—    302    -
Jezikoslovni pomenki.
„Skupnik" ni to, kar je »skutnik". *)
Lepa Vam hvala, gosp. Navratil, da ste se dosto-jali z mano iti v borbo in mi pomogli razrožiti zoper-nika, ki bo popolnoma premagan gotovo omolknui; le to mi se jemlje na zalo, da ste se pri ti priliki naian-tali na takega Semčana, ki je po lastnem Vasem popisa bil neotesan in zijalast. Neotesan, ker je na Vaše uljudno vprašanje le z glavo odmajeval, kar naši že precej omikani beli Krajnci  za gerdo  imajo, zlasti v pogovorih   z
*) Pravda o „skutniku" naraša skor kakor pravda turško-rusovska da kakor une, ni tudi te ne konca ne kraja. Da bi se na zadnje le pravo spoznalo! Ker se s takim (nekervavim) pričkanjem vendar marsiktera ree razjasni, mu dovolimo radi prostor , ako se pravdajo veljavni jezikoslovci*            Vred.
—   303   —
gospodi; zijalast, kajti Vas ni razumel, dokler se niste pačili, ustnic zakrivili in „*kutnik" izrekli. Po tem se le se je ko iz sena zbujen oglasil: 55A, skiitniki, skutniki".
Čudno mi se pa vender zdi, da Vas je ta, ako-ravno ponovljeni izraz, v višjem broju nagnal sklepati iz posamesnega na splošno, češ, da je le v višjem broju v rabi, kajti so že otroci zapopadeni in žena! Zagotoviti Vas zamorem tudi od rabe 1. broja. Ni zdavna, kar je neki mož eno ženo vpričo mene svaril, rekoč: „ne jemlji skutnika! skutnik v hišo, ti iz hiše".
Tudi jaz sim z Vami ene misli, da ni treba g. Ka-peiletu „8kupnika" preklica vati; saj ga ni nikoli tajil, ampak le odveč deval na pladenj.
To edino Vas vprašam: zakaj ste mi, da Vas bor ne ubije, dermali mojo slutnjo ozir izvoda skutnika iz „skuta"? Ali neostaje ona nastor Vašemu napadu slutnja? Da pače je ona znalcu slovanskega serca, vse imenitne in važne dogodbe poočivestiti več ko slutnja.
Vam se, pravite, čudno zdi, da izmed naji nobeden obojega slišal ni; cul sim jaz besedo „s k upnik" že Bog ve kolikorkrat v mnogih pomenih, zlasti v Poljanah pri Kupi. Poljanci so skupniki, kadar imata dva v eni zidanci ali suhoti vino; so skupniki, kadar dva soseda v jeseni vsaki svoj par volov vprežeta in s četverico orjeta; so skupniki, če se kdo, bodoči brez otrok, s svojim premajhnim premoženjem svojemu premožnejemu rojaku z obljubo pridruži, da mu če po smerti zapustiti svojo siromašnost; skupniki se tudi dovzeti otroci na-zivajo tam; to pa le iz nestaje (pomanjkanja) prikladnega izraza; pod Semičem pa in v severnih krajih Cer-nomaljske fare se le dovzetim otrokom (Adoptiv-Kindern) ^skutnikom" pravi in to je po mojem mnenju pozornosti vredno.
Vaša izpeljava besede ??skutnik" od „skup" se Vam verjetneja zdi, meni pa — ne zamerite mi — smešna. JVajdite le en izgled bodi si v slovnicah ali iz življenja, kjer se soglasnica „p" pred soglasnico „n" spreminja v ntu in Vaš bo mejdan; do tiste pa dobe pustite meni prednost.
Tudi častitemu bivšemu belemu Krajncu pri ti priložnosti vediti dajem, da, beseda, 5)skitati se" med nami belimi Krajnci kakor tudi Horvati, Dalmatinci in Serbi še zmerom živi; od ^skutati se" pa nič ne vemo tja do Serbie, kjer pa pomeni zakrivati« Moja dekla Adle-šičanka mi je na vprašanje odgovorila: „morebit je bilo nekdaj, jaz nisim nikjer čulaa.
Da jezikoslovski ogenj nepotihne, veržem tu še eno polence: ?5dežmati se", zanken, je v rabi od Kerke po vsi gori tja do Stojdrage med Krajnci in Hervati. Bi li to bila prava slovanska beseda?               Juri Kobe.