E O BLEKU V Lokih razgledih t. 37 je objavljena ljud ska pripoved o Poljanskem posebneu Blau Peternelu-Bleku. Na strani 174 je zapisana njegova prigoda pri Kovskarju v Kovskem Vrhu. Janko Hafner (1919) s Trnja, ki ivi v Vir- maah, je bil pria temu dogodku in ga takole dopolnjuje: Moja mati Franika Kovskarjeva so bili rojeni Burjek (1889-1967) in bili hi Urule Bonar, Strinarjeve iz Kremenika in Luke Burjeka, Logarjevega iz rnega Vrha nad Polhovim Gradcem. Po prvi svetovni vojni je bila navada, da so se v semnju pri Kovskarju zbirali oji sorodniki. Kraji zahodni del Loga od Premetovca naprej, Visoko in Kovski Vrh spadajo pod zvon sv. Volbenka, ki ima ime nitno cerkev z dvema zvonikoma na holmcu istega imena. Cerkev, ki stoji na pomolastem hrbtiu Gabrke gore, je dobro vidna z loke ali s poljanske strani. Semenj v omenjenih krajih je prvo nedeljo v avgustu, to je na nedeljo pred sv. Lovrencem. Leta 1928 sta me oe Franc (1884-1944) in mati vzela s seboj v semenj. Z zapravljivkom smo se pripeljali s Trnja na Log, do Malen- skega Jurja. Od tu smo v slabe pol ure navkre ber prili h Kovskarju. Stara mati Ura so nas postregli pred odhodom k mai v Bukov Vrh v cerkev sv. Sobote. Po vrnitvi nas je est sedlo za Kovskarjevo mizo. Natanko se e spominjam, da smo jedli suho jeprenovo ju ho, suho meso, truklje in potico. Pili pa mot. Mati Ura se spekli tudi bobe za popot nico. Mojega oeta, ki je bil priznan mizar, je zanimal les, zloen v vezanem kozolcu streljaj od hie. Les je pozneje tudi kupil. Vsi smo iz hie odli na ogled lesa takoj, ko je Ura z mize pospravila jedila in jih v skledah posta vila na kruno pe. Hia je tako ostala prazna. Po vrnitvi iz kozolca so Ura preseneeno vzkliknili: Nekdo je izpraznil sklede! Hitro je bilo ugotovljeno, da je bil nepovabljeni gost nihe drug kot Blesk, ki se je motovilil okoli hinih vogalov in opazoval, kaj se dogaja v kozolcu. Sam se je povabil v semenj. Ob tem je stekel pogovor o drugih Blekovih prigo dah, takih kot so kroile med ljudmi. Mati Ura so pripovedovali: Med Visokim in Polja nami, tam, kjer je pred Poljanami dolg in ostro zavit ovinek, je bila skalna stena z imenom Podpena. V njej je bila dokaj velika votlina. V njej so se radi skrivali ljudje nebo- dijih treba. S tega mesta, obraenega z grmo vjem, so preali na popotnike in jim jemali, kar so vrednega imeli pri sebi. Redki petinei so upali sami brez gorjae mimo Podpene. Bili so tudi taki popotniki, ki niso hoteli tvegati, zato so se Podpeni raje ognili. Na Visokem so taki stopili na hribovsko pot za Bukov Vrh, ki jih je vodila navkreber do Ahternika, nato po ravnem na Oreje in nav zdol v iztek Hotoveljske grape in dalje v Poljane. So pa ljudje tudi puali v veernih urah v gostilni pri Cvelfarju na Logu nujna sporoila za Poljance. To poto so prenaali le pogumni moki v Poljane mimo Podpene in jo puali v gostilni na Vidmu v Poljanah. Blesk je sem in tja taka sporoila nosil z Loga mimo Podpene v Poljane. Njega so poznali tudi postopai, skriti v Podpeni, da je reven in miren. Zato ga niso zaustavljali. No je prespal v hlevu na Vidmu. 20 Loki razgledi 305 Rudolf Ahlin-Premetovc, gostilniar na Logu je zgornjo pripoved o razvpiti in nevarni Podpeni takole dopolnil: Ta kraj je pred prvo svetovno vojno in v tekih povojnih letih marsikateremu popotniku, ki je ponoi el mimo Podpene, zapustil slabe spomine. Ne pregledni ovinek na nekdanji stari cesti je bil sila neprijeten kraj. Popotnik v temi nikdar ni mogel predvideti, kaj ga aka za ovinkom. Resnino se je na tem mestu pripetilo ve tatinskih napadov, kjer tudi enske niso bile izvzete. Tako je Barbara Pintar iz Poljan, prekupe- valka s surovim maslom, v jutranjem mraku peljala s konjikom od doma v mesto surovo maslo. Tatovi so jo v Podpeni prestregli in ji odvzeli tovor. Ljudje so takrat vedeli pove dati, da je bilo surovo maslo odneseno v hri bovsko vas severo-zahodno nad Podpeno. S surovim, maslom je prekupevala tudi Poljan- ka, z nenavadnim hinim imenom Tatirinaj sta. Marija Mrak (1899) - Tatirinajsta danes ivi v Muhovi bajti v Hotoveljski grapi, ki je bila zgrajena leta 1833. V njej stanuje e 54 let. O svojem domaem hinem imenu ve po vedati tole: Ime Tatirinajsta nas spremlja e cel vek. e po 104 letih se ga nismo znebili. Moj oe Groga, Vovarjev iz Delnic (1865-1938), je pri osemnajstih letih rad zahajal na vas med fante, ki so zveer peli na Kerleju za Rem cem. Imel je dober posluh in je takoj vedel, e kateri fovira, pevec pa ni bil. Nekdo je ob takem fantovskem petju na vasi zastavil nedolno vpraanje, ali kdo ve koliko je v Delnicah fantov? Z natevanjem so prili do ni vzpodbudne tevilke trinajst. Oe se je odreilno potrkal na pra in zavpil: Jaz sem pa tirinajsti! Tedaj se je zgodilo: sam se je za vedno oklical za tatirinajstega. To ime je druino poslej spremljalo, kjer koli so stanovali. Globoko se je vtisnilo v ljudsko rabo dale pred rodbinskim imenom. Od druine ivi danes le e triindevedeset let stara Mrjene. Marijan Masterl 306 Marija Mrak Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana