UDK 821.163.6.09-1:821.163.4.09-1 Aleksander Bjelčevič Filozofska fakulteta v Ljubljani
CEZURA V SLOVENSKEM IN SRBOHRVA[KEM VERZU1
Cezura (pojem, ki je ožji od pojma »verzna dvodelnost«) je v silabicnem in silaboto-nicnem verzu stalna medbesedna meja za vedno istim zlogom v verzu. Pogosto sovpada z mejo med naglasnimi enotami, znotrajverzne skladenjske meje pa so na cezuri pogostejše kot drugod v verzu. Cezura torej ni pavza. Nobena druga konstantna lastnost za cezuro ni obvezna; zevgma pred cezuro, tonska konstanta pred cezuro ipd. so možni, ne pa nujni spremljevalni pojavi.
In syllabic and syllabotonic verse caesura (a concept narrower than the concept of »bipartition of verse«) is a consistent break between two words that follows the same syllable in a verse. It often coincides with a break between stress units. Syntactic boundaries within a verse fall more often on caesura than on other parts of the verse. Hence a caesura is not a pause. No other constant feature is obligatory for caesura, e.g., zeugma or tone constant before caesura, etc., are possible, but not obligatory parallel phenomena.
Mnogi zahodni literarni teoretiki razlagajo cezuro kot ali pavzo ali krepkejšo skladenjsko mejo ali »potential break« ipd. (med zadnjimi npr. Tsur 1998, pri nas B. A. Novak), ki lahko stoji kjerkoli sredi verza. V vseh slovanskih silabicnih in silabotonicnih verzifikacijah pa je cezura meja med dvema besedama, ki se za določenim zlogom pojavlja v vsaki vrstici pesmi oz. mnogih pesmi (mislim, da tudi v francoskem verzu ni dosti drugače). Recimo, v slovenskem trohejskem desetercu in srbohrvaškem (odslej shr.) asimetričnem desetercu s cezuro za 4. zlogom je prav v vsaki vrstici za četrtim zlogom konec besede. Pavza ali skladenjska meja za 4. zlogom pa je redka in se lahko pojavlja tudi drugod v verzu, na primer (cezuro označujem s / ): »Ljubi sosed / ti naš, Ferenc Tahi«, »Bogme, tu je / pravo še življenje«, »Človek kmečki / in plebej - povejte!« (Aškerc: Stava). V citiranih primerih je cezura pač za 4. zlogom, skladenjske meje pa za 6., 2. in 7. zlogom. Res pa je, kot bomo videli, da so morebitne skladenjske meje večkrat na cezuri kot drugod znotraj verza. Pavza je torej lastnost enega stavka/verza, cezura pa lastnost cele pesmi (ne skladenjska, ampak metrična lastnost). En verz nima cezure, ima jo določeni metrični vzorec (merilo), tj. cela množica pesmi. Metričnih vzorcev v določeni nacionalni književnosti je lahko veliko, samo nekateri med njimi pa imajo tudi cezuro; kateri, se ponavadi dobro ve, ker cezura ni zapleten pojav.
Za dva različna pojma se torej uporablja isti izraz, kar ni nič narobe, toda če pomene izenačujemo, pride do nesporazuma oz. do tega, da so take analize napačne.2 Pojem cezure kot stalne medbesedne meje, kakršna je v asimetričnem de-
1 Članek je razširjena inačica referata s konference Metrum, Rhythmus und Performanz, na fakulteti v Vechti, nekaj rezultatov pa je pod naslovom Kaj je cezura že v Zborniku Slavisti~nega dru{tva Slovenije 7. Stodvajsetletnica Ivana Cankarja in Dragotina Ketteja, Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1997.
_ Cezura ima še vsaj dva pomena: vsaka ali pa določena (v heksametru npr. za tretjo longo) besedna
setrecu, ni aplikabilen na npr. angleški jambski pentameter (oz. jambski enajsterec in deseterec J11, J10), pa tudi na nemškega in slovenskega ne,3 ker ta verzna merila nimajo ustaljenih besednih mej.
Različna pojmovanja cezure so odvisna od tega, kako si vprašanje zastavimo. Če se vprašamo, na čem temelji dvodelnost shr. junaškega deseterca ali poljskega trinaj-sterca, imamo odgovor: na stalni medbesedni meji. Vprašanje o dvodelnosti ne-silabičnih merili, kakršen je npr. naglasni verz (t. i. doljnik), pa da drugačen odgovor: morebitna dvodelnost ni silabična, ampak je označena ali intonacijsko ali s pogosto mejo med besednimi zvezami (tako nekako je pojmoval Prešernov naglasni četverec Tone Pretnar v monografiji Prešeren in Mickiewicz). Dvodelni verz postane cezurni verz v ožjem smislu le takrat, ko ima na tem središčnem »vozlu« vedno ali skoraj vedno tudi besedno mejo. Dvodelnost je širši pojem, cezura ožji. Posebej zanimiva je dvodelnost, ki nastane s spajanjem različnih verznih meril (tako nekako razumejo svoj endekasilabo Italijani: 5+7 in 7+5). Murn je z ljudskim peter-cem -UU-U oz. z simetričnim desetercem -UU-U/-UU-U (ki pa ga ne gre zamenjavati z adonijem) eksperimentiral tako, da je peterec v pesmi Kak sramežljivo prečudovita (ZD 1: 178) postavil na začetek vsakega verza, za njim pa ali enak peterec ali pa eno- ali dvostopični amfibrah - ali pa nič, namreč v primeru, ko je cezurni deseterec razlomil na dva dela:
			št. iktov	rima
Kak sramežljivo prečudovita,	-UU-U /	-UU-U	4	a
lepa si danes, devica!	-UU-U /	U-U	3	x
Ah, tu ostani, tesno privita,	-UU-U /	-UU-U	4	a
v duši premisli to ljubo dejanje	-UU-U /	U-UU-U	4	x
včeraj in danes -	-UU-U		2	x
gledi tam lehe!	-UU-U		2	b
Koliko vzgonov v njih, koliko vzmetov ...	-UU-U /	U-UU-U	4	c
srce si prosi utehe,	-UU-U /	U-U	3	b
koliko misli prej, koliko sklepov!	-UU-U /	U-UU-U	4	c
meja znotraj stopice (besedna meja na meji stopic je diereza); vsaka besedna meja znotraj verza. Ampak ta dva ne povzročata težav.
_188 verzov iz Tennysonove pesnitve Morte d'Arthur kaže, da so BE meje rahlo pogostejše za neparnimi, tj. šibkimi zlogovnimi položaji (rezultati so v odstotkih)
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.
86.2 75.5 89.4 69.7 86.7 69.2 88.3 67.2 89.3 0
V nemških pa je, kolikor sem opazil, močna tendenca k postavljanju medbesedne meje za 5. zlog (za 4. pa je nekakšna »pauza«), pri čemer pogosto pada med klitiko in njeno gostiteljico - »Ich bin's gewohnt, den / Kopf recht hoch zu tragen« (Heine). Kadar ni za 5., pa je pogosto za 7. zlogom - »Ich würde nicht die Augen / niederschlagen«. 112 verzov iz Goethejeve Zueignung (1815) kaže precej pogostejše meje za neparnimi zlogi - in za 4. zlogom, kar je morda ostanek stare navezave nemškega J11 na francoski »vers commun«:
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.
91.6 47.3 84.8 79.5 92.9 51.8 92.0 48.0 57.0 0 Slovenski in hrvaški enajsterec bosta obravnavana v nadaljevanju.
Če 5. in 6. verz interpretiramo kot polverza t. i. simetričnega deseterca, bi de-seterec na njunem mestu dal pravilno in simetrično obliko 4 3 4 4 4 4 3 4 z rimo axax bcbc.
Ob tako skopi definiciji, kot je: »cezura je stalna besedna meja za določenim položajem«, se vprašamo, ali je na cezuri še kakšna druga jezikovna konstanta ali tendenca - frazne meje, stavčne meje, višja naglašenost zlogov pred cezuro? Ali ima cezura v enakih merilih v različnih jezikih podobne lastnosti? Ali se cezuro sliši? Odgovarjal bom na primerih srbohrvaškega ljudskega deseterca in osmerca ter slovenskega trohejskega deseterca (T10), slovenskega aleksandrinca in silabičnega osmerca - merilih, ki cezuro imajo, in jih primerjal z merili brez cezure: slovenskim trohejskim osmercem (T8), brezcezurnim trohejskim desetercem, jambskim enajstercem (J11) ter proznimi fragmenti, ki po postavitvi naglasov ustrezajo T8 in J11.
1. Srbohrvaški ljudski peti deseterec
Vzemimo za primer odlomke treh pesmi: Hasanaginice, prvič zapisane v 18. stoletju (uporabil sem transliteriran originalni Fortisov zapis), pesem Umro je Go-jko Šušak iz leta 1998 (Šušak je bil hrvaški obrambni minister) sodobnega guslarja Željka Šimica, sicer učitelja matematike in fizike, kot so jo zapisali novinarji časopisa Globus,4 ter pesem Pop Milo i Dedaga Čengič v izvedbi Radosava Raje Vojinovica, ki sem jo zapisal in označil naglase po glasbenem posnetku iz leta 1996. Cezura je označena s poševno črto:
Što se bjeli / u gorje zelenoj? Al-su snjezi, / al-su labudove? Da-su snjezi / več-bi okopnuli; Labudove / več-bi poletjeli. Ni-su snjezi, / nit-su labudove; Nego šator / Age Asan-Age. on boluje / u ranama ljutimi. Oblazi ga / mater, i sestrica; A ljubovca / od stida ne mogla. (...) (Hasanaginica, 18. stol.)
Na tisucu / i devet stotine, devedeset / i osme godine, treceg svibnja / u vecerne sate žalost teška / obuze Hrvate. Studen kamen / Herceg zemlje place, proplakala / kupina i drce, proplakao / jasen tilovina, zaplakala / sva Hercegovina, ko nikada do sada prije Brijeg
_ Za tekst se zahvaljujem Durdi Strsoglavec.
Široki tuzniji bio nije. Jer su svoga / izgubili brata u povjesti / najve}eg Hrvata, desnu ruku / doktor Tu|man Frane, oj, hrvatskog/ ministra obrane, izgubiše / sina voljenoga, Gojka [uška, / vo|u hrvatskoga. (...) (Umro je Gojko šušak, 1998)
Hej, brda tutnje / a gradovi }ute
Zetska raja / sluti dane slavne
Srdit Marko / zatvorio pute
Od Meduna / do dno Zete ravne
Drhte srca / begova i aga
Oblak s Koma / gromove im sprema
Älah more / kaurskoga vraga
Din jo{ takvog / du{manina nema5
(...) (Pop Milo i Dedaga Čengič)
Vsak verz ima deset zlogov, besedne meje (grafi~na beseda = niz znakov med dvema presledkoma) so na razli~nih zlogovnih položajih, za 4. zlogom pa obvezno: skoraj ni verza, ki ne bi imel besedne meje za 4. zlogom (o izjemah pozneje).6 [e ve~: v desetercu je za 4. zlogom tudi obvezna meja med naglasnimi enotami NE (= nagla{ena beseda + morebitna klitika). V asimetričnem desetercu je cezura torej obvezna meja med naglasnimi enotami za 4. zlogom.
Izjeme so redke; v predvukovskem korpusu je v ok. 13000 verzih izjem za 0,4 % (Stefanovic 1992; za zbirko Milmana Parryja gl. Foley 1990). Ve~ odstopanj najdemo predvsem tam, kjer nimamo na voljo glasbenih posnetkov, ampak samo zapise na papirju. Tak primer je v Umro je Gojko šušak: gre za verza »ko nikada do sada prije Brijeg/ [iroki tužniji bio nije«; prvi verz je za zlog predolg, drugi nima medbesedne meje za 4. zlogom. Na zvočnih posnetkih, ki sem jih slišal, pa takih primerov ni, zato bi lahko ta odstopanja pripisal napačnemu zapisu sicer pete pesmi (kot vemo, gre v južnoslovanski epiki pravzaprav za melorecitacijo) oz. temu, da zapisovalec ni sledil izgovorjavi ali dialektu, ampak je zapisoval po pravopisu. Vzklik »Hej« (Pop Milo i Dedaga Čengič) se ne šteje k verznemu vzorcu, tj. verz za tem vzklikom je pravilen deseterec.
S cezuro se v južnoslovanskem desetercu vežeta še dve drugi lastnosti:
a) Prvi polverz (pa tudi drugi) se zaključuje z 2- ali večzložnimi NE, tj. 3. in 4. zlog (ter 9. in 10. zlog) pripadajo isti NE oz. za 3. (in za 9.) zlogom ni mej med NE ali pa skrajno redko; pojav imenujejo »zevgma«. Distribucijo mej med NE v 13 320
_»Kom« pomeni 'visok hrib' oz. 'kum, hum', »kaur« je 'nevernik', »Din« je turški gospod. Za razlago in pomoč pri poslušanju se zahvaljujem Vladimirju Osolniku.
^Tradicionalno se asimetrični deseterec, ki ima pred cezuro 4 zloge, za cezuro pa 6, zapisuje tako: 10(4+6). Obstaja pa tudi simetrični deseterec 5+5.
verzih iz 16.-18. stoletja (Stefanovic 1992) ter v 1495 verzih iz zbirke Vuka Karadžica iz leta 1814 (Franicevic 1957) kaže tabela 1.
b) Iz tega, da so NE pred cezuro veczložne (skrajno redko enozložne - »kršenje« zevgme) in tega, da je novoštokavski naglas neoksitonicen, je nastala metricna konvencija, da ni zlog pred cezuro nikoli naglašen (ali skrajno redko). Distribucijo naglasov na posameznih zlogovnih položajih kaže tabela 1 (gradivo je enako kot zgoraj).
Naglašenost shr. deseterca je komaj opazno trohejska, opaznejše je postavljanje besednih mej za parne zlogovne položaje (temu pravijo »trohejsko fraziranje«); gl. tabelo 1. Sicer velja shr. deseterec za silabicnega, tj. položaj naglašenih zlogov ni predvidljiv, urejen (kar je vidno že iz odlomka Pop Milo i Dedaga Čengič). Razmerje med številom naglasov na neparnih zlogih (pogojno receno »krepkih«) in številom naglasov na parnih zlogih (»šibkih«) je 2.4 : 1. To je zelo nizko, pa še to na racun tega, da 4. in 10. zlog nista naglašena. V Mažuraničevem knjižnem desetercu je ta kolicnik 5,4, pri Šenoi 5,3, pri Palmovicu 7,3, pri Trnskem pa kar 25,9. V Aškercevem in Cankarjevem trohejskem desetercu je 24.8.
Kakšen pa je v desetercu razpored sintakticnih mej, mocnejših od mej med NE? Razpolagam samo s podatki za asimetricni deseterec umetne, tj. književne nepete pesmi druge polovice 19. stoletja (Vuletic 1984), podatkov o ljudskem verzu nimam. Po Taranovskem (1963) v ljudskem petem desetercu na cezuri ni stavcnih mej, tj. ni kadence niti antikadence (melodijskega poteka Taranovski ne analizira, zanima ga le sintaksa; pa tudi pri petju v mnogih verzih ni zaznati kakšne pol-kadence). Na cezuri je lahko polkadenca (tj. šibka antikadenca):
»Bože mili, cuda velikoga!«
Toda polkadenca ni obvezna. Drugod znotraj polverzov se šibke sintakticne meje zelo redko pojavljajo, redko celo v knjižnem verzu. Pred cezuro redkeje kot za njo. V takih primerih cezuro nekako »maskirajo«, kot v drugem verzu naslednjega citata (cit. po Taranovski 1963):
»Najposlije nože okovane, Okovane srebrom, pozlacene«
Na splošno se cezura lahko nahaja ali na meji dveh sintagem (»Što se bjeli / u gorje zelenoj?«) ali pa na sredi sintagme (»I bijela / krila labudova«), ne pa znotraj NE, kot sem že rekel. Ko je na sredi sintagme, imamo dve možnosti: a) da je in-tonacijski signal za 2. ali za 6. zlogom : »Ho'te, bogu da se obrnemo«; »Okovane srebrom, pozlacene« (cit. po Taranovskem 1963); b) da je intonacijski signal samo potencialen, tj. lahko je na cezuri, lahko pa drugje (oznacen bo z *): »krenu * da ga * vodi po svijetu«, »i gospodske * dare * dijeliše«. (Za take primere prevaranega pricakovanja uporablja Taranovski klasicni izraz »prekoracenje cezure«.) Taranovski je preštel 1000 ljudskih desetercev in ugotovil, da je na cezuri intonacijski signal realiziran v 95 % verzov, da je potencialen (primer b) v 4 % in izkljucen (primer a) v 1 % verzov.
2.	Srbohrvaški književni trohejski deseterec 19. stoletja
Knjižnevne imitacije ljudskega deseterca so v nagla{evanju bolj trohejske, v razporeditvi besednih mej pa so blizu ljudskemu verzu (tabela 2). Predvsem ohranjajo 100 % mejo med NE za 4. zlogom in zevgmo (odsotnost mej za 3. zlogom), kar kaže na izjemno mo~an vpliv ljudskega petega deseterca. (V slovenskem, trohe-jskem desetercu tega ni, ker poznamo Slovenci jugoslovansko epiko večinoma iz knjig, ne pa iz žive izvedbe. O tem pozneje.) Podobno velja za književne variante ostalih ljudskih vzorcev, npr. za dvanajsterec in osmerec: oba sta nekoliko bolj tro-hejska in ohranjata tipi~ne lastnosti shr. cezure (obvezna NE meja, zevgma, nena-gla{enost zloga pred cezuro, grupiranje znotrajverznih skladenjskih mej na cezuri).
Književni trohejski deseterec je v razporeditvi skladenjskih mej znotraj in na koncu verza svobodnej{i od ljudskega. Meritve (Vuletic 1984) kažejo tole distribucijo povednih mej (od pike do pike), stavčnih mej v povedi in samostojnih stavčnih delov (v %):
znotraj 1. polverza na cezuri znotraj 2. polverza na klavzuli 0	27,1	0,5	98,2
Meje na cezuri so v 10 % medstavčne, v 17 % pa so to meje med samostojnimi stavčnimi deli. Sintaktične meje so na klavzuli skoraj obvezne, znotraj verza pa se pojavljajo v 27,5 % verzov - te tendirajo na cezuro. Skladenjske meje na cezuri so v 91 % šibkejše od tistih na cezuri, močnejše v 3 %, v 6 % pa so na cezuri in klavzuli meje istega reda.
3.	Slovenski trohejski deseterec (T10) 19. stoletja
V slovenski ljudski pesmi ni asimetričnega deseterca (razen v belokranjskih uskoških pesmih; gl. Terseglav 1996). Srbohrvaške deseterske pesmi so slovenski pesniki prevajali v trohejski deseterec (T10). Aškerc, navajen tega, da so verzi ali jambski ali trohejski ali amfibraški ipd., je (v članku o ruskih narodnih pesmih) jugoslovanski deseterec imenoval trohejskega (zato ker so, kot že rečeno, »krepki« položaji v ljudskem desetercu dva- do trikrat pogosteje naglašeni kot »šibki«; v hrvaški knjižni poeziji je to poskočilo na šestkrat in več, v našem T10 pa na kar 25-krat). V Kranjski čbelici T10 še ni imel cezure, pozneje pa že; po drugem desetletju 20. stoletja pa so recimo prevodi Njegoševega Gorskega vijenca spet brez cezure. V T10 so pisali tudi izvirne pesmi, predvsem knjižne epe. Trohejski deseterec se je torej pri Slovencih pojavil predvsem s prevodi shr. deseterskih pesmi.
Shr. deseterec in slovenski T10 se glede na cezuro nekoliko razlikujeta: pri slovenskem je nujni pogoj za cezuro le stalna (ok. 100 %) meja med besedami (BE).
Življenje
moje - z neba / zvezde padajoče.
Iščem pot in / hodim v mrak iz mraka.
Kakor jadro / sem, ki k bregu hoče
se vrniti / in zastonj na veter čaka.
(Alojz Gradnik, 1916)
Če označim zlog s piko, mejo med besedami pa s črtico, dobim za 20 trohejskih verzov neke Aškerčeve pesmi tole sliko - za 4. zlogom je neprekinjena črta:
. .l. .l.l.l.l. . . .l. . .l. . .l. . . .l. . .l.l.l. . . . .l. . .l.l. .l.l. .
.l. .	.l.l. . .l.	.	.l. .l.l.l. . .l.
. .l.	.l.l.l.l. .	.	.l.l. .l.l. .l. .
.l.l.	.l.l. .l.l.	.	.l.l. .l.l.l.l. .
.l.l.	.l. .l. .l.	.	. .l. .l.l. . .l.
.l. .l.l. . .l.
Razlike (gl. tabelo 3): za 4. zlogom ni stalne meje med NE, kot v shr. deseterecu - pri nas cezura lahko loči klitiko od jedra: »Iščem pot in / hodim v mrak iz mraka« (napram »se vrniti / in zastonj na veter čaka«), »Kakor jadro / sem, ki k bregu hoče« (Gradnik), »Ali, cujte/ me, sinovi moji«, »Solza vam ne/ kane iz očesa« (Aškerc). Takih verzov je kar ena petina. Za 3. zlogom je meja med NE lahko prisotna (sicer samo v 2,6 % verzov), tj. ni zevgme. 4. zlog je lahko naglašen, toda skoraj nikoli z oksitonično večzložnico, ampak večinoma z enozložno besedo in ponavadi tako, da sta oba sosednja ikta tudi naglašena: »V plemski stan vse / selo povišujem«, »Vse za njim tam: / sela, trgi, mesta«. Redki so primeri, ko sosednji ikt ni naglašen: »Ozri se. - Ne? - / Ne! Naprej v smoto«. Tudi v slovenskem deseterecu za 4. zlogom ni stalne meje med besednimi zvezami: »Noč na Celjski / grad že pozna pada« (Aškerc), »vi ste daleč / proč od tega ljudstva«, »Osinela / ustna šepetajo« (Župančič).
Zakaj sta v slovenskem desetercu klitika in jedro na različnih straneh cezure, v shr. desetercih pa ne? Shr. deseterac se poje (melorecitira), do Tita so bili mnogi guslarji nepismeni in zapisana poezija ni vplivala na guslarsko. V govorjenem jeziku je najmanjša pomenska enota t. i. naglasna enota (= fonetična beseda, tj. polno-pomenska beseda plus klitika, ki/če stoji ob njej), v zapisanem pa grafična beseda.
V izgovoru se klitika drži polnopomenke bolj tesno, kot pa se med seboj držita dve polnopomenski besedi. Cezura, ki jo včasih spremlja polkadenca, zato ne more priti na sredo NE, ker za guslarja manjše enote od NE pač ni. Drugače je lahko v zapisu; v shr. verzu sicer ne, v slovenskem pa. Ker so Srbi in Hrvatje zelo navajeni ljudskega deseterca (izobraženci se včasih v desetercu celo pogovarjajo ali pišejo; z dis-tanco, seveda), imajo ga v ušesih, se je ta cezura ohranila tudi v književnem verzu. Slovenci pa nimamo te neposredne izkušnje; ker imamo opravka samo s pisano besedo, ne moti, če je cezura med klitiko in jedrom. Z drugimi besedami: v ustni poezij je cezura stalna meja med fonetičnimi besedami (= naglasnimi enotami), v pisan pa med grafičnimi besedami. Lahko bi jima rekli »fonetična« in »grafična« cezura.
V slovenskem desetercu je drugače tudi s sintakso. Meje med povedmi, meje med stavki v zloženi povedi, meje med pristavki in samostojnimi stavčnimi členi (ok. 30 % verzov ima kakšno tako mejo znotraj verza) so ne le na cezuri ampak tudi drugod znotraj verza (skoraj polovica vseh znotrajverznih skladenjskih mej), celo v prvem polverzu: »In zakaj? Ker / nima ure mirne«, »Vnukom bo še / poznim -
tujcev jarem«, »Dragocen je / tovor, strm je klanec« (A{kerc). (Neposredno ob cezuri, tj. za 3. in 5. zlogom, so redke, na predzadnjem zlogu pa jih ni.) Primerov, ko je cezura sredi sintagme ali celo sredi NE, pred njo ali za njo pa je skladenjska meja, je precej. Manj je seveda tistih, ko je cezura sredi NE - teh je 3 % (20 v 684 verzih Aškerčevih pesmi Svetopolkova oporoka, Tri ptice, Časa opojnosti, Solus, Stava: »Glej, in vzpne / se jim kraljevski oče«, »Glejmo, je li / pitje tvoje pravo«, »Eden rojen / je, da gospoduje, Drugi pa, da / prvemu hlapčuje«).7
Še podatek za jakost skladenjskih mej na cezuri v primerjavi z jakostjo mej na klavzuli: 61 % mej je šibkejših, 32 % enakih in le 7 % močnejših.
Cezura ima v slovenskem trohejskem desetercu torej tele pomembnejše konstante, dominante in tendence (tabela 3). Konstanta:
•	V vseh verzih (100 %) je za 4. zlogom besedna meja. Dominante:
•	79 % verzov ima za 4. zlogom mejo med naglasnimi enotami.
•	97 % verzov za 3. zlogom nima meje med naglasnimi enotami (zevgma).
•	95 % verzov ima na iktu pred cezuro naglas. Tendenca:
•	Znotrajverzne skladenjske meje težijo za 4. zlog; tam je 58 % vseh znotrajver-znih skladenjskih mej, ki so ponavadi šibkejše od mej na klavzuli. Sklenimo poglavje o desetercu z vprašanjem, ali se cezura sliši? Poslušalec
srbohrvaških epov lahko pri nekaterih verzih zazna rahlo antikadenco. Izvajalec se cezure seveda zaveda, saj jo imajo desettisoči verzov od 16. stoletja do danes. Imajo jo pesmi vseh pevcev, tudi takrat, ko improvizirajo, improvizacije pa je pri tem veliko. Ti donedavna nepismeni pevci so cezuro postavljali po občutku, ne da bi šteli zloge. V poeziji, ki je namenjena tihemu branju, takega slišanja ni, pri piscih pa obstaja pač neki drug občutek za cezuro. Na poslušalčevi/bralčevi strani je občutenje cezure seveda odvisno od kompetence poslušalstva. Naj ponovim, da so slovenski prevodi Njegoševega Gorskega vijenca nekako do dvajsetih let 20. stoletja (pojav svobodnega verza, proletarske in ostale netradicionalne poezije) cezuro imeli, poznejši pa ne.
4. Merila brez cezure (brezcezurni trohejski deseterec, jambski enajsterec)
Kakšen je razpored naštetih opazljivk (mej med BE in NE, naglasov, skladenjskih mej) v merilih brez stalne medbesedne meje za enim od zlogovnih položajev, torej v merilih brez cezure? Tabela 4 kaže trohejski deseterec brez cezure (Aškerčev ep Primož Trubar; Pretnar 1997c), tabela 5 in 6 pa jambski enajsterec.
_ Tu ne bo odveč tole pojasnilo: nizozemski jezikoslovec Jan Kooij, ki uporablja cezuro v pomenu 'pavza, prelom ...', je vprašal, kako vem, da je v teh primerih cezura za 4. zlogom? Pač zato, ker je v pesmih, v katerih se ti verzi nahajajo, v vsakem verzu za 4. zlogom besedna meja, ne glede na to, da so morebitne skladenjske meje drugod v verzu. Namen članka je ravno pokazati, da sta »pavza« in cezura različne reči.
4.1	Slovenski trohejski deseterec brez cezure. Brezcezurni deseterec je sploh prva oblika slovenskega T10: brez cezure so namreč prvi prevodi srbskih pesmi v Krajnski čbelici leta 1831. Brez cezure je tudi večina T10 v 20. stoletju. Tabela 4 kaže Aškerčev brezcezurni T10 (Pretnar 1997c), podoben je tudi Pregljev (Pretnar 1997: 277). Kot je pričakovati, se brezcezurni loči od cezurnega po daljših besedah (1,93 zloga proti 1,86 zloga) in NE (2,59 zloga proti 2,45 zloga). Naglašenost drugega ikta je tu manjša (88,9 % vs. 94,7 %), šibkega položaja za njim (4. zlog) pa višja (5,6 % vs. 1,7 %). V vseh primerih pa je drugi ikt po naglašenosti takoj za petim oz. zadnjim. S tem je povezana pogosta, 75-odstotna medbesedna meja za 4. zlogom. Ali je to posledica obremenjenosti drugega ikta (ob dejstvu, da so slovenske večzložne NE večinoma paroksitonične)8 ali pa je obremenjenost ikta posledica tendence k cezuri, je vprašanje o kuri in jajcu.
4.2	Slovenski jambski enajsterec nima cezure, kar se da hitro ugotoviti. Prvi verz Prešernovega soneta »O Vrba, srečna draga vas domača« ima sredinske med-besedne meje za 3., 5. in 7. zlogom, naslednji verz »Kjer hiša mojega stoji očeta« za 3., 6. in 8. zlogom, šesti verz »Vse, kar srce si sladkega obeta« pa za 4., 5. in 8. verzom; niti enega položaja ni, kjer bi imeli mejo vsi našteti verzi. Ali ima verzno merilo cezuro ali ne, lahko torej ugotovimo kmalu potem, ko smo prebrali nekaj verzov.
V jambskem enajstercu zato ni nobene od konstant niti nobene od tendenc, ki sem jih opazil v trohejskem desetercu: tabela 5 kaže razporeditve mej med BE in NE v Prešernovem jambskem enajstercu in v enajstzložnih proznih segmentih pisateljev 19. stol. ter razporeditve skladenjskih mej in naglašenost zlogov v J11 (podatki so Pretnarjevi (1997a, b); analiziral je 1000 do 1500 verzov in proznih segmentov). Morebitna cezura bi bila za 4. ali 5. zlogom, kot je npr. v ruskih oz. srbskih in hrvaških cezurnih J11. Toda meje med BE in NE se ne grupirajo za tema dvema zlogoma niti niso tam najpogostejše. Pogoste so za 3., 5., 7. in seveda zadnjim, 11. zlogom, za sodimi zlogi pa so redke. In sicer zato, ker so v J11 naglašeni parni zlogi in ker je v umetnostni slovenščini največ paroksiton in nenaglašenih enozložnic -medbesedne meje bodo pogostejše ravno za neparnimi zlogi. To velja ne le za za verz (tako troheji kot jambi imajo t. i. trohejsko fraziranje9), ampak tudi za prozne fragmente. Razporeditev mej med besedami in naglasnimi enotami je v enajstzložnih proznih odlomkih z jambskim ritmom (takih, ki imajo naglas vsaj na enem od sodih zlogov in nobenega na lihih zlogih) enaka kot v verzu, v J11 (tabela 5). Ta pojav torej najdemo v verzu in v prozi, medtem ko je cezura izključno verzna lastnost. Nobeno statistično jezikovno pravilo ne more generirati 100-procentne meje za 4. zlogom. Ta meja je pesnikova intenca.10
_ V 634 desetercih iz prve Aškerčeve knjige (bolje bi bilo imeti podatke za prozo) je 79 % večzložnic paroksitoničnih; produkt verjetnosti, da bo na 3. zlogu naglas (0,8889), in verjetnosti, da bo na 4. zlogu klitika ali ponaglasni zlog paroksiton (0,7903), je 0,703; pričakovati je torej najmanj 70,3-odstotno medbesedno mejo in dejanska je tej verjetnosti zelo blizu: 72,2-odstotna.
_To pomeni, da imajo tako jambi kot troheji besedne meje za šibkimi položaji, npr. trohejski deseterec takole: -U/-U/-U/-U/-U, jambski enajsterec pa, sicer manj izrazito, takole: U/-U/-U/-U/-U/-U.
Dalje: če bi bila za 5. zlogom cezura, bi bile za 4. zlogovnim položajem meje med BE, NE ter skladenjske meje redkejše kot drugje, pa niso. Drugi ikt bi bil bolj pogosto naglašen kot ostali ikti, pa ni: med petimi ikti je po naglašenosti celo predzadnji (posledica regresivne disimilacije, tj. pravila, da so, gledano od desne proti levi, neparni ikti pogosteje naglašeni od parnih).
In nenazadnje: skladenjske meje se ne grupirajo za kakim izbranim zlogom. Večinoma se nahajajo med 2. in 7. zlogom. Pri Prešernu (Pretnar 1998) so stavčne meje za 3. in 4. zlogom celo pogostejše kot za 5.:
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11.
1.5 1.9 5.4 6.4 4.2 3.9 2.5 1.0 1.0 0 77.8
Podobno je s skladnjo pri pesnikih druge polovice 19. stoletja (tabela 5): stavčne meje ter meje med pristavki in razvitimi stavčnimi členi so od 2. do 7. zloga ves čas ok. 5 do 9 odstotne. Za 5. zlogom so komaj opazno pogostejše kot za ostalimi sredinskimi zlogi (za 5. zlogom je 20 % vseh znotrajverznih mej).
4.	3 Od slovenskega se razlikuje hrvaški jambski enajsterec. Rezultati (brez skladnje) za Šenoin J11 (2. polovica 19. stol.) so v tabeli 6 (praničevic 1957: 148). Ob enaki naglašenosti 4. zloga (74 %) kot v slovenskem enajstercu je v Šenoinem opazna tendenca (91 odstotna) k cezuri za 5. zlogom. Na splošno je cezura v hrvaškem jambskem enajstercu od 70 do 98 odstotna (Praničevic 1957: 144). Opazno je, da za ta, iz zahodne književne poezije prinešeni silabotonični verz tudi zevgma ne velja (meja za 4. zlogom je od 0,4 % do 30 %).11
5.	Slovenski in srbohrvaški (trohejski) osmerec
Glede na cezumost je slovenski trohejski osmerec 19. stoletja vmes med cezurnim trohejskim desetercem in izrazito brezcezurnim jambskim enajstercem -tabela 7. (Slovenski T8 ima tudi cezumo (4+4) varianto.) Meje med besedami in na-glasnimi enotami so za 4. zlogom pogostejše kot v proznih segmentih (osem-zložnih, z naglasi na vsaj enem od lihih zlogov); krepki položaj pred cezuro je, poleg zadnjega, najkrepkejši; tudi skladenjske meje so za 4. zlogom pogostejše kot za ostalimi zlogi. V takih primerih lahko govorimo o tendenci k cezuri.
Drugačen je slovenski zlogovni osmerc iz cerkvene pete pesmi 17. stoletja (tabela 11), ki ima večinoma zgolj tendenco k cezuri. Izjema pa so pesmi, zložene po metrično-melodijskem vzorcu latinske himne Omni die dic Marix - tabela 8 (njeno verzno-kitično obliko posnema Prešernova Pod oknam). Verz je preplet 8- in 7-
kakšno verjetnostjo se bodo besedne meje pojavljale za šibkimi položaji? V J11 je nenaglašenih enozložnic in večzložnic z naglasom na predzadnjem zlogu 86,2% od vseh besed (verjetnost, da bo poljubna beseda v tem gradivu nenaglašenan enozložnica ali paroksitonična večzložnica, je 0,862). Povprečna naglašenost 2., 4., 6., 8 in 10. zloga je 73,5% (verjetnost, da bo poljubni sodi zlog naglašen, je 0,735). Produkt teh verjetnosti je 0,634. V obdelanem gradivu pa so besedne meje za šibkimi položaji povprečno v 66,4 % verzov, torej blizu tej verjetnosti.
__ Ljudski enajsterci so po Franičevicu (1957: 147, 167-176) sestavljeni iz simetričnega osmerca in trizložne NE: 4+4+3 in imajo zato trohejsko inercijo z daktilsko klavzulo, ne jambske.
zložnega verza (8,7,8,7, pozneje imenovan romarski verz), za 4. zlogom ima cezuro, cezurni in klavzulni del se rimata. Tudi slovenski, nem{ki in angle{ki prevodi te pesmi imajo v osmercih cezuro za 4. zlogom in notranjo rimo:
Omni die / dic Maris	Moia dusha / vsak dan skusha
mea laudes anima,	Zhast Maris speuati.
Eius festa / eius gesta	Vse nje djanje, / prasnuuanje,
Cole devotissima	Pohleunu sposhtuuatj.
(Analecta hymnica vol. 50)	(Kalob{ki rokopis, 1643)
Alle Tage / fing und Tage	Daily, daily / sing to Mary,
Lob der Himmel Königin	Sing, my soul, her praises due.
Ihre festa / ihre Gefta	All her feasts, her / actions worship Ehr mein Seel mit muth und Sinn With the heart's devotion true.
(Baumker II: 19)	(http://www.truecatholic.org/marian.htm)
Naglasna podoba 118 osmercev kaže trohejsko tendenco (posledica cezure in jezikovnih dejavnikov), ki pa je precej drugačna od literarnega troheja 19. stoletja: trohejskost literarnega osmerca je v tem, da se izogiba naglašanju neparnih zlogov, trohejskost petega osmerca 17. stol. pa je zgolj v nadpovprečnem naglašanju lihih položajev. Sedmerci in necezurni osmerci drugih cerkvenih pesmi so sicer striktno silabični: naglašenost zlogov in razporeditev mej med NE in BE je ok. 30 do 40 % oz. ok. 50 %. Podobno naglašenost in razporeditev NE in BE mej namreč najdemo tudi v proznih osemzložnih stavkih (300 stavkov) 16. stoletja (Zupančič 1999) - gl. tabelo 11.
Verz vseh pesmi, ki so se pele po napevu Omni die dic Marix, pa ima 100 odstotno besedno mejo za 4. zlogom. Naglašanje je rahlo trohejsko, meje med NE pa kažejo veliko bolj izrazito trohejsko fraziranje: za parnimi zlogovnimi položaji so te meje veliko bolj pogoste kot za neparnimi. Na cezuri je njihov delež izredno visok. Tudi zevgma je izrazita - le 6 % in 7 % mej za 3. oz. 7. zlogovnim položajem, čeprav manj kot npr. v shr. desetercu ali poljskih silabičnih merilih (kar pa je v teh jezikih, ki imajo neoksitonični naglas, samoumevno). Tendenca k zevgmi na koncu verza verjetno ni hotena stvar, ampak je bolj kot ne posledica skladenjskih in pro-zodičnih pravil. Enako tendenco namreč najdemo tudi v proznih stavkih (tabela 11).
V brezcezurnem osmercu se je tendenca k cezuri do 19. stol. postopno manjšala. Trohejski osmerec 18. stoletja ima za 4. zlogom 80 % do 95 % mejo med BE ter 68 % do 87 % mejo med NE, v 19. stoletju pa 84 % oz. 58 %.
Kakšen pa je srbohrvaški ljudski simetrični osmerec (Eraničevic 1957: 111 id.)? Rezultati so v tabeli 9. Ker sta polverza kratka, 4-zložna, je njuna naglašenost bolj izrazito trohejska kot v drugem polverzu deseterca; tudi frekvenca NE mej kaže močno trohejsko fraziranje. Cezura ima iste lastnosti kot v desetercu: obvezno mejo med NE, odsotnost NE meje med 3. in 4. zlogom, nenaglašen 4. zlog. Znotrajverzne skladenjske meje se pojavljajo samo na cezuri (Vuletic 1984: 160):
znotraj 1. polverza na cezuri znotraj 2. polverza na klavzuli 0.3	16.9	0.5	98.6
6. Slovenski šeststopni jamb ali aleksandrinec - J12(6+6)/13(6+7)
Aleksandrinec je primer verza s skladenjsko zelo poudarjeno cezuro, kar je domnevno privedlo do razpada na dva dela. Prevzet iz nemščine je bil v 18. stol. silabotonična zamenjava za heksameter in elegijski distih, pojavlja se predvsem v Pisanicah (1779-1781) in je temeljno merilo začetnika slovenske posvetne visoke verzifikacije, Janeza Deva. Ima dve obliki, 12-zložno z moško klavzulo in 13-zložno z žensko klavzulo, obe imata vedno za 6. zlogom mejo med besedami - torej cezuro (oz. medijano). Cezura stoji neposredno za iktom (odtod relativno redko na-glašanje tega ikta), kar je nenavadno za slovenska zlogovnonaglasna merila, ki imajo cezuro ponavadi za šibkim položajem. Primer junaškega aleksandrinca:
Stoj Kraync! naskrivaj se / po hribeh, in'dolinah.
Zhlov'k bodi! Bodi mosh! / Ne vTtrahu per fverinah..
Bodi junak! Zhe ti / nabosh pred rano wej fhal.
Bo JOSHEF tebi njo / zha ftitu sam f avef al.
Je izrazito dvodelen (gl. tabelo 10). Za 6. zlogom je ne le cezura, ampak tudi zelo pogosta meja med naglasnimi enotami: 91 %. [ibki položaj na začetku drugega polverza (7. zlog) je nadpovprečno pogosto naglašen - 30 % (tri- do petkrat več kot ostali šibki položaji), skoraj tako pogosto kot prvi zlog v verzu (38 % ) - tega v doslej obravnavnih cezurnih merilih nismo opazili. Sicer je za neparnimi zlogi meja med NE rahlo pogostejša kot za parnimi. Iz pogostejše naglašenosti 3. in 9. zloga izhaja v vsakem polverzu neizrazita dvodelnost 3+3, na splošno torej tendenca k štiričleni delitvi 3+3+3+3(4).
Ikt pred cezuro (tj. tretji ikt) je redko naglašen, medtem ko je v T10 ravno nasprotno in sicer zato, ker je cezura v aleksandrincu moška, v desetercu pa ženska. Ker je večina slovenskih večzložnic neoksitonična, se moški izglasi tako na koncu verzov kot pred cezuro pogosto atonirajo; pred cezuro v aleksandrincu: »Doline piskajo / f a njimi na us glas«; »Tu smreka vide, tfir / f azhne glavo sukati«, »Kar zitre wrenkajo, kar debel bas mermra« (ikti so tiskani krepko).
Tudi znotrajverzne skladenjske meje tendirajo na cezuro (tabela 10). Pogosto pa se zgodi, da skladenjske meje cezuro maskirajo, tj. pavza se pojavi tik pred cezuro ali za njo, tj. za 5. ali 7. zlogom (za 5. veliko pogosteje kot za 7.):
»Jeft sem Modriza. Jeft / sama ftaroft sposhtujem:« (za 5. zlogom)
»Jeft otrrebila sem / vse, kar je blu gerdu«	(za 7. zlogom)
Postavljanje skladenjske meje za 5. zlog se včasih kombinira celo z enjambe-mentom (na koncu verza šibkejša meja kot znotraj verza):
»Minila je spomlad, v'katiri smo jegrali
STelenem zvetjam. O! / de be mi ossmukuvali
Tud' limbarjam nabli / njeh sramofhlive sneh Skus marne, skus jegre, skus preperjafne smeh!«
»O sladke ogn! Nam / se bo srze f topilu
Od tvoje sladnofte. ...«
Skladenjske meje so pogostejše v prvem polverzu kot v drugem; primer za mejo za 8. zlogom, verzne meje so dodatno oslabljene z enjambementom:
»Uhu nastavla se / na tu, kar shima sile
napete ovce pejt, / kar votla smreka cvile«
Meje tik pred koncem verza, kombinirane z enjambementom, so seveda redke:
»Sdej me dobru vemo, / fdej zhutemo, fakaj (za 10. zlogom)
Nam njega Lahene / niso 'thle dat' nafaj.«
Skladenjske meje, tj. meje med stavki (tudi primeri kot »Te, pravejo, te bodo korenaki«), med stavkom in pristavkom (»Tu en dimnekar lep koker en Narzis«) ter meje med medmetom in stavkom (»Fi! Shkoda! de nave she fa te Zesariza.«; »Oha! zakaj be me se tega sramuvale« ) so v aleksandrincu (analiziranih je 542 verzov) razporejene tako, da ima tretjina verzov na cezuri skladenjsko mejo, kar je ok. 41 % vseh znotrajverznih skladenjskih mej. Ostale so razporejene po vseh zlo-govnih položajih, v prvem polverzu pogosteje kot v drugem (razmerje je 5,4 : 1), pred koncem verza pa redko, da pri poslušanju ne pride do mešanja verznih in skladenjskih mej. Tridelnost vsakega polverza je tudi tu opazna: frekvenca skladenjskih mej narašča do 3. zloga, za cezuro pa do 9.; takoj za cezuro in pred klavzulo so redke, pred cezuro pa relativno pogoste.
Aleksandrinec je ok. leta 1780 skoraj izginil, istočasno pa se je prvič pojavil jambski šesterec. V slovenski literarni zgodovini se je udomačilo mnenje, da je šesterec nastal iz polstišij aleksandrinca (prozodija obeh polstišij tega ne potrjuje). Na možnost razpada dolgega cezurnega verza na dva dela je opozarjal že Žiga Zois konec 18. stoletja: cezura naj bi zato ne imela enakih konstant in tendenc kot klavzula, sicer bi se izenačila s klavzulo in verz bi razpadel (Dluska 1980).
7. Ostala cezurna merila v slovenskem verzu
Jambi: nibelunški verz (U-U-U-U / U-U-U-U): meja BE po 7. zlogu 100 %, NE 96 %, skladenjska 55 %. V enem najbolj splošnoevropskih meril, jambskem os-mercu, najdemo le komaj opazno tendenco k tridelni členitvi 3+2+3 (tj. pogostejše meje za 3. in 5. zlogom, kot recimo v srbohrvaškem in bolgarskem osmercu), cezure za 5. zlogom pa ni. Troheji: 8-erec (4+4), 12-erec (6+6), 14-, 15- in 16-erec (8+6, 8+7, 8+8, tj. Prešernove in poprešernovske gazele). 4-stopni daktil in amfibrah12 ima cezuro za drugo stopico, tj. za 5. oz. 6 zlogom. Ta verz je knjižna inačica ljudske oblike, ki ji Nemci rečejo Schnaderhüpfel in Ländlervers. Pri Slovencih ima dve varianti: dolgo 4-iktno in kratko 2-iktno. Zato je dvodelnost 4-iktne zelo poudarjena. Tu so rezultati za amfibraški enajsterec (6+5) 18. stoletja: meje BE po 6. zlogu 97 %, NE 90 %, skladnja 34 %, zevgma prekršena v 1.6 % (za NE) in 4,9 % (za BE), naglas na 5. zlogu 97 %.
__Za daktil oz. amfibrah uporabljam kot mersko enoto stopico in ne zlog, ker ta verz izhaja iz ustne plesne pesmi, medtem ko jambi in troheji prihajajo vsaj delno iz pisane verzifikacije, tj. latinske srednjeveške.
8. Ali je cezura nujna?
Tu gre za vec vprašanj, mdr. ali imajo cezuma merila tudi brezcezurne variante; ali sta T10 brez cezure in tisti s cezuro varianti enega merila ali dve razlicni merili; kakšne vrste metricna lastnost je cezura. Odgovor je odvisen od tega, kako posamezne nacionalne verzifikacije in posamezna obdobja pojmujejo »metricni vzorec«. Srbskega deseterca ni brez cezure (imamo pa Srbi, Slovaki in Slovenci takega s cezuro za 5. zlogom, t. i. lirskega), cezura je konstantna in nujna lastnost tega verza. Drugace je s slovenskim T10: to, da se shr. deseterec prevaja oz. prilagaja pri Slovencih v cezurni in brezcezurni, nerimani (kot v originalu) in rimani (Aškerceva Anka) T10, kaže, da bi lahko šlo za dve inacici istega verza.13 Za podporo mi služi dejstvo, da tako kot osmerec tudi deseterec (pa tudi štiristopicni amfi-brah in daktil) dopušcata širok razpon od komaj zaznavne tendence k cezuri do konstante (prave cezure). Cezura je v tem primeru nekakšna metricna oz. ritmicna lastnost druge stopnje (vendar drugace kot rima, ki ni metricna lastnost).14 Nasprotno je z Devovim aleksandrincem in dolgim nibelunškim verzom, kjer je cezura vedno prisotna. Če je cezura lastnost, ki jo ima doloceno merilo in se po tem loci od merila ali variante, ki te lastnosti nima, potem slucajnih (nenamernih) konstantnih besednih mej, ki v kratkih pesmih nastanejo kot posledica drugih metricnih in jezikovnih pravil, nimamo za cezuro. V naslednji Prešernovih zabavljici, verz je J11/10, je stalna besedna meja za 3. zlogom, vendar to ni cezura, ker tega v kakšni daljši pesmi ne bo:
»Brez cetov tece vir mu Hipokrene, in esov v pesmah njega najti ni!« »Zatorej nimajo nobene cene, zato so pesmi tiste brez soli.«
To je pravzaprav na kratko poskus odgovora na vprašanje, ki ga B. A. Novak postavlja v knjigi Oblika, ljubezen jezika (in je bilo spodbuda za ta clanek) - »kako je s cezuro v slovenskem verzu«. Merila, ki so iz evropskega repertoarja prišla v slovensko ljudsko in umetno pesem kot cezurna, so ohranila ali tendenco k cezuri ali pa cezuro. Iz shr. ljudske pesmi je prišel trohejski osmerec in deseterec - latinski in nemški osmerec sta namrec brez cezure -, iz slovaškega in poljskega izrocila je trohejski dvanajsterec, iz nemškega jambski aleksandrinec in nibelunški verz, os-
_3Sicer se v vsaki nacionalni verzifikaciji shr. deseterec pretvarja v razlicna merila, ne le v eno: pri slovaških romantikih (šturovcih) v rimani in v nerimani sUabicni deseterec s cezuro (Kochol 1968, 1997), pri Rusih v T10 s cezuro in brez cezure in celo v trinaglasni taktovik, tj. verz s tremi naglasi in precej razlicnim številom nenaglašenih zlogov med njimi (Puškinove Pesmi zahodnih Slovanov; v desetercu so namrec v posameznih verzih najveckrat ravno trije frazni naglasi - eden v prvem polverzu, dva v drugem: »Rano rani Turkinja djevojka,/ prije zore i bijela dana,/ na Maricu bijeliti platno./ Do sunca joj bistra voda bila,/ od sunca se voda zamutila,/ udarila mutna i krvava,/ pa pronosi konje i kalpake ...«). Zato zgolj to dejstvo ne dokazuje, da so deseterci s cezuro in brez razlicna merila.
__Metricna lastnost prve stopnje je tista, ki je konstantna in razlikovalna: v pesmi, napisani v jambskem osmercu, bodo imeli vsi verzi osem zlogov in jambski ritem; tu ne bodo pomešani osmerci, enajsterci, deseterci, ki so enkrat jambski, enkrat trohejski, amfibraški ipd. Podobno je s cezuro v južnoslovanski ljudski poeziji: npr. deseterec s cezuro za cetrtim in deseterec s cezuro za petim zlogom sta razlicni merili.
merec s cezuro za 5. zlogom (»jambski«) je splošno evropski, štiristopni daktil in amfibrah sta skupna ljudski pesmi alpskih narodov. Ali z drugimi besedami: v nekaterih merilih v nekaterih obdobjih je cezura nepogrešljiva (aleksandrinec, T8 tipa Omni die ...), v nekaterih je možna (T10), nekatera pa so povsem brez cezure (J8).
Povzetek
Cezura je stalna medbesedna meja za vedno istim zlogom v verzu (nekatera cezurna merila, kot trohejski osmerec in deseterec, imajo tudi variante, ki kažejo le tendenco k cezuri). Pogosto sovpada tudi z mejo med naglasnimi enotami, znotraj-verzne skladenjske meje pa so na cezuri pogostejše kot drugod v verzu. Cezura torej ni pavza, kvečjemu nekoliko večja verjetnost, da bo na njej skladenjska meja. Nobena druga konstantna lastnost za cezuro ni obvezna; zevgma pred cezuro, tonska konstanta pred cezuro ipd. so možni, ne pa nujni spremljevalni pojavi, t.j. pojavljajo se v nekaterih cezurnih verznih vzorcih nekaterih nacionalnih verzifikacij, ne pa v vseh. Značilnost ne le slovenske cezure je, da za obstoj verza ni nujna (ver-zni konec ali klavzula pa je - klavzula je edini nujni pogoj vsakega verza). Njene ritmične lastnosti, predvsem konstante, se razlikujejo od ritmičnih lastnosti klavzule: nima stalne meje med naglasnimi enotami, nima stalnega naglasa, skladenjske meje so na cezuri redke, kadar pa se pojavljajo, so večinoma šibkejše kot na koncu verza. Če so lastnosti cezure in klavzule preveč podobne, verz razpade na dva verza: razsvetljenski jambski aleksandrinec in štiristopni amfibrah sta ostala enotna, dokler skladenjska meja na cezuri ni presegla 35 % do 50 % (manjkajo podatki o razmerju frekvenc in jakosti skladenjskih mej med cezuro in klavzulo, tudi v odvisnosti od strofične zgradbe). Frekvenca skladenjskih mej na cezuri raste z dolžino verza (osmerec, deseterec, aleksandrinec, nibelunški verz). Prevladujoča dolžina stavkov v umetnostni prozi je 6 do 11 zlogov, zato je zelo verjetno, da bodo imeli dolgi verzi na cezuri tudi stavčno mejo. V slovenski verzifikaciji se cezura pojavlja predvsem v silabotoniki, v silabičnem verzu starejše cerkvene pete poezije je omejena na osmerec z notrnjo rimo, narejen po vzorcu himne Omni die dic Marix. Mesto cezure je večinoma za šibkim položajem in ne za krepkim (izjema je pisaniški aleksandrinec), kar rado sovpada z mejami stopic (nestopične cezure oz. tendence so v jambskem osmercu, nibelunškem verzu in štiristopičnem daktilu; slednji je glede na izvor pač le inačica štiristopičnega amfibraha).
Literatura
Wilhelm Bäumker 1886: Das katholische Deutsche Kirchenlied in seinen Singweisen. Von
den frühesten Zeiten bis gegen Ende siebzehntes Jahrhunderts II. Freiburg. Maria Dhuska 1980: Proba teorii wiersza polskiego. Krakow: Wydawnictwo literackie. Marin Franičevic 1957: O nekim problemima našeg ritma. Rad Jugoslavanske akademije
znanosti i umetnosti 313. John M. Foley 1990: Traditional Oral Epic: The Odyssey, Beowulf, and the Serbo-Croatian Return Song. Berkeley: University of California Press.
Viktor Kochol 1968: Tonizmus a sylabizmus v slovanskych prekladovych substituciach srbskeho desaterca. Československe prednasky pro VI. mezinarodni zjezd slavistu v Praze. Praga: Academia. Tone Pretnar 1997 (1969): Šturovski desat'slabičnik a srbsky deseterac. Vers a preklad versa. Bratislava: Print-Servis.
-	- 1997a: Slovenski verz - ritmični slovar. Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja.
Ljubljana: Filozofska fakulteta.
-	- 1997b: Slovenski verz - skladenjska zgradba. Iz zgodovine slovenskega verznega obliko-
vanja.
-	- 1997c: Aškerčev Primož Trubar. Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja.
-	- 1998: Prešeren in Mickiewicz: O slovenskem in poljskem romantičnem verzu. Ljubljana:
Slovenska matica. (Prev. iz poljščine: Niko Jež in Mladen Pavičič.) Mirjana Stefanovic 1992: Struktura srpskohrvatskog asimetričnog deseterca u starijim zapisima (XVI-XVIII stolece). Književni rodovi i vrste - teorija i istorija IV. Beograd: Institut za književnost i umetnost. Kiril Taranovski 1963: O ulozi cezure u srpskohrvatskom stihu. Zbornik u čast Stjepana
Ivšiča. Zagreb: Hrvatsko filološko društvo. Marko Terseglav 1996: Uskoškapesemska dediščina Bele krajine. Ljubljana: ZRC SAZU. Reuven Tsur 1998: Poetic Rhythm. Structure and Performance. Berne: Peter Lang. Ivana Vuletic 1984: Srpskohrvatski stih. Slowianska metryka porownawcza 2: organizacja
sktadniowa. Warszawa: Ossolineum. Erika Zupančič 1999: Protestantska proza in osemzlo'ni verz. Seminarska naloga na ljubljanski slavistiki.
Priloga: Tabele
Kako brati tabele? Prva vrstica označuje zloge oz. zlogovne položaje v metrični shemi, naslednje pa frekvenco naglasov na. zlogih in raznih mej za zlogi. Meril sem število naglasov, meje med besedami, naglasnimi enotami in skladenjske meje (med stavki, pristavki in samostojnimi stavčnimi členi). Rezultati so v odstotkih, ker gradivo za vsako vrsto verza (za deseterec, za jambski enajsterec idr.) obsega čez 100 verzov; za verzološko analizo je treba vsaj 200 verzov za vsako vrsto (razen pri vrstah, ki so redke in niti ni toliko gradiva), optimalno je ok. 500, ponekod je bilo gradiva 1000 do 1500 verzov.
Okrajšave: BE = grafična beseda, NE = naglasna enota, T8 = trohejski osmerec, T10(4+6) = trohejski deseterec s cezuro za 4. zlogom, J11 = jambski enajsterec.
Tabela 1: Meje med NE za zlogom in naglašenost zlogov v shr. ljudskih desetercih 16.-18. stol. in v zbirki Vuka Karadžica
zlog	1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	9.	10.
NE meje	3	32	0,3	100	4	50	25	32	0	100
NE meje	8	37	0	100	5	49	26	38	0	100
naglasi	45	36	53	0.4	71	26	33	40	41	0.02
naglasi	61	34	51	0	79	21	34	38	42	0
Tabela 2: Hrvaški (Mažuranicev) knjižni deseterec (4+6)
zlog	1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	9.	10.
naglasi	59	23	72	0	60	26	50	10	79	0
NE meje	4,5	49	0	100	3,5	41	11	97	0	100
Tabela 3: Slovenski trohejski deseterec s cezuro (500 oz. 1000 verzov; Aškerc in Cankar)
zlog	1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	9.	10.
naglasi	68	3	92	4	70	4	63	2	98	0.4
BE meje	48	61	19		39	64	52	52	3	100
NE meje	24	45	23	79	25	42	39	49	0	100
skladenjske meje	2,5	l,7	0,8	17,5	0,8	2,9	1,7	2,1	0	95
Tabela 4: Slovenski trohejski deseterec brez cezure (Aškerc):
zlog	1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	9.	10.
naglasi	58	3	89	6	56	6	69	0	100	0
NE meje	25	36	11	72	17	39	44	42	0	100
BE meje	61	52	19	75	44	56	50	58	0	100
skladenjske meje	5,6	5,6	2,8	13,9	0	8,3	2,8	0	0	50
Tabela 5: Slovenski jambski enajsterec in enajstzložni jambskih prozni segmenti (druga polovica 19. stoletja)
zlog	1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	9.	10.	11.
BE meje v prozi	45	38	65	47	58	33	63	47	49	0.2	100
NE meje v prozi	0	16	42	24	40	17	47	28	35	0	100
BE meje v J11	54	38	69	44	68	38	64	49	45	0	100
NE meje v J11	13	23	52	25	54	29	46	38	39	0	100
naglasi v J11	13	84	4	71	4	77	5	59	1	99,8	0
skladenjske meje v J11	2	4,9	6,8	7,5	9,0	5,0	5,7	2,4	1,3	0	92,2
Tabela 6: Hrvaški (Šenoin) jambski enajsterec
zlog	1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	9.	10.	11.
naglasi	26	91	1	74	1	86	5	68	9	90	0
NE meje	18	3	73	7	91	2	65	14	77	0	100
Tabela 7: Slovenski trohejski osmerec in osemzložni trohejski prozni segmenti druge polovice 19. stol.
zlog	1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.
naglasi v T8	56	1	82	1	50	1	99	0
BE meje v prozi	48	60	42	63	49	45	0,4	100
BE meje v T8	44	63	33	84	52	53	3	100
NE meje vprozi	4	33	18	40	28	35	0	100
NE meje v T8	6	41	18	58	26	39	0	100
skladenjske meje v T8	2,3	5,1	5,2	13,0	3,0	1,5	0,1	76,1
Tabela 8: Slovenski cezurni osmerec 17. stoletja (Omni die dic Mariw)
zlog	1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.
naglasi	69	19	87	11	47	19	88	11
BE meje	48	67	8	100	56	57	7	100
NE meje	25	56	7	99	19	43	6	96
Tabela 9: Srbohrvaški ljudski simetrični osmerec (4+4)								
zlog	1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.
naglasi	62	24	63	0.1	65	38	44	0
NE meje	4	45	0	100	9	37	0	100
Tabela 10: Slovenski aleksandrinec (J12 in J13) 18. stoletja
zlog	1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	9.	10.	11.	12.	13.
naglasi v J12		78		74		63		77		53		93	
naglasi v J13		77		81		49		77		37		100	
NE meje v J12	35	24	59	26	35	93	37	34	56	46	26	100	
NE meje v J13	28	19	57	23	26	89	24	25	49	36	25	0	100
skladenjske meje J12+J13	6,6	6,8	11,1	9,6	6,6	33,9	1,5	2,4	2,6	0,7	0,4	83,2	
Tabela 11: Slovenski zlogovni osmerec (Z8) cerkvene pesmi 18. stoletja in osemzložni odlomki iz proze 16. stoletja
zlog	1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.
naglasi v Z8	52	36	48	36	37	14	86	6
BE meje v Z8	38	63	48	51	59	38	2	100
NE meje v Z8	8	42	40	42	45	31	1,6	100
naglasi v prozi	27	39	33	39	30	27	69	13
BE meje v prozi	49	53	52	48	49	36	7	100
NE meje v prozi	2	29	32	37	39	32	5	100
Summary
The caesura is a consistent break between two words that follows the same syllable (some caesura meters, such as octosyllabic or decasyllabic trochees, also have variants that display only a tendency towards caesura). It often coincides with a break between stress units. Syntactic boundaries within a verse fall more often on caesura than on other parts of a verse. Hence a caesura is not a pause, but rather an increased probability for that part of the verse to carry a syntactic boundary. No other constant feature is essential for caesura, e.g., zeugma or tone constant before caesura, etc., are possible, but not obligatory parallel phenomena, i.e., they appear in some verse patterns with caesura of some national versifications, but not in all of them. A typical, not exclusively Slovene, feature of caesura is that it is not essential for a verse (the end of the verse or clausula is-clausula is the only obligatory part of every verse). Its rhythmic features, particularly the constant ones, differ from the rhythmic features of the clausula, i.e., the break between stress units is not consistent, it is not consistently stressed, syntactic boundaries on the caesura are uncommon and, when they do appear, they are usually weaker than the ones on the clausula. If the features of the caesura and the end of a line are too similar, the verse disintegrates into two parts, e.g., the enlightenment iambic alexandrine and four-foot amphibrach remained intact as long as the frequency of syntactic boundary on caesura did not exceed 35 to 50% (there is
a lack of data on the ratio of frequencies and intensities of syntactic boundaries between caesura and clausula, also in relation to strophic structure). The frequency of syntactic boundaries on caesura increases with the length of the verse (octosyllabic, decasyllabic verses, alexandrines, Nibelungen verse). The most common sentence length in literary prose is between 6 and 11 syllables, hence it is very possible, that long verses will have a sentence boundary on caesura. In Slovene versification caesura appears mainly in syllabotonic verse. In syllabic verse of older ecclesiastical poetry intended for singing it is limited to octosyllabic verse with internal rhyme, imitating the hymn »Omni die dic Maris.« The position of caesura is mainly after a weak element rather than after a strong one (with the exception of alexandrine in the collection of poetry Pisanice), hence it tends to overlap with the foot ending (caesuras within a foot or tendencies toward it can be found in iambic octosyllabic verse, Nibelungen verse, and four-foot dactyl, the latter being only a variety of four-foot amphibrach by its origin).