 56 Ur. list I I R.l. il 22/53. — 57. Ur. Sst; I RS. št. 4"! 57. — 58 Zdenko ( cpi> Nekatere znacnnosti str. 158. — 59 l r list
1	' Rl a ">8/47.
/1 SAMMI NFASSUNG
Du /«aiigsal)ii.iliiii(.n des rrnaleigentunis nach (km krieg
Jijif /oilUll
Der Ikitrag behandelt die Grundlagen worauf nach dem Krieg Abnahmen des l'n\.iteigenlunv von Personen durchgcluhvt winde denen feindliches Handeln wahrend des Krieges vorgevvorlen winde die Organe, die die lic>:h l.ignahmestrale \ erhängten bzw. die Ik-schlagnahmcent schlüße ausstellten die Verfahren der Iksehlagn.ihmc durchiiihriing und die jfeätigkeil der Volksverinogcnsver vvaltung. Ciesondert werden die Eigentum ,beschlagna hmen aufgrund des Gesetzes zur die Kriegsgcvvinnabna-hme und des Gesetzes zur Abschaflung unzulässiger Spekulation und Wirtschaftssabotage erörtert (1946).
In den I ihren 1946 und 1948 lolgle du N itionah.sie rung der privaten Wirlschaftsunternehmen aiwielern sie leils oder völlig schon duri.li Iteschlagnahmc zum Staat seigentum gevvoiden ist
F)ie dritte Nalionaiisierung in 1958 umlaBte Mietge-hÄu'd* und 15 uigrundstucke. In l(>45 wurde d.is Gesetz z.u4j Agrarreform und Kolonisierung erlassen In I949 bc gann man die Landwirte zu zwingen, in d e bäuerliche Rearbei'ungsgenossensehallen einzutreten Als das nicht gelungen ist. wurde mil Gesetz über die landwirtsclvif-thehen und Cirundlonds des allgemeinen Volksverniö-gens und die (mindzuteilung den landwirtschaftlichen Organisationen im Jahre 1953 das Cjrundniax nium von 10 ha dis Rearbcilungslande- auf einen H uish.ilt festgesetzt Ruien Zvvangschaiakler hatten auch die Z.is.im menlegungen der tondvvirtschiftlichen (jrundstiicken iiifgrimd lies Gesetzes von 1957.
komisij;! /n «pravo niirodnc im«) - ine n /;iplcnil)c ivetj.« N'ishmck i oi^iuii/iu'ij.i I I M
ÜfWIÁa Rtidiilnrir
KonFskjciia ali /aplcmba ¡c prisilni odvzem ec-Idlnc miov ififf ali py ločno določenega dc!a v korist drz;ivc, hrez vsake odskodnric Z.ajilcnihc so sc kot prv;i oblika prisilnih odvzemov 'asebnega parno /enj;i pojaviR v postopkih nove povojne oblasti Zc
med vojno so bili sprejeti razni odloki m navodila, ¡«iko \ Slovcnui kol lud; v .Jugoslaviji, i-1 so obra vnavali prisilne odv/eme sovražnikovega ,melja nnetja ljSli nemške narodnosti in domadli veleposestnik o\. ki so sodelovali z okupatorjem (v Slove-
12
niji )C tak odlok o razlastitvi t u i i h vclcposcsti z dne 6. aprila 1942. nadalje odlok o dodeljevanju in upravljanju zemlje izseljenih Kočevarjev tudi iz leta 0)42- 14. junija 1942).
Vsekakor najpomembnejši pravni predpis, na podlagi katerega se je i/vn.ila konfiskacija imovine, je odlok Avnoja o prehodu sovražnikove :movine v državno last, o dr/.avncm upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegu imttjftj ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtiiiile. z dne 21. novembra 1944, ki pa je stopil v veljavo z obiavo v Uradnem listu DFJ. št 2-25 45.
V	Sloveniji je bila na prvem zasedanju SNOS ustanovljena Komisija za upravo razlaščene imovine pn predsedstvu SNOS. ki je takoj po ustanovitvi začela z delovanjem in izdajati razne preAmsc o za jetju sovražnikove imovine Po končam vojni se je i omisija reorgan.z.irala iri tudi preimenovala v Komisijo upravo narodne imovine pri predsedstvu SNOS Dolžnosti komisije ->o hi le predvsem enotno upravljanje razlaščene .movne ter skrb za njeno vzdrževanje m upravo koristi k- izvirajo iz. zaplenjene imovine
KLJNI je bila ob koncu vojne dejansko raz.pu.šec na, ker so bili medvojni clam komisije in predsed nik razporejeni drugam, tako da komisija takoj po vojni Jejansko ni mogla poslovati. Dokončno seje komisija organizn ila ¡n / ičcla / sistematičnim delom šele v oktobru 1945
Po pravilniku z. dne 20, aprila 1944 (Ur I F RS, š» 6 47 pri I 47) m z dne 16 avgusta 1945 (Url. DFJ, st 63 45) se je predvidelo, da preide uprava zaplenjenega imetja neposredno na pristojna ministrstva. Iz.ijjčitel bi se morala izvršit' s popisom in ur entarjem zaplenjenega imetja vendar sc tak prenos imetja v Sloveniji ni jikoli vvršil, ker to ri bilo pod neposredno upravo KUNI, ampak ze od vsega /'lcctka pod upravo resornih ministrstev HI i organov ljudskih odborov. V KUNI je prevladovalo mnenje, naj posamezne komisije po ledcralnih enotah izvajajo upravo zaplenjenega imetja samostojno na podlagi uredb, k' so jih same izdajale (ARS, lond KUNI fasc. splošne zadeve, zapisniki .n poročila).
Iz tega je razvidno, da je ze takoj po vojni priha jalo do nesporazumov med centralno oblastjo, v tem primeru F)ržavno upravo narodnih dobara in med Komisijo m upravo narodne uriov-ne.
V	- nilski omenjenega pravilnika je KI NI odredila. da uprava preide na strokovna mim>trstva oziroma na ¡pristojne strokovne odseke po okrožjih in okrajih. Rok, ki je bil določen za prenos pri ;toj-nost; je bil prvotno 15. september 1945, pozneje pa je bil podaljšan do 15. novembra istega leta Vendar do prenosa ni prišlo, ker so organi KUNI upravljali lc • zemljiškimi posestv, in sc to le do njihove izročitve zemljiškemu ,>Hadu za agrarno reformo oz, agrarnim komisijam
NOTRANJA ORGANI/ ACI.IA KUNI
Ob koncu vojfle jc bil oddelek oz komisija za upravo narodne imovine razdeljena na iste oddelke kot med vojno. Orgaivacijsko jc bila KUNI sestavljena v. oddelkov ki so se delili na odseke in odseki na relerate Uprava jc obsegala predsedstvo.
obči oddelek (tajništvo), pravni oddelek, oddelek z.a razvid (cvidcneo) in statistiko in kontrolni oddelek
1.	Obči oddelek je bil sestavljen iz. odseka za iz. gradnjo organizacijskega aparata in koordinacijo dela personalnega odseka administrativnega odseka /.a računovodstvo in ekonomat
2.	Pravni oddelek je bil razdeljen na odsek za pravni razvid in pravno zajetje narodnega imetja ter na odsek za pravna mnenja mi pravne spore.
3.	Oddelek /a razvid (evidenco) in statistiko je obsegal odsek za evidenco in odsek z.a statistiko Odsek /.a evidenco pa se je deli! še n i naslednje relerate
a)	referat za splošno evidenco narodnega imetja
b)	referat za specialno evidenco industrijskih in rudarskih podjetij
e) referat za specialno evidenco trgovinskih, premičnih in bančnih podjetij
d)	referat za specialno evidenco poljedelskih gospodarstev m gozdov
e)	referat za specialno evidenco zgradb
I) relerat za specialno evidenco premičnm.
4.	Kontrolni oddelek je bil razdeljen n i odsek z.a .-.plošno kontrolo in likvidacijo podjetij ter na od sek za koordinacijo kontrolne službe Oba odseka sta se delila se na relerate:
a)	referat z.a splošno kontrolo in likvidacijo podjetij
b)	referat za koordinacijo kontrolne službe
c)	referat /;t ocenjevanje in ugotavljanje gospo-darsko-nnančiiega elrkta pri posameznih imetjih ;n narodnega imetja na splošno
d)	kontrola nad i, vajanjem načrtov državnega gospodarskega sveta
Kontroln oddelek je bil pri KUNI ustanovljen neodvisno od direktiv in smfcrnic Dl ND in je bil prvi tak oddelek v .lugoslavij' Nastal je w neposredne potrebe uprave, zaradi nerednosti, zlorab zločinov, dabc upiave al koordinacije dela. Načrtovana je bila upravna kot tudi pravna kontrola (ARS, fond KUNI lase. splošne zadeve, poročila o delu posamezn-h oddelkov). Naloge oddelka so hi lc predvsem ugotav Ijanjc izvrševanj i predpisov na terenu in ugotavljanje kaj bi bilo treba storiti da bi sc stvari pravilno izvajale. Kontrolni oddelek je de loval od začetka novembra 1945 do marca 1946 Po/.neje sc jc delo oddelka omejilo predvsem na ra čunsko kontrolo, ker je DUM) zahtevala poročila o gotovinskih sredstvih narodne imovine Kontrolna služba je delovala samo na, sedežu KUNI, od okrožij je le mariborsko organiziralo svojo kontrol no službo, ki pa je s svojim delovanjem kmalu prenehala
KUNI oz I l NIS jc naccloval predsednik, ki ga je v odsotnosti nadomestil načelnik občega oddelka oz tajništva PrcdscdniFa in načelniki oddelkov jc postavljalo predsedstvo NV^ (SNOS), uradnike in druge uslužbence pa tudi predsedstvo NVS toda na predlog predsednika uprave. Kot pomožni organi uprave so na področju okro/ii poslovali odseki za upravo narodnega imetji pri okrožnih NOO. na sedežih okrajev in krajev pa referenti z.a upravo na rodne imovine ki so jih postavljali okrajni oz krajevni NOO.
13
LIKVIDACIJA KI NI
Po nalogu gospodarskega sveta Zvezne vlade FLR.I \ Beogradu 111 na podlagi okrožnice predsedstva NVVS ' dne 25.jaiiuar|a ¡946 (st.i67 '2/46) so morale vse federalne uprave narodnega imetja /a kljueiti svoje poslovanje do i marca 1946.
Likvidacija uprav narodne imovine po posamez 11H1 okrajih se je morala ¡/ve.ti takoi, tj. se pred 1. marcem 1946 in to v celotnem obsegu. V /.vc/i / likvidacijo so se dotedanjim upravam narodne 11110 vinc in ljudskim odborom naložile sledeče naloge:
1.	/akljuciti se je moral /aplcmbm postopek po 28 in 30 členu /akona o konliskaciji.
2.	Se taviti se je morala splošna evidenca o celot nem imetju, 11 se jc nahajalo pod upravo, ne glede na to, kdo ga je dejansko upravljal
3.	Opravit se je morala cenitev celotnega narodnega imetja,
4.	/brati oceniti 111 i/tcrjati se je moralo vse breme m vsi dohodi-1 ter imetje, ki je bilo izročeno v upravo drugim organom.
/elo puiiicmbn 1 je bila rterganuacijl upravnega aparata kar je pomenilo, da so posame/nc uprave narodne nnovine po okrajih o/iroma okro/jili preti likvidacijo prevzeli v upravo posamc/ni gospodarski odseki oziroma gospodarski odseki po okrajih:
-	Na sedežu okrožij so okrožni LO določili dana izvršnega odbora, ki je kot poverjenik prevzel vod stvo, nad/or in odgovornost za upravo narodnega imetju po posameznih gospodarskih oddelkih
-	Na sedežu okraja so okrajm I X) določili:
a)	člana izvršnega odbora, ki je kot poverjenik prevzel vodstvo, nadzor in odgovornost za upravo narodne 'inovine pri gospodarskem odseku okraja
b)	referenta za pravne zadeve, ki je v okviru gos podarskega odseka deloval kot plačan uradnik. Njegovo delo je obsegalo nadzor ;n evidenco 11,id upravo narodnega imetja kot tudi pravno najema
nje bodočih •aplcmmh primerov na področju okra j«
Omenjenim organom je do dokončne Likvidacije pn delu pomagal aparat KUNI, ampak le do I. marca tj do datuma do katerega je morala biti Ki NI brezpogojno likvidirana.
Prevzem imetja KUNI po okrajiii oziroma okrožjih so opravdr gospodarski odseki pri okrajih I O. Prevzem imetja bi moral biti opravljen najkasneje do 15. februarja 1946. Vsi gospodarski odseki po okro/jili so prejemali navodila od ustreznih ministrstev
Vsa reorganizacija jc bila zamrdjena v smislu 'manjšanja aparata, ki jc reševal vsa vprašanja v zvezi zajemanjem in likvidiianjcm zaplenjenih imetij ter s tem /manjšanje personalnih stroškov.
Po likvidacij' KUNI se jc tudi v Sloveniji kakor v vseh ostalih republikah pn predsedstvu vlade osno val Oddelek za upravo narodnega imetja ki je bil organizacijsko ra/.dcljcn na iste odseke; na terenu so bili pri okro/nih odbonh imcnovam po1-erjeniki za narodno niovino Prenos uprave narodne imovine v upravo stroHRuii-h oddelkov jc bil samo na vrdez.cn lormalen ker gospodarski od>eki niso imeli na razpolago usposobljenega kadra zato so delo opravljali isti kadri kot prej I inancnc zadeve je v začetku let \ 1947 na podlagi okrožnice S~po-
176/4/46 / dne I7.januarja 1947 prevzel odsek /a likvidacijo narodnega imetja pri ministrstvu z,i fi nanee VL.RS. Na okraj jc prešlo pravno zastopstvo, prenehalo jc delovanje poverjeništva za upravo na rodnega imetja, posli poverjeništva so prešli 11a tajni tvo okraja
Se v letu 1947 so likvidacijo narodnega imetja ovirale naslednje okoliščine:
I Država jc z odlokom Avnoja z. dne 21 novem bra 1944 111 s Kznsjjšim.i predpis prevzela obvez nosti zaplenjenih imetij do višine njihove vredno sti. Začudi tega so brli potrebni predpisi, kr bi regulira!! vprisanjc postopki ¡11 vire. iz katerih nai država i/placujc svoje obveznosti. iJkinjÉni oddelek uprave narodnega unetja pr< PV I RS jc jeseni 1946 izdelal osnutek uredbe o likvidaciji obveznosti ki jih jc država prevzela z. zaplembami in ta osnutek je bil poslan v Ikograd
2. /aplenjena zemljišča agrarnega značaja jc iz roela v zemljiški »klad agrarne reforme že KUNI Agrarna reforma je prevzela iii razdelila ta žemljica prosti bremen m obveznosti, ( len 13 zve/nega znkon« o agrarni reformi in kolonizaciji z dne 2^ avguMa 1945 (l r.l Dr .l, št 605 64) je predvidc val, da bo to vprašanje rešeno - posebnim zakonom, vendar v letu 1947 tak ¿akon se 111 bi' spreje!
H. Prečnčcno besedilo zakona o zaplembi z dne 27 julija 1946 (t r.l I I..R I >t 61) je pred- idelo v 1 nitev ijetj« zaplenjene» če seje z iplembni posto pek ustavil, ali cc jc bila zaplemba z naknadno odločbo razveljavljena in sioer v naiavi. če ni to ni bilo mogoče, je morala dr/ava plačat i vrednost imetja Podrobnost» ureditve tega predpisa p« prepušča 2, odstavek 6. člena navedenega zakona pni-vilnikn ki naj bi ga izdalo finančno ministrstvo. V začetku leta 1947 pravilnik se 111 bil izdelan, ka j<> oviralo hitro m točno likvidacijo narodnega imetja 4. Vprašanje prodaje premičnin, ki jc tudi oviralo likvidacijo narodnega 'inetja, je bilo rešeno z. do-j)isom Generalnega sekretariata PV L RS 1. dne 26 februarja 1946 S - 268/13--47,
Oddelek za upravo narodne imovine pn PV ! PS je deloval do konca leta 1947, ko je ministrstvo z 1 I-nanee likvidiralo Upravo narodne unovinc
/API.F MBNF- KOMISIJE IN NJIHOVA SFSTAVA
Na iiizjih nivojih kot so okrožja in okraji, so bile za operativne 'ii tudi za ostale potrebe ustanovljene zaplcmbnc komisije, ki so b:!c na podlagi cl 1 (točk 1 I in 2) odloka Avnoja m po cl 30 /akona o konlrskairjr dobile izrekati zaplembe. Komi ;ije so se odvisno od pristojnosti delile na
a)	prvo.topenjske komisije, ki so bile lahko, okrajne komisije, k. so poslovale 11a sedežih okrajev in okrajni molflil komisije, ki soj poslovale 11a sedežih mest na stopri|i okraja Okrajne in mestne komisije no bile izključno prvostopeniske, kar ppnieni., d 1 so izdajale zaplcmbnc odločbe
b)	drugostopenjske komisije so bile: okro/nt ko misije, ki so poslovale na sedežih okrožij, in pokra jinska o/. Federalna komisija, ki je poslovala 11a sc-dežu KUNI na nivoju federalne enote Obe koniisiii sta delovali le kot drugostopenjski pr-tožbeni
14
komisiji, in sicer okrožne za rcšcvanic pritožb 70-per odločbe okraimh komisij, medtem ko )e federalna komisija poslovala kot druga prito/bena m stanca za reševanje prito/h /oper odločbe mestnih komisij.
Vse /aplembne komisije so poslovale v tričlanski sesta^tako na prvi kot na drugi stopnn Komisije so imele po dva predstavnika nadrejene Uprave na rodnega mietja .11 enega predstavnika notranje uprave (cl 30 /akona o konfiskacij). Komisija, ki je reševala pretežno pravne posle, je mla sestavljena po sledečem puneipu
a)	prvi član komisije je bil delegat pri ;tojnega okrajnega sodišča in jc moral bit: pravnik
b)	drugi član je moral biti referent /a narodno imetje na sedežu okraja
e) tretji član pa je bil predstavnil- notranjega odseka, ki gaje imenovala notranja uprava
Po istem načelu so bile sestavljene okrožne komisije kot pristojna mstanca, federalna komi: i|a pa je bila sestavljena iz dveh pravnikov, ki ju je imenovala komisija, tretjega člana pa je v komisijo delegiralo Ministrstvo notranje zadeve. Člam za plembnih komisij so bili zaprisežen! uradniki, ki so prilegli okrainemu oz. okrožnemu NOO, člane Federalne (pokra|inske) komisije pa je zapriseglo predsedstvo NVS. Pristoinosti komisi) glede za plemb so se nanašale na zaplembo mietja u cl I (točka I m 2) odloka Avnoja.
Preden je bila i/dana zaplembna odločba je bilo treba dognati nekatere podatke, kot so ime m pr. imek ter vse ostale osebne pndatke lastniki zaplenjenega imetja, podatke t) narodnosti j 11 glavne podatke o premoženjskem stanju aplembna odloc ba je bila akt ki je samo ugotavljal- da je na temelju odloki A\ noja imetje že prešlo v državno last
Obliki odločbe je bila smiselno enaka kol pri začasni odredbi kiji je vedno sledila 'aplembna odločba. Odločba sc je morala s potrdilom o sprejemu vroči'1
a)	lastniku aii pooblascencu
b)	okrajnemu sodišču zaradi zaznambe v z.emlji-sk' knjigi
e) okrožnemu sodišču zaradi zaznambe v trgovskem registru, če je slo za imetje diuž.be
d)	resornemu ministrstvu, ki je imelo zaplenjeno imetje v upravi
e)	KUNI v Ljubljani
0 javnemu toZilcu
Na teh naslovih, predvsem na sodiščih, bi si morala dobiti dokumentacija d zaplembah imovine
Po izvršeni zaplembi seje imovina po narejenem popisu predala prntojn uprav narodne imovine v upravo in razpolaganje in povzročila v zemljiški knjigi spremembo lastništva 11 prenos imovine na državo.
GRADIVO KOMISIJE /A UPRAVO NARODNE IMOVINE, KI SE NAHAJA V ARHIVU REPUBI IKE SEOVENIJE
Na koneu bi rad spregovoril se nekaj besed o ar hi\skem gradivu Komisije za upravo narodne :mo-vine, ki se nahaja v Arhivu Republike Slovenije. KUNI ie bila v začetku leta 1946 v likvidaciji nje-
no gradivo pa I marca 1946 priključeno Ministrstvu za finance, katerega naloga jc bila da jo likvidira. Zaradi tega j« bilo gradivo KUNI ob prevze mu v 50-tih letih del fonda Ministrstva za linance m do danes ni bil formiran -.amostoicn lond KUNI ki hrani predvsem gradivo o zaplembah imovine Gradivo KUNI je bilo treba jajprej izločit' iz Ion da Ministrstva za Hnance Delo z. gradivom Komi sije za upravo narodne movine je v svo|i začetm lazi zato vam lahko posredujem le grobe mlbrma cije o obsegu 111 vrstah gradiva v tem fondu
Najobsežnejši del fonda KUNI ;o zaplcmbnc odločbe po zaporednih številkah od I - 12800 Druga vrsta so /aplembe nemškega iñietja m imetja oseb nemške narodnost, po fkrajnih /aplembnih konvsijah. Slcdno
odločbe o zaplembah premičnega :metja sumar-ni popis' zaplenjene imovine po {jjrožjij in okrajih glede 11,1 vrsto zaplenjene imovine (premičnine, stanovanjske hlse, kmetijske površine ipd ), gradivo
0	zaplembah -movine Koccvarjev in dru/be I mo na
/elo pomembno je gradivo glede glavne pokra jinske oz federalne uprave v I lubljan (gradivo KUNI) kot so okrožnice, zapisniki sej, navodila korespondenca z. DUND (Državno upravo narod ivh dobam v Beogradu). Obsežen del gradiva so movinski akti s posameznimi zadeva n 1 m celotno dokumentaciji) o /aplembnem postopku od zafias 11111 odredb zaplembnih odločb, sodb sodišč, dokumentacije zaplenjene imovine
''elo zanimivo, ampak na žalost še nepregleda 110, jc tudi gradivo /avoda za upravo zapleniene imovine upornikov p.i pokrajinski upiavi za Slovenijo ki ga je komisija prevzela v likvidacijo in jc bila pristojna za vrnitev odvzete imovine lastnikom
Spisovne evidence o gradivu konn.-ajc nisi o h ra njene v celoti Iragmentarno so ohranienc imenske
1	artice, ki pa pr- delu z. gradivom londa KUNI na žalost niso uporabne. Ohranjene so imenske karti ce za sledeče okraje Brežice. Dravograd, Gornja Radgona, Grosuphc, Jesenice, Kamnik, Kranj, Ejubljana (od erke E naprej), I jutomer, Eaško, I endava Maribor-mcsto, Maribor - desni breg, Maribor - levi breg, Metlika, Ormož, Rakek, Trebnje. Vsega gradiva londa KUNI ki je tako rekoč v Uitanavljanju m ki >c' nahaja v Arhivu Republike Slovenije, je 121 l-isciklov oz tehničnih enot, tj. okrog 18 tm
Gradivo ki se nanaša na zaplembe, hrani večina regionalnih arhivov, fond KUNI pa se nahaja tudi v arhivu IN/ kjer pa hranno največ gradiva o delovanju KUNI med vojno
7.1 SAMMINTASl NC.
Die Koniiiiission fiir \ <>lks\i.riiiouuiNU,rM.iltniin iiml (■ulli.ilKhcsclil.iKiinlinicn
ttranko Raduhtvic
Die jugoskivvi.ichen Naclikrieysbehnrdcn habui fJeu h naeh dem ( mle ties Kfl'icges unci Jet Revolution 111 1945 mit deni geplanlen I'rivati igenUim:,abn;iliivieu angel.111-
15
gen Schon wäl^HJB des k reges wurde die Kommission für SgksvflBnögeMisvevw illnng heim I4r;isidii5ffi (Jfts slowenischen VBksbet'leurn^sm res mit dieser Absieht ge ■taltel Die konimi.,; 1011 fing c.rsl n;ieli dem kiieg 11111 ilirei Ijwigkeil *_n. Sie war .111. vier Abteilungen '..1 sammengesel.'t und ¿war der allgemeinen der Abteilung hir l\iden, und Statistik. der RechU- und ÄQ'siflilsai teilung. Im R llimen der komnu: aonen wirkt« mch de; I5esi hl;ign;ihmekoninrissionen lur operative Btiftiiiiisse l)ii' Bi'sJilagnahniekommi. sionen virkten als i.weitlifi
ge Kommissionen Die erste Stufe .waren die Bezirk , und Stadl Bcschlagnahnickonimissioncn, die koniniis.,ionen iiif der /weiten Stufe die nur als Berufungsinstanz bin gierten waren die kieiskoninii--Moncn und die Bunde: besehlagnahmekom musion
Das Sehri'tgut der Kommission für Volksvermogens-verw.iltung und das Schriftgut betrels der Besehlagna Innen Helmden sieli in verschiedenen Archiven unter >111 derem auch im Archiv der Republik Slowenien.
Kon-sija /a upnno narodne monuc
Brünn Kozina
Delo evidencnoslati^ticncga oddelka Navodilo za oeitnjevunje narodnega inietj* Problemi dela Kl i NI
I/, poslovnika cvidcnčnostatističncga oddelka K L1 NI pri PSNOS je razvidno, da je bila naloga le-tega oddelka:
-	/hrat> podatke o vsem imetju, kije že biki m je še prihajalo v državno last na podlagi odloka Av-noja 7 dne 21, novembra 1944.
Po tem odlok 11 je prešlo v državno last
-	vse imetje nemške dr/ave, nemških dr/avlja nov, |ugoslovansl> di državljanov nemške narodnosti, ra/en tistift kr so se bojevali v osvobodilni borbi m pa imetje vojnih' zločincev m oseb, ki so pobegnile pred NOV.
Nemško imštje je prešlo v državno last na podla gi /aplunbiiih odločb oziroma na podlagi pravnomočnih rešitev na pritožbo, imetje vojnih zločincev in pobeglih oseb pa na podlag:, z.aplembiiih obsodb vojaških ali pa sodišč slovenske narodne časti K L' NI tega premo/enie neposredno ni upravljala ampak jc bila pravzaprav nekak filter, kije pre-usčevai zajeto imetje in ga oddajal resornim ministrstvom po vrstah imetja in sii_cr:
kmetijska posestva Ministrstvu za kmetijstvo gozdna posestva Ministrstvu /.a gozdarstvo industruska in rudarska podjetja 11 mNtistvu za industrijo in rudarstvo
trgovino m obrt Ministrstvu za trgovino m pre-sk rbo
oziroma piislojirm gospodars1-nn odsekom okrožnih, okrajnih in krajevnih uradov 111 ustanovam.
/a vse narodno imetje je moral evidenčni oddelek voditi točno evidenco 111 skrbeti za popis, za ta namen pa te sestavljal ra/ne popisne obrazec
Prvi postopek dela evidenčnega oddelka je bilo zb rati vse podatke o prehodu imetja v dizavno last, zato seje omejil predvsem na naslednic podatke.
-	prejšnji lastnik oziroma na/iv podjetja
-	iaz.log, zakaj njegovo imetje preide v državno last in kdo ga trenutno upravlja
-	na podlagi katere konctiovcljavnc odločbe o/i
roma rešitve je njegovo imetje prešlo v državno laM
V drugem postopku po dokončnem prehodu v državno last pa evidcncc n. več zanimalo, kdo je prejšnji lastnik, pač pa je prešlo delo k točnemu popisu zajetega imetja. Ustvarit je bilo potrebno točen pregled imetja po vrstah (agrarna posestva stavbna zemljišča, rudnik ) ne oziraje >c na to, kdo jc bil prejšnji lastnik
Vsako imetje, ki |c bilo zaplenjeno in je KUNI o njem dobila kakršnokoli obvestilo ali dopis, je v evidenciicni oddelku dobilo svojo "zaporedno šte vilko in mapo, v katero so se vlagali dopisi, ki so se nanašali nanj. Mape so e imenovale imovinski akti. Na zunanji strani vsakega nnovin-vkega akta je bilo zabelezeno
-vrsta imetja ali naziv podjetja
-	ime .n pnimek bivšega lastniku
-	zadnt. naslov, kraj, okraj m okrožje, kier se nnetic nahaja,
-	razlog 111 vrsta zasežbe,
-	sodišče, ki je izreklo zaplembo, številka .n datum razsodbe,
-	vrednost imetja ah podjetja (to se ic v večin, piunerov ugotovilo nai- nadno),
-	zaplcmbna odločba oziroma rešitev na to od locbo,
-oblast, ki to imetje upravl|a,
-	ime 111 priimek upravitelja ah delegata.
S tem sta bila v bistvu združena prvi m drugi postopek dela evidenčnega oddelka z nekateiimi dodatki
Posamezna zasežena nnetja so dobila zaporedno številko v istem vrstnem redu, kot so prišla v evidenco, ne oziraje se na me bivšega lastnika :n na predmet. Memli so tudi, da bo marsikatero imetje, ki je bilo zaseženo ali zavarovano, zopet vrnjeno lastniku in bo evidenčna številka izpadla /aradi tega je bilo nesmotrno vleči zaporedne številke neprestano dalje in zato je 'aeela ninncraeija vsako leto /nova Da se številke ne bi podvajale, sla se vstavili na z.aeitku evidenčnega števila zaffiiji dve številki tekičega leta. Računalo se je, di bo /a plenih v letu več kot 1000, zalo.so rezervirali za tekoča števila štiri mesta. Tako je dobil prvi akt v