Novi TEDNIK št. 3 9. 16. 2025  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 3 / Leto 80 / 16. januar 2025 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si CELJE Str. 6 PRIL OGA Str. 7 Rekordna izposoja koles, a veliko vandalizma INTERVJU Str. 22-23 Peter Mikša, zgodovinar in alpinist Laško kljub najobsežnejšemu proračunu čaka še veliko izzivov GOSPODARSTVO Str. 5 Velenju pretita socialna in gospodarska bomba NAŠA TEMA Str. 12-13 Ste si zadali novoletne zaobljube? Foto: Andraž Purg SPORED Ževža: Njegove pesmi so dokaz, da je jezik najmočnejše orodje Amadea Zupan okronana za mis Slovenije Lepota s Krasa ŠT. 3 16. JANUAR 2025 PET. 17. 1. SOB. 18. 1. NED. 19. 1. PON. 20. 1. TOR. 21. 1. SRE. 22. 1. ČET. 23. 1. Gašper Rifelj Dela glasbo, ki jo čuti Občina Laško se je minulo leto soočala s številnimi izzivi. Ti so bili zlasti povezani z odpravljanjem posledic neurij in poplav, a tudi z uresničevanjem pomembnih naložb, ki jih občina nadaljuje tudi letos. Tako je pred Občino Laško, ki ima letos  nančno najob- sežnejši proračun v svoji zgodovini, ponovno pestro leto. Prihodki so predvideni v višini približno 28 milijonov evrov, odhodkov naj bi bilo malo manj kot 33 milijonov evrov. Razlogi za tako obsežen proračun so na eni strani višji stroški, ki se nanašajo na iz- polnjevanje zakonskih obveznosti občine, na drugi strani gre za naložbe oziroma razvojne projekte, ki jih bo občina nadaljevala ali začela na novo izvajati v tem letu. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 3, 16. januar 2025 AKTUALNO Drevesa so zelo dragocena za urbano okolje, saj čistijo in fi ltrirajo zrak, proizvajajo kisik in vežejo ogljikov dioksid. Zato arboristi poudarjajo, da je po- membno vsako drevo. V mestu toliko bolj. V Mestni občini Velenje se tega zavedajo, zato so izdelali nov načrt upravljanja drevnine. Pripravili sta ga arborist- ka Nataša Dolejši in specialistka za drevnino Barbara Pajk. Pravita, da gre za enega prvih tovrstnih načrtov v Sloveniji, v njem so opredeljene smernice za izbor drevesnih in grmovnih sadik, navedeni so postopki sajenja, oskrbe in nege sadik ter načrtovanje novih zasaditev. BARARA FURMAN Arboristka Nataša Dolejši (Foto: osebni arhiv) »T:ODDAJANJEBarbara Fdokument.jpg« »T:ODDAJANJEBarbara Fzupan in zerdin zasaditev 3 9 24 m.jpg« Med prvimi pripravili načrt za trajnostno upravljanje drevnine Pomembno je vsako drevo V Velenju so potrebo po dolgoročnem upravljanju mestne drevnine prepoznali že v letu 2008, ko je obči- na popisala mestna drevesa in uredila kataster mestnih dreves. Zdaj je pripravila nov načrt, ki je usmerjen v stro- kovno in odgovorno ravnanje z drevnino Kaj prinaša? Po navedbah arboristke Na- taše Dolejši je v novem načr- tu za trajnostno upravljanje drevnine navedeno, katere vrste dreves bodo posadili in kako jih bodo negovali, po- dana so tudi natančna navo- dila za obrezovanje, sanacijo poškodb ter nego mladega, odraslega in veteranskega drevja. »Omenjeni načrt prav tako zajema smernice za za- ščito dreves na gradbiščih, tehnične zahteve za vzdrže- valce drevnine in navodila za redni in izredni nadzor stanja drevnine. Zadnji del načrta obravnava sodelovanje z občani, saj bo občina zanje pripravila izobraževanja in delavnice, povezane z me- stno drevnino. Organizirala bo javna ali počitniška dela na področju mestne drevnine ter informiranje ter sprejema- nje pobud občanov oziroma javnosti,« je povedala. Omenjeni dokument teme- lji na sodobnih arborističnih smernicah, ki vključujejo evropske standarde za saje- nje in obrezovanje dreves. Ključnega pomena je interdi- sciplinarno iskanje najboljših rešitev, vključno z možnost- mi ohranjanja dreves in zago- tavljanja kakovostnih rastnih pogojev za zasaditev novih. Od besed k dejanjem Da bo načrt zaživel, bo po besedah Nataše Dolejši treba preplesti znanja različ- nih strok, saj je le s tesnim sodelovanjem različnih ude- ležencev mogoče zagotoviti dosledno in kakovostno iz- vajanje strokovnih praks, ki prispevajo k dolgoročnemu varovanju in razvoju zele- ne infrastrukture v Velenju. Načrt upravljanja drevnine v mestni občini Velenje se nanaša izključno na javne površine in ne vključuje za- sebnih zemljišč. V velenjski občinski upravi verjamejo, da lahko s strokovnim in z odgo- vornim ravnanjem z drevjem na zemljiščih v občinski lasti postavijo dober zgled tudi za upravljanje drevja na zaseb- nih površinah. Okrepljen nadzor Mestna občina Velenje (MOV) namerava okrepi- ti nadzor nad ravnanjem z drevnino, s čimer naj bi preprečila morebitne nepra- vilnosti. Občinsko drevnino kot koncesionar upravlja podjetje Andrejc, ki ima po- godbo z MOV sklenjeno do leta 2032. Pred dvema letoma je občina imenovala komisijo za urejanje drevnine, zelenic in nasadov. Člani komisije preučijo vsako pobudo, pre- dlog ali prijavo občanov, ki so tako ali drugače poveza- ne z drevnino. Doslej so jih obravnavali približno 300, odobrili so manj kot 15 vlog Komisija si, kor poudarjajo v občinski upravi, zelo pri- zadeva za ohranitev vsakega drevesa in se za odstranitev odloči le takrat, ko je to nuj- no. Nadzor nad izvedbo nege zelenih površin izvajata tudi arboristka Nataša Dolješi in Simon Ogrizek, predsednik Sekcije slovenskih cvetličar- jev ter predsednik mednaro- dne cvetličarske organizaci- je Florint. Velenjska občina želi izboljšati sodelovanje z lastniki zasebnih zelenih po- vršin. Zato za letos načrtuje organizacijo izobraževalnih delavnic, na katerih jih bo spodbujala k odgovornemu ravnanju z drevesi. Načrt za trajnostno upravljanje drevnine (Foto: N. Dolejši) Septembra lani so začeli saditi drevesa v središču Velenja. (Foto: MOV) »Načrt upravljanja drevnine v mestni občini Velenje predstavlja pomemben korak k celovitemu pristopu upravljanja urbanega zelenja. Drevnina in zelene površine v mestnem okolju so več kot le krajinski elementi, saj so ključni gradniki kakovosti življenja, naravni blažilci podnebnih sprememb in pomembni ekološki sistemi, ki izboljšujejo zdravje in dobrobit prebivalcev.« poudarja arboristka Nataša Dolejši. za odstranitev dreves, ki so ogrožala varnost prebivalcev ali njihovega premoženja. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 3, 16. januar 2025 AKTUALNO ZADETKI »Barva kože ali naci- onalnost ne določata človeka. Določa ga to, kaj nosi v srcu. In če je človek dober in če vsak spoštuje kulturo nekoga, potem je možno živeti v spoštovanju in s spreje- manjem drugih.« Nuša Lončar Šućur sku- paj s soprogom neguje dve veri »Ni prav, da bi ob osvojitvi vrha govorili o zmagi nad goro. Gora je še močnejša. Gora te uči ponižnosti.« Peter Mikša, zgodovinar in alpinist »Pri skrbi za gozd ni prostora za sebičnost. Delati moraš zgledno, da poskrbiš za druge generacije. Ne smeš gledati le na denar.« Roman Zakšek, naj- bolj skrben lastnik goz- dov v OE Celje za leto 2024 »Mlajši so bolj eksplo- zivni, starejši smo bolj vzdržljivi.« Stanko Verstovšek, vzdr- žljivostni kolesar »Včasih me kdo vpraša, zakaj so moji izdelki tako dragi. In pojasnim, da butičnost in kakovost ne moreta biti poceni. Odločila sem se, da bom vztrajala pri kakovosti. Si pa seveda želim, da bi si jo lahko čim več ljudi privoščilo.« Tatjane Štancar Poprask, mojstrica peke Splošna bolnišnica Celje je 6. januarja sporočila, da je spreje- la ukrep omejitve obiskov bol- nikov, hospitaliziranih na ne- operativnih oddelkih. Poraslo je namreč število hospitalizira- nih bolnikov z respiratornimi obolenji. Obiske so v bolnišnici omejili na eno zdravo osebo na dan. 8. januarja so se nato od- ločili, da bodo ukrepe poostrili in so sprejeli ukrep prepovedi obiskov odraslih bolnikov, iz- jema je le predhodni dogovor z lečečim zdravnikom. Pri ho- spitaliziranih otrocih so dovo- ljeni obiski ene zdrave osebe, če otrok že ni hospitaliziran z zdravo odraslo osebo. Enako so naredili tudi na ginekološko- -porodniškem oddelku bolni- šnice, kjer so 9. januarja omo- gočili obiske le za zdrave očete novorojenčkov. Do poslabšanja je prišlo zaradi virusov gripe, SARS-CoV-2 in respiratornega sincicijskega virusa (RSV). Ob tem so svetovali tudi razkuže- vanje rok in nošenje obrazne zaščitne maske. Z omejitvami tudi Topolšica Tudi v Bolnišnici Topolšica, kjer v prvi vrsti zdravijo bol- Omejili so obiske V zadnjem obdobju so v zdravstvenih ustanovah zaznali porast respiratornih okužb pri hospitaliziranih bolnikih. Zato so sprejeli nekaj omejitev za obiskovalce, da bi čim bolj zaščitili ranljivo populacijo. Med drugim so to naredili v Splošni bolnišnici (SB) Celje in v Bolnišnici Topolšica, kjer zdravijo tudi veliko kronično in hudo bolnih bolnikov, ki jih tovrstne okužbe še posebej ogrožajo. LARISA JEKNIĆ Mestna občina Celje (MOC) nadaljuje usklajeva- nje z nosilci urejanja prosto- ra glede postopka priprave prvega občinskega prostor- skega načrta. Državni zbor je decembra lani potrdil no- velo Zakona o urejanju pro- stora, s katero se je podaljšal rok veljave starih občinskih prostorskih aktov. Celjski občini je prikimalo že 20 mnenjedajalcev, medtem ko je Direkcija Republike Slo- venije (RS) za vode podala negativno mnenje. Glede na stari Zakon o ure- janju prostora je bilo predpi- sano, da bi lahko občine stare občinske akte kot podlago za izdajanje gradbenih dovoljenj in izvajanje posegov v prostor lahko uporabljale zgolj do 31. decembra 2024. Novela zako- na je prinesla spremembo in njeno sprejetje je omenjeni rok podaljšalo do 30. oktobra 2026. Trenutno še 22 občin ni sprejelo občinskega načrta, med njimi je tudi MOC. Kako napredujejo zadeve? Občini odkimala Direkcija RS za vode Po lanski razgrnitvi osnutka je Mestna občina Celje pre- dlog občinskega prostorske- ga načrta jeseni lani poslala v presojo 40 nosilcem. »V mi- nulih tednih smo od dvajse- tih mnenjedajalcev že prejeli pozitivno mnenje, prejeli smo tudi negativno mnenje Direk- cije Republike Slovenije (RS) za vode, s katero intenzivno usklajujemo vsebino predlo- ga OPN in vsebino ter obseg dodatno zahtevanih strokov- nih podlag,« so pojasnili v MOC. Zakaj takšno mnenje direkcije? Kot so povedali v občini, je direkcija negativno mnenje podala zaradi pobud za umeščanje novih stavbnih zemljišč v MOC in neusklaje- nosti načrta z novimi strokov- nimi podlagami, ki jih ima na voljo. Do odstopanj prihaja predvsem zaradi dolgotraj- nosti postopka sprejemanja občinskega prostorskega na- črta, saj se stanje prostora ne- nehno spreminja. »Direkcija v postopku usklajevanja inten- zivno sodeluje, podaja zahte- ve in predloge za uskladitev načrta z najnovejšim stanjem prostora. Z namenom hitrega usklajevanja in odprave po- manjkljivosti z direkcijo re- dno komuniciramo,« so nam odgovorili v občini. Čakajo še na preostale MOC čaka še na 19 nosilcev urejanja prostora, ki morajo glede občinskega prostorske- ga načrta podati mnenje. »Vse napore vlagamo tudi v uskla- jevanje s preostalimi nosilci urejanja prostora, od katerih še nismo prejeli mnenj,« so poudarili. Kot so dejali, ta usklajevanja zajemajo tako tekstualni kot grafični del na- črta, vključno s pobudami za spremembo namenske rabe zemljišč, ki so bile že javno razgrnjene. »Ko bomo prejeli vsa pozitivna mnenja, bo pre- dlog OPN poslan v obravnavo in sprejem Mestnemu svetu MOC,« so še dejali. Vsi nosil- ci urejanja prostora so sicer imeli rok za izdajo mnenja 30 dni od prejetja vloge. Vlogo je MOC podala 20. septembra, zato je omenjeni zakonski rok že potekel. Odgovornost tudi državna Kot so že lani napisali na MNVP, je bilo za prepreči- tev družbene, gospodarske in okoljske škode nujno po- daljšanje roka uporabe starih občinskih prostorskih načr- tov ter roka veljavnosti starih ureditvenih pogojev. Državni zbor je na seji 12. decembra lani tako sprejel novelo Za- kona o urejanju prostora, s katero je MNVP predlagalo podaljšanje roka za pripravo občinskih prostorskih načr- tov. »V nasprotnem primeru v 22 občinah, ki OPN še niso sprejele, od novega leta ne bi bilo mogoče izdajati grad- benih dovoljenj,« so zapisa- li na ministrstvu. Takrat je minister Jože Novak glede sprejetja načrtov dejal: »Že- limo, da župani to naredijo še v svojem mandatu in da ne prelagajo odgovornosti na druge – novembra 2026 so namreč občinske volitve. In drugič, da tudi mi v tem mandatu vlade opravimo vsa strokovna opravila.« Na ministrstvu so ob tem ugoto- vili tudi, da vzroki za nastalo stanje niso zgolj v nedejav- nosti občin, temveč pogosto tudi v tem, da občinam ne uspe uskladiti zahtev držav- nih nosilcev urejanja pro- stora ali na njihova mnenja čakajo nerazumno dolgo. Ob tem je celjska občina pouda- rila tudi, da pričakuje, da bo država uskladila stališča svo- jih resorjev in tako omogoči- la nadaljnji prostorski razvoj pomembnega regionalnega središča, kakršno je Celje. Brez tega koraka tvegamo stagnacijo, ki bi imela nega- tivne dolgoročne posledice za Celje in širšo regijo,« je opozoril celjski župan Ma- tija Kovač. LJ Kako napreduje celjski občinski prostorski načrt? nike s pljučnimi obolenji, so sprejeli nekatere ukrepe glede omejevanja širjenja respirator- nih virusov. Tako lahko posa- meznega bolnika obišče največ ena oseba na dan, in sicer le za 15 minut. V Topolšici po oceni direktorice mag. Darje Kramar tovrstne okužbe trenutno pre- boleva približno 10 odstotkov bolnikov. »Glede na to, da smo pljučna ustanova, zdravimo kar nekaj pljučnic, opažamo tudi porast atipičnih pljučnic, tudi pri mlajših bolnikih,« je še dodala Kramarjeva. NIJZ Celje: v decembru prejeli 332 prijav nalezljivih bolezni V decembru 2024 je območ- na enota Nacionalnega inštitu- ta za javno zdravje (NIJZ) Celje prejela 332 prijav nalezljivih bolezni. Stopnja obolevanja je bila nižja kot decembra 2024 in nižja od petletnega povprečja, je NIJZ zapisal v svojem epi- demiološkem vestniku. Naj- pogosteje prijavljene nalezljive bolezni v tem mesecu so bile covid-19, norice, streptokokni tonzilitis, gripa in drugi bakte- rijski enterokolitisi. Incidenca petletnega povprečja nalezlji- vih bolezni ni bila presežena v nobeni od enot, ki jih pokriva celjski NIJZ. Najnižja stopnja obolevnosti zaradi nalezljivih bolezni je bila zabeležena v upravni enoti Šmarje pri Jel- šah, so dodali na NIJZ. V Celju je bilo prijavljenih 15 okužb s covidom-19, v Velenju in Žalcu 11, v Mozirju 8, v Slo- venskih Konjicah 7, v Laškem 5, v Šmarju pri Jelšah 5 in v Šentjurju 4. Največ je bilo pri- javljenih primerov noric, in si- cer skupno 58 v upravnih eno- tah, ki jih pokriva območna enota NIJZ Celje. V omenjeni statistiki NIJZ ni beležil pri- merov pljučnic, aidsa, SPO in tuberkuloze. V decembru je NIJZ Celje od mrežnih zdrav- nikov za spremljanje gripe, covida-19 in drugih akutnih okužb dihal prejel 452 prijav respiratornih okužb, od tega je prejel 22 prijav gripe, in si- cer AH-15, AH3-1, A-5 in B-1. NIJZ priporoča upoštevanje preprostih pravil, kot so redno umivanje rok, kašljanje in ki- hanje le v rokav ali robček ter stran od drugih, redno prezra- čevanje prostorov in da osebe, ki imajo znake okužbe, osta- nejo doma. V jesensko-zimskem obdobju so okužbe dihal pogostejše, zato je treba dosledno upoštevati preprosta pravila za njihovo preprečevanje, kot je na primer razkuževanje in umivanje rok. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Okužbe dihal ponovno na udaru Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 3, 16. januar 2025 GOSPODARSTVO Slovenija je polnopravna članica Evropske vesoljske agencije postala 1. januarja letos. Z razgibanim in s hitro rastočim vesoljskim sektorjem želi uresničiti svojo vizijo: Slo- venija, majhna na Zemlji, ve- lika v vesolju. To je tudi geslo vseh dejavnosti, ki jih bosta ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Slovenska vesoljska pisarna izvedla ob tem pomembnem dosežku. Odskočna deska Polnopravno članstvo v Esi po besedah ministra Hana predstavlja pomemben mej- nik v razvoju države. »Sloven- sko znanje in inovacije so s tem dobili izjemno priznanje. Verjamem, da bo naše članstvo odskočna deska za nove pre- bojne projekte, ki bodo obli- kovali prihodnost vesoljske tehnologije,« je poudaril. Kot je dodal, so Slovenijo do tega dosežka pripeljale dolgoletne dejavnosti, med katere sodijo sprejem vesoljske strategije, ustanovitev vesoljske pisarne in zagotovitev financiranja sek- torja. Po njegovih besedah bo članstvo Slovenijo letos stalo šest milijonov evrov, med leto- ma 2026 in 2028 se bo strošek podvojil, nato se bo povečal na 18 milijonov evrov. A ta denar ni izgubljen, saj je Slovenija iz agencije počrpala več denarja, kot je vanjo vložila, je pouda- ril minister. Pojasnil je, da je v osmih letih pridruženega član- stva 30 slovenskih partnerjev z Eso podpisalo 114 pogodb v vrednosti skoraj 50 milijonov evrov. Po podatkih ministrstva za gospodarstvo vsak evro, vlo- žen v vesoljski sektor, ustvari Slovenija postaja vedno pomembnejša igralka v vesoljskem sektorju Nove priložnosti za gospodarstvo in znanost Slovenska vrata v vesolje so odprta širše kot kadarko- li prej, predvsem zaradi inovativnosti, prebojnih idej in sposobnosti podjetij, je na osrednji slovesnosti ob vstopu Slovenije v polnopravno članstvo Evropske vesoljske agen- cije (Esa) minuli petek v Centru Noordung v Vitanju med drugim dejal gospodarski minister Matjaž Han. Generalni direktor Ese dr. Josef Aschbacher je ta dan označil za dan praznovanja in ponosa. Premier dr. Robert Golob je pou- daril, da je Slovenija odločena, da bo v vesolju velika, kot so velike možnosti slovenskega vesoljskega sektorja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Slovenija je polnopravno članstvo v Evropski vesolj- ski agenciji obeležila tudi z vrhom med Slovenijo in Eso minuli petek v Rimskih Toplicah, na katerem so so- delovali delegacija agencije, predstavniki več držav čla- nic in številni predstavniki podjetij, razvojnih inštitu- tov in univerz, dejavnih v slovenskem vesoljskem sektorju. Vrh so med dru- gim zaznamovale predsta- vitve dosežkov in načrtov Ese, predstavniki podjetij in inštitutov (med drugim Balmar, Dewesoft, Inštitut Jožef Stefan, Synergise in Skylabs) pa so strnili svoj pogled na prednosti sode- lovanja z agencijo. od štiri do pet evrov in podpira 11 delovnih mest z visoko do- dano vrednostjo. »Ponosni smo, da s polno- pravnim članstvom omogo- čamo slovenskim podjetjem, znanstvenikom, študentom edinstvene znanstvene in gospodarske podvige,« je po- udaril premier Robert Golob. Dejal je, da slovenski vesoljski sektor s svojim sodelovanjem v programih Evropske vesoljske agencije dokazuje, da ima velik um in velik pogum. Gospodarski in družbeni učinki Vesoljski sektor v sodelova- nju z Eso razvija zahtevne viso- kotehnološke rešitve za vesolje, ki so pomembne tudi za upo- rabo v vsakdanjem življenju na Zemlji. Polnopravno članstvo Slovenije v Esi po navedbah ministrstva odpira tudi vrata novim priložnostim za razvoj vesoljskih tehnologij, ki bodo koristile ne le gospodarstvu, temveč tudi vsakdanjemu ži- vljenju državljanov in okolju. »Satelitski podatki izboljšuje- jo kmetijstvo, napovedovanje vremena, varnost in infrastruk- turo. Razvoj novih materialov za vesolje ter tudi napredek v umetni inteligenci in robotiki prinašata inovacije v številnih industrijah. Zdravje astronav- tov in tehnologije za prepre- čevanje zdravstvenih težav v breztežnosti imajo možnosti za zdravljenje številnih bole- zni tudi na Zemlji,« konkretne primere uporabe vesoljskih tehnologij izpostavljajo na mi- nistrstvu. »Še nikoli doslej niso bili pred Eso tako veliki izzivi. V ve- solje vstopa vedno več igralcev, tako obstoječih vesoljskih vele- sil kot novih, in tudi komercial- ni igralci. Dejstvo je, da smo na pragu nove vesoljske tekme,« je na slovesnosti v Vitanju dejal premier Golob. Poudaril je, da mora vesolje ostati in postati prostor miroljubnega sodelova- nja za dobro vseh in da orožje v vesolju nima kaj iskati. Pot Slovenije v vesolje Slovenija z Evropsko vesolj- sko agencijo sodeluje od leta 2009, pridruženi status je nad- gradila leta 2020. Junija lani je podpisala sporazum za polno- pravno članstvo, ki je začelo ve- ljati 1. januarja letos. Prednosti članstva so po navedbah mini- strstva za gospodarstvo dostop do novih programov, ki krepijo raziskave, razvoj in komercia- lizacijo tehnologij, krepitev mednarodnega sodelovanja in prepoznavnosti Slovenije v vesoljskem sektorju, možnost večjega geografskega povračila sredstev v obliki projektov za slovenska podjetja ter prispe- vek k trajnostnemu razvoju in digitalizaciji ter ustvarjanje novih delovnih mest. Do danes je bilo podpisanih več kot 60 pogodb z Eso, kar je omogo- čilo visokotehnološke projekte slovenskih podjetij in ustanov. Slovenski znanstveniki sode- lujejo pri najpomembnejših astronomskih projektih. Kot je ocenil generalni di- rektor Ese Josef Aschbacher, Slovenija Evropski vesoljski agenciji prinaša izjemne zmo- gljivosti in strokovno znanje, med drugim napredno in re- volucionarno delo na področju mikrosatelitov. »Vaša znanstve- na odličnost in podjetniški duh bosta obogatila naše poslan- stvo,« je dejal. Izkušnje slovenskih podjetij Slovenski vesoljski sektor sestavlja več kot 40 podjetij, razvojni inštituti in tri univer- ze, ki bodo imele zdaj še več možnosti za vključevanje v evropske vesoljske programe ter s tem možnosti za razvoj vesoljskih tehnologij in aplika- cij. Nekatera slovenska podjetja so na posameznih vesoljskih področjih uspela prevzeti celo vodilno vlogo. Predvsem so se izkazala na področju opazova- nja Zemlje, razvoja inovativnih tehnologij in novih materialov. Trenutno so v vesolju trije slo- venski sateliti, v Planici je vzpo- stavljen eden od raziskovalnih centrov Evropske vesoljske agencije, slovensko podjetje je sodelovalo tudi pri gradnji nove evropske rakete Arianne 6. Slovenija razvija tudi tehno- logije za zdravje ljudi, robo- tiko in rešitve za avtonomna vozila. S sporazumi z različ- nimi državami in z vstopom v projekt Artemis je naša država okrepila svojo vlogo v global- ni vesoljski industriji. Sektor ponuja tudi številne koristi za vsakdanje življenje – od spre- mljanja podnebnih sprememb do razvoja naprednih materia- lov in optimizacije komunika- cij. Do leta 2035 bo vesoljsko gospodarstvo globalno doseglo vrednost 1,8 bilijona dolarjev, Slovenija pa namerava po na- vedbah ministrstva ohraniti svojo inovativno in strateško vlogo v tej hitro rastoči panogi. Foto: Andraž Purg Premier Robert Golob je na slovesnosti v Vitanju poudaril, da je Slovenija odločena, da bo v vesolju velika, kot so velike možnosti slovenskega ve- soljskega sektorja. Slovenija je Esi kot uradno darilo podarila maketo Noordungove vesoljske postaje; maketa bo stalno razstavljena na sedežu agencije. Minister za gospodarstvo Matjaž Han jo je izročil generalnemu direktorju Ese dr. Josefu Aschbacherju. Osrednja slovesnosti ob vstopu Slovenije v polnopravno članstvo Evropske vesoljske agencije je bila v Centru Noordung v Vitanju. Slovesnost v Vitanju so popestrili tudi slovenski glasbeniki, med njimi Maja Keuc. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 3, 16. januar 2025 GOSPODARSTVO Slovenija je polnopravna članica Evropske vesoljske agencije postala 1. januarja letos. Z razgibanim in s hitro rastočim vesoljskim sektorjem želi uresničiti svojo vizijo: Slo- venija, majhna na Zemlji, ve- lika v vesolju. To je tudi geslo vseh dejavnosti, ki jih bosta ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Slovenska vesoljska pisarna izvedla ob tem pomembnem dosežku. Odskočna deska Polnopravno članstvo v Esi po besedah ministra Hana predstavlja pomemben mej- nik v razvoju države. »Sloven- sko znanje in inovacije so s tem dobili izjemno priznanje. Verjamem, da bo naše članstvo odskočna deska za nove pre- bojne projekte, ki bodo obli- kovali prihodnost vesoljske tehnologije,« je poudaril. Kot je dodal, so Slovenijo do tega dosežka pripeljale dolgoletne dejavnosti, med katere sodijo sprejem vesoljske strategije, ustanovitev vesoljske pisarne in zagotovitev financiranja sek- torja. Po njegovih besedah bo članstvo Slovenijo letos stalo šest milijonov evrov, med leto- ma 2026 in 2028 se bo strošek podvojil, nato se bo povečal na 18 milijonov evrov. A ta denar ni izgubljen, saj je Slovenija iz agencije počrpala več denarja, kot je vanjo vložila, je pouda- ril minister. Pojasnil je, da je v osmih letih pridruženega član- stva 30 slovenskih partnerjev z Eso podpisalo 114 pogodb v vrednosti skoraj 50 milijonov evrov. Po podatkih ministrstva za gospodarstvo vsak evro, vlo- žen v vesoljski sektor, ustvari Slovenija postaja vedno pomembnejša igralka v vesoljskem sektorju Nove priložnosti za gospodarstvo in znanost Slovenska vrata v vesolje so odprta širše kot kadarko- li prej, predvsem zaradi inovativnosti, prebojnih idej in sposobnosti podjetij, je na osrednji slovesnosti ob vstopu Slovenije v polnopravno članstvo Evropske vesoljske agen- cije (Esa) minuli petek v Centru Noordung v Vitanju med drugim dejal gospodarski minister Matjaž Han. Generalni direktor Ese dr. Josef Aschbacher je ta dan označil za dan praznovanja in ponosa. Premier dr. Robert Golob je pou- daril, da je Slovenija odločena, da bo v vesolju velika, kot so velike možnosti slovenskega vesoljskega sektorja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Slovenija je polnopravno članstvo v Evropski vesolj- ski agenciji obeležila tudi z vrhom med Slovenijo in Eso minuli petek v Rimskih Toplicah, na katerem so so- delovali delegacija agencije, predstavniki več držav čla- nic in številni predstavniki podjetij, razvojnih inštitu- tov in univerz, dejavnih v slovenskem vesoljskem sektorju. Vrh so med dru- gim zaznamovale predsta- vitve dosežkov in načrtov Ese, predstavniki podjetij in inštitutov (med drugim Balmar, Dewesoft, Inštitut Jožef Stefan, Synergise in Skylabs) pa so strnili svoj pogled na prednosti sode- lovanja z agencijo. od štiri do pet evrov in podpira 11 delovnih mest z visoko do- dano vrednostjo. »Ponosni smo, da s polno- pravnim članstvom omogo- čamo slovenskim podjetjem, znanstvenikom, študentom edinstvene znanstvene in gospodarske podvige,« je po- udaril premier Robert Golob. Dejal je, da slovenski vesoljski sektor s svojim sodelovanjem v programih Evropske vesoljske agencije dokazuje, da ima velik um in velik pogum. Gospodarski in družbeni učinki Vesoljski sektor v sodelova- nju z Eso razvija zahtevne viso- kotehnološke rešitve za vesolje, ki so pomembne tudi za upo- rabo v vsakdanjem življenju na Zemlji. Polnopravno članstvo Slovenije v Esi po navedbah ministrstva odpira tudi vrata novim priložnostim za razvoj vesoljskih tehnologij, ki bodo koristile ne le gospodarstvu, temveč tudi vsakdanjemu ži- vljenju državljanov in okolju. »Satelitski podatki izboljšuje- jo kmetijstvo, napovedovanje vremena, varnost in infrastruk- turo. Razvoj novih materialov za vesolje ter tudi napredek v umetni inteligenci in robotiki prinašata inovacije v številnih industrijah. Zdravje astronav- tov in tehnologije za prepre- čevanje zdravstvenih težav v breztežnosti imajo možnosti za zdravljenje številnih bole- zni tudi na Zemlji,« konkretne primere uporabe vesoljskih tehnologij izpostavljajo na mi- nistrstvu. »Še nikoli doslej niso bili pred Eso tako veliki izzivi. V ve- solje vstopa vedno več igralcev, tako obstoječih vesoljskih vele- sil kot novih, in tudi komercial- ni igralci. Dejstvo je, da smo na pragu nove vesoljske tekme,« je na slovesnosti v Vitanju dejal premier Golob. Poudaril je, da mora vesolje ostati in postati prostor miroljubnega sodelova- nja za dobro vseh in da orožje v vesolju nima kaj iskati. Pot Slovenije v vesolje Slovenija z Evropsko vesolj- sko agencijo sodeluje od leta 2009, pridruženi status je nad- gradila leta 2020. Junija lani je podpisala sporazum za polno- pravno članstvo, ki je začelo ve- ljati 1. januarja letos. Prednosti članstva so po navedbah mini- strstva za gospodarstvo dostop do novih programov, ki krepijo raziskave, razvoj in komercia- lizacijo tehnologij, krepitev mednarodnega sodelovanja in prepoznavnosti Slovenije v vesoljskem sektorju, možnost večjega geografskega povračila sredstev v obliki projektov za slovenska podjetja ter prispe- vek k trajnostnemu razvoju in digitalizaciji ter ustvarjanje novih delovnih mest. Do danes je bilo podpisanih več kot 60 pogodb z Eso, kar je omogo- čilo visokotehnološke projekte slovenskih podjetij in ustanov. Slovenski znanstveniki sode- lujejo pri najpomembnejših astronomskih projektih. Kot je ocenil generalni di- rektor Ese Josef Aschbacher, Slovenija Evropski vesoljski agenciji prinaša izjemne zmo- gljivosti in strokovno znanje, med drugim napredno in re- volucionarno delo na področju mikrosatelitov. »Vaša znanstve- na odličnost in podjetniški duh bosta obogatila naše poslan- stvo,« je dejal. Izkušnje slovenskih podjetij Slovenski vesoljski sektor sestavlja več kot 40 podjetij, razvojni inštituti in tri univer- ze, ki bodo imele zdaj še več možnosti za vključevanje v evropske vesoljske programe ter s tem možnosti za razvoj vesoljskih tehnologij in aplika- cij. Nekatera slovenska podjetja so na posameznih vesoljskih področjih uspela prevzeti celo vodilno vlogo. Predvsem so se izkazala na področju opazova- nja Zemlje, razvoja inovativnih tehnologij in novih materialov. Trenutno so v vesolju trije slo- venski sateliti, v Planici je vzpo- stavljen eden od raziskovalnih centrov Evropske vesoljske agencije, slovensko podjetje je sodelovalo tudi pri gradnji nove evropske rakete Arianne 6. Slovenija razvija tudi tehno- logije za zdravje ljudi, robo- tiko in rešitve za avtonomna vozila. S sporazumi z različ- nimi državami in z vstopom v projekt Artemis je naša država okrepila svojo vlogo v global- ni vesoljski industriji. Sektor ponuja tudi številne koristi za vsakdanje življenje – od spre- mljanja podnebnih sprememb do razvoja naprednih materia- lov in optimizacije komunika- cij. Do leta 2035 bo vesoljsko gospodarstvo globalno doseglo vrednost 1,8 bilijona dolarjev, Slovenija pa namerava po na- vedbah ministrstva ohraniti svojo inovativno in strateško vlogo v tej hitro rastoči panogi. Foto: Andraž Purg Premier Robert Golob je na slovesnosti v Vitanju poudaril, da je Slovenija odločena, da bo v vesolju velika, kot so velike možnosti slovenskega ve- soljskega sektorja. Slovenija je Esi kot uradno darilo podarila maketo Noordungove vesoljske postaje; maketa bo stalno razstavljena na sedežu agencije. Minister za gospodarstvo Matjaž Han jo je izročil generalnemu direktorju Ese dr. Josefu Aschbacherju. Osrednja slovesnosti ob vstopu Slovenije v polnopravno članstvo Evropske vesoljske agencije je bila v Centru Noordung v Vitanju. Slovesnost v Vitanju so popestrili tudi slovenski glasbeniki, med njimi Maja Keuc. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 3, 16. januar 2025 GOSPODARSTVO Ena ključnih proračunskih postavk Mestne občine Celje za letos je gradnja novega vrtca v Škapinovi ulici, in sicer enote Čira Čara, ki spada pod Vrtec Zarja. Občina je lani spomladi že pridobila gradbeno dovoljenje ter v minulih tednih dopolnila PZI- -dokumentacijo za prijavo na javni poziv Eko sklada. Že pred časom je uskladila tudi vse potrebno z Ministrstvom RS za okolje, podnebje in energijo, ki bo sočasno izvedlo zamenjavo onesnažene zemljine. Na portalu javnih naročil je občina pred dnevi objavila tudi javno naročilo za gradnjo novega vrtca. Vrtec Zarja bo tako pridobil šestoddelčno enoto, ki jo bo lahko obiskovalo 22 otrok v enem oddelku. Igralnice s teraso bodo za vse oddelke umeščene v pritličju novega vrtca, ki bo imel tudi večnamenski prostor s skupnimi igralnimi površinami, prostorom za ustvarjanje in prostorom za starše. Urejeni bodo tudi prostor za individualno delo z otroki in prostori za strokovne sodelavce. »S projektom gradnje novega vrtca sodelujemo na javnem pozivu Ekosklada za sofi nanci- ranje stavb splošnega družbenega pomena v razredu skoraj ničenergijskih stavb. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je za sanacijo zemljine na območju, kjer bo stal nov vrtec, že pridobilo dokumentacijo PZI, izvedba je predvidena z gradnjo novega vrtca,« pravijo v občini. Finančna sredstva v višini do največ milijona evrov bo v letu 2025 zagotovil prora- čunski sklad. Del sredstev bo namenjen za izvajanje projektantskega nadzora ter pridobitvi PZI-dokumentacije za sončno elektrarno, izvedba katere je pogoj za pridobitev sredstev Ekosklada. Sšol Kdo bo gradil nov celjski vrtec? Izvajalci lahko ponudbo za gradnjo vrtca oddajo do 30. januarja, ob uspešnem izboru bi izvajalec lahko začel graditi že spomladi. (Foto: Korpnik produkcija) O posledicah domnevno predčasnega zapiranje velenjskega premogovnika Zaposlene v Premogovniku Velenje pesti negotovost glede prihodnosti. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Zakon o prehodnem fi - nanciranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premo- ga (t. i. interventni zakon) predvideva, da bo Termoe- lektrarna Šoštanj (Teš) obči- ni Šoštanj in Velenje s toploto oskrbovala do 30. aprila 2027 . Dolgoročne ukrepe za pravi- čen prehod iz premoga naj bi opredelila zakona o zapiranju Premogovnika Velenje in o prestrukturiranju premogov- ne regije. S pripravami obeh zakonov vlada zamuja že tri leta. Po vladnih napovedih naj bi postopno zapiranje Pre- mogovnika Velenje (PV) trajalo do konca leta 2033, toda vedno glasnejša so namigovanja, da naj bi se to zgodilo že leta 2029. Med prebivalci Šaleške doline je prisotna negotovost, saj ne vedo, kaj bo potem. Sprašujejo se, zakaj je z zapiranjem treba hiteti. Zakon o prehodnem fi nanci- ranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ki ga je državni zbor sprejel konec lanskega leta, odgovorov ne ponuja, navaja le, da morata velenjska in šoštanjska občina do takrat zagotoviti alternativni vir ogrevanja. Po besedah sindikalista Simona Lamota bi prenehanje pri- dobivanja premoga pred letom 2033 povzročilo socialno in gospodarsko bombo ne le za Šaleško dolino, ampak za celotno državo. BARBARA FURMAN Posledice hitenja Sprva so predstavniki vlade kot letnico zaprtja velenjske- ga premogovnika omenjali leto 2033, zadnje čase pa leto 2029. Do tega leta naj bi po napovedih generalnega direk- torja Premogovnika Velenje mag. Marka Mavca odkopali 10 milijonov ton premoga in število zaposlenih postopno zmanjšali s skoraj dva tisoč na petsto. Količina odkopane- ga premoga naj bi bila uskla- jena s potrebami Termoelek- trarne Šoštanj. Kakšne bi bile posledice hi- tenja? Prof. dr. Žan Jan Oplo- tnik z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mari- boru je na seji šoštanjskega občinskega sveta predstavil študijo Socialni in ekonom- ski vidiki prestrukturiranja Savinjsko-šaleške regije ob predčasnem zaprtju Teš in Premogovnika Velenje. Ta med drugim predvideva, da bi predčasno zapiranje ter- modivizije (PV in Teš) v Šale- ški dolini posredno ogrozilo kar devet tisoč delovnih mest po vsej Sloveniji. »Z ustrezno pripravo podpornega okolja obstaja možnost, da bi v Ša- leški dolini ustvarili 14 tisoč novih delovnih mest. To bo seveda dolgotrajen proces, saj naj bi trajal kar dve dese- tletji. Lokalne skupnosti mo- rajo vztrajati, da bosta država in Evropa v ta namen zago- tovili dovolj sredstev,« je po- udaril dr. Žan Jan Oplotnik. Neizpolnjena zaveza? Kot pravi predsednik pod- jetniškega sindikata SPESS v Premogovniku Velenje Simon Lamot, se je vlada zavezala, da bo izstop iz pre- moga izvedla na socialno, gospodarsko in družbeno pravičen način ter da nihče od zaposlenih v Skupini Pre- mogovnik Velenje in Teš ne bo ostal brez ustrezne soci- alne varnosti. »Kakršnakoli namera o pospešenem pred- časnem izstopu iz premoga pred koncem leta 2033 za nas ni sprejemljiva. Dejstvo pa je, da se to lahko zgodi že nekaj let prej, saj so trenutni politični in energetski odloče- valci temu naklonjeni. Očitno jih ne skrbi varna, zanesljiva in cenovno ugodna oskrba prebivalstva in gospodarstva, temveč le povečevanje dobič- kov. V tej geopolitični situaci- ji je takšen pristop nevaren, če ne celo škandalozen,« je oster Lamot. Porast bolniških odsotnosti Skupina Premogovnik Velenje zaposluje približno dva tisoč ljudi, med njimi je štiristo invalidov in delovnih invalidov. Če k temu prištejemo tudi njihove družinske člane, je v negotovosti še dodatnih štiri tisoč ljudi. Prav tako ne smemo prezreti posredno zaposlenih in njihovih družinskih članov. Po sogovornikovih besedah se negotovost že odraža v delov- nem procesu. »Med delavci je upadla motivacija za delo, po- večuje se delež bolniških odso- tnosti. Zaradi njihove manjše zbranosti pri delu se povečujejo možnosti za delovne nezgode. Navsezadnje si mlajši zapo- sleni niti ne morejo ustvariti ustreznih pogojev za družino, ne morejo najeti kreditov za reševanje stanovanjske proble- matike in še bi lahko našteval.« Pomembno je, da se politika jasno in glasno zveže, da se izkopavanja premoga ne bo končalo pred letom 2033. V nasprotnem primeru je po so- govornikovih besedah mogoče pričakovati odliv pomembnega mlajšega kadra. »Mladi strokov- njaki bodo še kako potrebni pri izvajanju zapiralnih del in ohranjanju znanja, ki bo po- trebno za podzemno pridobi- vanje premoga ob morebitnih krizah v prihodnje. Velenjski lignit je namreč edini domači vir energije, deponija pa je edi- ni domači akumulator energije, ki je vedno na voljo, tudi ko ni sonca, vetra, vode in ni na voljo električne energije iz uvoza.« Zapiranje do leta 2045 Zato v podjetniškem sindi- katu SPESS podpirajo postopni prehod iz premoga z manjša- njem proizvodnje na podlagi naravnega odliva kadra. Politič- ni odločevalci so, kot še pravi Simon Lamot, dolžni sprejeti ustrezno zakonodajo in po- slovni model, ki bo omogočal poslovanje termodivizije do konca leta 2033. »Simulacije zaposlenih kažejo, da bi s ta- kšnim modelom tudi leta 2033 ostalo brez zaposlitve petsto zaposlenih, od tega vsaj 250 invalidov. Vsekakor je do takrat s predlaganimi ukrepi v Zako- nu o postopnem zapiranju in Zakonu o prestrukturiranju Saša regije možno poskrbeti za večino. Drugi bi izvajali zapiralna in sanacijska dela približno do leta 2045.« Pretita socialna in gospodarska bomba? Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 3, 16. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV A najprej k pozitivnim po- datkom. Uporabniki so lani skupno prekolesarili skoraj 500 tisoč kilometrov, kar je 15 odstotkov več kot v letu prej. »Povečana uporaba sistema Kolesce ne predstavlja le številk, na katere smo lahko vsako leto bolj ponosni, tem- več odraža dejavno in okolj- sko osveščeno prebivalstvo, ki je v letu 2024 z uporabo koles prihranilo kar 184.658 kilogramov izpustov ogljiko- vega dioksida,« se pohvalijo v občini. Povprečen najem kolesa je v letu 2024 trajal 21,2 minu- te, v tem času je uporabnik v povprečju prevozil 5,3 kilo- metra. »To potrjuje potencial sistema Kolesce kot ključne- ga elementa Celja kot 15-mi- nutnega mesta, ki omogoča hitro in trajnostno povezova- nje ključnih točk v urbanem prostoru,« so veseli v občini. Dodajajo še, da bo občina še naprej vlagala v izboljšanje infrastrukture, širitev sistema in promocijo uporabe koles: »Za prihodnji dve leti tako že načrtujemo postavitev novih postaj, med drugim tudi v bli- žini Splošne bolnišnice Celje, ob Tehnopolisu, v Dečkovem naselju, v poslovni coni Celje vzhod (Bukovžlak), Košnici, Šmarjeti, Novi vasi in na Bab- nem.« Kako odpravljajo napake? Nekoliko manj pozitivne so navedbe uporabnikov javnih koles, da včasih prihaja do napak na postajah za izpo- sojo. Že jeseni lani je eden od Celjanov na družbenem Kaj bodo merili ob Mariborski cesti? CELJE – Ob Mariborski cesti pri križišču blizu trgovine Hofer je že nekaj dni posta- vljena začasna merilna postaja za merjenje kakovosti zraka. Merilnik je tam postavila Agencija RS za okolje, ki bo meritve na tej lokaciji izvajala eno leto. Agencija za okolje kakovost zraka v Celju meri že od leta 1990, in sicer ves čas ob Splo- šni bolnišnici Celje. Med letoma 2017 in 2021 so bile meritve izvedene še na prometni lokaciji ob Mariborski cesti, nakar so takrat merilnik prestavili na Ljubljansko cesto. Poleg teh meritev že od leta 2007 na območju Celja izvajajo meritve različnih onesnaževal še z avtomatsko merilno postajo Gaji, katere skrbnica je Mestna občina Celje. Nabor meritev se je z leti spreminjal. »Rezultati spremljanja kakovosti zunanjega zraka kažejo, da v Celju od leta 2020 niso za nobeno onesnaževalo preseženi predpisani letni standardi kakovosti. V preteklih letih se je bistveno zmanjšala onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom. Tudi vsebnosti delcev PM10 se na letni ravni zmanjšujejo in ne presegajo dovoljene letne vrednosti. Do preseganja mejnih dnevnih vrednosti prihaja samo pozimi, ko se drugim virom pridružijo kurišča za ogrevanje. Pomembna dejavnika sta tudi tranzitni promet skozi mesto in kotlinska lega Celja,« pravijo v Mestni občini Celje. SŠol V celjski občini pravijo, da je v Celju čistej- ši zrak zagotovljen s širjenjem daljinskega ogrevanja, z energetsko obnovo javnih zgradb in ukrepi trajnostne mobilnosti. (Foto: MOC) Nekateri še vedno ne znajo ceniti javne lastnine. Vandalizem je na žalost še vedno prisoten tudi v Celju. (Foto: FB stran Cjele, Cjele) Tudi pri električnih kolesih naj bi se občasno poja- vljale težave. (Foto: Andraž Purg) Sistem Kolesce temelji na sistemu izposoje javnih ko- les Nextbike, ki je prisoten v več kot 300 mestih po celem svetu. Gre za nemški sistem, ki ga na podlagi izkušenj uporabnikov iz različnih držav nenehno posodablja- jo, da bi čim bolje zadostil njihovim potrebam. Poso- dabljajo tako aplikacijo kot opremo oziroma kolesa. Z nadaljnjo širitvijo sistema Kolesce naj bi v Celju pri- dobili tudi novejša kolesa. Izposojeno kolo ne spada k smetem, ampak na po- stajo. (Foto: Andraž Purg) CELJE – Sistem Kolesce kaže osveščenost ljudi, a tudi na nesramnost nekaterih Rekordna izposoja, odpravljanje napak in vandalizem »Sistem Kolesce, ki omogoča izposojo in souporabo koles v mestni občini Celje, je v letu 2024 postavil nove rekor- dne mejnike, kar potrjuje pomen trajnostne mobilnosti za boljše življenje prebivalcev. V primerjavi z letom 2023 je bil s skupno 93.659 najemi zabeležen kar 20-odstotni porast izposoj,« so sporočili iz Mestne občine Celje. Toda nekateri uporabniki na družbenih omrežjih izpostavljajo, da jim izposoja koles, ki se je v Celju med ljudmi dobro »prijela«, kravžlja živce. Na primer da terminali za polnje- ne električnih koles ne delujejo, da so električna kolesa napolnjena, vendar brez pogona, znano je tudi, da je kar nekajkrat prišlo tudi do vandalizma. Na občino smo zato naslovili vprašanji, zakaj prihaja do napak in kdaj jih bodo odpravili. SIMONA ŠOLINIČ omrežju zapisal, da so kolesa sicer bila na postaji, vendar je spletna aplikacija zaznala napako ob najemu kolesa: »Klic na dežurno številko je včasih uspešen, večkrat ne. Kadar je bil, je dežurni ope- rater povedal, da morajo teža- vo odpraviti ročno in da je na daljavo ne morejo.« V občini pravijo, da manjši del termi- nalov ni priključen na stalno napajanje, ampak na javno razsvetljavo, ki napajanje zagotavlja le v nočnem času: »Zato večji del dneva napaja- nje zagotavlja akumulator, ki se lahko občasno v zimskem času, ko se ta težava pojavlja, zaradi nizkih temperatur vča- sih popolnoma izprazni, kar povzroči nedelovanje termi- nalov. Te težave že rešujemo, uporabili bomo močnejše akumulatorje in polnilce. Kjer bo tehnično mogoče, bomo terminale priključili na stalno napetost 24 ur na dan,« odgovarjajo v občini. Uporabnik, ki je omenil to težavo, je zapisal, da kolo sicer lahko odklene, a ga ne more vzeti s postaje. V občini odgovarjajo, da gre za redek pojav: »Razlog je, da so neka- tera, predvsem nova stojala trša od starejših in je treba kolo izvleči močneje. Če upo- rabnik naleti na takšno teža- vo, lahko kolo zaklene in vza- me drugega. Prav tako lahko napako prijavi klicnemu cen- tru.« Nekaj težav je poveza- nih z električnimi kolesi. Ta so včasih polna, vendar brez pogona. »Če je baterija na električnem kolesu polna in pogon ne deluje, gre najver- jetneje za okvaro na pogon- skem sklopu/motorju. Upra- vljavci sistema takšno kolo vzamejo iz sistema in peljejo na servis, kjer napako odpra- vijo. Če uporabnik naleti na takšno težavo, predlagamo, naj napako prijavi klicnemu centru, da se servisna ekipa hitreje odzove,« so nam odgo- vorili v celjski občini. Zakaj kazen? Ena od težav, ki se je zgo- dila drugemu uporabniku, se je nanašala na to, da je kolo parkiral pravilno, ga zaklenil, nato je dobil SMS-sporočilo, da mu bo zaračunano 15 evrov zaradi nepravilnega zaklepanja. Tudi ti primeri, pravijo v občini, so redki. »Za pravilno vrnjeno kolo se šte- je, ko ga uporabnik ob vračilu zaklene. Ni dovolj le, da ga odloži v stojalo za kolesa, ker lahko kdo takšno kolo na silo izvleče in ukrade. Tako ime- novana kazen nepravilnega vračila kolesa (15 evrov) se uporabniku zaračuna, ka- dar kolesa od vračilu ne zaklene s ključavnico, ki je nameščena na kolesu. Uporabnik pred zaračuna- vanjem dobi na telefon po- tisno sporočilo, da kolo ob vračilu ni bilo zaklenjeno. Če pride do pomote in je uporabniku 15 evrov zara- čunanih pomotoma, admi- nistracija kazen izniči in uporabniku vrne denar,« pravijo na občini. Večni problem je vanda- lizem, a ne samo v Celju, ampak povsod. Da je tudi sistem Kolesce že bil tar- ča vandalov, se pozna na stanju opreme in koles. »Z upravljavcem sistema No- mago smo problematiko uredili z dodatno namesti- tvijo ključavnic na kolesa. Te ključavnice kolo fizično zaklenejo tako, da se ga ne da voziti. Prav tako je v ko- lesih skrit GPS-sledilnik, da lahko v primeru odtujitve izsledimo, kje se nahaja,« pojasnjujejo v občini. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 3, 16. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV A najprej k pozitivnim po- datkom. Uporabniki so lani skupno prekolesarili skoraj 500 tisoč kilometrov, kar je 15 odstotkov več kot v letu prej. »Povečana uporaba sistema Kolesce ne predstavlja le številk, na katere smo lahko vsako leto bolj ponosni, tem- več odraža dejavno in okolj- sko osveščeno prebivalstvo, ki je v letu 2024 z uporabo koles prihranilo kar 184.658 kilogramov izpustov ogljiko- vega dioksida,« se pohvalijo v občini. Povprečen najem kolesa je v letu 2024 trajal 21,2 minu- te, v tem času je uporabnik v povprečju prevozil 5,3 kilo- metra. »To potrjuje potencial sistema Kolesce kot ključne- ga elementa Celja kot 15-mi- nutnega mesta, ki omogoča hitro in trajnostno povezova- nje ključnih točk v urbanem prostoru,« so veseli v občini. Dodajajo še, da bo občina še naprej vlagala v izboljšanje infrastrukture, širitev sistema in promocijo uporabe koles: »Za prihodnji dve leti tako že načrtujemo postavitev novih postaj, med drugim tudi v bli- žini Splošne bolnišnice Celje, ob Tehnopolisu, v Dečkovem naselju, v poslovni coni Celje vzhod (Bukovžlak), Košnici, Šmarjeti, Novi vasi in na Bab- nem.« Kako odpravljajo napake? Nekoliko manj pozitivne so navedbe uporabnikov javnih koles, da včasih prihaja do napak na postajah za izpo- sojo. Že jeseni lani je eden od Celjanov na družbenem Kaj bodo merili ob Mariborski cesti? CELJE – Ob Mariborski cesti pri križišču blizu trgovine Hofer je že nekaj dni posta- vljena začasna merilna postaja za merjenje kakovosti zraka. Merilnik je tam postavila Agencija RS za okolje, ki bo meritve na tej lokaciji izvajala eno leto. Agencija za okolje kakovost zraka v Celju meri že od leta 1990, in sicer ves čas ob Splo- šni bolnišnici Celje. Med letoma 2017 in 2021 so bile meritve izvedene še na prometni lokaciji ob Mariborski cesti, nakar so takrat merilnik prestavili na Ljubljansko cesto. Poleg teh meritev že od leta 2007 na območju Celja izvajajo meritve različnih onesnaževal še z avtomatsko merilno postajo Gaji, katere skrbnica je Mestna občina Celje. Nabor meritev se je z leti spreminjal. »Rezultati spremljanja kakovosti zunanjega zraka kažejo, da v Celju od leta 2020 niso za nobeno onesnaževalo preseženi predpisani letni standardi kakovosti. V preteklih letih se je bistveno zmanjšala onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom. Tudi vsebnosti delcev PM10 se na letni ravni zmanjšujejo in ne presegajo dovoljene letne vrednosti. Do preseganja mejnih dnevnih vrednosti prihaja samo pozimi, ko se drugim virom pridružijo kurišča za ogrevanje. Pomembna dejavnika sta tudi tranzitni promet skozi mesto in kotlinska lega Celja,« pravijo v Mestni občini Celje. SŠol V celjski občini pravijo, da je v Celju čistej- ši zrak zagotovljen s širjenjem daljinskega ogrevanja, z energetsko obnovo javnih zgradb in ukrepi trajnostne mobilnosti. (Foto: MOC) Nekateri še vedno ne znajo ceniti javne lastnine. Vandalizem je na žalost še vedno prisoten tudi v Celju. (Foto: FB stran Cjele, Cjele) Tudi pri električnih kolesih naj bi se občasno poja- vljale težave. (Foto: Andraž Purg) Sistem Kolesce temelji na sistemu izposoje javnih ko- les Nextbike, ki je prisoten v več kot 300 mestih po celem svetu. Gre za nemški sistem, ki ga na podlagi izkušenj uporabnikov iz različnih držav nenehno posodablja- jo, da bi čim bolje zadostil njihovim potrebam. Poso- dabljajo tako aplikacijo kot opremo oziroma kolesa. Z nadaljnjo širitvijo sistema Kolesce naj bi v Celju pri- dobili tudi novejša kolesa. Izposojeno kolo ne spada k smetem, ampak na po- stajo. (Foto: Andraž Purg) CELJE – Sistem Kolesce kaže osveščenost ljudi, a tudi na nesramnost nekaterih Rekordna izposoja, odpravljanje napak in vandalizem »Sistem Kolesce, ki omogoča izposojo in souporabo koles v mestni občini Celje, je v letu 2024 postavil nove rekor- dne mejnike, kar potrjuje pomen trajnostne mobilnosti za boljše življenje prebivalcev. V primerjavi z letom 2023 je bil s skupno 93.659 najemi zabeležen kar 20-odstotni porast izposoj,« so sporočili iz Mestne občine Celje. Toda nekateri uporabniki na družbenih omrežjih izpostavljajo, da jim izposoja koles, ki se je v Celju med ljudmi dobro »prijela«, kravžlja živce. Na primer da terminali za polnje- ne električnih koles ne delujejo, da so električna kolesa napolnjena, vendar brez pogona, znano je tudi, da je kar nekajkrat prišlo tudi do vandalizma. Na občino smo zato naslovili vprašanji, zakaj prihaja do napak in kdaj jih bodo odpravili. SIMONA ŠOLINIČ omrežju zapisal, da so kolesa sicer bila na postaji, vendar je spletna aplikacija zaznala napako ob najemu kolesa: »Klic na dežurno številko je včasih uspešen, večkrat ne. Kadar je bil, je dežurni ope- rater povedal, da morajo teža- vo odpraviti ročno in da je na daljavo ne morejo.« V občini pravijo, da manjši del termi- nalov ni priključen na stalno napajanje, ampak na javno razsvetljavo, ki napajanje zagotavlja le v nočnem času: »Zato večji del dneva napaja- nje zagotavlja akumulator, ki se lahko občasno v zimskem času, ko se ta težava pojavlja, zaradi nizkih temperatur vča- sih popolnoma izprazni, kar povzroči nedelovanje termi- nalov. Te težave že rešujemo, uporabili bomo močnejše akumulatorje in polnilce. Kjer bo tehnično mogoče, bomo terminale priključili na stalno napetost 24 ur na dan,« odgovarjajo v občini. Uporabnik, ki je omenil to težavo, je zapisal, da kolo sicer lahko odklene, a ga ne more vzeti s postaje. V občini odgovarjajo, da gre za redek pojav: »Razlog je, da so neka- tera, predvsem nova stojala trša od starejših in je treba kolo izvleči močneje. Če upo- rabnik naleti na takšno teža- vo, lahko kolo zaklene in vza- me drugega. Prav tako lahko napako prijavi klicnemu cen- tru.« Nekaj težav je poveza- nih z električnimi kolesi. Ta so včasih polna, vendar brez pogona. »Če je baterija na električnem kolesu polna in pogon ne deluje, gre najver- jetneje za okvaro na pogon- skem sklopu/motorju. Upra- vljavci sistema takšno kolo vzamejo iz sistema in peljejo na servis, kjer napako odpra- vijo. Če uporabnik naleti na takšno težavo, predlagamo, naj napako prijavi klicnemu centru, da se servisna ekipa hitreje odzove,« so nam odgo- vorili v celjski občini. Zakaj kazen? Ena od težav, ki se je zgo- dila drugemu uporabniku, se je nanašala na to, da je kolo parkiral pravilno, ga zaklenil, nato je dobil SMS-sporočilo, da mu bo zaračunano 15 evrov zaradi nepravilnega zaklepanja. Tudi ti primeri, pravijo v občini, so redki. »Za pravilno vrnjeno kolo se šte- je, ko ga uporabnik ob vračilu zaklene. Ni dovolj le, da ga odloži v stojalo za kolesa, ker lahko kdo takšno kolo na silo izvleče in ukrade. Tako ime- novana kazen nepravilnega vračila kolesa (15 evrov) se uporabniku zaračuna, ka- dar kolesa od vračilu ne zaklene s ključavnico, ki je nameščena na kolesu. Uporabnik pred zaračuna- vanjem dobi na telefon po- tisno sporočilo, da kolo ob vračilu ni bilo zaklenjeno. Če pride do pomote in je uporabniku 15 evrov zara- čunanih pomotoma, admi- nistracija kazen izniči in uporabniku vrne denar,« pravijo na občini. Večni problem je vanda- lizem, a ne samo v Celju, ampak povsod. Da je tudi sistem Kolesce že bil tar- ča vandalov, se pozna na stanju opreme in koles. »Z upravljavcem sistema No- mago smo problematiko uredili z dodatno namesti- tvijo ključavnic na kolesa. Te ključavnice kolo fizično zaklenejo tako, da se ga ne da voziti. Prav tako je v ko- lesih skrit GPS-sledilnik, da lahko v primeru odtujitve izsledimo, kje se nahaja,« pojasnjujejo v občini. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 3, 16. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Za ureditev plazov je občina v minulem letu namenila pri- bližno milijon evrov. Urejenih je bilo osem srednje velikih plazov, na dokončno ureditev čaka še največji plaz v občini in eden največjih v državi, to je plaz v Stopcah, ki se je spro- žil novembra 2019 in je ogrozil celo vas. Del ukrepov je v pre- teklih letih že bilo izvedenih, a ker ti ne zadostujejo za zaščito vasi, so predvideni še dodatni. Ti bodo stali približno milijon evrov. Kot je povedal župan Marko Šantej, je izvajalec del že izbran, občina zdaj čaka na podpis pogodbe z državo glede fi nanciranja naložbe, nato bo začela dela. Tudi dela na področju zago- tavljanja poplavne varnosti v občini Laško še ne bo zmanj- kalo. Velik korak naprej po be- sedah župana predstavlja pri- dobljeno gradbeno dovoljenje za nadaljnje ukrepe na Savinji, ki so načrtovani od marijagra- škega ovinka do Udmata in so ocenjeni na več kot 15 milijo- nov evrov. Občina pričakuje začetek del v prvi polovici le- tošnjega leta. Protipoplavni ukrepi so načrtovani tudi na Rečici v Debru v višini 3,2 mi- lijona evrov, kjer pridobitev gradbenega dovoljenja občina pričakuje v kratkem. Mestno jedro postalo gradbišče Med ključnimi projekti, ki jih je Občina Laško začela izvajati LAŠKO – Kakšni izzivi občino čakajo v letu 2025? Pestro in naložbeno bogato leto Občina Laško se je minulo leto soočala s številnimi izzivi. Ti so bili zlasti povezani z odpravljanjem posledic neurij in poplav, a tudi z uresničevanjem pomembnih naložb, ki jih občina nadaljuje tudi letos. Tako je pred Občino La- ško, ki ima letos fi nančno najobsežnejši proračun v svoji zgodovini, ponovno pestro leto. Prihodki so predvideni v višini približno 28 milijonov evrov, odhodkov naj bi bilo malo manj kot 33 milijonov evrov. Razlogi za tako obsežen proračun so na eni strani višji stroški, ki se nanašajo na izpolnjevanje zakonskih obveznosti občine, na drugi strani gre za naložbe oziroma razvojne projekte, ki jih bo občina nadaljevala ali začela na novo izvajati v tem letu. BOJANA AVGUŠTINČIČ lani in jih nadaljuje letos, so obnova starega mestnega je- dra, gradnja prizidka k Zdra- vstvenemu domu Laško in gradnja kanalizacije v Marija Gradcu. Pri zdravstvenem domu so gradbeni stroji zabrneli lan- sko pomlad. Poleti so dela za nekaj čas zastala, saj je težave povzročila podtalnica, ki se je nepričakovano pojavila v grad- beni jami. Po odpravi težave so se dela jeseni nadaljevala, a so bila kmalu spet zaustavljena, saj so delavci naleteli na arhe- ološke najdbe. Delavcem na gradbišču so se tako pridru- žili arheologi, po novem letu so na gradbišču spet zabrneli stroji. Zaradi vseh teh okoli- ščin prizidek ne bo končan do konca letošnjega leta, kot je bilo predvideno, ampak se bodo dela po besedah župana Marka Šanteja zavlekla v leto 2026. Prav tako se bo naložba, ocenjena na 3,8 milijona evrov, zaradi dodatnih del v gradbeni jami in zaradi arheoloških raz- iskav nekoliko podražila. Od lanske jeseni občina prenavlja tudi mestno jedro Laškega. Tudi tam so gradbi- šče zavzeli arheologi, ki so na Aškerčevem trgu odkrili več najdb, predvsem lončenine, iz obdobja zgodnjega novega veka, srednjega veka, rimske- ga obdobja in prazgodovine ter zgodnjenovoveško tlakova- nje. Arheologi so naleteli tudi na lepo ohranjeno obzidje, ki je bilo nekoč okoli cerkve sv. Martina. Projekt prenove mestnega jedra je sicer razdeljen na štiri etape in vključuje celovito ure- ditev starega mestnega jedra. Dela prve etape v vrednosti pri- bližno tri milijone evrov zaje- majo zamenjavo gospodarske javne infrastrukture, vključno z vodovodnim omrežjem, me- teorno in fekalno kanalizacijo v delu Mestne in Trubarjeve uli- ce, delu Valvasorjevega trga, se- vernem delu Aškerčevega trga in ulice Pod gradom. V drugi etapi bodo uredili Savinjsko nabrežje, v tretji etapi Ašker- čev in Orožnov trg, četrta etapa predvideva ureditev Trubarje- vega nabrežja, to je tlakovanja, parkirnih površin, spremembo prometnega režima ter uredi- tev protipoplavnih ukrepov. Za večjo kakovost bivanja Največje naložbe, ki jih bodo v občini Laško začeli uresni- čevati v tem letu, so gradnja kanalizacijskega omrežja v aglomeraciji Laško v vrednosti 1,8 milijona evrov, dograditev vodovodnega omrežja med Laškim in Rimskimi T oplicami (1,2 milijona evrov) ter vzpo- stavitev Mrežnega podjetniške- ga inkubatorja Savinjske regije (2,1 milijona evrov). Omenjene tri projekte je občina prijavila tudi v Dogovor za razvoj regij, s katerim država spodbuja skla- den regionalni razvoj. Pri pod- jetniškem inkubatorju Občina Laško, ki je vodilni partner, so- deluje z Občino Žalec. Inkuba- tor bo deloval na dveh mestih, in sicer v Trubarjevi ulici 24 v Laškem in na Mestnem trgu v Žalcu. Vrata bo predvidoma odprl v letu 2027 . Na področju vodooskrbe bo zamenjan cevovod med Rim- skimi Toplicami in Laškim oziroma na odseku Rimske T oplice–Udmat. Cilj obnove do- trajanega vodovodnega omrež- S Savo za telo zdravo RADEČE – Občina namerava ob reki Savi obogatiti rekreacijsko ponudbo. V okviru projek- ta, ki ga je poimenovala S Savo za telo zdravo, želi na območju Rekreacijskega parka Savus postaviti megagugalnico, ekološka stranišča ter urediti kolesarnico za shranjevanje e-koles pri Ribiški vasici na Hotemežu. Projekt je ocenjen na približno sto tisoč evrov in ga bo Občina Radeče izvedla s pomočjo sred- stev Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, s sredstvi partnerjev in z lastnimi sredstvi. V projekt sta ob Občini Radeče vključena še KTRC Radeče in Ribiška družina Radeče. Znesek sofi nanciranja znaša 85 odstotkov naložbe oziroma približno 73 tisoč evrov. Projekt S Savo za telo zdravo, ki ga bo Občina Radeče izvedla v okviru Strategije lokalnega ra- zvoja za Ribiški LAS Posavje 2021–2027, naj bi trajal od letošnjega februarja do novembra. BA Rekreacijski park Savus, ki obi- skovalcem omogoča brezplačno vadbo na prostem, bo obogaten še z dodatnimi dejavnostmi. (Foto: BA) Pri obnovi mestnega jedra so arheologi na Aškerčevem trgu naleteli na lepo ohranjeno obzidje, ki je bilo nekoč okoli cerkve sv. Martina. (Foto: Muzej Laško) ja je zmanjšati izgube vode v vodovodnem sistemu, kar bo pripomoglo k bolj učinkoviti rabi vode in zanesljivejši oskr- bi prebivalcev, pravijo v Občini Laško. Predvidoma prihodnji me- sec bo izbran izvajalec, pod- jetje AGM Nemec, začel gra- diti novo parkirišče v Marija Gradcu, ki bo umeščeno med veterinarsko postajo in Gosti- šče Čater. Na voljo bo 30 novih parkirnih mest, od tega bosta dve prilagojeni za invalide. Na območju Marija Gradca si ob- čina namreč prizadeva za pre- stavitev državne ceste, gradnja novega parkirišča pa je predpo- goj za umestitev trase ceste na območje, kjer so zdaj urejena parkirišča, je pojasnil župan. Stanovanjska gradnja in zeleni prehod Na območju Debra v La- škem je načrtovana gradnja stanovanj. Projekt želi občina uresničiti v javno-zasebnem partnerstvu. Trenutno poteka konkurenčni dialog z morebi- tnim zasebnim partnerjem. Ta bo moral v dveh letih in pol po podpisu pogodbe zgraditi nov kompleks dveh večstanovanj- skih stavb s 70 stanovanji. V manjši stanovanjski stavbi je predvidena gradnja dvajsetih nizkoenergijskih javnih naje- mnih stanovanj, ki bodo posta- la last Občine Laško. V drugi, večji stanovanjski zgradbi je predvidena ureditev približno 50 tržnih stanovanj, ki bodo tako kot preostali poslovni deli kompleksa s pripadajočo garažo ostali v lasti zasebnega partnerja. Stavbi bosta poveza- ni z vmesno poslovno zgradbo. Občina Laško letos načrtuje tudi projekte tako imenova- nega zelenega prehoda. Na strehe dvanajstih javnih stavb namerava namestiti sončne elektrarne, in sicer na devet stavb osnovnih šol, dva vrtca in na večnamensko stavbo. Občina namerava naložbo uresničiti v obliki javnonaroč- niškega modela javno-zaseb- nega partnerstva. Trenutno izbirajo zasebnega partnerja. Vrednost projekta je ocenjena na približno pol milijona evrov. Sredstva zasebnega partnerja bodo znašala približno 25 odstotkov celotne vrednosti naložbe. Sredstva javnega par- tnerja oziroma občine, ki jih bo pokrila s pridobljeno subvenci- jo, bodo znašala 75 odstotkov celotne vrednosti. Letos je predvidena tudi energetska obnova stavbe vrtca v Rimskih T oplicah. Najverjetne- je v prihodnjem letu bo na vrsto prišla še zahtevnejša energetska obnova 350 let stare občinske stavbe. Naložba je ocenjena na približno 662 tisoč evrov z dav- kom, medtem ko je energetska obnova vrtca v Rimskih Topli- cah bistveno cenejša, stala naj bi približno tristo tisoč evrov. Letos in prihodnje leto bo Občina Laško obnavljala tudi pritličje kartuzijske pristave v Jurkloštru. Že v naslednjih dneh je predviden tudi začetek del v Zdraviliškem parku v Laškem, ki ga želi občina vsebinsko nad- graditi in obnoviti. Protipoplavni ukrepi so za občino Laško ključnega pomena. Načrtovani so na reki Savinji od marijagraškega ovinka (na fotografiji) do Udmata. (Foto: Andraž Purg) Plaz počasi drsi v dolino in ogroža vas Stopce. Za njeno zaščito so potrebni dodatni ukrepi. Stali bodo milijon evrov. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 3, 16. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Glasbena šola Nazarje se že dlje časa sooča s prostorsko stisko. V zgornjih pro- storih nazarske osnovne šole deluje že od leta 1999, čeprav v njih učenci in zapo- sleni zdaj opravijo dvakrat več ur kot v preteklosti. Ravnatelj glasbene šole Jernej Marinšek na prostorsko stisko in neustreznost prostorov opozarja že več let. Po njegovih besedah glasbena šola, katere ustanoviteljice so vse občine Zgornje Sa- vinjske doline, učencem že desetletja ne omogoča primerljivih pogojev za glasbeni napredek, kot jih imajo njihovi sovrstniki v sosednjih glasbenih šolah. Marinšek je svetu ustanoviteljic GŠ Nazarje zato že pred leti predstavil idejno zasnovo za novo stavbo, svoj predlog je ponovno predstavil tudi na zadnji seji Občinskega sveta Občine Nazarje. Bi lahko njegova prizadevanja vendarle obrodila sadove? SINTIJA JURIČ NAZARJE – V Zgornje- savinjskem zdravstvenem domu Nazarje bo jutri (17. januarja) začela delovati psihiatrična ambulanta. Ta bo pod vodstvom Daliborke Radivojević, dr. med., spec. psihiatrije, občanom Zgor- nje Savinjske doline nudila duševno podporo. Program psihiatrije je v Zgornjesavinjskem ZD Na- zarje deloval že pred leti, poplave v letu 2023 so po besedah direktorice zdra- vstvenega doma Irene Peč- nik potrebo po ponovnem zagonu še dodatno okrepi- le. »Pridobitev psihiatrične ambulante je še toliko bolj pomembna, saj smo s tem v dolino pripeljali zdravstve- ni program, ki je težko do- stopen že na državni ravni. Ambulanta bo namenjena prvim obravnavam kot tudi napredovanim zdravstvenim stanjem,« je pojasnila Pečni- kova in dodala, da je obrav- nava pri psihiatru v trenut- kih stiske lahko ključna za duševno zdravje. Psihiatrična ambulanta bo pod vodstvom dr. Dali- borke Radivojević delovala v drugem nadstropju Zgo- renjsavinjskega ZD Nazarje, in sicer ob petkih med 16.00 in 19.15 in ob sobotah med 8.00 in 11.15. Bolniki se lah- ko na pregled naročijo po mailu ali telefonski številki, ki sta objavljena na njihovi spletni strani. Februarja bo v Zgorenjsavinjskem ZD Na- zarje ponovno začela delati tudi diabetološka ambulanta, ki je bila julija 2023 začasno prestavljena v Zdravstveni dom Velenje. Kot je pojasni- la Pečnikova, bo od februarja tako pot bolnikov do zdrav- nika krajša. SJ REČICA OB SAVINJI – Konec minulega leta so v občini končali obnovo mostu na Mozirnici, končujejo tudi popo- plavno obnovo občinske ceste na odcepu med Poljanami in Slatino. Na Poljanah so v minulem letu že ukrotili manjši plaz, minuli teden so tam začeli še sanacijo največjega plazu v občini, ki bo predvidoma trajala do aprila. Prav tako so ta teden začeli tudi sanacijo plazu na Dol-Suhi. NAZARJE – V glasbeni šoli se že več let soočajo s pomanjkanjem prostora Prestavljanje stolov, razstavljanje in sestavljanje glasbil in šele nato pouk Glasbena šola Nazarje je bila uradno ustanovljena leta 1993, šest let kasneje se je iz dotedanjih prostorov v gradu Vrbovec preselila v zgornje prostore Osnovne šole Na- zarje, kjer je še danes. »Naši prostori že zdavnaj več ne zadostujejo potrebam naših programov, ki jih izvajamo. Še več, to so prostori, ki že od začetka niso urejeni za glas- beno izobraževanje, ki zaradi narave dela zahteva neke za- konitosti, kot so akustičnost prostora, zvočna izolacija in velikost prostorov,« je pou- daril Jernej Marinšek, ki je vodenje nazarske glasbene šole prevzel septembra 2010. 133 odstotkov več delovnih ur Če so leta 1999 v glasbeni šoli učitelji in učenci tedensko opravili 240 delovnih ur, zdaj v istih prostorih opravijo že 560 ur. V primerjavi s takrat se je za 50 odstotkov povišal tudi vpis otrok. V Glasbeno šolo Nazarje je tako v letošnjem šolskem letu vpisanih 272 učencev iz vseh sedmih ob- čin Zgornje Savinjske doline. »Število se v tem okviru giblje vsa zadnja leta, saj ministrstvo omejuje število vpisanih učen- cev, hkrati zaradi prostorske stiske ne moremo vpisati več otrok niti v nadstandardni program, četudi bi si to žele- li,« je poudaril Marinšek. Ker se je število programov ter predmetov skupinskega in individualnega pouka od leta 1999 močno povišalo, v Glas- beni šoli Nazarje pouk izvaja- jo na več mestih. In sicer ob prostorih v OŠ Nazarje še v prostorih OŠ Mozirje in v cer- kvi sv. Jurija Mozirje. Nekaj dejavnosti so do poplav avgu- sta 2023 izvajali tudi v Kultur- nem domu Nazarje, a so jih bili primorani preseliti nazaj v prostore nazarske šole, kjer imajo vključno z učilnicami, s hodnikom in stopniščem na voljo 582 kvadratnih metrov površin. »Za ›normalno‹ delo- vanje bi potrebovali približno 1.500 kvadratnih metrov po- vršin, kar smo z idejnim na- črtom že leta 2018 predstavili občinam ustanoviteljicam,« je poudaril ravnatelj. Glasbila morajo tudi razstavljati In kako je pravzaprav videti njihov pouk? Kot je povedal Marinšek, imajo ob neza- dostnih prostorih za vajo učencev zaradi prostorske stiske veliko organizacijskih težav tudi zaposleni. Pouk orkestra, za katerega bi sicer potrebovali akustično urejen prostor s stalno postavitvijo, na primer trenutno poteka v edini dvorani, ki jo imajo. »To pomeni, da moramo pred vajo umakniti vse stvari od baleta, saj je tudi pouk bale- ta v istih prostorih, umakniti moramo stole, če so ti osta- li od nastopa, nato moramo vsa tolkala iz začasne učil- nice prestaviti v dvorano in jih postaviti na oder. Po vaji je vse treba ponovno uma- kniti, saj bo v tem prostoru balet, morda nastop, konfe- renca ali katera druga dejav- nost,« je povedal Marinšek. In dodal: »To se ne sliši tako »Ker so v edini dvorani, ki jo imamo, številne dejavnosti, jo je treba štirikrat tedensko pripraviti in umakniti 80 stolov, da je vsaj približno pripravljena za pouk baleta. Nimamo garderob in kopalnic, ki so zakonsko predpisane za izvajanje te dejavnosti, saj jih nimamo prostorsko kam umestiti,« je poudaril ravnatelj. Učilnica, kjer vadijo na tolkala, je vidno prenatrpana, a glasbil ne morejo umakniti nikamor. Posledice poplave avgusta 2023 so odpravili tudi v Slatini. (Foto: Občina Rečica ob Savinji) Nadaljujejo obnovo hudo, vendar je prestavljanje tolkal oteženo, saj odprtine za vrata niso primerne, da bi skozi njih zapeljali glasbila, kot so timpani in marimba. Ta glasbila moramo zato ve- dno razstavljati in ponovno sestavljati, kar pomeni, da se življenjska doba tako dragih glasbil intenzivno skrajšuje.« Podobnih organizacij- skih težav imajo še več. Po besedah Marinška bi zato v glasbeni šoli nujno potre- bovali dvorano za orkester, koncertno in baletno dvo- rano, učilnico za tolkala in skupinski pouk ter pevski zbor, učilnico za najmlajše, prilagojene učilnice za indivi- dualni pouk, prostore za teh- nično-administrativni kader in garderobe. To bi lahko po V minulem letu so v rečiški občini končali več obnovitve- nih del na različnih cestnih odsekih, ki so bili poškodo- vani med poplavo v avgustu 2023. V decembru je podjetje Tegar končalo približno 60 ti- soč evrov vredno obnovo mo- stu na Mozirnici. Prav tako je v minulem letu saniralo tudi plaz na objektu Poljane 22, kjer so v podjetju za stabil- nost občinske ceste zgradili kamnito podporno konstruk- cijo. Vrednost del je znašala 90 tisoč evrov. V občini trenu- tno podjetje RGP končuje tudi popoplavno obnovo občinske ceste na 380-metrskem odcepu med Poljanami in Slatino. Ob obnovi vozišča je podjetje čez potok Rečico naredilo tudi na- domestni most, enako tudi dva propusta. Kot so napovedali v rečiški občini, bo podjetje v teh dneh na most namestilo še ograjo, celotna vrednost del znaša približno 116 tisoč evrov. Tudi letos v občini nadalju- jejo sanacijo plazov. Družba Voc Celje je minuli teden za- čela sanacijo plazu pri objek- tu Poljane 38, kjer se je med poplavo sprožil največji plaz v občini, ki ogroža kmetijsko gospodarstvo ter tudi občin- ske ceste. Ker bo zaradi del v Irmanci promet moten s po- polnimi zaporami občinskih cest, v občini prebivalce in udeležence prometa prosijo za strpnost in uporabo obvo- zov. Družba Voc Celje bo po besedah občine dela, katerih pogodbena vrednost znaša približno 700 tisoč evrov, končala do sredine aprila. V tem tednu je celjska družba Voc začela tudi sanacijo plazu pri objektu na Dol-Suhi, kjer sta ogrožena stanovanjska hiša in gospodarski objekt. Po pogodbi bodo dela tudi tam končana do 19. aprila, njihova vrednost je ocenjena na približno 180 tisoč evrov. SJ njegovem mnenju dobili zgolj z novo glasbeno šolo. »Zelo pomembno je poudariti tudi, da bi dolina z gradnjo nove glasbene šole pridobila kul- turni hram, kjer verjamem, da bi bila vpeta številna kul- turna društva, zbori, ansam- bli, ki za svoje delo potrebu- jejo prostor, ki ga trenutno v dolini nimamo,« je poudaril Marinšek. Predlog gradnje nove glasbene šole je zato Marinšek konec decembra ponovno predstavil na zadnji redni seji Občinskega sveta Občine Nazarje. A gradnje še ni na vidiku. Finančnih sredstev ni Kot je pojasnil nazarski žu- pan Matej Pečovnik, je s pro- storsko stisko glasbene šole seznanjen že dlje časa. V pre- teklosti so jo poskušali blažiti tudi z nudenjem prostorov v tamkajšnjem domu kulture, ki jih je šola uporabljala do poplav leta 2023, a Pečovnik povsem razume tudi ravnate- ljevo idejo o gradnji samostoj- ne glasbene šole. »Če bi bil na ravnateljevem mestu, bi najbrž razmišljal enako, vendar je pri odločitvi o gradnji samo- stojnega objekta ključnih več zadev. In sicer prostor, kjer bi zgradba stala, in kako zagoto- viti potrebna finančna sredstva za gradnjo. V tem trenutku ni- mamo ne primernega prostora niti finančnih sredstev,« je po- udaril Pečovnik in dodal, da je ob tem zelo pomembno dodati tudi, da so ustanoviteljice glas- bene šole vse zgornjesavinjske občine, ki imajo v svojem lo- kalnem okolju različne intere- se in potrebe. Čeprav so bili na zadnji seji občinskega sveta nazarski svetniki naklonjeni iskanju primerne rešitve glasbene šole, so menili, da je o pro- blematiki treba seznaniti tudi svetnike drugih občinskih svetov. A zaradi številnih že načrtovanih projektov tako po mnenju svetnikov kot tudi nazarskega župana gradnja nove glasbene šole v bližnji prihodnosti še ni na vidiku. »Ob zavedanju, da smo jese- ni 2024 zaključili pomemben skupni projekt vseh sedmih občin – to je gradnja prizidka k zdravstvenemu domu, kjer je bil delež naše občine pribli- žno 50 odstotkov oziroma 2,8 milijona evrov. In nadalje, da bo projekt obnove vodovoda Letošč stal okoli 20 milijonov evrov, da bomo prej kot slej potrebovali nov vrtec in da je potrebno obnavljati obstoje- če šolske prostore ter še vse ostalo, kar moramo urediti, je realna možnost gradnje nove stavbe vprašljiva,« je dodal Pečovnik. Po njegovi presoji nove glasbene šole v nasle- dnjih petih letih v Nazarjah še ne bo. Meni pa, da bi raz- mere v obstoječih prostorih lahko izboljšali tudi s tem, da bi za del dejavnosti zagotovili prostor v kateri drugi stavbi. Foto: osebni arhiv JM Nova psihiatrična ambulanta Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 3, 16. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV ŠMARJE PRI JELŠAH – Na mestu nekdanje ob- činske stavbe, ki jo je občina porušila oktobra, je nastala odprta površi- na med regionalno cesto, upravno stavbo, banko in parkirišči. Občina želi to površino, ki jo uporablja- jo tako pešci, kolesarji kot uporabniki vozil, preure- diti tako, da bo bolj upo- rabna in da bo prostor bolj privlačen. Trenutno je na območju 72 parkirnih mest. Kljub uporabnosti teh površin ob- močje zaradi pomanjkanja urejenosti deluje neorgani- zirano, ocenjujejo v šmarski občinski upravi. Zato načr- tujejo novo ureditev, ki bo zagotovila dovolj parkirnih mest, hkrati bo poskrbela, da bo prostor pred upravno stavbo urejen tako, da bo primeren za osrednje zbi- rališče občanov, pojasnjuje vodja oddelka za investicije na šmarski občinski upravi mag. Anita Reich. Dodaja, da bodo zelene površine Za boljšo vodooskrbo DOBJE – Občina se pripravlja na izvedbo pro- jekta izboljšanja vodooskrbe na območju obr- tne cone in osnovne šole. Po besedah župana Franca Leskovška je na tem območju vod pre- več obremenjen, zato projekt predvideva gra- dnjo dveh novih vodohranov, kilometer novih vodov in gradnjo nekaterih povezav. Naložba je ocenjena na 300 tisoč evrov. Občinska uprava bo javni razpis za izbiro izvajalca objavila v prihajajočih mesecih. Leskovšek je povedal, da je občina za projekt izboljšanja vodooskrbe v občini pridobila 50 od- stotkov evropskega sofinanciranja, 50 odstotkov denarja bo zagotovila sama. Vesel je, da se je občina uspešno prijavila na razpis za vlaganje v vodovode, primerne za območja z manjšo nase- ljenostjo, v tem primeru je bil razpis namenjen vodovodom na območjih, kjer živi manj kot deset tisoč prebivalcev. »Ne zdi se mi prav, da manjše občine ne uspemo na razpisih za razvoj regij, saj so omenjeni razpisi zastavljeni tako, da lahko denar za gradnjo čistilnih naprav in za ukrepe odvajanja ter čiščenja odpadnih voda pridobijo le večje občine,« je povedal. Dodal je, da je za prido- bivanje sofinanciranja za gradnjo čistilnih naprav pogoj priključitev vsaj dva tisoč populacijskih enot, za pridobitev sofinanciranja naložb v vodo- oskrbo pa je pogoj priključitev več kot deset tisoč populacijskih enot. »Tega v naši občini seveda ne izpolnjujemo,« je bil kritičen. TS Kaj bo na območju nekdanje občine? Občina želi urediti območje, kjer je porušila staro občinsko stavbo. (Foto: arhiv Občine Šmarje pri Jelšah) in nova zasaditev izboljšale estetsko vrednost in prispe- vale k prijetnejši uporabi prostora. Tlakovane površine, zelene cone in prometne poti bodo smiselno povezane, pri čemer bo zagotovljena tudi umestitev razsvetljave in ur- bane opreme. TS Podčetrtški župan pravi, da je tamkajšnji grad, ki je po letih propadanja avgu- sta lani končno odprl vrata, doslej obiskalo približno 60 tisoč ljudi. »Tako kaže šte- vec, nameščen ob sprehajal- ni poti. Ob koncih tedna se na grad poda izredno veliko obiskovalcev. Slednji radi raziskujejo tudi okolico, se podajo proti stolpu na Ru- dnici ali se odpravijo proti Olimju. Izredno smiselno povezane poti so ves čas dobro obiskane.« Odzivi ljudi, ki lahko po letih, ko so grad lahko ob- čudovali le od daleč, končno prestopijo njegov prag, so zelo dobri. Domačini so pre- srečni, na odprtju se je skozi poslopje marsikdo sprehodil s solzami v očeh, je dejal žu- pan. Za obisk ni vstopnine, prispevek v vrednosti treh evrov morajo plačati le tisti, ki se odločijo za doživetja virtualne resničnosti, kjer je med drugim prikazana četrtkova sodba (v spomin na dneve, ko so ob četrtkih prirejali sodbe). Še nove izboljšave Novembra in decembra lani so bila na gradu arhe- Župan Peter Misja je zadovoljen z lansko obiskanostjo občine, ko so ponudniki zabeležili približno 450 tisoč no- čitev. »Številka se povečuje in pričakujemo, da bomo na letni ravni kmalu zabeležili 500 tisoč nočitev.« Dodal je, da je v Podčetrtku v tem letu v izvajanju ogromno naložb, ki bodo še povečale možnost prenočevanja v tamkajšnjem okolju. Lani so zaznali tudi močno povečanje števila dnev- nih gostov, kar Misja pripisuje novim projektom, kot so obnovljeni grad ter urejene sprehajalne in kolesarske poti. Ob koncih tedna številne obiskovalce privablja kraj Olimje. TINA STRMČNIK PODČETRETEK – Na gradu zdaj na vrsti obnova atrija in kapele Na letni ravni kmalu pričakujejo pol milijona nočitev Grad Podčetrtek je po podatkih občine od septembra lani privabil 60 tisoč obiskovalcev in je močno vplival na to, da se je povečal obisk dnevnih gostov. (Foto: Andraž Purg) ološka izkopavanja, saj so arheologi v atriju gradu od- krili obrambni zid. Občina je za raziskovanja, ki so pogoj, da lahko uredi vse potrebne napeljave v atriju in ga celo- vito uredi, namenila precej denarja. »Zid bomo ustrezno zaščitili. Pokrit bo s steklom, tako da si ga bodo obisko- valci, ki bodo obiskali grad, lahko ogledali,« je povedal Misja. V grajski kapeli so trenu- tno na delu restavratorji. Ob- čina pripravlja tudi projektno dokumentacijo, da bo lahko, ko se bo pokazala ustrezna priložnost, začela obnavljati tudi druge dele gradu. Občina je delno že uredila tudi spodnji del grajske ka- šče, zdaj pridobiva gradbeno dovoljenje, da bi tam uredi- la medgeneracijski center. Občinska uprava bo skušala denar za ta namen pridobiti na katerem od razpisov za sofinanciranje. Če ga ne bo pridobila, bo svoje cilje po besedah Misje ustrezno pri- lagodila. Je pa kašča, kot je še povedal, dovolj zaščitena, statično urejena in ustrezno pokrita, tako da uspešno kljubuje vremenskim izzi- vom. Brez nič ni nič Misja je že večkrat pou- daril, da v občini ne bi be- ležili takšnega turističnega razcveta, če ne bi temu cilju prilagajali tudi vse potreb- ne infrastrukture – gre za vlaganja v ceste, kolesarske povezave, čistilno napravo in še v marsikaj drugega. V preteklosti so v občini letno obnovili pet kilome- trov odsekov občinskih cest, lani so to številko več kot podvojili. Trenutno urejajo avtobusne postaje in pločnike v Imenem, ure- jajo obsežen odsek ceste v Roginski Gorci, v Pristavi pri Lesičnem krotijo plaz, naložba je vredna skoraj milijon evrov. Pri novem podjetniškem centru so že uredili del sprehajalne poti, imenovane promenada. Podčetrtški župan napove- duje, da bo občina to pot uredila še vse do krožišča v Podčetrtku in tudi naprej proti družinskemu hotelu, ki ga bodo kmalu začele graditi Terme Olimia. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 3, 16. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Glasbena šola Nazarje se že dlje časa sooča s prostorsko stisko. V zgornjih pro- storih nazarske osnovne šole deluje že od leta 1999, čeprav v njih učenci in zapo- sleni zdaj opravijo dvakrat več ur kot v preteklosti. Ravnatelj glasbene šole Jernej Marinšek na prostorsko stisko in neustreznost prostorov opozarja že več let. Po njegovih besedah glasbena šola, katere ustanoviteljice so vse občine Zgornje Sa- vinjske doline, učencem že desetletja ne omogoča primerljivih pogojev za glasbeni napredek, kot jih imajo njihovi sovrstniki v sosednjih glasbenih šolah. Marinšek je svetu ustanoviteljic GŠ Nazarje zato že pred leti predstavil idejno zasnovo za novo stavbo, svoj predlog je ponovno predstavil tudi na zadnji seji Občinskega sveta Občine Nazarje. Bi lahko njegova prizadevanja vendarle obrodila sadove? SINTIJA JURIČ NAZARJE – V Zgornje- savinjskem zdravstvenem domu Nazarje bo jutri (17. januarja) začela delovati psihiatrična ambulanta. Ta bo pod vodstvom Daliborke Radivojević, dr. med., spec. psihiatrije, občanom Zgor- nje Savinjske doline nudila duševno podporo. Program psihiatrije je v Zgornjesavinjskem ZD Na- zarje deloval že pred leti, poplave v letu 2023 so po besedah direktorice zdra- vstvenega doma Irene Peč- nik potrebo po ponovnem zagonu še dodatno okrepi- le. »Pridobitev psihiatrične ambulante je še toliko bolj pomembna, saj smo s tem v dolino pripeljali zdravstve- ni program, ki je težko do- stopen že na državni ravni. Ambulanta bo namenjena prvim obravnavam kot tudi napredovanim zdravstvenim stanjem,« je pojasnila Pečni- kova in dodala, da je obrav- nava pri psihiatru v trenut- kih stiske lahko ključna za duševno zdravje. Psihiatrična ambulanta bo pod vodstvom dr. Dali- borke Radivojević delovala v drugem nadstropju Zgo- renjsavinjskega ZD Nazarje, in sicer ob petkih med 16.00 in 19.15 in ob sobotah med 8.00 in 11.15. Bolniki se lah- ko na pregled naročijo po mailu ali telefonski številki, ki sta objavljena na njihovi spletni strani. Februarja bo v Zgorenjsavinjskem ZD Na- zarje ponovno začela delati tudi diabetološka ambulanta, ki je bila julija 2023 začasno prestavljena v Zdravstveni dom Velenje. Kot je pojasni- la Pečnikova, bo od februarja tako pot bolnikov do zdrav- nika krajša. SJ REČICA OB SAVINJI – Konec minulega leta so v občini končali obnovo mostu na Mozirnici, končujejo tudi popo- plavno obnovo občinske ceste na odcepu med Poljanami in Slatino. Na Poljanah so v minulem letu že ukrotili manjši plaz, minuli teden so tam začeli še sanacijo največjega plazu v občini, ki bo predvidoma trajala do aprila. Prav tako so ta teden začeli tudi sanacijo plazu na Dol-Suhi. NAZARJE – V glasbeni šoli se že več let soočajo s pomanjkanjem prostora Prestavljanje stolov, razstavljanje in sestavljanje glasbil in šele nato pouk Glasbena šola Nazarje je bila uradno ustanovljena leta 1993, šest let kasneje se je iz dotedanjih prostorov v gradu Vrbovec preselila v zgornje prostore Osnovne šole Na- zarje, kjer je še danes. »Naši prostori že zdavnaj več ne zadostujejo potrebam naših programov, ki jih izvajamo. Še več, to so prostori, ki že od začetka niso urejeni za glas- beno izobraževanje, ki zaradi narave dela zahteva neke za- konitosti, kot so akustičnost prostora, zvočna izolacija in velikost prostorov,« je pou- daril Jernej Marinšek, ki je vodenje nazarske glasbene šole prevzel septembra 2010. 133 odstotkov več delovnih ur Če so leta 1999 v glasbeni šoli učitelji in učenci tedensko opravili 240 delovnih ur, zdaj v istih prostorih opravijo že 560 ur. V primerjavi s takrat se je za 50 odstotkov povišal tudi vpis otrok. V Glasbeno šolo Nazarje je tako v letošnjem šolskem letu vpisanih 272 učencev iz vseh sedmih ob- čin Zgornje Savinjske doline. »Število se v tem okviru giblje vsa zadnja leta, saj ministrstvo omejuje število vpisanih učen- cev, hkrati zaradi prostorske stiske ne moremo vpisati več otrok niti v nadstandardni program, četudi bi si to žele- li,« je poudaril Marinšek. Ker se je število programov ter predmetov skupinskega in individualnega pouka od leta 1999 močno povišalo, v Glas- beni šoli Nazarje pouk izvaja- jo na več mestih. In sicer ob prostorih v OŠ Nazarje še v prostorih OŠ Mozirje in v cer- kvi sv. Jurija Mozirje. Nekaj dejavnosti so do poplav avgu- sta 2023 izvajali tudi v Kultur- nem domu Nazarje, a so jih bili primorani preseliti nazaj v prostore nazarske šole, kjer imajo vključno z učilnicami, s hodnikom in stopniščem na voljo 582 kvadratnih metrov površin. »Za ›normalno‹ delo- vanje bi potrebovali približno 1.500 kvadratnih metrov po- vršin, kar smo z idejnim na- črtom že leta 2018 predstavili občinam ustanoviteljicam,« je poudaril ravnatelj. Glasbila morajo tudi razstavljati In kako je pravzaprav videti njihov pouk? Kot je povedal Marinšek, imajo ob neza- dostnih prostorih za vajo učencev zaradi prostorske stiske veliko organizacijskih težav tudi zaposleni. Pouk orkestra, za katerega bi sicer potrebovali akustično urejen prostor s stalno postavitvijo, na primer trenutno poteka v edini dvorani, ki jo imajo. »To pomeni, da moramo pred vajo umakniti vse stvari od baleta, saj je tudi pouk bale- ta v istih prostorih, umakniti moramo stole, če so ti osta- li od nastopa, nato moramo vsa tolkala iz začasne učil- nice prestaviti v dvorano in jih postaviti na oder. Po vaji je vse treba ponovno uma- kniti, saj bo v tem prostoru balet, morda nastop, konfe- renca ali katera druga dejav- nost,« je povedal Marinšek. In dodal: »To se ne sliši tako »Ker so v edini dvorani, ki jo imamo, številne dejavnosti, jo je treba štirikrat tedensko pripraviti in umakniti 80 stolov, da je vsaj približno pripravljena za pouk baleta. Nimamo garderob in kopalnic, ki so zakonsko predpisane za izvajanje te dejavnosti, saj jih nimamo prostorsko kam umestiti,« je poudaril ravnatelj. Učilnica, kjer vadijo na tolkala, je vidno prenatrpana, a glasbil ne morejo umakniti nikamor. Posledice poplave avgusta 2023 so odpravili tudi v Slatini. (Foto: Občina Rečica ob Savinji) Nadaljujejo obnovo hudo, vendar je prestavljanje tolkal oteženo, saj odprtine za vrata niso primerne, da bi skozi njih zapeljali glasbila, kot so timpani in marimba. Ta glasbila moramo zato ve- dno razstavljati in ponovno sestavljati, kar pomeni, da se življenjska doba tako dragih glasbil intenzivno skrajšuje.« Podobnih organizacij- skih težav imajo še več. Po besedah Marinška bi zato v glasbeni šoli nujno potre- bovali dvorano za orkester, koncertno in baletno dvo- rano, učilnico za tolkala in skupinski pouk ter pevski zbor, učilnico za najmlajše, prilagojene učilnice za indivi- dualni pouk, prostore za teh- nično-administrativni kader in garderobe. To bi lahko po V minulem letu so v rečiški občini končali več obnovitve- nih del na različnih cestnih odsekih, ki so bili poškodo- vani med poplavo v avgustu 2023. V decembru je podjetje Tegar končalo približno 60 ti- soč evrov vredno obnovo mo- stu na Mozirnici. Prav tako je v minulem letu saniralo tudi plaz na objektu Poljane 22, kjer so v podjetju za stabil- nost občinske ceste zgradili kamnito podporno konstruk- cijo. Vrednost del je znašala 90 tisoč evrov. V občini trenu- tno podjetje RGP končuje tudi popoplavno obnovo občinske ceste na 380-metrskem odcepu med Poljanami in Slatino. Ob obnovi vozišča je podjetje čez potok Rečico naredilo tudi na- domestni most, enako tudi dva propusta. Kot so napovedali v rečiški občini, bo podjetje v teh dneh na most namestilo še ograjo, celotna vrednost del znaša približno 116 tisoč evrov. Tudi letos v občini nadalju- jejo sanacijo plazov. Družba Voc Celje je minuli teden za- čela sanacijo plazu pri objek- tu Poljane 38, kjer se je med poplavo sprožil največji plaz v občini, ki ogroža kmetijsko gospodarstvo ter tudi občin- ske ceste. Ker bo zaradi del v Irmanci promet moten s po- polnimi zaporami občinskih cest, v občini prebivalce in udeležence prometa prosijo za strpnost in uporabo obvo- zov. Družba Voc Celje bo po besedah občine dela, katerih pogodbena vrednost znaša približno 700 tisoč evrov, končala do sredine aprila. V tem tednu je celjska družba Voc začela tudi sanacijo plazu pri objektu na Dol-Suhi, kjer sta ogrožena stanovanjska hiša in gospodarski objekt. Po pogodbi bodo dela tudi tam končana do 19. aprila, njihova vrednost je ocenjena na približno 180 tisoč evrov. SJ njegovem mnenju dobili zgolj z novo glasbeno šolo. »Zelo pomembno je poudariti tudi, da bi dolina z gradnjo nove glasbene šole pridobila kul- turni hram, kjer verjamem, da bi bila vpeta številna kul- turna društva, zbori, ansam- bli, ki za svoje delo potrebu- jejo prostor, ki ga trenutno v dolini nimamo,« je poudaril Marinšek. Predlog gradnje nove glasbene šole je zato Marinšek konec decembra ponovno predstavil na zadnji redni seji Občinskega sveta Občine Nazarje. A gradnje še ni na vidiku. Finančnih sredstev ni Kot je pojasnil nazarski žu- pan Matej Pečovnik, je s pro- storsko stisko glasbene šole seznanjen že dlje časa. V pre- teklosti so jo poskušali blažiti tudi z nudenjem prostorov v tamkajšnjem domu kulture, ki jih je šola uporabljala do poplav leta 2023, a Pečovnik povsem razume tudi ravnate- ljevo idejo o gradnji samostoj- ne glasbene šole. »Če bi bil na ravnateljevem mestu, bi najbrž razmišljal enako, vendar je pri odločitvi o gradnji samo- stojnega objekta ključnih več zadev. In sicer prostor, kjer bi zgradba stala, in kako zagoto- viti potrebna finančna sredstva za gradnjo. V tem trenutku ni- mamo ne primernega prostora niti finančnih sredstev,« je po- udaril Pečovnik in dodal, da je ob tem zelo pomembno dodati tudi, da so ustanoviteljice glas- bene šole vse zgornjesavinjske občine, ki imajo v svojem lo- kalnem okolju različne intere- se in potrebe. Čeprav so bili na zadnji seji občinskega sveta nazarski svetniki naklonjeni iskanju primerne rešitve glasbene šole, so menili, da je o pro- blematiki treba seznaniti tudi svetnike drugih občinskih svetov. A zaradi številnih že načrtovanih projektov tako po mnenju svetnikov kot tudi nazarskega župana gradnja nove glasbene šole v bližnji prihodnosti še ni na vidiku. »Ob zavedanju, da smo jese- ni 2024 zaključili pomemben skupni projekt vseh sedmih občin – to je gradnja prizidka k zdravstvenemu domu, kjer je bil delež naše občine pribli- žno 50 odstotkov oziroma 2,8 milijona evrov. In nadalje, da bo projekt obnove vodovoda Letošč stal okoli 20 milijonov evrov, da bomo prej kot slej potrebovali nov vrtec in da je potrebno obnavljati obstoje- če šolske prostore ter še vse ostalo, kar moramo urediti, je realna možnost gradnje nove stavbe vprašljiva,« je dodal Pečovnik. Po njegovi presoji nove glasbene šole v nasle- dnjih petih letih v Nazarjah še ne bo. Meni pa, da bi raz- mere v obstoječih prostorih lahko izboljšali tudi s tem, da bi za del dejavnosti zagotovili prostor v kateri drugi stavbi. Foto: osebni arhiv JM Nova psihiatrična ambulanta Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 3, 16. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV ŠMARJE PRI JELŠAH – Na mestu nekdanje ob- činske stavbe, ki jo je občina porušila oktobra, je nastala odprta površi- na med regionalno cesto, upravno stavbo, banko in parkirišči. Občina želi to površino, ki jo uporablja- jo tako pešci, kolesarji kot uporabniki vozil, preure- diti tako, da bo bolj upo- rabna in da bo prostor bolj privlačen. Trenutno je na območju 72 parkirnih mest. Kljub uporabnosti teh površin ob- močje zaradi pomanjkanja urejenosti deluje neorgani- zirano, ocenjujejo v šmarski občinski upravi. Zato načr- tujejo novo ureditev, ki bo zagotovila dovolj parkirnih mest, hkrati bo poskrbela, da bo prostor pred upravno stavbo urejen tako, da bo primeren za osrednje zbi- rališče občanov, pojasnjuje vodja oddelka za investicije na šmarski občinski upravi mag. Anita Reich. Dodaja, da bodo zelene površine Za boljšo vodooskrbo DOBJE – Občina se pripravlja na izvedbo pro- jekta izboljšanja vodooskrbe na območju obr- tne cone in osnovne šole. Po besedah župana Franca Leskovška je na tem območju vod pre- več obremenjen, zato projekt predvideva gra- dnjo dveh novih vodohranov, kilometer novih vodov in gradnjo nekaterih povezav. Naložba je ocenjena na 300 tisoč evrov. Občinska uprava bo javni razpis za izbiro izvajalca objavila v prihajajočih mesecih. Leskovšek je povedal, da je občina za projekt izboljšanja vodooskrbe v občini pridobila 50 od- stotkov evropskega sofinanciranja, 50 odstotkov denarja bo zagotovila sama. Vesel je, da se je občina uspešno prijavila na razpis za vlaganje v vodovode, primerne za območja z manjšo nase- ljenostjo, v tem primeru je bil razpis namenjen vodovodom na območjih, kjer živi manj kot deset tisoč prebivalcev. »Ne zdi se mi prav, da manjše občine ne uspemo na razpisih za razvoj regij, saj so omenjeni razpisi zastavljeni tako, da lahko denar za gradnjo čistilnih naprav in za ukrepe odvajanja ter čiščenja odpadnih voda pridobijo le večje občine,« je povedal. Dodal je, da je za prido- bivanje sofinanciranja za gradnjo čistilnih naprav pogoj priključitev vsaj dva tisoč populacijskih enot, za pridobitev sofinanciranja naložb v vodo- oskrbo pa je pogoj priključitev več kot deset tisoč populacijskih enot. »Tega v naši občini seveda ne izpolnjujemo,« je bil kritičen. TS Kaj bo na območju nekdanje občine? Občina želi urediti območje, kjer je porušila staro občinsko stavbo. (Foto: arhiv Občine Šmarje pri Jelšah) in nova zasaditev izboljšale estetsko vrednost in prispe- vale k prijetnejši uporabi prostora. Tlakovane površine, zelene cone in prometne poti bodo smiselno povezane, pri čemer bo zagotovljena tudi umestitev razsvetljave in ur- bane opreme. TS Podčetrtški župan pravi, da je tamkajšnji grad, ki je po letih propadanja avgu- sta lani končno odprl vrata, doslej obiskalo približno 60 tisoč ljudi. »Tako kaže šte- vec, nameščen ob sprehajal- ni poti. Ob koncih tedna se na grad poda izredno veliko obiskovalcev. Slednji radi raziskujejo tudi okolico, se podajo proti stolpu na Ru- dnici ali se odpravijo proti Olimju. Izredno smiselno povezane poti so ves čas dobro obiskane.« Odzivi ljudi, ki lahko po letih, ko so grad lahko ob- čudovali le od daleč, končno prestopijo njegov prag, so zelo dobri. Domačini so pre- srečni, na odprtju se je skozi poslopje marsikdo sprehodil s solzami v očeh, je dejal žu- pan. Za obisk ni vstopnine, prispevek v vrednosti treh evrov morajo plačati le tisti, ki se odločijo za doživetja virtualne resničnosti, kjer je med drugim prikazana četrtkova sodba (v spomin na dneve, ko so ob četrtkih prirejali sodbe). Še nove izboljšave Novembra in decembra lani so bila na gradu arhe- Župan Peter Misja je zadovoljen z lansko obiskanostjo občine, ko so ponudniki zabeležili približno 450 tisoč no- čitev. »Številka se povečuje in pričakujemo, da bomo na letni ravni kmalu zabeležili 500 tisoč nočitev.« Dodal je, da je v Podčetrtku v tem letu v izvajanju ogromno naložb, ki bodo še povečale možnost prenočevanja v tamkajšnjem okolju. Lani so zaznali tudi močno povečanje števila dnev- nih gostov, kar Misja pripisuje novim projektom, kot so obnovljeni grad ter urejene sprehajalne in kolesarske poti. Ob koncih tedna številne obiskovalce privablja kraj Olimje. TINA STRMČNIK PODČETRETEK – Na gradu zdaj na vrsti obnova atrija in kapele Na letni ravni kmalu pričakujejo pol milijona nočitev Grad Podčetrtek je po podatkih občine od septembra lani privabil 60 tisoč obiskovalcev in je močno vplival na to, da se je povečal obisk dnevnih gostov. (Foto: Andraž Purg) ološka izkopavanja, saj so arheologi v atriju gradu od- krili obrambni zid. Občina je za raziskovanja, ki so pogoj, da lahko uredi vse potrebne napeljave v atriju in ga celo- vito uredi, namenila precej denarja. »Zid bomo ustrezno zaščitili. Pokrit bo s steklom, tako da si ga bodo obisko- valci, ki bodo obiskali grad, lahko ogledali,« je povedal Misja. V grajski kapeli so trenu- tno na delu restavratorji. Ob- čina pripravlja tudi projektno dokumentacijo, da bo lahko, ko se bo pokazala ustrezna priložnost, začela obnavljati tudi druge dele gradu. Občina je delno že uredila tudi spodnji del grajske ka- šče, zdaj pridobiva gradbeno dovoljenje, da bi tam uredi- la medgeneracijski center. Občinska uprava bo skušala denar za ta namen pridobiti na katerem od razpisov za sofinanciranje. Če ga ne bo pridobila, bo svoje cilje po besedah Misje ustrezno pri- lagodila. Je pa kašča, kot je še povedal, dovolj zaščitena, statično urejena in ustrezno pokrita, tako da uspešno kljubuje vremenskim izzi- vom. Brez nič ni nič Misja je že večkrat pou- daril, da v občini ne bi be- ležili takšnega turističnega razcveta, če ne bi temu cilju prilagajali tudi vse potreb- ne infrastrukture – gre za vlaganja v ceste, kolesarske povezave, čistilno napravo in še v marsikaj drugega. V preteklosti so v občini letno obnovili pet kilome- trov odsekov občinskih cest, lani so to številko več kot podvojili. Trenutno urejajo avtobusne postaje in pločnike v Imenem, ure- jajo obsežen odsek ceste v Roginski Gorci, v Pristavi pri Lesičnem krotijo plaz, naložba je vredna skoraj milijon evrov. Pri novem podjetniškem centru so že uredili del sprehajalne poti, imenovane promenada. Podčetrtški župan napove- duje, da bo občina to pot uredila še vse do krožišča v Podčetrtku in tudi naprej proti družinskemu hotelu, ki ga bodo kmalu začele graditi Terme Olimia. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 3, 16. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV ŠOŠTANJ – Občinski sve- tniki so sprejeli najvišji pro- račun v zgodovini občine. Letošnji je težak približno 52 milijonov evrov, od tega je za naložbe predvidenih 80 odstotkov proračunskih sredstev. V šoštanjski lokalni sku- pnosti še vedno odpravljajo posledice predlanskih poplav. V ta namen je v proračunu namenjenih 27 milijonov evrov. Med večjimi naložba- mi je šoštanjski župan Boris Goličnik izpostavil nadaljeva- nje gradnje Športnega parka Šoštanj, poslovne cone Me- tleče ter kolesarske povezave med Šoštanjem in Velenjem. Občina namerava letos pre- noviti nekaj dotrajanih lokal- nih cestnih odsekov ter po- sodobiti sistem daljinskega ogrevanja. Že lani so začeli brneti delovni stroji na Cankarjevi cesti v Šoštanju, kjer bo ob- čina prenovila komunalno infrastrukturo. »Pogodbena vrednost del znaša približno 400 tisoč evrov. Projekt je iz- delalo Komunalno podjetje Velenje, denar smo zagotovile Odslej lažje parkiranje v mestu VELENJE – Parkiranje v mestu je od začetka letošnjega leta lažje, saj je občina na območju modre cone B zagotovila dve dodatni parkirišči na Efenkovi in Tomšičevi cesti, na katerih je skupaj na voljo 30 parkirnih mest. Pobudo za ureditev dodatnih parkirnih mest sta podali Krajev- na skupnost Šmartno in Mestna četrt Desni breg. Mestna občina Velenje je na dodatnih parkiriščih postavila cestnoprometno signalizacijo in postavila nove parkomate, Za njihovo vzdrževa- nje bo tudi v prihodnje skrbela občina. V Velenja je trenutno v modrih conah na voljo 3.037 zunanjih parkirnih mest in 1.353 parkirnih mest v garažnih hišah. Parkiranje v modri coni B je časovno omejeno in plačljivo od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro. V modrih conah je mogoče brezplačno parkiranje od 30 do 90 minut, medtem ko je parkiranje v garažnih hišah možno po ugodnih cenah. BF VELENJE – Primanjkuje tako najemnih kot cenovno dostopnih stanovanj Na čakalni listi prevladujejo mlade družine Podobno kot marsikje po Sloveniji tudi v Velenju pri- manjkuje stanovanj, predvsem neprofi tnih oziroma naje- mnih. Na čakalni listi v velenjski občini je trenutno 256 prosilcev, saj je vseh 953 stanovanj zasedenih – 850 jih je v lasti občine, lastnik drugih je republiški stanovanjski sklad. Po splošnih ocenah bi v Velenju potrebovali najmanj 500 novih stanovanj, med prosilci prevladujejo mlade dru- žine. Kako se na naraščajoče stanovanjske potrebe odziva občina? BARBARA FURMAN »V Selu bo blok s 14 stanovanji, na območju Ceste talcev blok s 24. Na Partizanski cesti je predvidena gradnja treh dvostanovanjskih hiš, v Gorici štirih večstanovanjskih stavb, v katerih bo skupno 56 stanovanj. V Stari vasi se obeta 110 blokovskih stanovanj, na območju ob Tomšičevi in Kersnikovi pa trideset,« pravijo predstavniki MOV. V zadnjih desetih letih je bilo v velenjski občini zgra- jenih približno 480 stano- vanj, v prihodnjih letih naj bi jih po napovedih občine zagradili še približno 400, vendar jih že danes pri- manjkuje od 500 do 600. Direktor Stanovanjskega podjetja Velenje Mark Molnar (Foto: osebni arhiv) Na zadnji razpis za dodeli- tev neprofi tnih stanovanj, ki ga je Mestna občina Velenje objavila konec leta 2023, se je prijavilo približno 300 pro- silcev, stanovanjski problem je rešila petinštiridesetim občanom. Trenutno jih je na čakalni listi 256. Občina naj bi naslednji razpis objavila šele v prvi polovici leta 2026. Kot še pojasnjujejo v občinski upravi, mladim družinam do 35 let občina omogoča doda- tne točke na razpisih, prav tako jim nudi subvencije za kredite ter nižje komunalne prispevke. Leta 2022 je MOV prvič izvedla namenski sta- novanjski razpis za mlade in jim dodelila v najem pet sta- novanj za pet let z možnostjo podaljšanja. Ugodnejši krediti Najemna stanovanja so vsa zasedena, nekatera so nevseljiva, ker jih prenavlja- jo. Stanovanjsko podjetje Velenje (SPV) upravlja pri- bližno 1.800 stanovanj, ki so v povprečju stara 40 let. Stroški njihovega vzdrževa- nja znašajo 500 tisoč evrov letno. Po besedah direktorja Marka Molnarja predvsem stremijo k zagotavljanju čim boljšega upravljanja stano- Letos bo občina nadaljevala gradnjo Športnega parka. (Foto: arhiv občine) Rekorden proračun Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj in Občina Šmartno ob Paki. Naša občina bo fi nancira- la tudi obnovo ceste in pločnik ter ureditev javne razsvetljave in okolice vodnjaka pri Tresimirje- vem parku. Prav tako urejamo kanalizacijo na Levstikovi cesti, načrtujemo prenovo Prešerno- vega trga in obnovo mostu čez Pako,« je pojasnil župan Golič- nik in dodal, da je šoštanjska lo- kalna skupnost v postopku za pridobitev naziva Občina po meri invalidov. BF vanj. »Kar zadeva potrebe po novih stanovanjih, dobro sodelujemo z Mestno občino Velenje. S predstavniki obči- ne usklajujemo informacije o potrebah po novih stano- vanjih. Odločitve o tem, kje in kdaj jih bodo gradili, so v pristojnosti občine.« V Mestni občini Velenje pojasnjujejo, da se s Stano- vanjskim skladom Republike Slovenije dogovarjajo glede nakupa novih stanovanj na območjih Selo in Pošta-Pa- ka. Prostorsko dokumentaci- jo občina že pripravlja. Prav tako se z Evropsko investicij- sko banko dogovarja o mo- žnostih ugodnejših kreditov za sofi nanciranje stanovanj- skih projektov. V zadnjih de- setih letih je bilo v velenjski občini zgrajenih približno 480 stanovanj, v prihodnjih letih naj bi jih po napovedih občine zagradili še približno 400, vendar jih že danes pri- manjkuje od 500 do 600. Prostorski načrti Mestna občina Velenje za potrebe stanovanjske gradnje pripravlja potrebne prostor- ske akte tudi za območji Šalek in Zlati grič ter za območje ob reki Paki v središču Velenja. V novi večstanovanjski soseski bo v več stolpnicah od 160 do 200 stanovanj, v blokih bodo podzemne garaže. Lastnik zemljišča je podjetje Puhov kvart, ki z občino že sodelu- je pri izdelavi dopolnjenega osnutka novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Velenjski mestni svet naj bi ga sprejel v drugi polovici letošnjega leta. Za območje Sela je v pripra- vi sprememba prostorskega akta, ki bo omogočila gradnjo sodobne večstanovanjske soseske s približno 200 sta- novanji, energetsko se bodo oskrbovala iz obnovljivih virov energije. V Šaleku je predvidena ureditev manjše soseske s štirimi stanovanj- skimi stolpiči, v katerih bo od 35 do 40 novih stanovanj. V ta namen mora občina spremeni- ti zazidalni načrt. Na Zlatem griču je v zaključni fazi izde- lava novega prostorskega akta za ureditev več kot 6 hektarjev zemljišč za stanovanjsko gra- dnjo. Kje že gradijo? Za stanovanjsko gradnjo v ve- lenjski občini je zainteresiranih kar nekaj zasebnih vlagateljev. Nekateri so že pridobili gradbe- na dovoljenja ali so v procesu njihovega pridobivanja. Eden v Selu že gradi manjši blok s 14 stanovanji. Gradbeno dovoljenje je prav tako pridobil zasebni vla- gatelj, ki bo predvidoma v po- mladnih mesecih na območju Ceste talcev začel graditi blok s 24 stanovanji. Na Partizanski cesti je predvidena gradnja treh dvostanovanjskih hiš, v Gorici štirih večstanovanjskih stavb, v katerih bo skupno 56 stanovanj. Delovni stroji bodo brneli tudi v Stari vasi, kjer se obeta 110 blo- kovskih stanovanj, na območju ob Tomšičevi in Kersnikovi pa trideset. Ker smo starajoča se druž- ba, se povečujejo tudi potre- be po varovanih stanovanjih za starejše in gibalno ovirane občane, ki želijo živeti sa- mostojno, a z dodatno pod- poro. Na Jenkovi in Žarovi cesti je MOV v sodelovanju z državnimi skladi zgradila 27 oskrbovanih stanovanj, ki vključujejo tudi skupne pro- store za druženje in parkirne površine. V skladu z zakono- dajo upravičencem subven- cionirajo neprofi tne in tržne najemnine. Prinesimo upanje družinam in posameznikom v večjih stiskah. UPANJE5 na 1919 UPANJE10 na 1919 S poslanim SMS sporočilom boste darovali 5 ali 10 EUR. Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, A1, Telemacha, T-2 in Bob. BREZPLAČNA OBJAVA Svoj prispevek za ljudi v stiski lahko namenite tudi z 1% DOHODNINE. Več na www.karitas.si/dohodnine. (Foto: MOV) Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 3, 16. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV ŠOŠTANJ – Občinski sve- tniki so sprejeli najvišji pro- račun v zgodovini občine. Letošnji je težak približno 52 milijonov evrov, od tega je za naložbe predvidenih 80 odstotkov proračunskih sredstev. V šoštanjski lokalni sku- pnosti še vedno odpravljajo posledice predlanskih poplav. V ta namen je v proračunu namenjenih 27 milijonov evrov. Med večjimi naložba- mi je šoštanjski župan Boris Goličnik izpostavil nadaljeva- nje gradnje Športnega parka Šoštanj, poslovne cone Me- tleče ter kolesarske povezave med Šoštanjem in Velenjem. Občina namerava letos pre- noviti nekaj dotrajanih lokal- nih cestnih odsekov ter po- sodobiti sistem daljinskega ogrevanja. Že lani so začeli brneti delovni stroji na Cankarjevi cesti v Šoštanju, kjer bo ob- čina prenovila komunalno infrastrukturo. »Pogodbena vrednost del znaša približno 400 tisoč evrov. Projekt je iz- delalo Komunalno podjetje Velenje, denar smo zagotovile Odslej lažje parkiranje v mestu VELENJE – Parkiranje v mestu je od začetka letošnjega leta lažje, saj je občina na območju modre cone B zagotovila dve dodatni parkirišči na Efenkovi in Tomšičevi cesti, na katerih je skupaj na voljo 30 parkirnih mest. Pobudo za ureditev dodatnih parkirnih mest sta podali Krajev- na skupnost Šmartno in Mestna četrt Desni breg. Mestna občina Velenje je na dodatnih parkiriščih postavila cestnoprometno signalizacijo in postavila nove parkomate, Za njihovo vzdrževa- nje bo tudi v prihodnje skrbela občina. V Velenja je trenutno v modrih conah na voljo 3.037 zunanjih parkirnih mest in 1.353 parkirnih mest v garažnih hišah. Parkiranje v modri coni B je časovno omejeno in plačljivo od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro. V modrih conah je mogoče brezplačno parkiranje od 30 do 90 minut, medtem ko je parkiranje v garažnih hišah možno po ugodnih cenah. BF VELENJE – Primanjkuje tako najemnih kot cenovno dostopnih stanovanj Na čakalni listi prevladujejo mlade družine Podobno kot marsikje po Sloveniji tudi v Velenju pri- manjkuje stanovanj, predvsem neprofi tnih oziroma naje- mnih. Na čakalni listi v velenjski občini je trenutno 256 prosilcev, saj je vseh 953 stanovanj zasedenih – 850 jih je v lasti občine, lastnik drugih je republiški stanovanjski sklad. Po splošnih ocenah bi v Velenju potrebovali najmanj 500 novih stanovanj, med prosilci prevladujejo mlade dru- žine. Kako se na naraščajoče stanovanjske potrebe odziva občina? BARBARA FURMAN »V Selu bo blok s 14 stanovanji, na območju Ceste talcev blok s 24. Na Partizanski cesti je predvidena gradnja treh dvostanovanjskih hiš, v Gorici štirih večstanovanjskih stavb, v katerih bo skupno 56 stanovanj. V Stari vasi se obeta 110 blokovskih stanovanj, na območju ob Tomšičevi in Kersnikovi pa trideset,« pravijo predstavniki MOV. V zadnjih desetih letih je bilo v velenjski občini zgra- jenih približno 480 stano- vanj, v prihodnjih letih naj bi jih po napovedih občine zagradili še približno 400, vendar jih že danes pri- manjkuje od 500 do 600. Direktor Stanovanjskega podjetja Velenje Mark Molnar (Foto: osebni arhiv) Na zadnji razpis za dodeli- tev neprofi tnih stanovanj, ki ga je Mestna občina Velenje objavila konec leta 2023, se je prijavilo približno 300 pro- silcev, stanovanjski problem je rešila petinštiridesetim občanom. Trenutno jih je na čakalni listi 256. Občina naj bi naslednji razpis objavila šele v prvi polovici leta 2026. Kot še pojasnjujejo v občinski upravi, mladim družinam do 35 let občina omogoča doda- tne točke na razpisih, prav tako jim nudi subvencije za kredite ter nižje komunalne prispevke. Leta 2022 je MOV prvič izvedla namenski sta- novanjski razpis za mlade in jim dodelila v najem pet sta- novanj za pet let z možnostjo podaljšanja. Ugodnejši krediti Najemna stanovanja so vsa zasedena, nekatera so nevseljiva, ker jih prenavlja- jo. Stanovanjsko podjetje Velenje (SPV) upravlja pri- bližno 1.800 stanovanj, ki so v povprečju stara 40 let. Stroški njihovega vzdrževa- nja znašajo 500 tisoč evrov letno. Po besedah direktorja Marka Molnarja predvsem stremijo k zagotavljanju čim boljšega upravljanja stano- Letos bo občina nadaljevala gradnjo Športnega parka. (Foto: arhiv občine) Rekorden proračun Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj in Občina Šmartno ob Paki. Naša občina bo fi nancira- la tudi obnovo ceste in pločnik ter ureditev javne razsvetljave in okolice vodnjaka pri Tresimirje- vem parku. Prav tako urejamo kanalizacijo na Levstikovi cesti, načrtujemo prenovo Prešerno- vega trga in obnovo mostu čez Pako,« je pojasnil župan Golič- nik in dodal, da je šoštanjska lo- kalna skupnost v postopku za pridobitev naziva Občina po meri invalidov. BF vanj. »Kar zadeva potrebe po novih stanovanjih, dobro sodelujemo z Mestno občino Velenje. S predstavniki obči- ne usklajujemo informacije o potrebah po novih stano- vanjih. Odločitve o tem, kje in kdaj jih bodo gradili, so v pristojnosti občine.« V Mestni občini Velenje pojasnjujejo, da se s Stano- vanjskim skladom Republike Slovenije dogovarjajo glede nakupa novih stanovanj na območjih Selo in Pošta-Pa- ka. Prostorsko dokumentaci- jo občina že pripravlja. Prav tako se z Evropsko investicij- sko banko dogovarja o mo- žnostih ugodnejših kreditov za sofi nanciranje stanovanj- skih projektov. V zadnjih de- setih letih je bilo v velenjski občini zgrajenih približno 480 stanovanj, v prihodnjih letih naj bi jih po napovedih občine zagradili še približno 400, vendar jih že danes pri- manjkuje od 500 do 600. Prostorski načrti Mestna občina Velenje za potrebe stanovanjske gradnje pripravlja potrebne prostor- ske akte tudi za območji Šalek in Zlati grič ter za območje ob reki Paki v središču Velenja. V novi večstanovanjski soseski bo v več stolpnicah od 160 do 200 stanovanj, v blokih bodo podzemne garaže. Lastnik zemljišča je podjetje Puhov kvart, ki z občino že sodelu- je pri izdelavi dopolnjenega osnutka novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Velenjski mestni svet naj bi ga sprejel v drugi polovici letošnjega leta. Za območje Sela je v pripra- vi sprememba prostorskega akta, ki bo omogočila gradnjo sodobne večstanovanjske soseske s približno 200 sta- novanji, energetsko se bodo oskrbovala iz obnovljivih virov energije. V Šaleku je predvidena ureditev manjše soseske s štirimi stanovanj- skimi stolpiči, v katerih bo od 35 do 40 novih stanovanj. V ta namen mora občina spremeni- ti zazidalni načrt. Na Zlatem griču je v zaključni fazi izde- lava novega prostorskega akta za ureditev več kot 6 hektarjev zemljišč za stanovanjsko gra- dnjo. Kje že gradijo? Za stanovanjsko gradnjo v ve- lenjski občini je zainteresiranih kar nekaj zasebnih vlagateljev. Nekateri so že pridobili gradbe- na dovoljenja ali so v procesu njihovega pridobivanja. Eden v Selu že gradi manjši blok s 14 stanovanji. Gradbeno dovoljenje je prav tako pridobil zasebni vla- gatelj, ki bo predvidoma v po- mladnih mesecih na območju Ceste talcev začel graditi blok s 24 stanovanji. Na Partizanski cesti je predvidena gradnja treh dvostanovanjskih hiš, v Gorici štirih večstanovanjskih stavb, v katerih bo skupno 56 stanovanj. Delovni stroji bodo brneli tudi v Stari vasi, kjer se obeta 110 blo- kovskih stanovanj, na območju ob Tomšičevi in Kersnikovi pa trideset. Ker smo starajoča se druž- ba, se povečujejo tudi potre- be po varovanih stanovanjih za starejše in gibalno ovirane občane, ki želijo živeti sa- mostojno, a z dodatno pod- poro. Na Jenkovi in Žarovi cesti je MOV v sodelovanju z državnimi skladi zgradila 27 oskrbovanih stanovanj, ki vključujejo tudi skupne pro- store za druženje in parkirne površine. V skladu z zakono- dajo upravičencem subven- cionirajo neprofi tne in tržne najemnine. Prinesimo upanje družinam in posameznikom v večjih stiskah. UPANJE5 na 1919 UPANJE10 na 1919 S poslanim SMS sporočilom boste darovali 5 ali 10 EUR. Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, A1, Telemacha, T-2 in Bob. BREZPLAČNA OBJAVA Svoj prispevek za ljudi v stiski lahko namenite tudi z 1% DOHODNINE. Več na www.karitas.si/dohodnine. (Foto: MOV) Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 3, 16. januar 2025 KULTURA Harlekinova zimska pro- dukcija Homo sapiens je raziskovala edinstveno člo- veško sposobnost, da ples dvigne na raven umetnosti. Medtem ko v živalskem sve- tu ples večinoma služi kot obred za parjenje, pri pticah še posebej izrazit, je človek Umetniška poslastica v Konjicah Gostje januarskega Koncertnega cikla pri Didiju v organizaciji Centra za kulturne prire- ditve Slovenske Konjice so bili violinistka Mojca Menoni Sikur, violončelist Martin Sikur in Konjičanka Monja Obrul, članica mariborskega baleta, ki je že pri štirih letih začela obiskovati ure klasičnega baleta. Monja Obrul se je po nižji baletni šoli v Konservatoriju za glasbo in balet Maribor ter baletni šoli v Slovenskih Konjicah vpisala v prestižno Kraljevo baletno višjo šolo v Londonu, šolanje je končala na Akademiji za ples Alme Mater Europaea. Že zgodaj je prejela številne nagrade in priznanja. Med drugim je sodelovala s priznanimi baletnimi skupinami, kot sta Kraljevi balet v Londonu in Mikhailovsky Ballet v Sankt Peterburgu. V baletu Slovenskega narodnega gledališča Maribor je nastopala v najuspešnejših baletnih produkcijah. Violinistka Mojca Menoni Sikur je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na isti akademiji uspešno končala specialistični podiplomski študij pri Vasiliju Meljnikovu. Igra v klavirskem triu Ars Musica, v orkestru Spira mirabilis in je članica komornega orkestra FB banda. Mojca je vodja drugih violin v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Martin Sikur je violončelo študiral pri Cirilu Škerjancu na Akademiji za glasbo v Ljubljani, komorno igro pa pri Chiu Chouju na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Za svoje glasbeno delovanje je prejel več nagrad in priznanj. Izpopolnjeval se je na mojstrskih tečajih violončela in komorne igre pri priznanih profesorjih. Kot solist ali komorni glasbenik nastopa doma in v tujini. Martin Sikur igra v FB bandi in je član orkestra Slovenske filharmonije. BF »Vsaka produkcija je živ organizem, ki terja delo čisto do konca, dokler ne pade zadnja zavesa,« je poudarila Ana Vovk Pezdir. Najmlajši na odru niso bili vodeni, temveč so nastopili samostojno. Na odru se je zvrstilo okoli 80 plesalcev. Harlekinovci navdušili z zimsko produkcijo Plesni poklon človeški ustvarjalnosti V Domu II. slovenskega tabora Žalec je minuli konec tedna svojo zimsko plesno produkcijo predstavilo društvo za umetnost plesa Harlekin. Tokratna je nosila naslov Homo sapiens. Več kot 80 Harlekinovih plesalcev je tako s pomočjo baleta, moderna in sodobnega plesa ponazorilo človekovo gibanje od primitivnih vzorcev do sofisticirane umetniške interpretacije. »Svet drvi in želela sem, da vsi skupaj malo razmislimo o tem, kdo in kaj smo, kje smo bili in kam gremo,« je o razlogih za izbiro tematike povedala ustanoviteljica društva za umetnost plesa Harlekin Ana Vovk Pezdir. SINTIJA JURIČ z evolucijo razvil zavestno in zapleteno obliko gibanja. Ta presega osnovne nagone in postane sredstvo izražanja čustev, zgodb in idej. Zahtevna tematika Tematiko zimske pro- dukcije je Vovk Pezdirjeva mentoricam plesnih skupin predstavila že konec lanske- ga poletja, zato so imele po njenih besedah dovolj časa, da o njej dobro premislijo. »Najprej je bilo nekaj nepri- čakovanih pogledov, ampak kolegice mentorice so se za- grizeno lotile tematike, ki so jo razumele vsaka po svoje, in tako ustvarile koreografije, s katerimi sem bila zelo za- dovoljna,« je povedala Vovk Pezdirjeva. Na odru se je zvrstilo pri- bližno 80 plesalcev. Predšol- ske skupine in pripravnice so nastopile pod vodstvom Tanje Verglez, sodobni ples poučujeta Nikita Omerzu (ki je s plesalci pripravila tokra- tni nastop) in Iza Skok, ki bo pripravila produkcijo ob koncu šolskega leta. Baletne skupine je vodila Lara Maher, modern Andreja Šraj. S pro- dukcijo so se tako v Harleki- nu, ki v letošnjem šolskem letu obeležuje 50-letnico ko- reografskega in plesno-peda- goškega dela, želeli pokloniti človekovemu ustvarjalnemu duhu in njegovemu prizade- vanju, da gibanje spremeni v nekaj, kar povezuje, navdihu- je in presega meje vsakdana. Tudi tokrat v Žalcu Zimsko produkcijo so v Harlekinu tudi letos pripra- vili v Žalcu, saj kot pravi Vovk Pezdirjeva, v Celju za tako veliko plesno produkci- jo nimajo na voljo primerne dvorane. »Nekaj časa smo imeli produkcije tudi v Šen- tjurju, ampak je tamkajšnji oder premajhen. Celjskega gledališča ne dobimo, Celj- ski dom je prilagojen glas- benim prireditvam. V Žalcu smo zdaj že stalni gostje, saj je tamkajšnja dvorana vsaj malo amfiteaterske oblike, da lahko gledalec z vsakega sedeža vidi na oder. To zelo pogrešamo v Celju, ampak smo zelo zadovoljni z lepim sprejemom in dogovori v Žalcu, ki so vedno profesio- nalni,« je poudarila. Po končani zimski produk- ciji so v Harlekinu hkrati od- prli tudi vpis za nove člane. Kot je povedala Vovk Pezdir- jeva, plesne programe nudijo za več skupin, ki se razliku- jejo po starosti in plesnem predznanju, še posebej bodo veseli predšolskih otrok in ti- stih iz prve triade. Foto: Edi Einspieler Konjičani so ponosni na svojo soobčanko, balerino Monjo Obrul. (Foto: M. Nareks) V Celju kmalu nov bralni klub Osrednja knjižnica Celje bo konec januarja začela nov projekt. Vzpostavila bo bralni klub, s katerim bo spodbujala bralno kulturo in družabno sodelovanje na podlagi izmenjave mnenj o literarnih delih. Sodelujoči bodo brali od klasike do sodobnih uspešnic in romanov, poezije, dramatike, včasih tudi kakšen strip, je pojasnil Filip Zule iz celjske knjižnice, ki bo klub tudi vodil. Prvo srečanje bo 30. januarja ob 17.30 v predavalnici Glasba-film v Osrednji knjižnici Celje. »Bralci boste imeli priložnost, da boste razvili svoje kritično mišljenje in analitične sposobnosti s skupinsko razpravo, delili svoja mnenja o knjigah, avtorjih, literarnih žanrih in temah ter se povezali z drugimi člani knjižnice in širili obzorja z literaturo,« je zapisal Filip Zule. Kot je dejal, bo bralni klub občasno gostil tudi kakšnega pisatelja ali pesnika, ki bo predstavil svoje delo. »Občasno bom pripravil tudi presenečenje, ki bo povzdignilo našo bralno izkušnjo,« je dodal. Prva knjiga, ki jo bodo bralci obravnavali, je roman Normalni ljudje irske pisateljice Sally Rooney, ki je požel velik mednarodni uspeh. LJ Prvo srečanje bralnega kluba bo 30. januarja v Osrednji knjižnici Celje. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 3, 16. januar 2025 NAŠA TEMA Bolj kot zaobljube so pomembni cilji, ki so začrtani kadarkoli Naj bodo cilji celo leto smiselni Prehod v novo leto je za marsikoga čas zastavljanja zaobljub in novih ciljev. Vadbeni centri imajo v tem času več obiska – zaradi zaobljub ljudi o izgubi kilogramov. Bolj kot zaobljuba je pomemben cilj, ki je lahko začrtan kadarkoli. A če je ta nerealno postavljen in če v človeku ni dovolj notranje spodbude, volja človeka upade v prvih štirinajstih dneh. »Obdobje prvih štirinajstih dni je najtežje, saj možgani ustvarjajo novo navado in nove povezave. Prilagajanje na nove spremembe traja povprečno tri tedne, šele nato je lažje. Ljudje se moramo izprašati, ali je nek čas, ko uvajamo spremembe, res obdobje, ki je pravo za nas. Na spremembe moramo biti namreč pripravljeni, v sebi moramo to pripravljenost tudi začutiti,« pravi psihologinja Tanja Peček. A ne gre le za cilje in zaobljube, življenje prinaša različne preizkušnje. Tudi težje in navidez nerešljive. Kako se utrditi, da bomo lažje prebrodili tudi težje izzive ali stisko, ki nam bo morda prekrižala življenjsko pot? Odgovor je v smislu, ki ga iščemo vse življenje, v notranji moči. Kdaj smo zaradi razočaranja nehali verjeti v svoje sanje, se sprašuje psihologinja: »Če bi otroci obupali kot odrasli, se ne bi nikoli naučili hoditi, saj bi pri vsakem padcu odnehali …« SIMONA ŠOLINIČ, BARBARA FURMAN Več druženja, manj dela in več branja Največ zaobljub ali ci- ljev, ki si jih ljudje za- damo ob prehodu v novo obdobje, je povezanih z zdravim življenjskim slo- gom. Izguba odvečne teže je na prvem mestu. Da je to najpogostejši cilj ob no- vem letu, kažejo številne ponudbe vadbenih cen- trov, ki za novo leto ponu- jajo tudi posebne akcije. Podatki kažejo, da se Slo- venci radi gibamo, pribli- žno 82 odstotkov moških se enkrat na teden ukvarja s telesno dejavnostjo, med ženskami je ta odstotek ne- koliko višji. To so podatki Statističnega urada Repu- blike Slovenije za leto 2022. Kljub željam o izgubi tele- sne teže podatki kažejo, da je tisto leto slovenski moški v povprečju tehtal 85,7 kg, kar je kilogram več kot pet let prej. Tudi pri ženskah se je povprečna teža med leto- »Skoraj ne mine dan, da se ne bi povzpela na bližnji hrib. Najraje pešačim sama. Hodim zelo hitro. Ob vrnitvi grem pod tuš in se počutim povsem prerojeno. Res je dober občutek, ko veš, da si naredil nekaj dobrega zase.« Marinka Ferlič uspešno ohranja želeno telesno težo. (Foto: Nik Jarh) A vsem enaindvajsetim sodelujočim v akciji Huj- šajmo z Novim tednikom in Radiem Celje leta 2010 ni uspelo spremeniti nači- na življenja. »Čeprav smo vsi shujšali – skupaj smo izgubili približno 300 ki- logramov – nekateri po trimesečni akciji niso bili dovolj motivirani, da bi nadaljevali zdrav način ži- vljenja. Vrnili so se k usta- ljenim navadam, zato so se sčasoma ponovno zredili,« pojasni Marinka, ki je 34 let delala kot pomočnica vzgojiteljice v Vrtcu Šen- tjur. Sprememba je odločitev Pravi, da so bili v trime- sečni akciji deležni števil- »To je bila ena mojih najboljših odločitev« »Ko mi je tehtnica pokazala 91 kilogramov, sem rekla, da je čas za korenito spremembo. Zanjo ni nikoli prepo- zno,« poudarja upokojena Marinka Ferlič iz Prožinske vasi. Pred 15 leti je v akciji naše medijske hiše izgubila 22 kilogramov, v svoj jedilnik je vnesla več zdravih živil in v vsakdan več gibanja. Skoraj vsak dan se povzpne na bližnji hrib. Zdrav način življenja ohranja še danes. »To je bila zagotovo ena najboljših odločitev v mojem življenju, ki je najprej terjala neomajno notranjo moč, vztrajnost in disciplino, potem je prerasla v način življe- nja, ki mi prinaša dobro počutje in osebno zadovoljstvo,« poudarja vitalna babica štirih vnukov. nih nasvetov strokovnjakov za prehrano in telesno vadbo, predaval jim je tudi klinični psiholog, saj vsaka korenita sprememba navad zahteva psi- hično moč oziroma stabilnost. »Strokovnjaki so nam poleg znanja nudili tudi motivacijo. Drug drugega smo spodbujali in se veselili uspehov pri pre- obrazbi. Vsaka sprememba je odločitev, ki na začetku zahte- va samodisciplino in sčasoma preraste v navado. Med nami so se spletla prijateljstva. V posebej lepem spominu so mi ostali naši pohodi v naravi. Akcija je bila v prijetnem in po- zitivnem vzdušju. Komaj sem čakala dan v tednu, ko smo se sestali,« se spominja sogovor- nica. Hkrati se strinja s starim pregovorom: »Jem, da živim. Ne živim, da jem.« Čeprav je od takrat minilo več let, je z nekaterimi ude- leženci ohranila stike. Pred časom se je porodila zamisel, da bi se junija, ko bo minilo 15 let od konca akcije, ponov- no srečali. »Želim si, da bi se povabilu odzvali vsi, tudi ti- sti, ki so nam pomagali s stro- kovnimi nasveti. Pred dnevi sem se pogovarjala s Tatjano Škornik Tovornik z NIJZ Ce- lje, ki se je pošalila, da bo s seboj prinesla tehtnico. In sem ji rekla, da to sploh ni slaba zamisel. Morda bi koga, ki je pridobil dodatne kilo- grame, spodbudila, da bi do srečanja uspel izgubiti vsaj nekaj odvečne telesne teže. Do takrat je še pet mesecev.« Vsak dan na bližnji hrib Marinka pravi, da je za zdravo in zadovoljno življe- nje zelo pomemben pozitiven pogled. »Ključnega pomena je, kakšne so naše misli. Zato se rada družim z zadovoljni- mi in veselimi ljudmi. Tistih, ki samo tarnajo in so črnogle- di, se raje izogibam.« Njeni mož ter hči in sin z družinama so veseli njene spremembe. »Toda zato niso prikrajšani za kulinarične dobrote, ki jih še vedno rada pripravljam. Sladice me niso nikoli mikale, mesne dobrote pač. Priznam, da se tu in tam pregrešim. A najpomembneje je, da je na jedilniku razno- vrstna hrana, ki jo uživam v manjših količinah kot nekoč. Tako uspešno vzdržujem težo, ki sem jo pridobila ob koncu akcije,« pojasni in doda, da z možem ohranjata vitalnost tudi z delom okoli hiše in v vi- nogradu. »Skoraj ne mine dan, da se ne bi povzpela na bližnji hrib. Najraje pešačim sama. Hodim zelo hitro. Ob vrnitvi grem pod tuš in se počutim povsem prerojeno. Res je dober občutek, ko veš, da si naredil nekaj dobrega zase,« še pravi Marinka, ki je bila v sklopu akcije dele- žna tudi nasvetov modne stilistke. Obiskala jo je na domu. Temeljito je pregle- dala njeno omaro z oblačili ter ji svetovala, kako naj jih kombinira. ma 2017 in 2022 nekoliko dvignila, in sicer s 67,9 kg na 68,7 kg. Zaobljube so povezane tudi z manj pitja alkohola ali s prene- hanjem kajenja. Zaradi alkoholne bolezni jeter je namreč lani umrlo 279 prebivalcev in zaradi raka bronhijev ter pljuč 1.187 Slovencev. Med željami, ki so ob prehodu leta še prednja- čile, je tudi več denarja in manj dela … V Slove- niji se število dejansko opravljenih delovnih ur zmanjšuje. Lani so delov- no aktivni običajno delali povprečno 1,3 ure manj na teden kot leta 2008, dejansko pa so opravili 1,6 ure manj. Več ljudi očitno misli resno tudi glede pogostejšega druže- nja s prijatelji. Lani je bilo v Sloveniji 93 odstotkov ljudi, ki so se vsaj enkrat na mesec družili s prija- telji ali sorodniki. To je za 10 odstotnih točk več kot pred desetimi leti in za 25 odstotnih točk več kot med epidemijo. Eden od ciljev pri marsikom je tudi več branja. Pozitivno je, da je bilo v slovenskih knjižnicah lani izposoje- nih skoraj 20 milijonov enot knjižničnega gradi- va. V knjižnicah so imeli več kot 8 milijonov obi- skov, kar pomeni, da jih je posamezen član pov- prečno obiskal več kot 19-krat. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 3, 16. januar 2025 NAŠA TEMA »Bolj kot so načrti poveza- ni s smislom in začuteni v globini in bolj kot je človek v stiku s tem smislom, bolj je notranje motiviran in načrte lažje udejanji. To prinese ob- čutek miru in zadovoljstva, ko je cilj dosežen. Kajti če cilji niso povezani s pristni- mi željami, smo razočarani. Pomemben je razmislek, kaj je smisel tega, kar počnemo, in kaj želimo doseči. Začetnik logoterapije Viktor Frankl je izpostavil, da smo ljudje pre- več obremenjeni s tem, kaj pričakujemo od prihodnosti. Osredotočeni moramo biti na »zdaj«, na to, kaj življenje pričakuje od nas, kar daje več možnosti ustvarjanja priho- dnosti. Morda bi bilo dobro razmisliti o področjih svoje- ga življenja, kje sledimo sebi, kje »živimo sebe« ali udeja- njamo tisto, kar želimo. Ali to počnemo, ker nas je strah, da ne zmoremo drugače in zato, ker so generacije pred nami počele enako ali podobno … Včasih so pričakovanja velika, a se ne uresničijo. Zakaj je razočaranje takrat večje? Ker je odvisno od energi- je, ki jo vložimo v to, da se nekaj uresniči. Če se potru- dimo in globoko čutimo ter verjamemo v nekaj, je razo- čaranje lahko večje, če nam ne uspe. A če uspe, je večje veselje. Torej je smiselno, da se osredotočimo na ta del. Marsikdo je razočaran zara- di preteklih izkušenj. Nekdo o nekih zadevah v preteklosti ni spregovoril, izrazil svojih občutkov in zato si ne zaupa, da bi ponovno poskusil. Zara- di tega zamudimo ogromno lepega v življenju. Nekateri pravijo, da se je za nekaj »nesmiselno« tru- diti. Si zastavimo kdaj vpra- šanje, kaj smisel je? Smisel vedno obstaja, je v vsakem trenutku življenja. Zgodi se le, da smo kdaj od njega ločeni, kar ne pomeni, da ga ni. Le v nekem trenutku ga ne zaznamo ali počnemo nekaj, kar ni v skladu z nami. To je spodbuda, da bi neka- tere stvari počeli drugače, raziskovali ali uredili odnose, saj tudi s tem ustvarimo smi- sel. Smisel je v doživljanju občutenj, objemu prijatelja, sprehodu, dihanju, dotiku ali uživanju kosila. Smisel doži- vljamo z akcijo, s kreativno- stjo. Tretja stvar je, kakšna stališča imamo do stvari, ki jih ne morejo spremeniti, ali do minljivosti. Verjamem, da je ljudem, ki so globoko v procesu žalovanja, smisel težko videti. Toda morda je na mestu vprašanje, kako povrniti smisel, kje najti podporo, kaj lahko naredimo. Morda pomagamo komu in tudi sebi s tem polepšamo življenje. Smisel je ključna motivacijska sila. Bi se ob zastavljanju na- črtov morali zavedati, kaj OB ROBU SIMONA ŠOLINIČ Zaobljube so danes skomercia- lizirane, vanje nas silijo številni ponudniki različnih storitev, ki kot volkovi čakajo, da bomo ob novem letu spremenili navade. Kakšni so kaj vaši cilji? Cilji ponavadi uspejo, zaobljube malo manj. Z besedami psihologinje odpiramo širše razmišljanje o razmišljanju o ciljih. Da, prav ste prebrali. Nismo se zmotili. Ali kdaj pomislite, kako razmišljate o svoji prihodnosti? Cilj ni vezan na novo leto, ampak na celotno življenje. Če je notranja spodbuda močna, uspe. Če je postavljen pravilno, prav tako. Ali je torej cilj shujšati za 20 kilo- gramov ali bi moral biti cilj zdrav način življenja in bi kilogrami sami splahneli? Kaj če bi si vsi postavili nekoliko drugačne cilje? Na primer več objemov in empatije, več stika v živo in manj virtualnosti, več ljubezni in manj obsojanj, več pomoči sočloveku in manj obračanj od situacij, ki potre- bujejo naš odziv, večja skrb za svojo dušo, več notranjega pogovora s seboj in več časa za ljudi, ki nas potrebujejo. Kot je dejala sogovornica v intervjuju: »Vsaka spre- memba se začne v nas in v odnosu do sebe in ljudi, ki jih srečamo. Če postanemo takšni, kot želimo, da so drugi do nas, se bo družba začela hitro spreminjati.« Preberimo ponovno. Cilj: postati boljši človek Cilj mora biti: MERLJIV (točno določen) DOSEGLJIV (realen glede na sposobnosti, sredstva in čas) REALISTIČEN (skladen z vrednotami) ČASOVNO OPREDELJEN (z jasnim rokom) ZAPISAN OVREDNOTEN »Hvaležnost je vezana na sedanjost in to nam pomaga ustvarjati želeno prihodnost. Delujemo tako, kot se počutimo, vemo, da so naša čustva povezana z mislimi. S hvaležnostjo privabimo v življenje boljše situacije, vidimo rešitve, ki jih drugače morda ne bi.« Psihologinja in logoterapevtka Tanja Peček iz Socia - Večgeneracijskega centra Celje: »Pomembno je tudi odpuščanje sebi in drugim. Nikoli ne gremo toliko od sebe, da se ne bi mogli vrniti nazaj k sebi. Tudi v najtežjih izkušnjah lahko najdemo smisel. Kot je dejal Viktor Frankl: ›Iz ruševin se najlepše vidijo zvezde.‹« (Foto: Andraž Purg) Ob načrtih ne pozabimo na sedanjost in hvaležnost »Sprememba pri prehranjevanju, prenehanje pitja alkohola ali kajenja … so oblike vedenja, ob katerih ljudje začutimo tudi manj prijetna čustva. In ta pridejo na površje, če neko navado odstranimo. Zato so priporočljivi načrti, vaje in tehnike, ki pomagajo, da lažje obvladamo te manj prijetne občutke. Pomembno je, ali verjamemo in čutimo, da nam bo sprememba uspela in da bomo zmogli. Tudi zaupanje vase je ključno,« pravi psihologinja in logoterapevtka Tanja Peček iz Socio - Večgeneracijskega centra Celje. Opozarja na pasti odločitev za nenadne spremembe in predvsem na to, da mora človek poleg načrta spremembe osmisliti. daje človeku občutek izpol- njenosti in vrednosti? Ljudje imamo v sebi vse odgovore, ki jih potrebujemo. Ob vprašanjih, kaj nam je po- membno, kaj želimo, kaj je tisto, kar izhaja iz naših glo- bin, kaj nam sporoča notranji glas, in ob udejanjanju tega je občutek vrednosti in izpol- njenosti drugačen. Eden od »izzivov« Slovencev je, da se včasih ukvarjamo z drugimi in da občutek vrednosti teme- lji na primerjavah z drugimi. Zato bi bilo dobro preveriti, kako se pogovarjamo s seboj. Vredni smo že, ker živimo, di- hamo. Skrb zase tudi ustvarja našo vrednost. Nekdo ne zna biti sam 30 minut in pravilno dihati, si dovoliti biti nežen in prijazen do sebe, kot je do ljudi, ki ji ima rad. Izpolnje- nost in vrednost sta povezani z odnosom do sebe, z odloči- tvijo, katere misli bomo kre- pili, katere opuščali. Ob tem omenjam prispodobo, ko je poglavar plemena razložil, da sta v vsakem človeku dva volka. Prvi predstavlja vse slabo, drugi vse dobro. Kateri volk bo zmagal, je odvisno od tega, katerega človek hrani. Govorite o vrednotah? Ka- kšno vlogo imajo, ko govori- mo o naši prihodnosti? Splošni problem je, da sko- raj ne razmišljamo več, niti o tem, kaj bi radi v življenju, saj je veliko motilcev, aplika- cij, telefonov in načinov, ki odvračajo pozornost od raz- mišljanja o čemerkoli, tudi o vrednotah. Veseli me, da ven- darle srečujem posameznike ali skupine, ki imajo vizijo, kako svet narediti lepši. Ve- likokrat slišim tudi, da mladi ne razmišljajo o vrednotah. To ne drži! Njihove vrednote so nekoliko drugačne, toda pri svojem odnosu do ekolo- gije in sveta so močnejši od starejših. Ni nujno slabo, če je vrednota nekoga zaslužek, toda če je to edina vrednota, nastane problem. Šele ob upoštevanju vseh vrednot, ki so v skladu z nami, zmo- žnostmi in naravo, lahko uživamo. Za to je včasih tre- ba spremeniti prepričanje ali vzorec razmišljanja. Kakršne vrednote imamo, takšen svet ustvarjamo. Mladi nas torej lahko ve- liko naučijo? Rada delam z njimi, so od- prti, iskreni in pripravljeni na spremembe. Dovolijo si ču- titi, medtem ko smo starejši ujeti v vzorce ali nas je življe- nje večkrat vrglo na tla in zato težje najdemo upanje. Mladi zelo intenzivno čutijo, kaj se dogaja, kaj v družbi ni dobro, kaj bi moralo biti drugače. Oni bodo spreminjali ta svet, zato morajo ohraniti globok odnos in voljo do življenja. Imajo konkretne in spošto- vanja vredne vizije. Naučiti se morajo le, kako biti s seboj in s svojimi čustvi brez obso- janja, kako sprejemati sebe in kako obvladovati manj prijetna čustva. Učenje ob- vladovanja težjih čustvenih stanj in njihovo izražanje na sprejemljiv način bi morala biti nujno vključena v šolski sistem. Pravzaprav bi se mo- rale tega naučiti vse genera- cije. Pogosto imajo mladi že vizijo in odgovore ali načine, kako priti do njih, potrebuje- jo le nekoga, ki jih resnično posluša in sliši ter jim da mo- žnost, da se izrazijo v varnem in sprejemajočem okolju. To je neprecenljivo darilo, ki ga lahko damo otrokom, vnu- kom, nečakom … Kaj pa pogled nazaj in ovrednotenje preteklosti pri zastavljanju svojih na- črtov? Smo hvaležni za to, kar smo že dosegli, ali na to pozabimo? Hvaležnost je ključ. Z njo spoznamo to, kar že imamo, z njo smo srečnejši in zado- voljnejši. Priporočam tehniko zapisovanja stvari ali izzivov, ki jih je kdo premagal in za katere je hvaležen. Če ima oseba ta seznam vedno pri sebi, je to lep način vpogle- da v preteklost. Ko govorimo o zdravljenju generacijskih travm, uvidimo, koliko moči se skriva v naših prednikih, kaj vse so ustvarili in zmogli. To je uvid v naše korenine, na katerih lahko gradimo. Na drugi strani težke travmatske izkušnje, o katerih nismo zmogli govoriti in jih prede- lati, ostanejo ujete v nas, zato je dobro, da jih pogledamo, spustimo in poiščemo način, kako naprej. Nezdrav odnos s preteklostjo ima negativen učinek na prihodnost. Izpo- stavila bi, da je temelj v se- danjosti … … v »tukaj in zdaj«? Da. V tem trenutku ustvar- jamo drugačne izkušnje. Od- nos do sebe mora biti poln ljubezni in sprejetosti, ki si ju želimo v prihodnosti, če nam morda v preteklosti nista bili dani. Ljudje se ukvarjamo s preteklostjo in prihodnostjo, a pozabimo na sedanjost. Ob- staja veliko tehnik čuječnosti, ki ohranjajo zdrav odnos do preteklosti in prihodnosti, vendar so osredotočene na opazovanje sedanjosti brez sodbe in na občutke. Tako zdravimo svojo preteklost. Čuječnost je koristna za živčni sistem, za fi zično in duševno zdravje. Naredimo nekaj gibov in smo osredo- točeni na občutke, spijemo vodo in požirke občutimo ali pa smo pri kosilu in okušamo hrano, namesto da imamo v rokah telefon. Vse nas prize- mlji in uravnovesi. Ko se od- daljujemo od tega trenutka, izgubljamo pomemben vidik zdravljenja. Naključnih dogodkov, ki so lahko veseli ali žalostni, pa ne načrtujemo. Kako te življenjske preizkušnje bo- lje prebroditi? Človek naj gradi življenje tako, da je sebi najboljši pri- jatelj, ne sovražnik. Naj ima prijatelje, ki so mu opora, ga spodbujajo in v njem vidijo lepe stvari. Vse to prinaša od- pornost v kriznih situacijah. Ljudi bi spodbudila k ustvar- janju zadovoljstva s pomočjo drugemu, da tudi tako posta- ne najboljša različica sebe. Pomagajo tudi čuječnost, redna hoja v naravo, dovolj spanca, pravilna prehrana. Ko se ljudje znajdemo v zelo težki izkušnji, je pomembno, da čim prej poiščemo podporo. Mi- sel, da lahko zmoremo vse sami, je iluzija, ki za človeštvo ni- koli ni veljala. Lju- dje smo vedno pre- živeli v skupnosti. Človeštvo je zelo odporno, marsikaj je preživelo. Načinov pomoči in tehnik za soočanje z izzivi je veliko v primerjavi s preteklostjo. Ve- čina ljudi je odprta, govorijo o čustvih, jih predelujejo, kar je izredno zdravilno. Ko v težkih življenj- skih izzivih začutimo, da ne zmoremo sami, poiščemo pomoč, ker je na voljo. Spregovori- ti o tem, kaj se dogaja v nas, sprejeti svoja čustva, se ne ob- sojati in biti »tu in zdaj« tudi z manj prijetnimi čustvi – vse to prinaša pozitivne spremembe. T udi skrb za duševno zdrav- je bi morala biti cilj. Ljudje predolgo čakajo, preden po- iščejo pomoč, čeprav obstaja. Nasvet? Dovoliti si moramo spreje- ti pomoč. Nekateri menijo, da lahko vse storijo sami, da pomoči ni ali da je predraga. Starejši so včasih mislili, da sprejetje pomoči kaže šibkost in ranljivost. Kdorkoli poišče pomoč, ve, da je to odraz notra- nje moči, ne šibkosti. Logotera- pevtka Cvijeta Pahljina je usta- noviteljica zaupnega telefona Samarijan in Sopotnik. Klic na številko 116 123 je brezplačen. Prostovoljci človeku v stiski ve- dno prisluhnejo. Obstaja veliko drugih številk za pomoč. Tudi Socio - Večgeneracijski center Celje, ki ga fi nancirata Evropski socialni sklad in občina, nudi brezplačne dejavnosti in psiho- loška svetovanja. Vir pomoči so društva za razvijanje čuječnosti. Znotraj zdravstva nudijo dobro pomoč centri za krepitev zdrav- ja in centri za duševno zdravje, NIJZ v programu Posvet nudi brezplačna svetovanja v sti- ski. Velikokrat človeku v stiski pomoč predstavljajo ljudje, ki so jim blizu. Tudi skupine za samopomoč so dragocene, saj ljudje vidimo, da nismo sami in da se stiska ne zgodi samo nam. Dovoliti si je treba o tem govoriti, slišati tudi zgodbe drugih. Vsak človek je vreden, da sprejme pomoč, ne glede na to, koli- kokrat je padel! SPECIFIČEN (jasno opredeljen) Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 3, 16. januar 2025 NAŠA TEMA Bolj kot zaobljube so pomembni cilji, ki so začrtani kadarkoli Naj bodo cilji celo leto smiselni Prehod v novo leto je za marsikoga čas zastavljanja zaobljub in novih ciljev. Vadbeni centri imajo v tem času več obiska – zaradi zaobljub ljudi o izgubi kilogramov. Bolj kot zaobljuba je pomemben cilj, ki je lahko začrtan kadarkoli. A če je ta nerealno postavljen in če v človeku ni dovolj notranje spodbude, volja človeka upade v prvih štirinajstih dneh. »Obdobje prvih štirinajstih dni je najtežje, saj možgani ustvarjajo novo navado in nove povezave. Prilagajanje na nove spremembe traja povprečno tri tedne, šele nato je lažje. Ljudje se moramo izprašati, ali je nek čas, ko uvajamo spremembe, res obdobje, ki je pravo za nas. Na spremembe moramo biti namreč pripravljeni, v sebi moramo to pripravljenost tudi začutiti,« pravi psihologinja Tanja Peček. A ne gre le za cilje in zaobljube, življenje prinaša različne preizkušnje. Tudi težje in navidez nerešljive. Kako se utrditi, da bomo lažje prebrodili tudi težje izzive ali stisko, ki nam bo morda prekrižala življenjsko pot? Odgovor je v smislu, ki ga iščemo vse življenje, v notranji moči. Kdaj smo zaradi razočaranja nehali verjeti v svoje sanje, se sprašuje psihologinja: »Če bi otroci obupali kot odrasli, se ne bi nikoli naučili hoditi, saj bi pri vsakem padcu odnehali …« SIMONA ŠOLINIČ, BARBARA FURMAN Več druženja, manj dela in več branja Največ zaobljub ali ci- ljev, ki si jih ljudje za- damo ob prehodu v novo obdobje, je povezanih z zdravim življenjskim slo- gom. Izguba odvečne teže je na prvem mestu. Da je to najpogostejši cilj ob no- vem letu, kažejo številne ponudbe vadbenih cen- trov, ki za novo leto ponu- jajo tudi posebne akcije. Podatki kažejo, da se Slo- venci radi gibamo, pribli- žno 82 odstotkov moških se enkrat na teden ukvarja s telesno dejavnostjo, med ženskami je ta odstotek ne- koliko višji. To so podatki Statističnega urada Repu- blike Slovenije za leto 2022. Kljub željam o izgubi tele- sne teže podatki kažejo, da je tisto leto slovenski moški v povprečju tehtal 85,7 kg, kar je kilogram več kot pet let prej. Tudi pri ženskah se je povprečna teža med leto- »Skoraj ne mine dan, da se ne bi povzpela na bližnji hrib. Najraje pešačim sama. Hodim zelo hitro. Ob vrnitvi grem pod tuš in se počutim povsem prerojeno. Res je dober občutek, ko veš, da si naredil nekaj dobrega zase.« Marinka Ferlič uspešno ohranja želeno telesno težo. (Foto: Nik Jarh) A vsem enaindvajsetim sodelujočim v akciji Huj- šajmo z Novim tednikom in Radiem Celje leta 2010 ni uspelo spremeniti nači- na življenja. »Čeprav smo vsi shujšali – skupaj smo izgubili približno 300 ki- logramov – nekateri po trimesečni akciji niso bili dovolj motivirani, da bi nadaljevali zdrav način ži- vljenja. Vrnili so se k usta- ljenim navadam, zato so se sčasoma ponovno zredili,« pojasni Marinka, ki je 34 let delala kot pomočnica vzgojiteljice v Vrtcu Šen- tjur. Sprememba je odločitev Pravi, da so bili v trime- sečni akciji deležni števil- »To je bila ena mojih najboljših odločitev« »Ko mi je tehtnica pokazala 91 kilogramov, sem rekla, da je čas za korenito spremembo. Zanjo ni nikoli prepo- zno,« poudarja upokojena Marinka Ferlič iz Prožinske vasi. Pred 15 leti je v akciji naše medijske hiše izgubila 22 kilogramov, v svoj jedilnik je vnesla več zdravih živil in v vsakdan več gibanja. Skoraj vsak dan se povzpne na bližnji hrib. Zdrav način življenja ohranja še danes. »To je bila zagotovo ena najboljših odločitev v mojem življenju, ki je najprej terjala neomajno notranjo moč, vztrajnost in disciplino, potem je prerasla v način življe- nja, ki mi prinaša dobro počutje in osebno zadovoljstvo,« poudarja vitalna babica štirih vnukov. nih nasvetov strokovnjakov za prehrano in telesno vadbo, predaval jim je tudi klinični psiholog, saj vsaka korenita sprememba navad zahteva psi- hično moč oziroma stabilnost. »Strokovnjaki so nam poleg znanja nudili tudi motivacijo. Drug drugega smo spodbujali in se veselili uspehov pri pre- obrazbi. Vsaka sprememba je odločitev, ki na začetku zahte- va samodisciplino in sčasoma preraste v navado. Med nami so se spletla prijateljstva. V posebej lepem spominu so mi ostali naši pohodi v naravi. Akcija je bila v prijetnem in po- zitivnem vzdušju. Komaj sem čakala dan v tednu, ko smo se sestali,« se spominja sogovor- nica. Hkrati se strinja s starim pregovorom: »Jem, da živim. Ne živim, da jem.« Čeprav je od takrat minilo več let, je z nekaterimi ude- leženci ohranila stike. Pred časom se je porodila zamisel, da bi se junija, ko bo minilo 15 let od konca akcije, ponov- no srečali. »Želim si, da bi se povabilu odzvali vsi, tudi ti- sti, ki so nam pomagali s stro- kovnimi nasveti. Pred dnevi sem se pogovarjala s Tatjano Škornik Tovornik z NIJZ Ce- lje, ki se je pošalila, da bo s seboj prinesla tehtnico. In sem ji rekla, da to sploh ni slaba zamisel. Morda bi koga, ki je pridobil dodatne kilo- grame, spodbudila, da bi do srečanja uspel izgubiti vsaj nekaj odvečne telesne teže. Do takrat je še pet mesecev.« Vsak dan na bližnji hrib Marinka pravi, da je za zdravo in zadovoljno življe- nje zelo pomemben pozitiven pogled. »Ključnega pomena je, kakšne so naše misli. Zato se rada družim z zadovoljni- mi in veselimi ljudmi. Tistih, ki samo tarnajo in so črnogle- di, se raje izogibam.« Njeni mož ter hči in sin z družinama so veseli njene spremembe. »Toda zato niso prikrajšani za kulinarične dobrote, ki jih še vedno rada pripravljam. Sladice me niso nikoli mikale, mesne dobrote pač. Priznam, da se tu in tam pregrešim. A najpomembneje je, da je na jedilniku razno- vrstna hrana, ki jo uživam v manjših količinah kot nekoč. Tako uspešno vzdržujem težo, ki sem jo pridobila ob koncu akcije,« pojasni in doda, da z možem ohranjata vitalnost tudi z delom okoli hiše in v vi- nogradu. »Skoraj ne mine dan, da se ne bi povzpela na bližnji hrib. Najraje pešačim sama. Hodim zelo hitro. Ob vrnitvi grem pod tuš in se počutim povsem prerojeno. Res je dober občutek, ko veš, da si naredil nekaj dobrega zase,« še pravi Marinka, ki je bila v sklopu akcije dele- žna tudi nasvetov modne stilistke. Obiskala jo je na domu. Temeljito je pregle- dala njeno omaro z oblačili ter ji svetovala, kako naj jih kombinira. ma 2017 in 2022 nekoliko dvignila, in sicer s 67,9 kg na 68,7 kg. Zaobljube so povezane tudi z manj pitja alkohola ali s prene- hanjem kajenja. Zaradi alkoholne bolezni jeter je namreč lani umrlo 279 prebivalcev in zaradi raka bronhijev ter pljuč 1.187 Slovencev. Med željami, ki so ob prehodu leta še prednja- čile, je tudi več denarja in manj dela … V Slove- niji se število dejansko opravljenih delovnih ur zmanjšuje. Lani so delov- no aktivni običajno delali povprečno 1,3 ure manj na teden kot leta 2008, dejansko pa so opravili 1,6 ure manj. Več ljudi očitno misli resno tudi glede pogostejšega druže- nja s prijatelji. Lani je bilo v Sloveniji 93 odstotkov ljudi, ki so se vsaj enkrat na mesec družili s prija- telji ali sorodniki. To je za 10 odstotnih točk več kot pred desetimi leti in za 25 odstotnih točk več kot med epidemijo. Eden od ciljev pri marsikom je tudi več branja. Pozitivno je, da je bilo v slovenskih knjižnicah lani izposoje- nih skoraj 20 milijonov enot knjižničnega gradi- va. V knjižnicah so imeli več kot 8 milijonov obi- skov, kar pomeni, da jih je posamezen član pov- prečno obiskal več kot 19-krat. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 3, 16. januar 2025 NAŠA TEMA »Bolj kot so načrti poveza- ni s smislom in začuteni v globini in bolj kot je človek v stiku s tem smislom, bolj je notranje motiviran in načrte lažje udejanji. To prinese ob- čutek miru in zadovoljstva, ko je cilj dosežen. Kajti če cilji niso povezani s pristni- mi željami, smo razočarani. Pomemben je razmislek, kaj je smisel tega, kar počnemo, in kaj želimo doseči. Začetnik logoterapije Viktor Frankl je izpostavil, da smo ljudje pre- več obremenjeni s tem, kaj pričakujemo od prihodnosti. Osredotočeni moramo biti na »zdaj«, na to, kaj življenje pričakuje od nas, kar daje več možnosti ustvarjanja priho- dnosti. Morda bi bilo dobro razmisliti o področjih svoje- ga življenja, kje sledimo sebi, kje »živimo sebe« ali udeja- njamo tisto, kar želimo. Ali to počnemo, ker nas je strah, da ne zmoremo drugače in zato, ker so generacije pred nami počele enako ali podobno … Včasih so pričakovanja velika, a se ne uresničijo. Zakaj je razočaranje takrat večje? Ker je odvisno od energi- je, ki jo vložimo v to, da se nekaj uresniči. Če se potru- dimo in globoko čutimo ter verjamemo v nekaj, je razo- čaranje lahko večje, če nam ne uspe. A če uspe, je večje veselje. Torej je smiselno, da se osredotočimo na ta del. Marsikdo je razočaran zara- di preteklih izkušenj. Nekdo o nekih zadevah v preteklosti ni spregovoril, izrazil svojih občutkov in zato si ne zaupa, da bi ponovno poskusil. Zara- di tega zamudimo ogromno lepega v življenju. Nekateri pravijo, da se je za nekaj »nesmiselno« tru- diti. Si zastavimo kdaj vpra- šanje, kaj smisel je? Smisel vedno obstaja, je v vsakem trenutku življenja. Zgodi se le, da smo kdaj od njega ločeni, kar ne pomeni, da ga ni. Le v nekem trenutku ga ne zaznamo ali počnemo nekaj, kar ni v skladu z nami. To je spodbuda, da bi neka- tere stvari počeli drugače, raziskovali ali uredili odnose, saj tudi s tem ustvarimo smi- sel. Smisel je v doživljanju občutenj, objemu prijatelja, sprehodu, dihanju, dotiku ali uživanju kosila. Smisel doži- vljamo z akcijo, s kreativno- stjo. Tretja stvar je, kakšna stališča imamo do stvari, ki jih ne morejo spremeniti, ali do minljivosti. Verjamem, da je ljudem, ki so globoko v procesu žalovanja, smisel težko videti. Toda morda je na mestu vprašanje, kako povrniti smisel, kje najti podporo, kaj lahko naredimo. Morda pomagamo komu in tudi sebi s tem polepšamo življenje. Smisel je ključna motivacijska sila. Bi se ob zastavljanju na- črtov morali zavedati, kaj OB ROBU SIMONA ŠOLINIČ Zaobljube so danes skomercia- lizirane, vanje nas silijo številni ponudniki različnih storitev, ki kot volkovi čakajo, da bomo ob novem letu spremenili navade. Kakšni so kaj vaši cilji? Cilji ponavadi uspejo, zaobljube malo manj. Z besedami psihologinje odpiramo širše razmišljanje o razmišljanju o ciljih. Da, prav ste prebrali. Nismo se zmotili. Ali kdaj pomislite, kako razmišljate o svoji prihodnosti? Cilj ni vezan na novo leto, ampak na celotno življenje. Če je notranja spodbuda močna, uspe. Če je postavljen pravilno, prav tako. Ali je torej cilj shujšati za 20 kilo- gramov ali bi moral biti cilj zdrav način življenja in bi kilogrami sami splahneli? Kaj če bi si vsi postavili nekoliko drugačne cilje? Na primer več objemov in empatije, več stika v živo in manj virtualnosti, več ljubezni in manj obsojanj, več pomoči sočloveku in manj obračanj od situacij, ki potre- bujejo naš odziv, večja skrb za svojo dušo, več notranjega pogovora s seboj in več časa za ljudi, ki nas potrebujejo. Kot je dejala sogovornica v intervjuju: »Vsaka spre- memba se začne v nas in v odnosu do sebe in ljudi, ki jih srečamo. Če postanemo takšni, kot želimo, da so drugi do nas, se bo družba začela hitro spreminjati.« Preberimo ponovno. Cilj: postati boljši človek Cilj mora biti: MERLJIV (točno določen) DOSEGLJIV (realen glede na sposobnosti, sredstva in čas) REALISTIČEN (skladen z vrednotami) ČASOVNO OPREDELJEN (z jasnim rokom) ZAPISAN OVREDNOTEN »Hvaležnost je vezana na sedanjost in to nam pomaga ustvarjati želeno prihodnost. Delujemo tako, kot se počutimo, vemo, da so naša čustva povezana z mislimi. S hvaležnostjo privabimo v življenje boljše situacije, vidimo rešitve, ki jih drugače morda ne bi.« Psihologinja in logoterapevtka Tanja Peček iz Socia - Večgeneracijskega centra Celje: »Pomembno je tudi odpuščanje sebi in drugim. Nikoli ne gremo toliko od sebe, da se ne bi mogli vrniti nazaj k sebi. Tudi v najtežjih izkušnjah lahko najdemo smisel. Kot je dejal Viktor Frankl: ›Iz ruševin se najlepše vidijo zvezde.‹« (Foto: Andraž Purg) Ob načrtih ne pozabimo na sedanjost in hvaležnost »Sprememba pri prehranjevanju, prenehanje pitja alkohola ali kajenja … so oblike vedenja, ob katerih ljudje začutimo tudi manj prijetna čustva. In ta pridejo na površje, če neko navado odstranimo. Zato so priporočljivi načrti, vaje in tehnike, ki pomagajo, da lažje obvladamo te manj prijetne občutke. Pomembno je, ali verjamemo in čutimo, da nam bo sprememba uspela in da bomo zmogli. Tudi zaupanje vase je ključno,« pravi psihologinja in logoterapevtka Tanja Peček iz Socio - Večgeneracijskega centra Celje. Opozarja na pasti odločitev za nenadne spremembe in predvsem na to, da mora človek poleg načrta spremembe osmisliti. daje človeku občutek izpol- njenosti in vrednosti? Ljudje imamo v sebi vse odgovore, ki jih potrebujemo. Ob vprašanjih, kaj nam je po- membno, kaj želimo, kaj je tisto, kar izhaja iz naših glo- bin, kaj nam sporoča notranji glas, in ob udejanjanju tega je občutek vrednosti in izpol- njenosti drugačen. Eden od »izzivov« Slovencev je, da se včasih ukvarjamo z drugimi in da občutek vrednosti teme- lji na primerjavah z drugimi. Zato bi bilo dobro preveriti, kako se pogovarjamo s seboj. Vredni smo že, ker živimo, di- hamo. Skrb zase tudi ustvarja našo vrednost. Nekdo ne zna biti sam 30 minut in pravilno dihati, si dovoliti biti nežen in prijazen do sebe, kot je do ljudi, ki ji ima rad. Izpolnje- nost in vrednost sta povezani z odnosom do sebe, z odloči- tvijo, katere misli bomo kre- pili, katere opuščali. Ob tem omenjam prispodobo, ko je poglavar plemena razložil, da sta v vsakem človeku dva volka. Prvi predstavlja vse slabo, drugi vse dobro. Kateri volk bo zmagal, je odvisno od tega, katerega človek hrani. Govorite o vrednotah? Ka- kšno vlogo imajo, ko govori- mo o naši prihodnosti? Splošni problem je, da sko- raj ne razmišljamo več, niti o tem, kaj bi radi v življenju, saj je veliko motilcev, aplika- cij, telefonov in načinov, ki odvračajo pozornost od raz- mišljanja o čemerkoli, tudi o vrednotah. Veseli me, da ven- darle srečujem posameznike ali skupine, ki imajo vizijo, kako svet narediti lepši. Ve- likokrat slišim tudi, da mladi ne razmišljajo o vrednotah. To ne drži! Njihove vrednote so nekoliko drugačne, toda pri svojem odnosu do ekolo- gije in sveta so močnejši od starejših. Ni nujno slabo, če je vrednota nekoga zaslužek, toda če je to edina vrednota, nastane problem. Šele ob upoštevanju vseh vrednot, ki so v skladu z nami, zmo- žnostmi in naravo, lahko uživamo. Za to je včasih tre- ba spremeniti prepričanje ali vzorec razmišljanja. Kakršne vrednote imamo, takšen svet ustvarjamo. Mladi nas torej lahko ve- liko naučijo? Rada delam z njimi, so od- prti, iskreni in pripravljeni na spremembe. Dovolijo si ču- titi, medtem ko smo starejši ujeti v vzorce ali nas je življe- nje večkrat vrglo na tla in zato težje najdemo upanje. Mladi zelo intenzivno čutijo, kaj se dogaja, kaj v družbi ni dobro, kaj bi moralo biti drugače. Oni bodo spreminjali ta svet, zato morajo ohraniti globok odnos in voljo do življenja. Imajo konkretne in spošto- vanja vredne vizije. Naučiti se morajo le, kako biti s seboj in s svojimi čustvi brez obso- janja, kako sprejemati sebe in kako obvladovati manj prijetna čustva. Učenje ob- vladovanja težjih čustvenih stanj in njihovo izražanje na sprejemljiv način bi morala biti nujno vključena v šolski sistem. Pravzaprav bi se mo- rale tega naučiti vse genera- cije. Pogosto imajo mladi že vizijo in odgovore ali načine, kako priti do njih, potrebuje- jo le nekoga, ki jih resnično posluša in sliši ter jim da mo- žnost, da se izrazijo v varnem in sprejemajočem okolju. To je neprecenljivo darilo, ki ga lahko damo otrokom, vnu- kom, nečakom … Kaj pa pogled nazaj in ovrednotenje preteklosti pri zastavljanju svojih na- črtov? Smo hvaležni za to, kar smo že dosegli, ali na to pozabimo? Hvaležnost je ključ. Z njo spoznamo to, kar že imamo, z njo smo srečnejši in zado- voljnejši. Priporočam tehniko zapisovanja stvari ali izzivov, ki jih je kdo premagal in za katere je hvaležen. Če ima oseba ta seznam vedno pri sebi, je to lep način vpogle- da v preteklost. Ko govorimo o zdravljenju generacijskih travm, uvidimo, koliko moči se skriva v naših prednikih, kaj vse so ustvarili in zmogli. To je uvid v naše korenine, na katerih lahko gradimo. Na drugi strani težke travmatske izkušnje, o katerih nismo zmogli govoriti in jih prede- lati, ostanejo ujete v nas, zato je dobro, da jih pogledamo, spustimo in poiščemo način, kako naprej. Nezdrav odnos s preteklostjo ima negativen učinek na prihodnost. Izpo- stavila bi, da je temelj v se- danjosti … … v »tukaj in zdaj«? Da. V tem trenutku ustvar- jamo drugačne izkušnje. Od- nos do sebe mora biti poln ljubezni in sprejetosti, ki si ju želimo v prihodnosti, če nam morda v preteklosti nista bili dani. Ljudje se ukvarjamo s preteklostjo in prihodnostjo, a pozabimo na sedanjost. Ob- staja veliko tehnik čuječnosti, ki ohranjajo zdrav odnos do preteklosti in prihodnosti, vendar so osredotočene na opazovanje sedanjosti brez sodbe in na občutke. Tako zdravimo svojo preteklost. Čuječnost je koristna za živčni sistem, za fi zično in duševno zdravje. Naredimo nekaj gibov in smo osredo- točeni na občutke, spijemo vodo in požirke občutimo ali pa smo pri kosilu in okušamo hrano, namesto da imamo v rokah telefon. Vse nas prize- mlji in uravnovesi. Ko se od- daljujemo od tega trenutka, izgubljamo pomemben vidik zdravljenja. Naključnih dogodkov, ki so lahko veseli ali žalostni, pa ne načrtujemo. Kako te življenjske preizkušnje bo- lje prebroditi? Človek naj gradi življenje tako, da je sebi najboljši pri- jatelj, ne sovražnik. Naj ima prijatelje, ki so mu opora, ga spodbujajo in v njem vidijo lepe stvari. Vse to prinaša od- pornost v kriznih situacijah. Ljudi bi spodbudila k ustvar- janju zadovoljstva s pomočjo drugemu, da tudi tako posta- ne najboljša različica sebe. Pomagajo tudi čuječnost, redna hoja v naravo, dovolj spanca, pravilna prehrana. Ko se ljudje znajdemo v zelo težki izkušnji, je pomembno, da čim prej poiščemo podporo. Mi- sel, da lahko zmoremo vse sami, je iluzija, ki za človeštvo ni- koli ni veljala. Lju- dje smo vedno pre- živeli v skupnosti. Človeštvo je zelo odporno, marsikaj je preživelo. Načinov pomoči in tehnik za soočanje z izzivi je veliko v primerjavi s preteklostjo. Ve- čina ljudi je odprta, govorijo o čustvih, jih predelujejo, kar je izredno zdravilno. Ko v težkih življenj- skih izzivih začutimo, da ne zmoremo sami, poiščemo pomoč, ker je na voljo. Spregovori- ti o tem, kaj se dogaja v nas, sprejeti svoja čustva, se ne ob- sojati in biti »tu in zdaj« tudi z manj prijetnimi čustvi – vse to prinaša pozitivne spremembe. T udi skrb za duševno zdrav- je bi morala biti cilj. Ljudje predolgo čakajo, preden po- iščejo pomoč, čeprav obstaja. Nasvet? Dovoliti si moramo spreje- ti pomoč. Nekateri menijo, da lahko vse storijo sami, da pomoči ni ali da je predraga. Starejši so včasih mislili, da sprejetje pomoči kaže šibkost in ranljivost. Kdorkoli poišče pomoč, ve, da je to odraz notra- nje moči, ne šibkosti. Logotera- pevtka Cvijeta Pahljina je usta- noviteljica zaupnega telefona Samarijan in Sopotnik. Klic na številko 116 123 je brezplačen. Prostovoljci človeku v stiski ve- dno prisluhnejo. Obstaja veliko drugih številk za pomoč. Tudi Socio - Večgeneracijski center Celje, ki ga fi nancirata Evropski socialni sklad in občina, nudi brezplačne dejavnosti in psiho- loška svetovanja. Vir pomoči so društva za razvijanje čuječnosti. Znotraj zdravstva nudijo dobro pomoč centri za krepitev zdrav- ja in centri za duševno zdravje, NIJZ v programu Posvet nudi brezplačna svetovanja v sti- ski. Velikokrat človeku v stiski pomoč predstavljajo ljudje, ki so jim blizu. Tudi skupine za samopomoč so dragocene, saj ljudje vidimo, da nismo sami in da se stiska ne zgodi samo nam. Dovoliti si je treba o tem govoriti, slišati tudi zgodbe drugih. Vsak človek je vreden, da sprejme pomoč, ne glede na to, koli- kokrat je padel! SPECIFIČEN (jasno opredeljen) Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 3, 16. januar 2025 KRONIKA Občanu vrnili denar Poštena najditeljica je na šentjursko policijsko postajo prinesla denarnico, ki jo je našla na ulici v Šentjurju. V denarnici je bila večja vsota denarja. Kot so sporočili šentjurski policisti, je lastnik zelo hitro prišel na policijsko postajo iskat denarnico, ki so mu jo vrnili. JF Poškodoval policista Pijan 21-letnik bežal pred policisti Celjska policista sta v nedeljo nekaj čez drugo uro zjutraj v bližini Vojnika ustavljala voznika osebnega vozila, ki znakov za ustavljanje ni upošteval in je s pospešeno hitrostjo odpeljal v smeri Zadobrove. Poli- cista sta zapeljala za njim in ga ustavljala z modrimi lučmi ter zvočnimi signali, česar ni upošteval. Voznik je zapeljal nazaj na glavno cesto ter nevarno vožnjo nadaljeval v smeri Frankolovega, kamor je bila med- tem napotena tudi patrulja Postaje prometne policije Celje, v katero bi bežeči voznik pri vključevanju na prednostno cesto trčil, če policist ne bi močno zavrl in s tem trčenja preprečil. JANŽE FRIC Voznik je z nezmanjšano hitrostjo vožnjo nadaljeval v smeri Slovenskih Konjic. Pro- metna policista sta zapeljala za njim ter ga z modro lučjo in večkratnimi kratkimi zvoč- ni signali ustavljala, česar ni upošteval in je nadaljeval div- jo vožnjo, nato je nenadoma obrnil in zapeljal nazaj v sme- ri Celja. Pri tem je večkrat vo- zil po nasprotnem smernem vozišču, tudi v nepreglednih ovinkih, skozi križišča je vo- zil z nezmanjšano hitrostjo in storil še več drugih cestnopro- metnih prekrškov. Voznika ustavili s prisilnimi sredstvi V križišču za Višnjo vas so policisti uporabili sredstvo za prisilno ustavljanje, t. i. »stin- ger«. Voznik ga je prevozil in s predrtimi zadnjimi pnevma- tikami nadaljeval vožnjo proti Novi Cerkvi. Zaradi vožnje po platiščih je večkrat trčil v rob- nike. Ko vozilo ni bilo več vo- zno, je v Novi Cerkvi ustavil, nakar sta oba s sopotnikom vsak v svoji smeri pobegnila iz vozila. Policisti, ki so stekli za nji- ma, so ju ves čas pozivali, naj se ustavita, česar nista upo- števala. Ko je policist voznika dohitel, se mu je ta uprl, ga napadel ter ga poškodoval. Pri prijetju sopotnika se je lažje poškodoval še drugi policist. V nadaljnjem postopku so policisti ugotovili, da je 21-letni voznik vozil pod vplivom alko- hola. Alkotest je pokazal, da je imel približno promilo in pol alkohola v krvi. Vozil je tudi brez vozniškega dovoljenja. Stari znanec policije Voznika, ki so ga policisti v preteklosti že večkrat obrav- navali zaradi storitve kazni- vih dejanj in prekrškov, bodo kazensko ovadili zaradi suma Voznik ni upošteval svetlobnih signalov polici- stov. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) storitve kaznivih dejanj ne- varne vožnje in preprečitve uradnega dejanja ali mašče- vanja uradni osebi. Vozilo so mu zasegli. Sopotniku so policisti zara- di nedostojnega vedenja do uradne osebe in zaradi neu- poštevanja zakonitih ukazov uradnih oseb izdali plačilna naloga po Zakonu o kršitvah javnega reda in miru, prav tako so mu izdali plačilni nalog za- radi kršitve določil Zakona o pravilih cestnega prometa. Evropsko tožilstvo preiskuje poskus goljufije z evropskimi sredstvi Evropsko javno tožilstvo v Ljubljani preiskuje poskus goljufi je v zvezi s porabo evropskih sredstev. Dve pod- jetji sumijo, da sta poskušali pridobiti 340 tisoč evrov na razpisu za sofi nanciranje malih sončnih elektrarn, za katere je sredstva prispeval tudi kohezijski sklad. V povezavi s tem so pred dnevi na območju Celja izvedli hišne preiskave. Evropsko javno tožilstvo preiskuje goljufijo v višini 340 tisoč evrov. (Foto: Evropsko javno tožilstvo) Serijsko vlamljanje v avtomate V zadnjem tednu so policisti beležili serijo vlomov v avto- mate s prehranskimi izdelki. Pet na območju Šoštanja, dva na mozirskem območju in dva v Celju. V vseh primerih so storilci odnesli kasete z denarjem. Večjo škodo so povzročili še s poškodovanjem avtomatov. V omenjenih primerih sto- rilci še niso znani. Kot pravijo na policiji, obstaja možnost, da je bilo vlomov še več, ampak zanje niso dobili prijav. Poleg omenjenih letošnjih devetih vlomov v avtomate na ob- močju naše policijske uprave so celjski policisti lani največkrat beležili še vlome v svečomate na pokopališčih, v preteklosti pa so bili pogostejši vlomi v parkirne avtomate. V vseh primerih storilci običajno ukradejo kasete s kovanci, večjo težavo lastnikom povzroča visoka škoda, ki jo storilci povzročijo s poškodovanjem avtomatov. Ta škoda je precej višja od vsote denarja v avtomatu. JF Zaenkrat še neznani storilci so vlomili v več avtomatov. (Foto: zajem zaslona Facebook) Preiskovalci so ugotovili, da sta podjetji na javnem razpisu ministrstva za in- frastrukturo za sofi nancira- nje gradnje malih sončnih elektrarn oddali dve ločeni vlogi. Obe sta se nanašali na isto sončno elektrarno, postavljeno na enem me- stu. Namen te domnevno napačne navedbe je bil izo- gniti se zahtevi za pridobi- tev gradbenega dovoljenja, so sporočili iz Evropskega javnega tožilstva. Elektrarna bi stala na kmetijskem zemljišču Preiskava je pokazala, da osumljenci službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko kot organu upravlja- nja sredstev evropske kohe- zijske politike zavestno niso razkrili ključnih informacij. Sončno elektrarno naj bi na- meravali postaviti na kmetij- skem zemljišču, kjer so tovr- stne postavitve prepovedane, in na območju zavarovane de- diščine, za kar niso pridobili kulturnovarstvenega soglasja. Poleg tega naj bi vlogam pri- ložili ponarejene dokumente, ki bi podkrepili zavajajoče tr- ditve. Organ upravljanja je na podlagi obeh vlog odobril skupno 340 tisoč evrov sred- stev. Vendar jih ni izplačal, ker je pred tem odkril golju- fi jo. V okviru preiskave, ki še traja, so celjski policisti 7 . in 8. januarja izvedli tudi hišne preiskave. JF, STA Še ena drzna tatvina V Koretnem na območju Policijske postaje Šmarje pri Jelšah so policisti po- novno obravnavali drzno tatvino. Neznana storilca, ki sta se predstavila kot predstavnika telekomuni- kacijskega podjetja, sta pri- šla do stanovanjske hiše, v kateri živi starejši občan. Eden je z lastnikom hiše pod pretvezo, da mora na- mestiti novo opremo za op- tiko, odšel v zgornje nadstro- pje in na podstrešje. Drugi je medtem preiskal prostore in ukradel gotovino. Tudi pretekli teden vlomi Konec tedna sta neznanca v Imenem vlomila v stano- vanjsko hišo in ukradla dve ogrlici. Ko se je lastnica vr- nila domov, je na dvorišču opazila neznanca, ki sta stekla do starejšega sive- ga vozila znamke BMW in se odpeljala s kraja.Vlom v stanovanjsko hišo, ki jo la- stnik trenutno prenavlja, so policisti obravnavali tudi v Štorah. Storilec je ukradel več kosov orodja. Policisti Policijske uprave Celje so na šmarskem obmo- čju dva vloma v stanovanjski hiši obravnavali tudi prejšnji teden. V obeh primerih je storilec v hišo vlomil skozi okno. V Globokem je ukra- del gotovino in zlatnino, iz hiše v Šmarju pri Jelšah ni odnesel ničesar. JF Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 3, 16. januar 2025 ŠPORT Z ekipo Jekaterinburga je kot edina Slovenka doslej tri- krat osvojila naslov prvakinje v evroligi (2016, 2018, 2019). Pogosti obiski Celja Fiba je leta 2010 Niko izbra- la za najboljšo mlado igralko Evrope, leta 2012 je bila kot prva »cinkarnarka« izbrana na naboru ameriške profesionalne WNBA-lige (Minnesota Lynx). Za člansko reprezentanco Slo- venije je nastopila na 50 ura- dnih tekmah, med drugim tudi na prvih treh evropskih prven- stvih, na katerih je tekmovala slovenska reprezentanca (2017, 2019 in 2021): »Iz osebnih ra- zlogov sem se letos odločila, da si bom po 13 zaporednih sezo- nah igranja na najvišji evropski ravni vzela leto premora, kar zadeva igranje v tujini. Celje je klub, kjer sem košarkarsko in osebnostno dozorela in iz katerega sem leta 2011 presto- pila k takratnemu evropske- mu prvaku. Tudi ko sem bila na tujem, sem se pred vsako sezono in med vsakim premo- rom rada vračala na treninge v knežje mesto. Odločitev, da bom v drugem delu letošnje sezone s svojimi izkušnjami pomagala številnim mladim košarkaricam Cinkarne, ki so šele na začetku svoje poti, ni bila težka. Izjemno sem vesela tudi, da bom po nekaj letih spet združila moči s trenerjem Da- mirjem Grgićem, ki ima največ zaslug za dosedanje dosežke na moji športni poti,« so bile uvodne misli Nike Barič, ki je že nekaj časa trenirala v dvorani Gimnazije Celje – Center. Svetovni rekord v Podčetrtku Živa Lavrinc je v Parizu osvojila bronasto olimpijsko medaljo. (Foto: SPK) Nika Barič spet v celjskem dresu Najboljša slovenska košarkarica vseh časov Nika Barič bo v nadaljevanju sezone igrala za celjski klub. Zanj je 32-le- tna Trboveljčanka zadnjo tekmo odigrala 13. maja 2011. Nekdanja kapetanka slovenske reprezentance je v evroligi igrala za Spartak iz Moskve, UMMC Jekaterinburg, Dina- mo iz Kurska in nazadnje za poljskega prvaka Polkowice. DEAN ŠUSTER Že dobra štiri leta traja niz neporaženosti košarka- ric Cinkarne Celje v svoji dvorani v ligi Waba. V 11. krogu so povsem nadigrale ekipo Orlovi iz Banjaluke (115 : 69). Polčas so dobile s 64 : 41 in pričakovati je bilo, da bodo nadaljevale s prepričljivo predstavo. Toda v osmi minuti nadaljevanja je bilo 72 : 60. Trener Damir Grgić je zahteval minuto odmora, govoril le nekaj sekund, na parket pa poslal drugo postavo, ki ji je uspel delni izid 27 : 1. Po 20 točk sta dosegli Maja Uranker in Leticia Soares, zelo razpolo- žena je bila tudi kapetanka Ana Nuša Anžič s 16 točka- mi. Še naprej vodi neprema- gana Budučnost, Cinkarna ima na drugem mestu en poraz. Odlična zmes izkušenj in mladosti Pri petnajstih letih se je pri- družila celjski ekipi, na videz krhko dekletce je takoj opozo- rilo nase, v tujino je Nika odšla kot najstnica. Za njo je izjemna športna pot: »Boljše si ne bi mo- gla želeti. Kamorkoli sem prišla, sem tam nekaj osvojila. Rada zmagujem. Ta želja je še ostala v meni. S celjskim klubom naju tako veže ista stvar.« O celjski zasedbi Nika pravi: »Gre za odlično ekipo, ki je zmes tujih igralk, ki so primerno izkušene, in mladih košarkaric, ki so zelo obetavne. Mnoge bodo igrale v tujini. Komaj čakam, da bom odigrala prvo uradno tekmo.« Spet bo delovala s trenerjem Damirjem Grgićem: »Tega sem zelo vesela. Na klubski ravni že zelo dolgo nisva sodelova- la. Upam, da bova spet nizala zmage.« Počaščeni in veseli Vodilni mož celjskega kluba Borut Kop je polaskal naju- spešnejši slovenski košarka- rici: »Izjemno smo veseli in počaščeni, da se je Nika Ba- rič odločila, da bo spet oblekla dres našega kluba in nam po- magala v drugem delu letošnje sezone. Za naša mlada dekleta bo to zagotovo neprecenljiva izkušnja, saj bodo lahko delila slačilnico in igrišče z igralko, ki ima za seboj izvrstno špor- tno pot. To je zagotovo poseb- na ugodnost in verjamem, da bodo naše igralke to obdobje izkoristile na najboljši možen način ter se od Nike marsikaj naučile.« Ne glede na Nikino nesporno kakovost bo trener Damir Grgić moral med vsa- ko tekmo dobro tuhtati, kako razporediti igralni čas med svoje varovanke: »V nobeni športni panogi pri nas se ne zgodi ravno pogosto, da igra- lec ali igralka, ki je bil trikrat evropski prvak in ima za seboj več kot desetletje igranja na najvišji evropski ravni, oble- če dres slovenskega kluba. Mislim, da je Nikina vrnitev v Celje izjemna pridobitev za celotno slovensko in regional- no žensko košarko. Glede na to, da imamo v našem klubu kar nekaj igralk, ki si želijo in sanjajo, da bi dosegle podob- ne rezultate, kot jih je Nika, bo to zanje idealna priložnost, da iz prve roke dobijo dobro- došel nasvet in ustrezno po- moč.« Foto: Andraž Purg Najboljša slovenska košarkarica vseh časov bo pomagala ŽKK Cinkarna Celje Nika Barič se je odločila, da bo na dresu nosila številko devet. Dobro razpoloženje na prvem treningu po uradni novici o podpisu pogodbe Nika Barič še vedno zna »pičiti« vsako nasprotno obram- bo, kar nakazuje tetovaža na desni roki. Začetni in tudi kasnejši uspehi slovenske reprezentance so te- sno povezani z Niko Barič in Damirjem Grgićem. (Foto: arhiv NT) Lokostrelski tabor na Boču za mlade se bo končal s slo- venskim pokalom v poljskem lokostrelstvu in s 3D-tekmo v srednjeveškem Lembergu. »Iz vasi na olimpijske igre« Tekmovanje za pokal Šen- tlok je bilo drugo po vrsti. Podobni tekmi imata Vara- ždin in Sisak. »Mladi so po- membni, saj brez njih ni na- predka in prihodnosti. Ko je Šentlok začel delovati, so bili člani večinoma upokojenci v študijskih krožkih. Danes ima društvo člane vseh sta- rosti. Trikrat na teden vadijo v osnovnih šolah, treningi za odrasle so prav tako trikrat tedensko. Skupaj tako trenu- tno v klubu svoje lokostrel- ske veščine pili približno 70 ljudi. Naš cilj je, da bi nekoč vsaj enega iz te naše vasi, če lahko tako rečem, spravili na olimpijske igre. Želim si in upam, da nam bo to uspelo,« je razmišljal Borut Bevc. Plank zdaj z lokom Predsednik Lokostrelske zveze Slovenije Marjan Ilar je poudaril, da je nedeljsko tekmovanje v Podčetrtku po- sebno, saj so bili tekmovalci od tarč oddaljeni 25 metrov, v dvoranah pa ponavadi zaradi pomanjkanja prostora izvaja- V nedeljo se je v Podčetrtku zbralo 140 lokostrelcev iz Slovenije in Hrvaške. Pred začetkom tekmovanja je predsednik Društva Šentlok Borut Bevc zbrane spomnil, da klub s sedežem na Grobelnem praznuje 30. obletni- co. Društvo bo letos pripravilo še državno prvenstvo za osnovnošolce in srednješolce v Vojniku. jo tekme z razdaljo 18 metrov od tarče. Po njegovem mnenju je lokostrelstvo v naši državi vedno bolj prepoznavno, tudi zaradi klubov in društev, kot je Šentlok. Trenutno imamo 40 klubov s približno dva tisoč tekmovalci. Lokostrelska tek- movanja so skoraj vsak teden. Na zadnjem v Podčetrtku so od predstavnikov Šentloka v raz- ličnih starostnih kategorijah in slogih zmagali Aleks Berden, Tibor Zidanski in Maks Škol- nik, drugi so bili Ajda Fidler, Melanija Zidanski, Zlatko Ula- ga in Branka Kunej, tretji pa Marta Operčkal, Nenad Krivec, Samo Kunej, Tit Kleh Planko, Zarja Aman in Hana Klovar. T ekmoval je tudi Henrik Plank, ki je na paraolimpijskih igrah nastopil kot metalec diska. Svetovni rekord je izboljšala Kamničanka Živa La vrinc. DŠ Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 3, 16. januar 2025 ŠPORT Precejšnja prevetritev pri celjskem nogometnem prvoligašu Nizozemec, Litovec, Francoz in Šved Nogometaše Celja v spomladanskem delu sezone čakajo boji na treh frontah, v državnem prvenstvu, tekmovanju za slovenski pokal in konferenčni ligi. Zbrali so se 9. januarja in se preselili v Umag. DEAN ŠUSTER Tam bodo v soboto odigrali pripravljalni obračun z Osije- kom, ki je tako kot Celje v slo- venski ligi četrti v hrvaškem prvenstvu. Osijek in Široki Po tekmi bo sledila vrnitev v domače okolje. Že v torek se bodo varovanci trenerja Alberta Riere vrnili v hrva- ško Istro, kjer bodo opravili zadnji preizkusni izpit pred nadaljevanjem sezone. 25. V SPOMIN V 75. letu je umrl zelo znan celjski podjetnik in športni delavec Roman Gracer. Rodil se je v trgovski družini tedaj že v Celje priseljenemu očetu Viljemu Gracerju in mami Elizabeti. Po srednji šoli se je lotil raznih poslov. Bil je izjemno uspešen in iznajdljiv. Z vsemi močmi se je na- posled pridružil najprej popoldanski šiviljski obrti svoje soproge Mire, podjetje Miroteks pa se je kasneje razvilo v enega večjih slovenskih proizvajalcev spodnjega perila, ki je bil v devetdesetih letih tudi eden večjih delodajalcev v tekstilni panogi v Sloveniji. Dejaven je bil tudi na drugih področjih. V začetku devetdesetih let je s prijatelji in somišljeniki ustanovil prvi podjetniški klub v Sloveniji, danes klub Zlatorog, malo zatem še 1. Rotary klub v Celju. V obeh je zasedal vodstvene položaje in bil prejemnik najvišjih odlikovanj. Kar 34 let je bil v vlogi predsednika Kegljaškega kluba Celje. Pred časom je dejal, da ne pozna nikogar, ki bi bil v Sloveniji tako dolgo na čelu športnega društva. Njegovo podjetje Miroteks je bilo 14 let pokrovitelj kluba, ki je največje uspehe dosegel pod njegovim vodstvom. Celjska dekleta so nizala največje uspehe ne le na državni ravni, temveč tudi na evropski oziroma svetovni. Športni ribič je bil že od leta 1961 in kasneje tudi ak- tivni vodstveni član v Ribiški družini Celje. Dejaven je bil tudi v nadzornem svetu Poklicne gasilske enote Celje. Zlasti veliko veselja je imel z igranjem golfa in je bil tudi predsednik Golf kluba Žalec. Pogreb na celjskem pokopališču se je začel s skoraj polurno zamudo, kajti vrsta vseh, ki so želeli vstopiti v mrliško vežico, se je vila do glavnega parkirišča. Sledili sta ganljivi izpovedi oziroma slovesi, najprej sina Dejana pred pokopališko stavbo, kar je izvrstno prebrala Mari- jana Kolenko, in hčerke Tine pred grobom. DŠ Roman Gracer (8. februar 1950–6. januar 2025) Nino Noordanus Artemijus Tutiškinas Logan Delaurier-Chaubet Anomnachi Chinasa Chidi Do kod lahko sežejo četrti z olimpijskih iger? Zagreb, Varaždin in Poreč ter danski Herning in norveški Oslo so od torka gostitelji svetovnega prven- stva za rokometaše. Kapetan naše izbrane vrste je Blaž Janc: »Vprašanje o ciljih je zelo nehvaležno. Danska in Francija sta po kakovosti pred drugimi. Potem sledi krog številnih ekip s podobno kakovostjo. To so Slovenija, Hrvaška, Nem- čija, Švedska, Portugalska, Madžarska … Vsaka od teh ekip je lahko tretja ali tudi osma. Naš preboj v nadaljnje tekmovanje iz predtekmovalne skupine je nujen, tako kot je pričakovana tudi naša uvrstitev v četrtfinale. A ne smemo prehitevati. Najbolj pomembna bo vsaka naša naslednja tekma.« Današnji obračun v Zagrebu s Kubo bo ob 18.00. Ob isti uri bo tudi sobotna tekma z Zele- nortskimi otoki, ponedeljkov derbi skupine z Islandijo se bo začel ob 20.30. V naši izbrani vrsti so trije Celjani, Urban Lesjak (Trimo), Tilen Kodrin (Gummersbach) in Blaž Blagotinšek (Flensburg), odpadel pa je Matic Suhole žnik (Loir e t). DŠ Klara najboljša Evropejka v Valenciji Atletinja celjskega Kladivarja Klara Lukan je bila 12. na cestnem teku na 10 kilometrov v Valenciji, bila je najboljša Evropejka. Za tri sekunde je zaostala za lastnim držav- nim rekordom, za tri sekunde je izboljšala rekord Slovenije na pet kilometrov s časom 15 minut in 22 sekund. »V močni konkurenci afriških in evropskih tekačic sem tekmovanje končala kot najboljša Evropejka. Na vmesnem času sem pet kilometrov prečkala v času novega državnega rekorda, ki bo priznan. V prejšnjih dneh sem imela kar nekaj izzivov pri vračanju iz Ugande. Tam sem bila na višinskih pripravah. Leti so zamujali, imela sem tudi nekaj težav s privajanjem telesa po vrnitvi iz Afrike. Vse to je bilo zelo naporno. Ne glede na vse sem leto 2025 tekmovalno začela dobro. Gotovo bom tekla še hitreje,« je sporočila članica celjskega kluba. DŠ januarja se bodo pomerili s Širokim Brijegom, trenutno šestim moštvom na lestvici lige Bosne in Hercegovine. Zelo pisano celjsko zasedbo je najprej okrepil nizozem- ski napadalec Nino Noorda- nus, ki je nazadnje igral za Džiugas v Litvi. S Celjem je podpisal triletno pogodbo. 23-letnik iz Haaga je bil če- trti strelec litovskega prven- stva: »Armandasa Kučisa že poznam, saj sva bila tekmeca v Litvi. Ko sem videl, da mu je v Celju uspel korak naprej in da s prilagoditvijo na višjo ra- ven nogometa ni imel velikih težav, sem dobil motiv, da to lahko storim tudi sam. Celje dosega veliko zadetkov, kar pomeni, da imajo napadalci veliko priložnosti, in k temu želim spomladi prispevati tudi sam.« Zadnji novinec 20-letni Šved Vodstvo Nogometnega kluba Celje je nato potrdi- lo prihode še treh igralcev. Odškodnina za 21-letnega osrednjega branilca, Litovca Artemijusa Tutiškinasa, naj bi znašala 300 tisoč evrov. 189 centimetrov visok nogo- metaš se dobro znajde tudi na levem bočnem položaju. Na posodo do konca sezo- ne in z možnostjo odkupa se je Celju pridružil Logan Delaurier-Chaubet, ki je na- stopal v francoskih repre- zentancah do 16 in 18 let. Pri sedemnajstih letih se je pridružil akademiji Borde- auxa. Po finančnem zlomu kluba je pred začetkom sezone prestopil v Alme- re City. Zadnji novinec pri finančno zelo sposobnem NK Celje je Šved Anomna- chi Chinasa Chidi. 20-letni krilni napadalec je sklenil triletno pogodbo. Foto: NK Celje Klara Lukan (Foto: Peter Kastelic) (Foto: DŠ) Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 3, 16. januar 2025 ŠPORT V Alpski ligi so trenutno drugi, a imajo kar tri tekme manj od vodilne ekipe, RST Pellet Celje pa je deseti med trinajstimi klubi. »V Celju je vedno težko igrati« Navijači obeh moštev – to- krat so bili glasnejši Florijani ob pomoči drugih domačih gledalcev – so več kot pol uvodne tretjine spremljali enakovreden boj, v katerem je za odtenek bilo boljše celo modro moštvo. Nato je sle- dila dvominutna izključitev. A ne zaradi prekrška, tem- več zaradi napačno izbitega ploščka zunaj ograde. To se je v preveliki želji pripetilo Ahmetu Jakupoviću. Gostje so izkoristili prednost igral- ca več na ledu. V 13. minuti drugega dela so Celjani iz- vedli bliskovit protinapad, a so zapravili zelo zrelo prilo- žnost, čez nekaj sekund pa je na drugi strani Jaka Šturm dosegel svoj drugi gol. Ko so knežji oklepniki z 2 : 1 slavili na Jesenicah, so bili gostite- lji objektivno boljši. Se lahko ponovi takšna tekma? Šturm Jeseničani takoj izničili celjsko prednost domačega igrišča v pol nalu DP Celjski hokejisti so na svojem ledu izgubili prvo tekmo polfi nala državnega prvenstva proti Jesenicam s 4 : 1. Pre- senečenja torej ni bilo. Čeprav so Celjani dobili prve tri medsebojne obračune v tej sezoni, najprej prijateljskega, potem pa še dva v Alpski ligi, ki sta štela za redni del slo- venske lige, je bilo jasno, da so veliki favoriti za uvrstitev v fi nale Gorenjci. DEAN ŠUSTER Presenečenja ni bilo. Je možno danes? je odvrnil: »Seveda se lahko. Takrat je vratar Celja odlično branil. Obenem upam, da se takšna tekma ne bo ponovila. Če ne bomo pravi, se lahko hitro kaj zalomi.« Šturm je o torkovem obračunu dodal: »V Celju je vedno težko igrati. Tudi tokrat je bilo tako. Priča- kovali smo pritisk domačinov in ga v prvih desetih minu- tah uspešno odbijali, potem pa smo prvič zadeli. Seveda smo se želeli oddolžiti za dva letošnja poraza.«. Namesto izenačenja kazen v protinapadu Za dopinško kontrolo je bil izžreban oziroma že pred tekmo določen kapetan Ce- lja Jure Sotlar: »Poraz smo že pozabili, dva dni smo imeli za pripravo na drugo tekmo. Storili bomo vse, da bo v Celju tretja tekma v soboto. Moramo se izogniti nespa- metnim prekrškom. Energije imamo dovolj, primanjkuje pa nam izkušenj.« V moštvo trenerja Gala Korena se je vr- nil odlični napadalec Bohdan Panasenko, a se je poznala odsotnost poškodovanih Ju- reta Povšeta, Nika Sečena in Marka Groznika: »Tekma bi se lahko obrnila tudi v našo smer. Ko bi lahko izenačili, smo prejeli še drugi zadetek. Poznala se je naša pozitivna živčnost. Upam, da bomo danes na Jesenicah prikazali več.« Gostujoči strateg Niko Eronen je poudaril: »Opravili smo polovico naloge. Zadovo- ljen sem s tem, kar so prikaza- li naši fantje.« Po zaostanku s 3 : 0 je edini gol za gostitelje v 53. minuti dosegel Gregor Žeželj – v akciji sta sodelovala Miha Logar in Jakob Bernard. Poldrugo minuto pred kon- cem so Jeseničani zadeli še četrtič. Ali lahko ob večni so- dniški naklonjenosti celjskim tekmecem pričakujemo pre- obrat v Podmežakli? Upanje vsekakor obstaja. Sicer bodo igralci RST Pellet Celja zgolj ponovili svoj največji uspeh (3. mesto v državi), že zdaj pa so lahko ponosni, da so si zagotovili nastopanje v celin- skem pokalu. Foto: Andraž Purg Vročekrvni Gregor Žeželj (št. 14) je bil v torek edini strelec ekipe RST Pellet Celje. Priljubljeno metanje ploščkov na ledeno ploskev med drugo in zadnjo tretjino je privabilo veliko število udeležencev. Najbolj spretna in natančna s tribune pri približevanju ploščka sredinskemu krogcu je bila ljubi- teljica celjskega hokeja Hana, ki je nato zavoj pločevink piva po- darila predstavnikom navijaške skupine Florijani. Ko je zavrela kri pred jeseniškimi vrati, je bil zaradi grobosti za dve minuti izključen zgolj Gregor Žeželj. Kapetan Celja Jure Sotlar: »Energije imamo dovolj, primanjkuje pa nam izkušenj.« Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 3, 16. januar 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Larisa Jeknić, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje Kulturne prireditve ČETRTEK, 16. 1. 19.00 Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec Kurja fi zika Predstavitev knjige, z avtorjem Ferijem Lainščkom se bo pogovarjala Jolanda Železnik 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev 21. številke Šaleških razgledov 19.30 Narodni dom Celje Romantična kvinteta z Urško Zupan in Artes Liberales Glasbeni abonma; ob 19.00 predkoncertni pogovor z umetniki 19.30 Kulturni center Laško Koncert laških ansamblov 19.30 Glasbena šola Velenje Empatija glasbe: Solisti EMARS s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije Abonma Klasika in izven 20.00 Gledališče Celje CE dur – Celju dajemo Urbani Ritem: Tokac in Emanuela Koncert za izven PETEK, 17. 1. 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Dr. Josip Jože Potrata Predstavitev knjige avtorja Edvina Planinška SOBOTA, 18. 1. 10.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Kako je lisica dobila zlati rep Lutkovno – igrana predstava, Leja Ita Menard in Gorka Berden 10.00 in 11.30 Dom kulture Velenje Tinko Celinko Kulturni zavod Veliki up, igrana predstava, avtorski projekt 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 11.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Hrestač ob soju sveč Glasbeno baletna pravljica za vse generacije 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Slikar na vasi Ponovitev komedije v izvedbi KPD Kostrivnica; za izven 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega Abonmajska predstava GD Radeče 19.30 Gledališče Celje Nava Semel: Večni otrok Izbirna predstava za abonente in izven 20.00 Športna dvorana Rogatec Matjaž Javšnik in Martina Ipša v Štajerski navezi Stand up večer 20.00 Dvorana centra Nova Velenje Godibodi Selitveni koncert, Abonma Klub in izven NEDELJA, 19. 1. 17.00 Celjski dom Ženske brez fi ltra Komedija 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Posli pod krinko Kriminalna komedija Špas teatra 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Orkester slovenske vojske – komorna zasedba Koncert iz sklopa Glasba na hribu; instrumentalni koncert s solisti PONEDELJEK, 20. 1. 17.30 in 20.30 Dom kulture Velenje Janezi Stand up komedija 18.00 Glasbena šola Velenje Tromboniada Srečanje pozavnistov Slovenije s koncertom TOREK, 21. 1. 19.30 Glasbena šola Velenje Bass Bradd Collective Koncert SREDA, 22. 1. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Zimski čudež Gledališka predstava v izvedbi dijakov GCC; primerno za otroke od 4. do 7. leta 17.00 Galerija Velenje Metafi zika barve, avtorja Wilhelma Heiligerja Javno vodstvo po razstavi bo vodila kustosinja Pavla Jarc 17.30 HOOP knjigarna Stanetova ul. Celje Ples svetlobe Potopisno predavanje Barbare Popit o polarnem siju 18.00 Dom kulture Velenje (N)orkester – koncert (ne)resne glasbe Abonma Mladost in izven 18.15 Celjska kulturnica Hotel Iris Predstavitev knjige avtorice Lili Škornik 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: Reka Savinja nam narekuje življenje Pogovor z dr. Karlom Natkom 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Ženske brez fi ltra Komedija 19.30 Plesni forum Celje Plesni cikel: Grom/ runble Plesna predstava avtorja Bena Novaka Druge prireditve ČETRTEK, 16. 1. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Cel svet Hermanovih prijateljev Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke 17.00 Galerija Velenje Kiparska delavnica za odrasle 19.00 Občinska knjižnica Prebold Veličastnost Himalaje Potopisno predavanje Magde Šalamon PETEK, 17. 1. 16.00 do 19.00 Parkirišče pred gasilskim domom Rimske Toplice Domači kotiček 17.00 Knjižnica Ponikva Ura pravljic 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Kaj je narcizem? Kako ga prepoznati? Predavali bosta Darja Vesel Lazić in Marta Ivič 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Ljubica Erotični triler 21.00 Mladinski center Žalec Karaoke SOBOTA, 18. 1. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Tržnica Laško Tržnica 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Pletenje kitic iz ličja Pletarska delavnica z Vido Antolinc 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Peka žulik Kulinarična delavnica z Brigito Božičko PONEDELJEK, 20. 1. 8.00 Knjižnica Velenje Teden pisanja z roko: Zelena abeceda Vsak dan do 24. 1., z vami bosta Kata Laštro in Vesna Gaber Podhovnik 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre, aktivnosti na prostem 17.30 Osrednja knjižnica Celje Karavane, plov in sum = Uzbekistan z družino Rojc Potopisno predavanje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje TOREK, 21. 1. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 15.00 Osrednja knjižnica Celje Angleški bralni klub z Aniko 17.00 Sončni park, Vila Rožle Velenje Torkova peta: Snežni mož prijateljstva Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Mladinski center Žalec Platno & čopič Likovne delavnice za odrasle SREDA, 22. 1. 7.00 do 9.00 Hiša generacij Laško Kleklanje 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moj dom Hermanova otroška ustvarjalnica 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 15.00 Hiša generacij Laško Ko spomini zadišijo Pisanje z roko 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic Vodila bo Vesna Gaber Podhovnik 17.00 Knjižnica Velenje Prav in narobe v vzgoji: miti, resnice in dileme starševstva Predava Valentina Celestina Jeraj 18.00 Mladinski center Žalec Zvočna kopel z gongi Dobrodelne prireditve TOREK, 21. 1. 18.00 Glasbena šola Velenje Darujmo … osrečimo … sledimo svojim sanjam Dobrodelni koncert Gimnazije Šolskega centra Velenje; denarna sredstva bodo namenjena za pomoč socialno šibkejšim dijakom Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje, Obtežilniki za papir, spre- gledana steklarska dediščina Slo- venije; do nadaljnega, Grb grofov Celjskih in sistem kvaternijev; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do nadaljnjega, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do nadaljnjega Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografi je na steklo; do nadaljnjega Fotohiša Pelikan Celje: fotograf- ska razstava Andreje Ravnak z naslovom Valovanje; do 8. 2. Galerija Zgornji trg Šentjur: Portret duše, razstava del slikar- ja in arhitekta Tadeja Žugmana; do 2. 2. Anina galerija Rogaška Slatina: Aleksander in vurbeški zmaj, razstava ilustracij Vanje Flisa; do 31. 1. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 1. Galerija Velenje: Metafi zika bar- ve, avtorja Wilhelma Heiligerja; do 25. 1. Muzej na Velenjskem gradu: razstava tradicionalnih litovskih slamnatih okraskov; do 19. 1.; Kapela: Jaslice; do 2. 2.; Atrij: razstava ob 30. obletnici Šaleške- ga muzejskega in zgodovinskega društva; do 28. 2., razstava 20. natečaja Praznična voščilnica; do 2. 2.; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skri- nja pravil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do ok- tobra 2025 Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 1. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 1. Podhod Pošta: 1. svetovna vojna v gradivu Muzeja Velenje, raz- stava ob 110. obletnici konca 1. svetovne vojne, do 31. 1. Galerija F-bunker Velenje: foto- grafska razstava Andreje Ravnak, do 28. 1. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 1. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Ustvarjeno doma, razstava tiskovin, zgoščenk in plakatov, ki so izšli v Šaleški dolini leta 2024; do 9. 2.; Pro- menada: Srebrne igre 1984: 40. obletnica zimskih olimpijskih iger v Sarajevu; do 10. 2.; Sim- bolika in izročilo Verigarja, prve slovenske znamke, fi latelistična razstava Marjana Krenčana; do 31. 1. Sončna stena: razstava del 51. Male Napotnikove kiparske kolonije; do 31. 1.; Mladinska soba: Barva, oblika, črta in pika, razstava likovnih del učencev OŠ Gustava Šiliha Velenje; do 31. 1.; Steklena dvojčka: Bralec meseca: Jernej Jelen; do 31. 1.; Otroški oddelek: Barve otroških pravic in dolžnosti. Ustvarjamo za boljši jutri, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 31. 1.; Zima, zima bela, izbor gradiva; do 31. 1.; Zvezdna beletrina za mlade; izbor gradiva; do 31. 1.; Domoznansko razstavišče: Zna- meniti Velenjčan: Gustav Šilih; do 31. 1. Muzej premogovništva Slove- nije Velenje: Vezna soba: Ve- lenjske glinene ploščice – Her- barij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 1.; Črna garderoba: Slike, likovno združenje Čakovec; do 31. 1.; Podzemni del muzeja 1: Pod- zemni Nezemljani – Stane Špe- gel, razstava skulptur; do 31. 1.; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna pro- ga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poredoš in Stojan Špegel; do 31. 1.; Muzejski park: Rudar- ji, fotografska razstava Aleksan- dra Kavčnika; do 31. 1.; 70 let revije Rudar, naslovnica revije skozi leta; do maja 2025 klikni! Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 3, 16. januar 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE TONETA JAKLIČA iz Golobinjeka 16, Planina pri Sevnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem za izražena sožalja, tolažilne besede, objeme, stiske rok, cvetje, sveče in darovane svete maše. Zahvala tudi ZD Planina in dežurni službi Šentjur ter go- spodu Domnu Pušniku, dr. med., za takojšnjo pomoč. Zahvaljujemo se pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba, gospodu Jožetu Vengustu za lepo opravljen cer- kveni obred, gospe Sonji Kranjc za ganljive besede slovesa, pevcem in trobentaču za spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki vas nismo posebej imenovali, a ste v teh dneh sočustvovali z nami. Žalujoči: vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, utihnile so besede tvoje, a med nami ti živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega drage- ga moža, očeta, dedija, brata, svaka, strica in soseda KAREL SALOBIR (29. 6. 1938–20. 1. 2019) Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi »Nikoli ne veš, kdaj koga vidiš zadnjič in nikoli ne preboliš, da tega nisi vedel.« V SPOMIN V ponedeljek, 20.januarja, bo mi- nilo šest let, kar nas je zapustil dragi mož, ati, tast in ata p Umrl je naš upokojeni sodelavec SREČKO FERLEŽ nazadnje je bil zaposlen kot energetik elektro delavnice in medicinskih plinov v sektorju za investicije, preskrbo in vzdrževanje Ohranili ga bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n Smrti Celje Umrli so: Ana MLINARIĆ iz Celja, 92 let, Anton TURN- ŠEK iz Laškega, 85 let, Milka KUČERA iz Celja, 88 let, Sandi ODEB iz Gorice pri Šmartnem, 61 let, Zofi ja RAMŠAK iz Strm- ca nad Dobrno, 89 let, Tone APOTEKAR iz Šmartnega v Rožni dolini, 46 let, Marija Irena ADAMIČ iz Celja, 83 let, Franc ŠKOFLEK z Ložnice pri Žalcu, 83 let, Franc MUSI z Ločice pri Vranskem, 80 let, Marija DOBRŠEK z Blatnega vrha pri Laškem, 93 let, An- gela RIHTER iz Tiroseka pri Gornjem Gradu, 95 let, Cvet- ka BUGARIN iz Celja, 73 let, Jožef OCVIRK iz Celja, 68 let, Roman GRACER iz Celja, 75 let, Elizabeta ZADRAVEC iz Celja, 90 let, Ana KUMER RO- MIH iz Marija Gradca, 94 let, Čedo VUČKOVIĆ iz Celja, 67 let, Martina GROBELŠEK iz Celja, 78 let, Miroslav FLOR- JANC s Polzele, 90 let, Milan LAKNER iz Petrovč, 84 let. Laško Umrli sta: Marija URATA- RIČ iz Laškega, 94 let, Marija PODPEČAN iz Laškega, 88 let. Žalec Umrli so: Enes PAJIĆ iz Žalca, 62 let, Milan PEČAR iz Liboj, 64 let, Filip GORJUP iz Matk, 90 let, Štefanija VR- HOVEC iz Prebolda, 95 let, Elizabeta, Marija LAZNIK iz Miklavža pri Taboru, 90 let, Janez PROHINAR iz Braslovč, 77 let. Velenje Umrli so: Rozina ČANČ iz Velenja, 90 let, Franc PRAPER- TNIK iz Velenja, 83 let, Mateja PODVRATNIK iz Velenja, 53 let, Martin VRTARIĆ iz Vele- nja, 83 let. Poroke Laško Poročila sta se: Sara BOHO- RIČ in Klemen BRATINA, oba iz Celja. STROJI ODDAM DVE ročni motorni kosilnici, sta v okvari, brez- plačno oddamo. Telefon 040 200-320. 13 POSEST KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 OPREMA PRODAM ELEMENT (kredenco) za kuhinjo (kmečko sobo), lepo ohranjen, borov les, velikost 150 x 47 x 187 cm, prodam. Telefon 031 305-784. 12 ZIDAN štedilnik (možno tudi s podaljšanim elementom in pomivalnim koritom) pro- dam. Telefon 031 305-784. 12 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p ZAJCE, mlade, težke približno 3 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, 12 EUR/eden, prodam. Telefon 041 951-527. 15 BIKCE simentalce, težke od 200 do 320 kg, prodam. Telefon 041 906-913. 16 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM JEČMEN prodam. Telefon 051 630-807. 8 DOMAČE rdeče vino, lahko tudi po litrih, pro- dam po ugodni ceni. Telefon 5794-156, 031 533-112. 9 VINO jurka, zelo dobrega okusa in arome, prodam. Telefon 041 208-999. p OSTALO PRODAM DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. 1 SUHA bukova metrska drva prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 851-448. 11 OKNO in balkonska vrata, s ključavnico, alu- minij + les, zelo ohranjeno, (okno 140 x 115 cm, vrata 73 x 200 cm), prodam. Na obeh kosih so tudi notranje žaluzije. Telefon 031 305-784. 12 MESOREZNICO tip 22, elektro pogon, vzvodne škarje, do 1,5 mm, cisterne za vino, 200 l, in šrotar za žito, prodam. Telefon 040 161-786. 10 RAZNO PODIRANJE nevarnih dreves, odvozi, frezanje zaraščenih površin. Telefon 070 711-680. GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega od- reda 49, 3230 Šentjur. p LETNA VSTOPNICA ZA MUZEJ! 15 Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 3, 16. januar 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Larisa Jeknić, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje Kulturne prireditve ČETRTEK, 16. 1. 19.00 Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec Kurja fi zika Predstavitev knjige, z avtorjem Ferijem Lainščkom se bo pogovarjala Jolanda Železnik 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev 21. številke Šaleških razgledov 19.30 Narodni dom Celje Romantična kvinteta z Urško Zupan in Artes Liberales Glasbeni abonma; ob 19.00 predkoncertni pogovor z umetniki 19.30 Kulturni center Laško Koncert laških ansamblov 19.30 Glasbena šola Velenje Empatija glasbe: Solisti EMARS s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije Abonma Klasika in izven 20.00 Gledališče Celje CE dur – Celju dajemo Urbani Ritem: Tokac in Emanuela Koncert za izven PETEK, 17. 1. 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Dr. Josip Jože Potrata Predstavitev knjige avtorja Edvina Planinška SOBOTA, 18. 1. 10.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Kako je lisica dobila zlati rep Lutkovno – igrana predstava, Leja Ita Menard in Gorka Berden 10.00 in 11.30 Dom kulture Velenje Tinko Celinko Kulturni zavod Veliki up, igrana predstava, avtorski projekt 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 11.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Hrestač ob soju sveč Glasbeno baletna pravljica za vse generacije 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Slikar na vasi Ponovitev komedije v izvedbi KPD Kostrivnica; za izven 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega Abonmajska predstava GD Radeče 19.30 Gledališče Celje Nava Semel: Večni otrok Izbirna predstava za abonente in izven 20.00 Športna dvorana Rogatec Matjaž Javšnik in Martina Ipša v Štajerski navezi Stand up večer 20.00 Dvorana centra Nova Velenje Godibodi Selitveni koncert, Abonma Klub in izven NEDELJA, 19. 1. 17.00 Celjski dom Ženske brez fi ltra Komedija 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Posli pod krinko Kriminalna komedija Špas teatra 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Orkester slovenske vojske – komorna zasedba Koncert iz sklopa Glasba na hribu; instrumentalni koncert s solisti PONEDELJEK, 20. 1. 17.30 in 20.30 Dom kulture Velenje Janezi Stand up komedija 18.00 Glasbena šola Velenje Tromboniada Srečanje pozavnistov Slovenije s koncertom TOREK, 21. 1. 19.30 Glasbena šola Velenje Bass Bradd Collective Koncert SREDA, 22. 1. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Zimski čudež Gledališka predstava v izvedbi dijakov GCC; primerno za otroke od 4. do 7. leta 17.00 Galerija Velenje Metafi zika barve, avtorja Wilhelma Heiligerja Javno vodstvo po razstavi bo vodila kustosinja Pavla Jarc 17.30 HOOP knjigarna Stanetova ul. Celje Ples svetlobe Potopisno predavanje Barbare Popit o polarnem siju 18.00 Dom kulture Velenje (N)orkester – koncert (ne)resne glasbe Abonma Mladost in izven 18.15 Celjska kulturnica Hotel Iris Predstavitev knjige avtorice Lili Škornik 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: Reka Savinja nam narekuje življenje Pogovor z dr. Karlom Natkom 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Ženske brez fi ltra Komedija 19.30 Plesni forum Celje Plesni cikel: Grom/ runble Plesna predstava avtorja Bena Novaka Druge prireditve ČETRTEK, 16. 1. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Cel svet Hermanovih prijateljev Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke 17.00 Galerija Velenje Kiparska delavnica za odrasle 19.00 Občinska knjižnica Prebold Veličastnost Himalaje Potopisno predavanje Magde Šalamon PETEK, 17. 1. 16.00 do 19.00 Parkirišče pred gasilskim domom Rimske Toplice Domači kotiček 17.00 Knjižnica Ponikva Ura pravljic 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Kaj je narcizem? Kako ga prepoznati? Predavali bosta Darja Vesel Lazić in Marta Ivič 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Ljubica Erotični triler 21.00 Mladinski center Žalec Karaoke SOBOTA, 18. 1. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Tržnica Laško Tržnica 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Pletenje kitic iz ličja Pletarska delavnica z Vido Antolinc 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Peka žulik Kulinarična delavnica z Brigito Božičko PONEDELJEK, 20. 1. 8.00 Knjižnica Velenje Teden pisanja z roko: Zelena abeceda Vsak dan do 24. 1., z vami bosta Kata Laštro in Vesna Gaber Podhovnik 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre, aktivnosti na prostem 17.30 Osrednja knjižnica Celje Karavane, plov in sum = Uzbekistan z družino Rojc Potopisno predavanje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje TOREK, 21. 1. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 15.00 Osrednja knjižnica Celje Angleški bralni klub z Aniko 17.00 Sončni park, Vila Rožle Velenje Torkova peta: Snežni mož prijateljstva Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Mladinski center Žalec Platno & čopič Likovne delavnice za odrasle SREDA, 22. 1. 7.00 do 9.00 Hiša generacij Laško Kleklanje 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moj dom Hermanova otroška ustvarjalnica 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 15.00 Hiša generacij Laško Ko spomini zadišijo Pisanje z roko 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic Vodila bo Vesna Gaber Podhovnik 17.00 Knjižnica Velenje Prav in narobe v vzgoji: miti, resnice in dileme starševstva Predava Valentina Celestina Jeraj 18.00 Mladinski center Žalec Zvočna kopel z gongi Dobrodelne prireditve TOREK, 21. 1. 18.00 Glasbena šola Velenje Darujmo … osrečimo … sledimo svojim sanjam Dobrodelni koncert Gimnazije Šolskega centra Velenje; denarna sredstva bodo namenjena za pomoč socialno šibkejšim dijakom Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje, Obtežilniki za papir, spre- gledana steklarska dediščina Slo- venije; do nadaljnega, Grb grofov Celjskih in sistem kvaternijev; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do nadaljnjega, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do nadaljnjega Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografi je na steklo; do nadaljnjega Fotohiša Pelikan Celje: fotograf- ska razstava Andreje Ravnak z naslovom Valovanje; do 8. 2. Galerija Zgornji trg Šentjur: Portret duše, razstava del slikar- ja in arhitekta Tadeja Žugmana; do 2. 2. Anina galerija Rogaška Slatina: Aleksander in vurbeški zmaj, razstava ilustracij Vanje Flisa; do 31. 1. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 1. Galerija Velenje: Metafi zika bar- ve, avtorja Wilhelma Heiligerja; do 25. 1. Muzej na Velenjskem gradu: razstava tradicionalnih litovskih slamnatih okraskov; do 19. 1.; Kapela: Jaslice; do 2. 2.; Atrij: razstava ob 30. obletnici Šaleške- ga muzejskega in zgodovinskega društva; do 28. 2., razstava 20. natečaja Praznična voščilnica; do 2. 2.; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skri- nja pravil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do ok- tobra 2025 Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 1. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 1. Podhod Pošta: 1. svetovna vojna v gradivu Muzeja Velenje, raz- stava ob 110. obletnici konca 1. svetovne vojne, do 31. 1. Galerija F-bunker Velenje: foto- grafska razstava Andreje Ravnak, do 28. 1. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 1. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Ustvarjeno doma, razstava tiskovin, zgoščenk in plakatov, ki so izšli v Šaleški dolini leta 2024; do 9. 2.; Pro- menada: Srebrne igre 1984: 40. obletnica zimskih olimpijskih iger v Sarajevu; do 10. 2.; Sim- bolika in izročilo Verigarja, prve slovenske znamke, fi latelistična razstava Marjana Krenčana; do 31. 1. Sončna stena: razstava del 51. Male Napotnikove kiparske kolonije; do 31. 1.; Mladinska soba: Barva, oblika, črta in pika, razstava likovnih del učencev OŠ Gustava Šiliha Velenje; do 31. 1.; Steklena dvojčka: Bralec meseca: Jernej Jelen; do 31. 1.; Otroški oddelek: Barve otroških pravic in dolžnosti. Ustvarjamo za boljši jutri, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 31. 1.; Zima, zima bela, izbor gradiva; do 31. 1.; Zvezdna beletrina za mlade; izbor gradiva; do 31. 1.; Domoznansko razstavišče: Zna- meniti Velenjčan: Gustav Šilih; do 31. 1. Muzej premogovništva Slove- nije Velenje: Vezna soba: Ve- lenjske glinene ploščice – Her- barij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 1.; Črna garderoba: Slike, likovno združenje Čakovec; do 31. 1.; Podzemni del muzeja 1: Pod- zemni Nezemljani – Stane Špe- gel, razstava skulptur; do 31. 1.; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna pro- ga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poredoš in Stojan Špegel; do 31. 1.; Muzejski park: Rudar- ji, fotografska razstava Aleksan- dra Kavčnika; do 31. 1.; 70 let revije Rudar, naslovnica revije skozi leta; do maja 2025 klikni! Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 3, 16. januar 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE TONETA JAKLIČA iz Golobinjeka 16, Planina pri Sevnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem za izražena sožalja, tolažilne besede, objeme, stiske rok, cvetje, sveče in darovane svete maše. Zahvala tudi ZD Planina in dežurni službi Šentjur ter go- spodu Domnu Pušniku, dr. med., za takojšnjo pomoč. Zahvaljujemo se pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba, gospodu Jožetu Vengustu za lepo opravljen cer- kveni obred, gospe Sonji Kranjc za ganljive besede slovesa, pevcem in trobentaču za spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki vas nismo posebej imenovali, a ste v teh dneh sočustvovali z nami. Žalujoči: vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, utihnile so besede tvoje, a med nami ti živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega drage- ga moža, očeta, dedija, brata, svaka, strica in soseda KAREL SALOBIR (29. 6. 1938–20. 1. 2019) Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi »Nikoli ne veš, kdaj koga vidiš zadnjič in nikoli ne preboliš, da tega nisi vedel.« V SPOMIN V ponedeljek, 20.januarja, bo mi- nilo šest let, kar nas je zapustil dragi mož, ati, tast in ata p Umrl je naš upokojeni sodelavec SREČKO FERLEŽ nazadnje je bil zaposlen kot energetik elektro delavnice in medicinskih plinov v sektorju za investicije, preskrbo in vzdrževanje Ohranili ga bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n Smrti Celje Umrli so: Ana MLINARIĆ iz Celja, 92 let, Anton TURN- ŠEK iz Laškega, 85 let, Milka KUČERA iz Celja, 88 let, Sandi ODEB iz Gorice pri Šmartnem, 61 let, Zofi ja RAMŠAK iz Strm- ca nad Dobrno, 89 let, Tone APOTEKAR iz Šmartnega v Rožni dolini, 46 let, Marija Irena ADAMIČ iz Celja, 83 let, Franc ŠKOFLEK z Ložnice pri Žalcu, 83 let, Franc MUSI z Ločice pri Vranskem, 80 let, Marija DOBRŠEK z Blatnega vrha pri Laškem, 93 let, An- gela RIHTER iz Tiroseka pri Gornjem Gradu, 95 let, Cvet- ka BUGARIN iz Celja, 73 let, Jožef OCVIRK iz Celja, 68 let, Roman GRACER iz Celja, 75 let, Elizabeta ZADRAVEC iz Celja, 90 let, Ana KUMER RO- MIH iz Marija Gradca, 94 let, Čedo VUČKOVIĆ iz Celja, 67 let, Martina GROBELŠEK iz Celja, 78 let, Miroslav FLOR- JANC s Polzele, 90 let, Milan LAKNER iz Petrovč, 84 let. Laško Umrli sta: Marija URATA- RIČ iz Laškega, 94 let, Marija PODPEČAN iz Laškega, 88 let. Žalec Umrli so: Enes PAJIĆ iz Žalca, 62 let, Milan PEČAR iz Liboj, 64 let, Filip GORJUP iz Matk, 90 let, Štefanija VR- HOVEC iz Prebolda, 95 let, Elizabeta, Marija LAZNIK iz Miklavža pri Taboru, 90 let, Janez PROHINAR iz Braslovč, 77 let. Velenje Umrli so: Rozina ČANČ iz Velenja, 90 let, Franc PRAPER- TNIK iz Velenja, 83 let, Mateja PODVRATNIK iz Velenja, 53 let, Martin VRTARIĆ iz Vele- nja, 83 let. Poroke Laško Poročila sta se: Sara BOHO- RIČ in Klemen BRATINA, oba iz Celja. STROJI ODDAM DVE ročni motorni kosilnici, sta v okvari, brez- plačno oddamo. Telefon 040 200-320. 13 POSEST KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 OPREMA PRODAM ELEMENT (kredenco) za kuhinjo (kmečko sobo), lepo ohranjen, borov les, velikost 150 x 47 x 187 cm, prodam. Telefon 031 305-784. 12 ZIDAN štedilnik (možno tudi s podaljšanim elementom in pomivalnim koritom) pro- dam. Telefon 031 305-784. 12 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p ZAJCE, mlade, težke približno 3 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, 12 EUR/eden, prodam. Telefon 041 951-527. 15 BIKCE simentalce, težke od 200 do 320 kg, prodam. Telefon 041 906-913. 16 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM JEČMEN prodam. Telefon 051 630-807. 8 DOMAČE rdeče vino, lahko tudi po litrih, pro- dam po ugodni ceni. Telefon 5794-156, 031 533-112. 9 VINO jurka, zelo dobrega okusa in arome, prodam. Telefon 041 208-999. p OSTALO PRODAM DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. 1 SUHA bukova metrska drva prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 851-448. 11 OKNO in balkonska vrata, s ključavnico, alu- minij + les, zelo ohranjeno, (okno 140 x 115 cm, vrata 73 x 200 cm), prodam. Na obeh kosih so tudi notranje žaluzije. Telefon 031 305-784. 12 MESOREZNICO tip 22, elektro pogon, vzvodne škarje, do 1,5 mm, cisterne za vino, 200 l, in šrotar za žito, prodam. Telefon 040 161-786. 10 RAZNO PODIRANJE nevarnih dreves, odvozi, frezanje zaraščenih površin. Telefon 070 711-680. GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega od- reda 49, 3230 Šentjur. p LETNA VSTOPNICA ZA MUZEJ! 15 Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 3, 16. januar 2025 NAŠE AKCIJE Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 3, 16. januar 2025 Št. 2, 9. januar 2025 XXXX Št. 3/ Leto 80 / Celje, 16. januar 2025 Str. 30-31 Str. 26-27 Str. 29 Ena družina, dve veri in neizmerna ljubezen Kateder zamenjala za kuhinjski pult Najbolj skrben lastnik gozda lanskega leta To je muc Srečko, pristen Celjan. Pravzaprav njegove zgodbe nihče natančno ne pozna. Znano je le, da šteje že več kot 10 let. To vemo zato, ker se je kot mladič rad sončil na parkiranih avtomobilih pred našo medijsko hišo. Takrat je zanj skrbela Celjanka, ki je živela v neposredni bližini in je zelo rada skrbela za zapuščene živali. Nato je na žalost umrla in muc je bil prepuščen ulici. V tem delu smo vstopili v njegovo zgodbo zaposleni na Novem tedniku in Radiu Celje. SIMONA ŠOLINIČ Od smrti gospe, ki je skr- bela zanj, je minilo že nekaj let. A videti je, da je Srečko, tako smo ga poimenovali, ni- koli ne bo pozabil. Pogosto pride pred glavni vhod nje- nega stanovanja in tam po- sedi. Po njeni smrti ga nismo mogli prepustiti na milost in nemilost mestnemu vrvežu, nevarnim avtomobilom in nevarnosti, da bi se mu kaj zgodilo. Že takrat smo s po- močjo društev in ljubiteljev živali poskrbeli za njegovo veterinarsko oskrbo. Od ta- krat zanjo skrbi tudi naša nekdanja sodelavka Tatjana Cvirn. Nato mu je začasni dom ponudila druga Celjan- ka v središču Celja in pri njej je prebil vsaj eno ali dve zimi. Toda muc je pravi mačji no- mad, utrdil se je v trpežnosti Edini, ki lahko med službo spi Srečko: skrivnostni mestni muc, ki je tudi malo naš mestnega življenja in v izogi- banju drugih mestnih živali, s katerimi se občasno malo na trdo pogovori. A pri vsem tem ni pozabil na nas. Priboljškov se ne brani Srečko je namreč pravi skrivnostnež. Do zdaj nam še ni »zamjavkano« zaupal, kje prenočuje, vemo le to, da nas pride vsak dan ob isti uri pozdravit. Vrata naše medij- ske hiše so tako ali tako ve- dno odprta za vsakogar, ki potrebuje storitev ali pomoč. In to Srečko zelo dobro ve. Ob prvem jutranjem obisku in prvi jutranji kavici nam dela družbo, nato vstopi v naše prostore in se najprej napoti proti radiatorju. Tam si po zajtrku in priboljških, s katerimi mu postrežeta naši sodelavki Tea Podpečan in Teja Podgoršek, nekoliko odpočije in zadrema. V teh mrzlih dneh se tako pri nas pogreje. Priboljškov se ni- koli ne brani, čeprav glede na njegovo telesno zgradbo in trebušček nekoliko ven- darle sumimo, da jih dobi še kje drugje. A priznamo, da je sedel v srce našemu celotnemu uredništvu. V bistvu je edini, ki mu je vodstvo dalo dovoljenje, da med delovnim časom spi … Po dopoldanskem dremežu sledita malica in poležavanje na sončku pred vhodom, kjer pogosto s ka- kšnim »mjavkom« pozdra- vi naše stranke in se pusti pocrkljati. Foto: TP Srečko: »Dobro jutro vsako jutro!« Včasih tako navihano pozdravi tudi naše stranke. Topel počitek v mrzlih dneh (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 3, 16. januar 2025 NAŠE AKCIJE Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 3, 16. januar 2025 Št. 2, 9. januar 2025 XXXX Št. 3/ Leto 80 / Celje, 16. januar 2025 Str. 30-31 Str. 26-27 Str. 29 Ena družina, dve veri in neizmerna ljubezen Kateder zamenjala za kuhinjski pult Najbolj skrben lastnik gozda lanskega leta To je muc Srečko, pristen Celjan. Pravzaprav njegove zgodbe nihče natančno ne pozna. Znano je le, da šteje že več kot 10 let. To vemo zato, ker se je kot mladič rad sončil na parkiranih avtomobilih pred našo medijsko hišo. Takrat je zanj skrbela Celjanka, ki je živela v neposredni bližini in je zelo rada skrbela za zapuščene živali. Nato je na žalost umrla in muc je bil prepuščen ulici. V tem delu smo vstopili v njegovo zgodbo zaposleni na Novem tedniku in Radiu Celje. SIMONA ŠOLINIČ Od smrti gospe, ki je skr- bela zanj, je minilo že nekaj let. A videti je, da je Srečko, tako smo ga poimenovali, ni- koli ne bo pozabil. Pogosto pride pred glavni vhod nje- nega stanovanja in tam po- sedi. Po njeni smrti ga nismo mogli prepustiti na milost in nemilost mestnemu vrvežu, nevarnim avtomobilom in nevarnosti, da bi se mu kaj zgodilo. Že takrat smo s po- močjo društev in ljubiteljev živali poskrbeli za njegovo veterinarsko oskrbo. Od ta- krat zanjo skrbi tudi naša nekdanja sodelavka Tatjana Cvirn. Nato mu je začasni dom ponudila druga Celjan- ka v središču Celja in pri njej je prebil vsaj eno ali dve zimi. Toda muc je pravi mačji no- mad, utrdil se je v trpežnosti Edini, ki lahko med službo spi Srečko: skrivnostni mestni muc, ki je tudi malo naš mestnega življenja in v izogi- banju drugih mestnih živali, s katerimi se občasno malo na trdo pogovori. A pri vsem tem ni pozabil na nas. Priboljškov se ne brani Srečko je namreč pravi skrivnostnež. Do zdaj nam še ni »zamjavkano« zaupal, kje prenočuje, vemo le to, da nas pride vsak dan ob isti uri pozdravit. Vrata naše medij- ske hiše so tako ali tako ve- dno odprta za vsakogar, ki potrebuje storitev ali pomoč. In to Srečko zelo dobro ve. Ob prvem jutranjem obisku in prvi jutranji kavici nam dela družbo, nato vstopi v naše prostore in se najprej napoti proti radiatorju. Tam si po zajtrku in priboljških, s katerimi mu postrežeta naši sodelavki Tea Podpečan in Teja Podgoršek, nekoliko odpočije in zadrema. V teh mrzlih dneh se tako pri nas pogreje. Priboljškov se ni- koli ne brani, čeprav glede na njegovo telesno zgradbo in trebušček nekoliko ven- darle sumimo, da jih dobi še kje drugje. A priznamo, da je sedel v srce našemu celotnemu uredništvu. V bistvu je edini, ki mu je vodstvo dalo dovoljenje, da med delovnim časom spi … Po dopoldanskem dremežu sledita malica in poležavanje na sončku pred vhodom, kjer pogosto s ka- kšnim »mjavkom« pozdra- vi naše stranke in se pusti pocrkljati. Foto: TP Srečko: »Dobro jutro vsako jutro!« Včasih tako navihano pozdravi tudi naše stranke. Topel počitek v mrzlih dneh (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 3, 16. januar 2025 INTERVJU Slovencem gore veliko pomenijo. Kar 400 tisoč se nas vsako leto odpravi tja. Zakaj imamo tako radi gorski svet? O tem ve veliko zanimivih stvari povedati zgodovinar dr. Peter Mikša. V srednješolskih letih, ko je še mislil, da bo veterinar, ga je omrežil alpinizem. Danes pleza le še občasno, življenje pa je hotelo, da se lahko goram in alpinizmu posveča po znanstveni plati, saj je eden največjih poznavalcev slovenske planinske in alpinistične zgodovine pri nas. Iz zgodovine alpinizma je tudi doktoriral. Izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani počne še marsikaj. Med drugim je gostitelj televizijskih oddaj o (Ne)znanih poglavjih slovenske zgodovine. Raziskovalno se posveča tudi Rogaški Slatini, od koder izvira. Med drugim pri tem sodeluje z zbirateljem in znanim Slatinčanom Nanijem Poljancem. TINA STRMČNIK Z zgodovinarjem dr. Petrom Mikšo o navdušenju Slovencev nad gorami »Imamo se za gorski narod, čeprav nas večina živi v nižini« Čeprav je danes v vlogi profesorja, mu ni težko priznati, da je v mladosti dolgo iskal pra- vo pot. Ljubezen do malih živali je bila tista, zaradi katere se je vpisal v srednjo veterinar- sko šolo. Po njej se mu to ni več zdela prava smer, zato tudi študij na biotehniški fakulteti ni obrodil sadov. Tudi dvopredmetni študij zgodovine in geografi je se ni izkazal, kot je pričakoval. »Do 25. leta nisem naredil nič. Ko sva bila z Bogdano, ki je danes moja žena, že v resni zvezi, me je spodbudila, naj vendarle do- študiram. Opravil sem diferencialne izpite, da sem lahko študiral le zgodovino. Vsi profesorji so me razumeli, dovolili so mi, da sem izpite zagovarjal takoj, ko sem znal snov. Drugi, tretji in četrti letnik ter diplomo sem opravil v letu in pol,« je povedal. V tistem obdobju sta z ženo kupila hišo na Babni Gori pri Polhovem Grad- cu. Zanimivo je, da je bila pred hišo tabla, da je tam v letih 1942 in 1943 deloval izvršni odbor Osvobodilne fronte. V hiši je bila podpisana Sredi decembra je bila prikazana oddaja o zgodovini slovenskega osvajanja planin- skega sveta. Ta tema vam je verjetno bila zelo blizu, saj ste tudi sami alpinist. Ko sem bil otrok, smo se z družino kdaj pov- zpeli na Boč ali Donačko goro, sicer pa nismo hodili v hribe. Z gorami sem se srečal, ko smo šli na izlet v bohinjski konec, ogledali smo si slap Savica, spomnim se, da sem nato jedel kislo mleko … Z gorami sem se pobližje spoznal šele v obdobju srednje šole. Ker sem imel rad hrčke, mačke, želve in ribe, so me starši spodbudili k vpisu v srednjo veterinarsko šolo v Ljubljani. Bival sem v internatu. Tam sem najprej trpel, sčasoma pa sem se prilagodil. Vključil sem se v krog vrstnikov, ki so hodili v hribe. Z enim od sošolcev sva v tretjem letniku šla na Kamniško sedlo, naslednji podvig je bilo prečenje Kamni- ško-Savinjskih Alp, od Grintavca vse do Luč. Tako sem bil navdušen, da sem se vpisal v alpi- nistično šolo. Ko sem se začel resno ukvarjati s stvu, čeprav je bila že takrat konkurenca v tej športni panogi zelo močna. Ta zmaga je bila nagrada za ves moj zanos. Če človek v neko področje vlaga dobro energijo, se mu to vedno vrača. Kaj vam je dala ta dejavnost? Verjetno niso pomembni le osvojeni vršaci, vas je plezanje spremenilo kot človeka? Plezanje me je res spremenilo. Verjetno ima podoben učinek vsaka dejavnost, ki se ji po- svečaš z navdušenjem in s strastjo. Planinstvo in alpinizem uvrščamo med šport, vendar sta zame in tudi za mnoge druge še nekaj več. To je verjetno tudi razlog, da je o alpinizmu napi- sanih toliko knjig. V največji slovenski knjigarni je nesorazmerno velik del namenjen gorniški literaturi. Ta obsega vodnike, zemljevide, zgo- dovinske in fi lozofske knjige o gorah … Obsega še biografi je, poročila, potopise. Planinarjenje in alpinizem sta tako duhovno bogati dejavnosti, da ljudje želijo povedati, kaj se jim je zgodilo med osvajanjem vrhov, kaj so takrat čutili. Hoja res prava »uživancija«. Je pa življenje tako naneslo, da je iz mojega konjička izšlo tudi področje, ki se mu posvečam tudi profesional- no. Tudi doktorat sem opravljal iz zgodovine alpinizma, kar je široko področje, saj vključu- je tudi zgodovino odkrivanja narave, gorskega turizma, zaobjema med drugim tudi socialno, kulturno in športno zgodovino. Naslov zadnje dokumentarne oddaje se glasi Zakaj v planinski raj. Kakšne odgovo- re ste dobili s svojim raziskovanjem, katera sila ljudi vleče v gore? Vsak, ki hodi v hribe, ima glede tega svoj po- gled. A zanimivo je že to, da se Slovenci iden- tifi ciramo kot gorski narod. V dveh od treh dr- žavnih simbolov – v grbu in zastavi – imamo Triglav. Tako nas očitno identifi cirajo tudi drugi. Če v večji spletni brskalnik vpišemo ime naše države v slovenščini, angleščini ali kitajščini, je na večini slikovnih zadetkov gorska pokrajina. To dojemanje, da smo gorski narod, je še pose- bej zanimivo, ker 88 odstotkov državljanov živi »Dobro je, da zgodovinarji javno nastopamo, tako navdušujemo mlade. Tako vidijo, da zgodovinarji niso omejeni le na delo učitelja, arhivarja ali da delajo v muzeju. Zgodovina omogoča zelo raznolika področja dela.« »Plezanju sem se posvečal predvsem med tednom, ko sem bival v Ljubljani. Ko sem se vračal domov, najprej nisem našel načina, kako bi staršem predstavil to dejavnost, ki je v očeh mnogih povezana z nevarnostjo. A ker sem imel v avtu nahrbtnik s plezalno opremo, sta verjetno tako ali tako vedela, da me bolj kot na Šmohor vleče v okoliška plezališča.« Po prvih nekaj podvigih v gorskem svetu je bil tako navdušen, da se je vpisal v alpinistično šolo. V domači Rogaški Slatini je ustanovil plezalni klub, opravil je izobraževanja za opremljevalca plezališč in jih nekaj uredil na Boču in v okolici. Plezanje je treniral tudi druge. (Foto: osebni arhiv) Dolomitska izjava. To je bila njegova tema za diplomo. In še en dokaz, da življenje človeku na razpotjih velikokrat pokaže pravo pot. Vaše življenje je zelo ustvarjalno. Težko se je omejiti na eno samo področje vašega delovanja. A vendar – kako to, da zgodo- vinar vodi dokumentarne oddaje o kole- sarstvu, alpinizmu in drugih (Ne)znanih poglavjih slovenske zgodovine? Pred približno sedmimi leti me je urednica omenjene oddaje na Televiziji Slovenija pro- sila za izjavo kot strokovnjaka. Videla je, da sem dobro podkovan na tem področju in da se hkrati znajdem pred kamero. To je bil verjetno povezovalni člen, da je ugotovila, da bi lahko bil koristen, in tako sem naslednje leto postal povezovalec v eni od oddaj, ki je bila posvečena Čebelarski pravdi – zgodbi o pogumnih litijskih čebelarjih, ki so se pred stotimi leti uprli tam- kajšnjemu rudniku, zaradi katerega so umirale čebele in je prišlo do uničevanja okolja. Takrat sem se dobro izkazal in zdaj sem »inventar« te oddaje, saj na leto vodim eno ali dve nadalje- vanji. Vse so povezane s temami, ki jih kot zgodovinar precej dobro poznam. Pomaga mi, da nimam treme pred kamero. Ker prihajam iz glasbene družine, sem se nastopanja naučil v glasbeni šoli, če- prav je bilo učenje trobente zame muka. In spet se je potrdilo, da so vse izkušnje, ki jih človek pri- dobi na nekem področju, za nekaj dobre. plezanjem, sem ves čas čutil željo po treningih. Med šolskimi počitnicami, ko sem se vračal v Rogaško Slatino, nisem mogel trenirati nikjer. Zato sem v domačem kraju ustanovil ple- zalni klub, opravil sem izobraževanja za opremljevalca plezališč in jih nekaj uredil na Boču ter v oko- lici, sčasoma smo v Rogaški Slatini dobili tudi dve plezalni steni. Začel sem trenirati tudi druge. Že prva generacija, ki je prišla, je bila izvrstna. Po letu dela smo osvojili zmago na dr- žavnem prven- v hribe je kot nekakšna iniciacija. Že Indijanci so se na primer odpravili na nek cilj, da se je tam nekaj zgodilo, in so nazaj prišli z novimi vtisi. Pot na goro je zelo podobna. Ko se odpraviš, doživljaš številna občutja, uživaš, trpiš, si sam s sabo, imaš čas za razmislek o vsem, kar se ti do- gaja v vsakdanjem življenju. Na vrhu se ti zgodi nekakšen preobrat, nato te čaka še vrnitev. T udi ta je zelo pomembna, saj se včasih ne zgodi, tudi nesreče se seveda dogajajo. Pri alpinizmu so občutki še močnejši, saj sta prisotna še večja nevarnost in adrenalin. Zato je vrhunec, ko pri- deš na vrh gore in se vrneš, še večji. Že tristo let nazaj so prvi raziskovalci gora pisali o pijanosti, vznesenosti, ki so jo čutili na vrhu, ko jim je uspel podvig. Si danes še nadenete alpinistično opremo ali se temu področju posvečate bolj z raz- iskovalnega vidika? Z družino se kdaj še odpravimo ple- zat, za užitek, am- pak to bolj v špor- tna plezališča. Ko je pozimi, jeseni ali spomladi pri nas megla, gremo v Istro ali na Obalo, kjer lahko ple- zamo v kratkih roka- vih. To j e na območju, nižjem od 500 metrov nadmor- ske višine. Glede na celotno površino države alpski prostor zaseda le dva odstotka in pol. V Prekmurju domačini pred hišami iz skal gradi- jo Triglave in na te sestave postavljajo majhne Aljaževe stolpe. Kdor je pozoren, lahko opazi, da se Triglav pojavlja marsikje. Njegova simbo- lika je od 20. let prejšnjega stoletja identifi kator Slovencev. Prva slovenska znamka, ki je bila v Sloveniji izdana po razpadu Avstro-Ogrske mo- narhije ob koncu prve svetovne vojne, prikazuje verigarja – sužnja, ki trga verige. Verigar ima pod nogami Triglav. Ko so v 30. letih prejšnjega stoletja razmišljali, kako prikazati tri plemena jugoslovanskega naroda – Slovence, Hrvate in Srbe – je Plečnik v še neuradni slovenski grb vključil simbol Triglava. Na Žalah je grob ve- likanov slovenske moderne Murna, Ketteja in Cankarja, kasneje so tja pokopali še Župančiča. Spomenik je narejen iz treh kamnitih stebrov v obliki slovenske najvišje gore. Ob vsem tem morda marsikdo pomisli, da je Triglav kot ne- kakšna »sveta« gora. Kot pravite, je temu botrovalo zgodovin- sko dogajanje v drugi polovici 19. stoletja, kajne? V drugi polovici 19. stoletja so se narodi za- čeli prebujati. Italijani so se združili v svojo dr- žavo, Nemci v svojo. Slovenci smo živeli v več- nacionalni skupnosti. Ponavadi je tako, da se en narod oblikuje nasproti drugega naroda, ki ga ogroža. Slovenci smo se oblikovali nasproti Nemcev. Celje je bilo v tistem obdobju verjetno najbolj nemško mesto. Nemci so prevladovali v politiki, gospodarstvu, počutili so se, kot da so na svojem prostoru, Slovenci pa smo čutili, da je ta prostor naš. Po ideji Zedinjene Slove- nije smo Slovenci začeli ustanavljati tabore in čitalnice. Kulturni boj se je nato prenesel na področje telesne kulture in športa. Takrat so pri- Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 3, 16. januar 2025 INTERVJU padniki športnih društev, mladi mišičasti fan- tje, predstavljali moč naroda, ustanovljena so bila nemška in slovenska telovadna društva. Kulturni boj se je nato prenesel še v alpski prostor, ki so ga Nemci dojemali kot svojega. Slovenci takrat še nismo imeli svojega pla- ninskega društva, Nemci so tovrstno društvo imeli in to je postavljalo koče po Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah. A seveda ni šlo le za koče in planinske poti. Šlo je za označeva- nje, markiranje prostora. Kako smo na to ravnanje odgovorili Slo- venci? Slovenci smo svoje planinsko društvo usta- novili leta 1893 in začeli postavljati svoje koče. Zanimivo je, da smo Slovenci planin- ske koče postavljali v bližini nemških koč, čeprav bi jih lahko postavili drugje. Gre spet bile namreč nemške. Poti so bile označene v nemškem jeziku. Ko se je Aljaž lotil posta- vitve stolpa, je moral spati v nemški koči. Oskrbnik mu je takrat omenil, da bi v pri- meru velikega obiska v koči prednost glede ležišč imeli Nemci. To je Aljaža tako jezilo, da je približno mesec kasneje, ko je posta- vil stolp, kupil tudi že zemljišče za kočo na Kredarici, ki jo je postavil leta 1896. Kočo je taktično postavil tako, da je bila na višji nadmorski višini od vseh nemških koč. Šlo je za tekmovanje, za prestiž. Uredil je tudi pot od Kredarice do Triglava, po njegovi zaslugi je bila omenjena pot razširjena, ob njej so bila urejena varovala. Ob tem je dejal, da želi, da bi to postala slovenska romarska gora. To je pripomoglo, da je Triglav postal izjemno priljubljen med Slovenci, vsi so želeli tja. Ve- Moja glavna »obsesija« so hribi, to je jasno. Kot zgodovinar ter raziskovalec in pedagog sodelujem tudi pri različnih drugih projektih. Rogaška Slatina je seveda moj kraj. Z Nanijem sva sodelovala že v preteklosti. On je navdušen nad Karađorđevići, jaz sem nad zgodovino. Na- nija občudujem. Za družbo so zelo pomembne uradne kulturne ustanove, kot so muzeji, arhivi in knjižnice. Zelo pomembni so tudi zbirate- lji, navdušenci, ki brskajo po zgodovini zaradi svoje strasti. Nani je bil tisti, ki mi je povedal, da je bil kralj Peter II. Karađorđević na Trigla- vu, pokazal mi je izvirne fotografije. Ko sem videl te izjemne posnetke, sem takoj rekel, da se morava temu obsežneje posvetiti, in sva se lotila priprave knjige. Sodelovala sva tudi pri ustvarjanju knjige Čuvajte mi Jugoslavijo: fi- guralni spomeniki Karađorđevićem v Sloveniji. Rogaško Slatino ste raziskovali tudi glede meja. Meje so vedno aktualno vprašanje, seveda ne le tiste med sosedi. Do pred desetletjem sploh nisem vedel, da bi lahko bila meja v Rogaški Slatini kaj posebnega. Moj oče je bil rojen na hrvaški strani Sotle in prebivalci vsega tistega območja so v Rogaško Slatino hodili v šolo, trgovine, k maši … Enkrat sva z očetom in mo- jimi tremi otroki nabirala gobe v našem gozdu takoj ob meji, ko sem opazil jarke, za katere mi je verjetno oče pripovedoval že, ko sem bil otrok, a sem kasneje na to pozabil. Ko je bila na tem območju meja med nemških rajhom in državo NDH (Neodvisna država Hrvaška), so jo Nemci v celoti utrdili z obrambnimi jarki. Ko sem začel raziskovati, sem ugotovil, da je bila ta meja minirana, da je bila tam postavlje- na žica, šlo je za najjužnejšo mejo velikega nemškega rajha, ki naj bi obstajal tisoč let. Še danes na tem območju na meji stojijo mejni kamni, na katerih na eni strani piše NDH in na drugi strani D kot Nemčija. Tudi to so markerji, ostanki fantomskih mej, ki še vedno nekako delijo prostor. Raziskovanju življenja ob meji sem posvetil veliko pozornosti. »Ni prav, da bi ob osvojitvi vrha govorili o zmagi nad goro. Gora je še močnejša. Gora te uči ponižnosti.« »Po končani srednji veterinarski šoli nisem vedel, kaj bi študiral. Vpisal sem se na biotehniško fakulteto. Ko sem se doma učil biologijo, sem imel pod učbenikom ponavadi gorniško literaturo, na primer kakšno delo Nejca Zaplotnika. Oče je to videl in me je karal, zakaj se ne učim. Na to sem se večkrat spomnil kasneje, ko sem za doktorat iz zgodovinopisja moral brati gorniško literaturo.« Podobno nalogo označevanja prostora opra- vljajo spomeniki, ki jih človek marsikdaj sploh ne opazi. Ali pa to vlogo opravljajo stavbe. Ce- lje je na primer znano po Narodnem domu in Celjskem domu, nekdanji Nemški hiši. Kako zgodovino približate študentom kot izredni profesor na Filozofski fakulteti Uni- verze v Ljubljani? Na prvi stopnji študija zgodovine dobijo štu- denti osnovno znanje. Na drugi stopnji so tako imenovana izbrana poglavja, gre za izbrane teme, ki jih lahko vsako leto študentom pred- stavim na drugačen način. Zanimivo dogajanje v zgodovini lahko na primer mladim pojasnim s pomočjo dogajanja na olimpijskih igrah. Ta največji športni dogodek med drugim odraža razmere v svetu v tistem času, tudi dogajanje na političnem parketu. Leta 1980, ko so bile po- letne OI v Moskvi, so jih bojkotirali Američani. Leta 1984 so bile poletne OI v Los Angelesu, bojkotirala jih je vzhodna stran. Na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984 so bili prisotni vsi, saj je bila Jugoslavija neuvršče- na. Taki dogodki so lahko dobra iztočnica, da študenti raziskujejo, kaj se je takrat dogajalo. Nekatere zgodovinske teme jim lahko razložim tudi s pomočjo dogajanja v glasbi ali s pomočjo drugih iztočnic. Zadnjih nekaj desetletij smo ob obletni- cah vojn in drugih pomembnih zgodovin- skih dogodkov velikokrat slišali pozive, da bi se morali kaj naučiti iz naše zgodovine. V zadnjem času so nedaleč od nas spet spo- padi, vojna žarišča. Kaj glede na trenutne razmere pravite o današnji družbi? Razmere so res zaskrbljujoče, grozljive. Glavna težava zgodovinskega spomina na- stopi, ko se zamenja generacija. Eno je na- mreč, da se o vojnah učimo v šoli, drugo je, če ljudje posledice vojne doživijo na lastni koži. Generacija, ki je bila rojena po letu 1945 in se počasi bliža 80. letu, je prva generacija, ki je živela v obdobju brez vojn, prej so bili namreč nenehni nemiri. Zgodovinarji vemo, da se cikli ponavljajo. Zdi se, da se spet vra- čajo vzorci, ki so nekoč že močno posegli v dogajanje v družbi. Spet prihaja obdobje kriz, krepijo se skrajne struje. Eno je biti zaveden, strupeni nacionalizem pa s seboj vedno pripe- lje hude stvari. Spomnimo se, kaj se je pred 30 leti zgodilo v Bosni med jugoslovanskimi narodi. To so bili sosedje, ki so še malo prej skupaj pekli na žaru in se veselili. Če ljudje glede svojih prepričanj niso z »nogo na zavo- ri«, se lahko skrajna stališča v kratkem času izjemno okrepijo. Foto: Nik Jarh za označevanje prostora. Nemce je to jezilo, dejali so, da gradijo koče za zavetje, medtem ko Slovenci postavljajo koče za kljubovanje. Gradnjo slovenskih planinskih koč so doje- mali kot nagajanje. To označevanje prostora se je dogajalo tudi v Savinjskih Alpah, torej na območju nad Logarsko dolino. Znana je zgodba učitelja Zemljiča iz Solčave, ki je pri- povedoval, kako je šel s prijateljem poškodo- vat nemško kočo na Korošici. Zvečer sta bila še v družbi znancev, ponoči sta se povzpela do koče, kjer sta poškodovala okna in vrata. Zjutraj sta prišla k maši v cerkev, kjer sta bila namenoma glasna, da ju je duhovnik opo- zoril, naj ne delata nemira. Ko je zaokrožila informacija, da je bila koča poškodovana, sta bila ljudem sumljiva, saj sta bila zavedna Slo- venca. Vendar so ljudje menili, da ne moreta biti vpletena, saj sta bila zjutraj že pri maši. Zgodba Slovenstva je najbolj vezana na Triglav in na Jakoba Aljaža, kajne? Nemci so visokogorje imeli za svoje. V svo- jih poročilih so Triglav opisovali kot očaka nemštva, ki naj s svojo roko čuva nemški narod, ki živi pod njim. Jakob Aljaž se je domislil, da bi na vrhu Triglava naredil zave- tišče, da bi označevalo prostor. Da je lahko to naredil, je moral najprej kupiti zemljišče. Vrh Triglava je kupil za goldinar, kar bi bilo danes približno 20 evrov. Zavetišče, ki ga je postavil leta 1895, je nosilo napis Alja- žev stolp, kar je bil prvi slovenski zapis v Julijskih Alpah. Vse koče pod Triglavom so dno se nam je zdelo, da so nam drugi trgali zemljo. Nato je prišlo do zavedanja, da smo si to, kar nam je bilo odvzeto, priborili nazaj. Bi pa omenil, da smo imeli tudi na območju Savinjskih Alp svojega Aljaža, to je bil Fran Kocbek, vodja savinjske podružnice sloven- skega planinskega društva. Imel je zelo po- dobno vlogo kot Jakob Aljaž. Gore in gorski svet so verjetno za nas ostali pomembni tudi v kasnejših politič- nih ureditvah? Po prvi svetovni vojni so Nemci odšli, njiho- ve koče so ostale. Naenkrat smo imeli v alp- skem prostoru izjemno dobro infrastrukturo za gorski turizem. Ker smo postali del več- nacionalne jugoslovanske države, smo spet iskali, kaj so naše posebnosti, po čem smo drugačni od Jugoslovanov. Prepoznali smo, da smo drugačni po tem, da imamo Alpe, da smo smučarji in planinci. Kraljevina SHS si je razdelila športne zveze. Beograd in Zagreb sta se bojevala tudi na področju športa. Slo- vencem so dali planinsko in zimsko-športno zvezo. Na tem smo torej Slovenci gradili iden- titeto. Še danes nas imajo naši nekdanji južni bratje za nore Slovence, ki hodimo tako poleti kot pozimi v gore. Posvečate se tudi zgodovini kraja, kjer ste odraščali, torej preteklosti Rogaške Slatine. Eno od sodelovanj z znanim Slatinčanom Nanijem Poljancem je prav tako vezano na gore, saj sta se posvetila vzponu kralja Petra II. Karađorđevića na Triglav. Peter Mikša v družbi žene Bogdane in njunih otrok, 16-letnega Maksa, 14-letnega Mohorja in 10-letne Mile. »Čeprav živim blizu Ljubljane, bom vedno Slatinčan,« pravi. (Foto: osebni arhiv) Kot zgodovinar se ukvarja tudi z mejnimi študijami, s poudarkom na obdobju druge svetovne vojne oz. novejše zgodovine. Zanimajo ga med drugim markerji v prostoru, kamor sodijo tudi spomeniki, ki ob menjavi oblasti kmalu postanejo nezaželeni. Je velik poznavalec slovenske planinske in alpinistične zgodovine. Pod okri- ljem ljubljanske filozofske fakultete vodi temeljni projekt z naslovom Boj za gore: slovenska nacionalna apropriacija Alp, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 3, 16. januar 2025 INTERVJU padniki športnih društev, mladi mišičasti fan- tje, predstavljali moč naroda, ustanovljena so bila nemška in slovenska telovadna društva. Kulturni boj se je nato prenesel še v alpski prostor, ki so ga Nemci dojemali kot svojega. Slovenci takrat še nismo imeli svojega pla- ninskega društva, Nemci so tovrstno društvo imeli in to je postavljalo koče po Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah. A seveda ni šlo le za koče in planinske poti. Šlo je za označeva- nje, markiranje prostora. Kako smo na to ravnanje odgovorili Slo- venci? Slovenci smo svoje planinsko društvo usta- novili leta 1893 in začeli postavljati svoje koče. Zanimivo je, da smo Slovenci planin- ske koče postavljali v bližini nemških koč, čeprav bi jih lahko postavili drugje. Gre spet bile namreč nemške. Poti so bile označene v nemškem jeziku. Ko se je Aljaž lotil posta- vitve stolpa, je moral spati v nemški koči. Oskrbnik mu je takrat omenil, da bi v pri- meru velikega obiska v koči prednost glede ležišč imeli Nemci. To je Aljaža tako jezilo, da je približno mesec kasneje, ko je posta- vil stolp, kupil tudi že zemljišče za kočo na Kredarici, ki jo je postavil leta 1896. Kočo je taktično postavil tako, da je bila na višji nadmorski višini od vseh nemških koč. Šlo je za tekmovanje, za prestiž. Uredil je tudi pot od Kredarice do Triglava, po njegovi zaslugi je bila omenjena pot razširjena, ob njej so bila urejena varovala. Ob tem je dejal, da želi, da bi to postala slovenska romarska gora. To je pripomoglo, da je Triglav postal izjemno priljubljen med Slovenci, vsi so želeli tja. Ve- Moja glavna »obsesija« so hribi, to je jasno. Kot zgodovinar ter raziskovalec in pedagog sodelujem tudi pri različnih drugih projektih. Rogaška Slatina je seveda moj kraj. Z Nanijem sva sodelovala že v preteklosti. On je navdušen nad Karađorđevići, jaz sem nad zgodovino. Na- nija občudujem. Za družbo so zelo pomembne uradne kulturne ustanove, kot so muzeji, arhivi in knjižnice. Zelo pomembni so tudi zbirate- lji, navdušenci, ki brskajo po zgodovini zaradi svoje strasti. Nani je bil tisti, ki mi je povedal, da je bil kralj Peter II. Karađorđević na Trigla- vu, pokazal mi je izvirne fotografije. Ko sem videl te izjemne posnetke, sem takoj rekel, da se morava temu obsežneje posvetiti, in sva se lotila priprave knjige. Sodelovala sva tudi pri ustvarjanju knjige Čuvajte mi Jugoslavijo: fi- guralni spomeniki Karađorđevićem v Sloveniji. Rogaško Slatino ste raziskovali tudi glede meja. Meje so vedno aktualno vprašanje, seveda ne le tiste med sosedi. Do pred desetletjem sploh nisem vedel, da bi lahko bila meja v Rogaški Slatini kaj posebnega. Moj oče je bil rojen na hrvaški strani Sotle in prebivalci vsega tistega območja so v Rogaško Slatino hodili v šolo, trgovine, k maši … Enkrat sva z očetom in mo- jimi tremi otroki nabirala gobe v našem gozdu takoj ob meji, ko sem opazil jarke, za katere mi je verjetno oče pripovedoval že, ko sem bil otrok, a sem kasneje na to pozabil. Ko je bila na tem območju meja med nemških rajhom in državo NDH (Neodvisna država Hrvaška), so jo Nemci v celoti utrdili z obrambnimi jarki. Ko sem začel raziskovati, sem ugotovil, da je bila ta meja minirana, da je bila tam postavlje- na žica, šlo je za najjužnejšo mejo velikega nemškega rajha, ki naj bi obstajal tisoč let. Še danes na tem območju na meji stojijo mejni kamni, na katerih na eni strani piše NDH in na drugi strani D kot Nemčija. Tudi to so markerji, ostanki fantomskih mej, ki še vedno nekako delijo prostor. Raziskovanju življenja ob meji sem posvetil veliko pozornosti. »Ni prav, da bi ob osvojitvi vrha govorili o zmagi nad goro. Gora je še močnejša. Gora te uči ponižnosti.« »Po končani srednji veterinarski šoli nisem vedel, kaj bi študiral. Vpisal sem se na biotehniško fakulteto. Ko sem se doma učil biologijo, sem imel pod učbenikom ponavadi gorniško literaturo, na primer kakšno delo Nejca Zaplotnika. Oče je to videl in me je karal, zakaj se ne učim. Na to sem se večkrat spomnil kasneje, ko sem za doktorat iz zgodovinopisja moral brati gorniško literaturo.« Podobno nalogo označevanja prostora opra- vljajo spomeniki, ki jih človek marsikdaj sploh ne opazi. Ali pa to vlogo opravljajo stavbe. Ce- lje je na primer znano po Narodnem domu in Celjskem domu, nekdanji Nemški hiši. Kako zgodovino približate študentom kot izredni profesor na Filozofski fakulteti Uni- verze v Ljubljani? Na prvi stopnji študija zgodovine dobijo štu- denti osnovno znanje. Na drugi stopnji so tako imenovana izbrana poglavja, gre za izbrane teme, ki jih lahko vsako leto študentom pred- stavim na drugačen način. Zanimivo dogajanje v zgodovini lahko na primer mladim pojasnim s pomočjo dogajanja na olimpijskih igrah. Ta največji športni dogodek med drugim odraža razmere v svetu v tistem času, tudi dogajanje na političnem parketu. Leta 1980, ko so bile po- letne OI v Moskvi, so jih bojkotirali Američani. Leta 1984 so bile poletne OI v Los Angelesu, bojkotirala jih je vzhodna stran. Na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984 so bili prisotni vsi, saj je bila Jugoslavija neuvršče- na. Taki dogodki so lahko dobra iztočnica, da študenti raziskujejo, kaj se je takrat dogajalo. Nekatere zgodovinske teme jim lahko razložim tudi s pomočjo dogajanja v glasbi ali s pomočjo drugih iztočnic. Zadnjih nekaj desetletij smo ob obletni- cah vojn in drugih pomembnih zgodovin- skih dogodkov velikokrat slišali pozive, da bi se morali kaj naučiti iz naše zgodovine. V zadnjem času so nedaleč od nas spet spo- padi, vojna žarišča. Kaj glede na trenutne razmere pravite o današnji družbi? Razmere so res zaskrbljujoče, grozljive. Glavna težava zgodovinskega spomina na- stopi, ko se zamenja generacija. Eno je na- mreč, da se o vojnah učimo v šoli, drugo je, če ljudje posledice vojne doživijo na lastni koži. Generacija, ki je bila rojena po letu 1945 in se počasi bliža 80. letu, je prva generacija, ki je živela v obdobju brez vojn, prej so bili namreč nenehni nemiri. Zgodovinarji vemo, da se cikli ponavljajo. Zdi se, da se spet vra- čajo vzorci, ki so nekoč že močno posegli v dogajanje v družbi. Spet prihaja obdobje kriz, krepijo se skrajne struje. Eno je biti zaveden, strupeni nacionalizem pa s seboj vedno pripe- lje hude stvari. Spomnimo se, kaj se je pred 30 leti zgodilo v Bosni med jugoslovanskimi narodi. To so bili sosedje, ki so še malo prej skupaj pekli na žaru in se veselili. Če ljudje glede svojih prepričanj niso z »nogo na zavo- ri«, se lahko skrajna stališča v kratkem času izjemno okrepijo. Foto: Nik Jarh za označevanje prostora. Nemce je to jezilo, dejali so, da gradijo koče za zavetje, medtem ko Slovenci postavljajo koče za kljubovanje. Gradnjo slovenskih planinskih koč so doje- mali kot nagajanje. To označevanje prostora se je dogajalo tudi v Savinjskih Alpah, torej na območju nad Logarsko dolino. Znana je zgodba učitelja Zemljiča iz Solčave, ki je pri- povedoval, kako je šel s prijateljem poškodo- vat nemško kočo na Korošici. Zvečer sta bila še v družbi znancev, ponoči sta se povzpela do koče, kjer sta poškodovala okna in vrata. Zjutraj sta prišla k maši v cerkev, kjer sta bila namenoma glasna, da ju je duhovnik opo- zoril, naj ne delata nemira. Ko je zaokrožila informacija, da je bila koča poškodovana, sta bila ljudem sumljiva, saj sta bila zavedna Slo- venca. Vendar so ljudje menili, da ne moreta biti vpletena, saj sta bila zjutraj že pri maši. Zgodba Slovenstva je najbolj vezana na Triglav in na Jakoba Aljaža, kajne? Nemci so visokogorje imeli za svoje. V svo- jih poročilih so Triglav opisovali kot očaka nemštva, ki naj s svojo roko čuva nemški narod, ki živi pod njim. Jakob Aljaž se je domislil, da bi na vrhu Triglava naredil zave- tišče, da bi označevalo prostor. Da je lahko to naredil, je moral najprej kupiti zemljišče. Vrh Triglava je kupil za goldinar, kar bi bilo danes približno 20 evrov. Zavetišče, ki ga je postavil leta 1895, je nosilo napis Alja- žev stolp, kar je bil prvi slovenski zapis v Julijskih Alpah. Vse koče pod Triglavom so dno se nam je zdelo, da so nam drugi trgali zemljo. Nato je prišlo do zavedanja, da smo si to, kar nam je bilo odvzeto, priborili nazaj. Bi pa omenil, da smo imeli tudi na območju Savinjskih Alp svojega Aljaža, to je bil Fran Kocbek, vodja savinjske podružnice sloven- skega planinskega društva. Imel je zelo po- dobno vlogo kot Jakob Aljaž. Gore in gorski svet so verjetno za nas ostali pomembni tudi v kasnejših politič- nih ureditvah? Po prvi svetovni vojni so Nemci odšli, njiho- ve koče so ostale. Naenkrat smo imeli v alp- skem prostoru izjemno dobro infrastrukturo za gorski turizem. Ker smo postali del več- nacionalne jugoslovanske države, smo spet iskali, kaj so naše posebnosti, po čem smo drugačni od Jugoslovanov. Prepoznali smo, da smo drugačni po tem, da imamo Alpe, da smo smučarji in planinci. Kraljevina SHS si je razdelila športne zveze. Beograd in Zagreb sta se bojevala tudi na področju športa. Slo- vencem so dali planinsko in zimsko-športno zvezo. Na tem smo torej Slovenci gradili iden- titeto. Še danes nas imajo naši nekdanji južni bratje za nore Slovence, ki hodimo tako poleti kot pozimi v gore. Posvečate se tudi zgodovini kraja, kjer ste odraščali, torej preteklosti Rogaške Slatine. Eno od sodelovanj z znanim Slatinčanom Nanijem Poljancem je prav tako vezano na gore, saj sta se posvetila vzponu kralja Petra II. Karađorđevića na Triglav. Peter Mikša v družbi žene Bogdane in njunih otrok, 16-letnega Maksa, 14-letnega Mohorja in 10-letne Mile. »Čeprav živim blizu Ljubljane, bom vedno Slatinčan,« pravi. (Foto: osebni arhiv) Kot zgodovinar se ukvarja tudi z mejnimi študijami, s poudarkom na obdobju druge svetovne vojne oz. novejše zgodovine. Zanimajo ga med drugim markerji v prostoru, kamor sodijo tudi spomeniki, ki ob menjavi oblasti kmalu postanejo nezaželeni. Je velik poznavalec slovenske planinske in alpinistične zgodovine. Pod okri- ljem ljubljanske filozofske fakultete vodi temeljni projekt z naslovom Boj za gore: slovenska nacionalna apropriacija Alp, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 3, 16. januar 2025 CELJSKI IGRALSKI UP Človek, čigar globina in in- telekt se kažeta tako v vlogi igralca kot v čisto življenjskem pogovoru na štiri oči. To je Lo- vro Zafred. Je izjemno miren, a hkrati življenja poln in prije- ten sogovornik, ki premišljeno, vendar neobremenjeno ubira besede. Ne govori v prazno in če na nekaj nima odgovora, se ne trudi dolgoveziti ter iskati plitkih rešitev, kako bi se izvle- kel, temveč to iskreno pove. Umetniška in stara duša, bi lahko rekli po domače. Je tudi eden redkih sogovornikov, ki mi je na koncu pogovora posta- vil vprašanje. »Ali vas drugače zanima gledališče, ste bili na kateri naši predstavi?« Kot da mu ni bilo ravno jasno, zakaj smo na pogovor povabili rav- no njega. Zato, ker smo v njem videli potencial, kot tudi mnogi drugi, ki ga gledajo na odru in televiziji. In nismo se zmotili. Ljubezen do igre se je rojevala postopoma Z igro se je Lovro začel ukvar- jati že v osnovni šoli, kjer je obiskoval dramski krožek. Kot dijak na II. gimnaziji Maribor je nato obiskoval gledališko sku- pino Gnosis. »Vedno več časa sem preživel na odru in začel resneje o gledališču razmišljati v tretjem letniku gimnazije. V četrtem sem se nato odločil za študij dramske igre. Prej sploh nisem razmišljal, da bi to bilo možno, nato sem se v gledali- šče hitro zaljubil,« pove. In tako se je odpravil na sprejemne iz- pite na AGRFT, ki slovijo po svoji selektivnosti, saj na aka- demijo ni tako lahko priti. »Ti izpiti so bili kar zahtevni, saj trajajo več dni, izbor pa poteka v dveh ločenih krogih in vklju- čuje praktični preizkus telesnih sposobnosti, govora in petja, komisija ocenjuje tudi skupin- ske in posamezne improviza- cije. Na licu mesta dobiš tudi besedilo,« doda. Kot razloži, so Mariborčan, ki ga je dramska pot popeljala v knežje mesto Lovro Zafred je profesionalni gledališki igralec, ki za- dnja leta s svojim talentom in ustvarjanjem vedno glasneje opozarja nase. 28-letni Štajerec, ki je leta 2019 diplomiral iz dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), je od leta 2022 član ansambla Sloven- skega ljudskega gledališča (SLG) Celje. Gledamo ga lahko tudi na televizijskih zaslonih, med drugim v serijah Pri- meri inšpektorja Vrenka in Gospod profesor. 15. decembra lani je prejel tudi prestižno Severjevo nagrado za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih in tako dokazal, da je ime, ki bo trdno ovekovečeno v celjskem in slovenskem prostoru gledališke umetnosti. LARISA JEKNIĆ »Če do igre res čutiš strast in te res globoko zanima, je potem to eden najlepših študijev. Ne znam si predstavljati, da bi študiral karkoli drugega. Če bi, bi verjetno še vedno hlepel po študiju dramske igre.« V SLG Celje prišel v pravem trenutku Je umetniška duša, ki izžareva karizmo. V SLG Celje se Lovro počuti zelo dobro. Lovro v predstavi Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije (Foto: arhiv SLG Celje) sprejemni izpiti na omenjeni akademiji celostni in zahtevajo precej energije ter osredotoče- nosti. »Od teh ›sprejemcev‹ je odvisna cela poklicna kariera igralca,« poudari Lovro. » Takrat je bilo to zelo obremenjujoče. Ampak sem preživel,« se poša- li. Pove, da študij igre zahteva kar nekaj časa. »Imam občutek, kot da sem bil tista štiri leta bolj ali manj večino časa na akade- miji, od jutra do večera. Na tre- nutke je bilo naporno, ampak hkrati s tem študijem odkriješ nove stvari pri sebi in drugih. Je celosten proces in predvsem zrelostni preizkus,« pojasni. Si- cer ima na študentska leta lepe spomine. »Če do igre res čutiš strast in te res globoko zanima, je potem to eden najlepših štu- dijev. Ne znam si predstavljati, da bi študiral karkoli drugega. Če bi, bi verjetno še vedno hle- pel po dramski igri.« SLG Celje mu daje ogromno Lovra je v ansambel SLG Celje povabila nekdanja direk- torica mag. Tina Kosi. »Njeno povabilo sem z veseljem spre- jel. Nato se je kmalu zamenjalo vodstvo, ki je v gledališče pri- neslo svež veter. Imam obču- tek, da sem v SLG Celje prišel v zelo pravem trenutku, saj mi je ponudilo priložnosti, brez ka- terih danes ne bi bil tukaj, kjer sem,« poudari. Na vprašanje, ali čuti, da mu celjsko gleda- lišče nudi dovolj možnosti za razvijanje ustvarjalnega poten- ciala odgovori: »Absolutno.« Tako je med drugim zaigral v predstavah 3JA!, Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhi- je, Juriš, Oblasti teme in Poglej me. O Lovrovem igralskem ta- lentu se bodo lahko vsi ljubite- lji gledališča, ki igralca mogoče še ne poznajo, prepričali tudi 24. januarja na premieri pred- stave Sen kresne noči, ki bo v celjskem SLG. Prejel prestižno Severjevo nagrado Lovro je 15. decembra lani prejel Severjevo nagrado za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih, kar je pri njego- vih sorazmerno mladih letih izjemen dosežek. Kaj pravi o priznanju? »Pomeni mi res lepo potrditev za delo in vlo- žen trud. In tudi za sezono, ki je bila zame osebno res pomenljiva in s katero se je celjsko gledališče zelo dobro predstavilo. Ob tem čutim hva- ležnost do režiserjev, kolegov, soustvarjalcev, pravzaprav vseh v celjskem gledališču, ki so mi dali priložnost, da lahko počnem to, kar počnem. Na- grada mi je tudi lepa spodbuda in mi daje zanos, da se trudim še naprej.« Odnos do svojega poslanstva Lovro se svoje prve odrske treme ne spominja dobro. »Ta- krat je bila verjetno tako huda, da mi je ostala črna luknja,« pove in se nasmeji. Čeprav je pri svojih letih že zrel in iz- kušen igralec, ima še vedno tremo, kar je seveda naravno stanje v tej umetnosti. »Z neko kilometrino sicer pridejo orod- ja, ki pomagajo pri soočanju s takšnimi težavami. Imam srečo da sem se tremo naučil tako obvladati, da z njo dobim neko dodatno energijo in jo poskusim preusmeriti v svoj nastop.« Katera je njegova najljubša predstava oziroma katero je njegovo najljubše dramsko delo? Odgovori ab- straktno. »Na to vprašanje zelo težko odgovorim, ker mi je najbližje avtorski pristop k ustvarjanju predstav. Ko na podlagi nekega materiala v procesu vaj ustvarjamo be- sedilo, izumljamo gledališki jezik in režijsko poetiko.« Katere so zanj bistvene raz- like med igro na gledaliških deskah in televizijskih za- slonih? »Kamera in gleda- lišče imata vsak svoj šarm. Oboje rad počnem. Rad imam ravnotežje, da lahko preklapljam med obema. Sta dva različna svetova in dva različna pristopa k delu,« pojasni. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 3, 16. januar 2025 FOTOGRAF IZ ŠENTJURSKIH KONCEV Razstava o Leopoldu Murnu je na ogled do 31. marca. Rojstvo Leopolda Murna je sovpadlo z izbruhom prve svetovne vojne, v kateri se je bojeval tudi njegov oče Mar- tin. Slednji svojega sina nikoli ni videl, saj je svoje življenje položil na »oltar domovine«. Leopold je tako odraščal z mamo in njeno novo druži- no, je pojasnil Jože Rataj. Po osnovni šoli, ki jo je končal na Kalobju, se je takoj želel naučiti kakšnega poklica, da bi zaživel samostojno. Tako ga je pot zapeljala h krojaške- mu mojstru Ivanu Horvatu, prav tako domačinu iz Tr- nega pri Kalobju. Mojster je mladega Leopolda vzel pod svoje okrilje in ga med letoma 1935 in 1944 tudi zaposlil, je dodal Rataj. V tem obdobju je Leopold Murn oziroma Foto Poldek odkril svojo ljubezen do fotografije, s katero se je začel ljubiteljsko ukvarjati. Partizanom šival oblačila in hkrati fotografiral Foto Poldek je najprej fo- tografiral na steklene plošče, kasneje se je usmeril v kla- sično fotografijo. Kot je poja- Pomemben prispevek lokalnega kronista h kulturni in krajevni dediščini Kdo je bil Foto Poldek? V Šentjurju je na ploščadi pred cerkvijo sv. Jurija do 31. marca na ogled razstava o šentjurskem fotografu Leopoldu Murnu. Poklicni krojač, rojen v Trnem na Kalobju, se je v kulturni spomin kraja zapisal predvsem zaradi svojega fotografskega dela, ki obsega izjemen nabor motivov. Ob tej priložnosti je z nami nekaj besed o priljubljenem Foto Poldku, kot so mu radi rekli krajani, spregovoril avtor raz- stave, zgodovinar in svetnik v Pokrajinskem muzeju Celje Jože Rataj. LARISA JEKNIĆ Avtor razstave je zgodovinar in sve- tnik v Pokrajinskem muzeju Celje Jože Rataj. (Foto: arhiv NT/Sherpa) snil zgodovinar Jože Rataj, je v Poldkova učna fotografska leta zarezala vojna, vendar je tudi v tem času ob krojaštvu našel priložnost za fotograf- sko ustvarjanje. »Razen tega, da je za partizane na terenu šival in popravljal oblačila, je občasno tudi fotografiral v propagandne namene,« je pojasnil. Po vojni se je spet zaposlil v krajevni krojaški delavnici v Šentjurju in od leta 1945 v Krojaštvu Šentjur. V Dramljah je spoznal tudi ži- vljenjsko sopotnico, učiteljico Faniko, s katero sta si dom ustvarila v nekdanji Belejevi gostilni ob Pešnici. Po poroki je krojaštvo počasi začel opu- ščati, saj ga je vedno bolj vle- klo v svet fotografije, s katero se je ukvarjal skoraj do konca življenja, je razložil. Pestra motivika Poldkovega ustvarjanja »Opus Leopolda Murna, ki ni bil šolan fotograf, obsega izjemen nabor motivov,« je dejal Jože Rataj. Leopold je že kot mladenič iskal mo- tive v neposredni okolici in dogodke, vezane na svoj kraj bivanja, na domače gle- dališke skupine in njihove nastope. Tako so začeli na- stajati fotografski zapisi lo- kalnega kronista. Med dru- gim je spremljal opravila v Rozalski Gorci, ljudi na bla- goslovih pri sveti Rozaliji, na- stajali so tudi prvi posnetki Šentjurja, njegove okolice in krajev, kamor je Foto Poldek odhajal na fotografiranje po- rok ter pogrebov. »S tem je v veliki meri dokumentiral tudi ljudsko izročilo, vezano na življenjske prelomnice,« je pojasnil sogovornik. Ne- kaj Murnovega fotografske- ga gradiva je ohranjenega tudi iz medvojnega obdobja, med katerim izstopajo foto- grafije domačih fantov, mo- biliziranih v nemško vojsko, in pripadnikov partizanskega gibanja v šentjurskem prosto- ru. V povojnem času je Leo- pold Murn ustvaril slikovno gradivo z različnih srečanj, volilnih zborovanj in drugih dogodkov. V svoj fotografski objektiv je najpogosteje si- cer ujel poroke in pogrebe in ob tem izkoristil priložnost, da fotografira posameznike in skupine prijateljev. Prav tako je fotografiral cerkvene dogodke. »Njegovo kolo in črna torba s fotoaparati in objektivi so postali njegov za- ščitni znak za vse, ki smo se z njim srečevali na terenu,« je povedal Jože Rataj. Poseben sklop Poldkovega ustvarjanja predstavlja tudi opus šolskih fotografij in fotografij za do- kumente. Desetletja šolskih generacij je ovekovečil z ra- zredniki in učiteljskim zbo- rom. »Fotografije bosonogih učencev povojnega časa se dopolnjujejo z barvnimi po- snetki iz sodobnega časa in ustvarjajo obsežen opus o šolski mladini na območju šentjurske občine,« je pove- dal Rataj. A ne le to – poleg šolarjev je fotografiral tudi druge pomembnejše dogod- ke, kot so bili občinski in krajevni prazniki, prireditve na Resevni, gasilska pra- znovanja, obiske političnih osebnosti v Šentjurju in dru- go. »S tem dokumentarnim gradivom se prepleta vrsta krajevnih motivov in podob oseb, ki jih danes ni več,« je dodal. Ob tem je opozoril še, da danes marsikateri zaselek težko prepoznamo, saj je pro- ces industrializacije močno spremenil podobo naših kra- jev in jih v nekaterih predelih spremenil v spalna naselja. A po zaslugi Foto Poldka je nji- hov utrip iz preteklosti ove- kovečen za vedno. Posebno mesto v srcih Šentjurčanov V osemdesetih letih prete- klega stoletja je Poldkova ži- vljenjska moč začela pešati, a je še vedno fotografiral za po- trebe dokumentov v svojem podstrešnem ateljeju. Kolo je nadomestil z avtomobilom, toda konkurenca se je raz- mahnila tudi v Šentjurju in je počasi začela prevzemati nje- govo delo. Svojo življenjsko pot je Leopold Murn zaključil 19. januarja 1998 v Šentjur- ju, kjer je tudi pokopan. A spomin nanj in na njegovo ustvarjanje ostaja za vedno. »Foto Poldek, ki smo ga vča- sih srečevali na ulici, ostaja v spominu in srcih številnih sta- rejših Šentjurčanov in ima tam posebno mesto,« je dejal Jože Rataj. Leopold Murn po nje- govih besedah ostaja v spomi- nu krajanov kot dobrodušen, nasmejan fotograf z baretko ali s klobukom, kolesom in fotoaparatom okoli vratu ter z njegovim značilnim: »Nasmeh. Ja, ja, tako, tako.« »Potem se je zaslišal značilni ›škljoc‹, se Poldka spominja Rataj. »Kako so si bili podobni vsi ti fotografi iz okoliških krajev! Ljubitelj- stvo je iz njih ustvarilo mojstre, ki jih lahko postavimo ob bok tudi šolanim fotografom v bli- žnjem Celju.« Foto: Andraž Purg Po zaslugi Foto Poldka je utrip iz preteklosti Šentjurja in okolice ovekovečen za vedno. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 3, 16. januar 2025 CELJSKI IGRALSKI UP Človek, čigar globina in in- telekt se kažeta tako v vlogi igralca kot v čisto življenjskem pogovoru na štiri oči. To je Lo- vro Zafred. Je izjemno miren, a hkrati življenja poln in prije- ten sogovornik, ki premišljeno, vendar neobremenjeno ubira besede. Ne govori v prazno in če na nekaj nima odgovora, se ne trudi dolgoveziti ter iskati plitkih rešitev, kako bi se izvle- kel, temveč to iskreno pove. Umetniška in stara duša, bi lahko rekli po domače. Je tudi eden redkih sogovornikov, ki mi je na koncu pogovora posta- vil vprašanje. »Ali vas drugače zanima gledališče, ste bili na kateri naši predstavi?« Kot da mu ni bilo ravno jasno, zakaj smo na pogovor povabili rav- no njega. Zato, ker smo v njem videli potencial, kot tudi mnogi drugi, ki ga gledajo na odru in televiziji. In nismo se zmotili. Ljubezen do igre se je rojevala postopoma Z igro se je Lovro začel ukvar- jati že v osnovni šoli, kjer je obiskoval dramski krožek. Kot dijak na II. gimnaziji Maribor je nato obiskoval gledališko sku- pino Gnosis. »Vedno več časa sem preživel na odru in začel resneje o gledališču razmišljati v tretjem letniku gimnazije. V četrtem sem se nato odločil za študij dramske igre. Prej sploh nisem razmišljal, da bi to bilo možno, nato sem se v gledali- šče hitro zaljubil,« pove. In tako se je odpravil na sprejemne iz- pite na AGRFT, ki slovijo po svoji selektivnosti, saj na aka- demijo ni tako lahko priti. »Ti izpiti so bili kar zahtevni, saj trajajo več dni, izbor pa poteka v dveh ločenih krogih in vklju- čuje praktični preizkus telesnih sposobnosti, govora in petja, komisija ocenjuje tudi skupin- ske in posamezne improviza- cije. Na licu mesta dobiš tudi besedilo,« doda. Kot razloži, so Mariborčan, ki ga je dramska pot popeljala v knežje mesto Lovro Zafred je profesionalni gledališki igralec, ki za- dnja leta s svojim talentom in ustvarjanjem vedno glasneje opozarja nase. 28-letni Štajerec, ki je leta 2019 diplomiral iz dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), je od leta 2022 član ansambla Sloven- skega ljudskega gledališča (SLG) Celje. Gledamo ga lahko tudi na televizijskih zaslonih, med drugim v serijah Pri- meri inšpektorja Vrenka in Gospod profesor. 15. decembra lani je prejel tudi prestižno Severjevo nagrado za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih in tako dokazal, da je ime, ki bo trdno ovekovečeno v celjskem in slovenskem prostoru gledališke umetnosti. LARISA JEKNIĆ »Če do igre res čutiš strast in te res globoko zanima, je potem to eden najlepših študijev. Ne znam si predstavljati, da bi študiral karkoli drugega. Če bi, bi verjetno še vedno hlepel po študiju dramske igre.« V SLG Celje prišel v pravem trenutku Je umetniška duša, ki izžareva karizmo. V SLG Celje se Lovro počuti zelo dobro. Lovro v predstavi Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije (Foto: arhiv SLG Celje) sprejemni izpiti na omenjeni akademiji celostni in zahtevajo precej energije ter osredotoče- nosti. »Od teh ›sprejemcev‹ je odvisna cela poklicna kariera igralca,« poudari Lovro. » Takrat je bilo to zelo obremenjujoče. Ampak sem preživel,« se poša- li. Pove, da študij igre zahteva kar nekaj časa. »Imam občutek, kot da sem bil tista štiri leta bolj ali manj večino časa na akade- miji, od jutra do večera. Na tre- nutke je bilo naporno, ampak hkrati s tem študijem odkriješ nove stvari pri sebi in drugih. Je celosten proces in predvsem zrelostni preizkus,« pojasni. Si- cer ima na študentska leta lepe spomine. »Če do igre res čutiš strast in te res globoko zanima, je potem to eden najlepših štu- dijev. Ne znam si predstavljati, da bi študiral karkoli drugega. Če bi, bi verjetno še vedno hle- pel po dramski igri.« SLG Celje mu daje ogromno Lovra je v ansambel SLG Celje povabila nekdanja direk- torica mag. Tina Kosi. »Njeno povabilo sem z veseljem spre- jel. Nato se je kmalu zamenjalo vodstvo, ki je v gledališče pri- neslo svež veter. Imam obču- tek, da sem v SLG Celje prišel v zelo pravem trenutku, saj mi je ponudilo priložnosti, brez ka- terih danes ne bi bil tukaj, kjer sem,« poudari. Na vprašanje, ali čuti, da mu celjsko gleda- lišče nudi dovolj možnosti za razvijanje ustvarjalnega poten- ciala odgovori: »Absolutno.« Tako je med drugim zaigral v predstavah 3JA!, Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhi- je, Juriš, Oblasti teme in Poglej me. O Lovrovem igralskem ta- lentu se bodo lahko vsi ljubite- lji gledališča, ki igralca mogoče še ne poznajo, prepričali tudi 24. januarja na premieri pred- stave Sen kresne noči, ki bo v celjskem SLG. Prejel prestižno Severjevo nagrado Lovro je 15. decembra lani prejel Severjevo nagrado za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih, kar je pri njego- vih sorazmerno mladih letih izjemen dosežek. Kaj pravi o priznanju? »Pomeni mi res lepo potrditev za delo in vlo- žen trud. In tudi za sezono, ki je bila zame osebno res pomenljiva in s katero se je celjsko gledališče zelo dobro predstavilo. Ob tem čutim hva- ležnost do režiserjev, kolegov, soustvarjalcev, pravzaprav vseh v celjskem gledališču, ki so mi dali priložnost, da lahko počnem to, kar počnem. Na- grada mi je tudi lepa spodbuda in mi daje zanos, da se trudim še naprej.« Odnos do svojega poslanstva Lovro se svoje prve odrske treme ne spominja dobro. »Ta- krat je bila verjetno tako huda, da mi je ostala črna luknja,« pove in se nasmeji. Čeprav je pri svojih letih že zrel in iz- kušen igralec, ima še vedno tremo, kar je seveda naravno stanje v tej umetnosti. »Z neko kilometrino sicer pridejo orod- ja, ki pomagajo pri soočanju s takšnimi težavami. Imam srečo da sem se tremo naučil tako obvladati, da z njo dobim neko dodatno energijo in jo poskusim preusmeriti v svoj nastop.« Katera je njegova najljubša predstava oziroma katero je njegovo najljubše dramsko delo? Odgovori ab- straktno. »Na to vprašanje zelo težko odgovorim, ker mi je najbližje avtorski pristop k ustvarjanju predstav. Ko na podlagi nekega materiala v procesu vaj ustvarjamo be- sedilo, izumljamo gledališki jezik in režijsko poetiko.« Katere so zanj bistvene raz- like med igro na gledaliških deskah in televizijskih za- slonih? »Kamera in gleda- lišče imata vsak svoj šarm. Oboje rad počnem. Rad imam ravnotežje, da lahko preklapljam med obema. Sta dva različna svetova in dva različna pristopa k delu,« pojasni. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 3, 16. januar 2025 DVOJNO PRAZNOVANJE Zoran in Nuša sta se poročila leta 2007 po osemletni partnerski zvezi. Poročila sta se v pravoslavni cerkvi. Nuša je kljub temu ohra- nila katoliško vero. Že ko sta se spoznala v študentskih časih, je videla, da je Zoranu vera zelo pomembna. S tem vedenjem in medse- bojnim spoštovanjem sta skupaj zorela v od- raslost, pravita. Kompromisi »Že takrat sva sprejela kompromise, saj sva kasneje k pripravam na poroko pristopila zelo resno. Dogovorila sva se, da bom to, katere vere bodo otroci, izbral jaz, Nuša pa bo iz- brala njihova imena. Ves čas spoštuje moje poglede, jaz spoštujem njene. Nikoli je nisem prepričeval, da bi se prekrstila ali bila aktivna članica moje verske skupnosti. Ohranja torej svojo vero in svoja prepričanja, jaz spoštu- jem njeno vero in običaje. Tudi zato otroke vzgajava tudi ob prikazu običajev obeh ver, praznujemo praznike katoliške in pravoslav- ne vere,« pravi Zoran. Nuša doda, da svoje vere nikoli ni doživljala tako goreče kot Zoran: »Imava srečo, da sta najini veri zelo podobni, saj izhajata iz istih vrednot, temeljev, zato je tudi najina skupna pot lažja. Včasih sem mislila, da sem ateist- ka s spoštovanjem do vere, okolja, v katerem sem bila vzgojena, ob upoštevanju praznikov. Danes vem, da verjamem v nekatere stvari, v sebi nosim notranjo vero.« »Včasih pravim, da tudi sama ni vedela, da je zelo verna,« se nasmeji Zoran in spoštlji- vo doda, da sta njuni veri močni, toda da se »ne manifestirata skozi redno udeležbo vseh verskih obredov«. Poglobljen uvid v praznovanje »V mojem življenju se je vera poglobila za- radi izkušnje po smrti dedka. Takrat sem si razlagal, da ne smemo biti žalostni, ko kdo umre, saj gre na bolje. In to me je takrat utr- dilo. V času po vojni na območju nekdanje Jugoslavije sem začel hoditi k verouku in obiskovati cerkev. V družini smo bili prav tako verni, mama nekoliko bolj kot oče. Po- stal sem ministrant, nato mi je takratni celjski paroh Milan Duduković predlagal, da bi bil predsednik cerkvene občine Celje. To je po- dobno kot pastoralni svet v katoliški cerkvi, torej skupnost laikov, ki skrbi za cerkveno življenje v okolju. Nato se je moja dejavnost v pravoslavni cerkvi nadaljevala,« dodaja Zo- ran. Omeni, da si prizadeva, da bi pravoslav- na cerkev v Celju dobila drugo nadomestno lokacijo za svojo cerkev. Že vsa leta je v Celju namreč znano, da pravoslavni verniki zelo dobro sodelujejo s celjsko škofi jo, ki jim je omogočila, da za svoje obrede uporabljajo cerkev sv. Maksimilijana. Ves čas med pogovorom je mogoče čutiti ljubezen in tudi visoko spoštovanje med par- tnerjema, prav tako visoko raven resnosti, s katero pristopata k verskim običajem med prazniki. Toda ne gre le za običaje ali za upo- števanje tega, kar vera prinaša in kaj naj bi se moralo ob praznikih v družini tradicionalno dogajati. Gre za izredno poglobljen uvid v stvari, ki jih ob praznovanjih čutita, doživljata in z vzgojo prenašata tudi na otroke. »Pogosto berem ali poslušam nauke iz evangelijskih zgodb, ne oziram se na to, kaj vse se dogaja ali se lahko zgodi v cerkvenih ustanovah. Po- memben je nauk, ker ljudi uči solidarnosti in Družina Lončar-Šućur z Ljubečne pri Celju praznuje dva božiča Ena družina, dve veri in neizmerna ljubezen »Pravijo, da ljubezen pomeni, da si sposoben podrediti svoje želje drugemu. In to počneva oba. Nuša v odnosu do mene in jaz pri tistem, kar je pomembno njej. V tem smislu sva boljša v sebi,« pravi Zoran Šućur z Ljubečne pri Celju. In v tem spoštovanju rastejo tudi njuni štirje otroci, 16-letna Zarja, 14-letni Tibor, 10-letna Tisa in 6-letni Kris. Zoran je namreč pravoslavne vere in njegova 43-letna žena Nuša katoliške. Praznujeta torej dva božiča in v navdihu dveh ver najdeta oporo, ki njuno že tako ali tako globoko ljubezen še poglablja. 45-letni pravnik in 43-letna profesorica športa sta se spoznala že v študentskih letih. Skupaj sta se razvijala v dojemanju sveta, ljubezni, vere, in tako je rasel tudi njun odnos. Vse to njuno družino tudi notranje bogati. Dan po pravoslavnem božiču sta nas sprejela v svojem domu, polnem družinske topline. SIMONA ŠOLINIČ tega, da si pomagamo, da smo prijatelji. Ko se z Nušo pogovarjava, pogosto povezujeva nauke iz Svetega pisma z nauki, ki so danes priljubljeni v novodobnih smereh. Ugotavlja- va, da imajo nekatere smeri, kot je nevroling- vistika, osnovo v religiji, le za ljudi so morda te smeri predstavljene na zanimivejši način od vere. A v osnovi gre za isto stvar,« doda Zoran. Pestra december in januar Glede na njune poglede in doživljanje vere ni treba poudarjati, da sta december in januar zanju zelo pestra meseca. Oba se ob vpraša- nju, kako so videti priprave in praznovanja enega največjih verskih praznikov v obeh verah – božiča – nasmejita. »Začne se že 6. decembra, ko goduje sv. Nikolaj,« pravi Nuša. Miklavž takrat prinese prva decembrska dari- la. Pravoslavni verniki zaradi starega koledar- ja dan sv. Nikole obeležujejo 19. decembra. »Otroci so torej ob tej priložnosti dvakrat ob- darjeni. Razlika je le, da v pravoslavni veri ob sv. Nikoli ni parkljev,« razloži Zoran. Nato se decembrsko vzdušje v domu Lon- čarjevih in Šućurjevih stopnjuje. »Adventni čas pri nas zelo spoštujemo, tudi najstarejši hčerki zelo veliko pomeni, da ob adventnih nedeljah prižgemo svečke. V pravoslavni cerkvi se decembra do pravoslavnega božiča zvrstijo tako imenovane pripravne nedelje, prva je namenjena otrokom, naslednji dve materam in očetom. Gre za simboliko povezo- vanja družine z ljubeznijo in s spoštovanjem,« razloži. Božični čas torej v družini praznujejo dvoj- no. Najprej znotraj katoliške vere. »Pogosto ga praznujemo pri babici, Nušini mami. Z otroki gremo tudi k otroški polnočnici, da sli- šijo kaj lepega in da doživijo čar tega večera, ne le tistega, kar ga obdaja. Sledita večerja ter druženje z Nušino družino in s prijatelji,« razloži Zoran. In medtem ko se v katoliški cerkvi dogajanje po božiču nekoliko umiri, se po 25. decembru pri njuni družini prazno- vanje nadaljuje. Dve božični drevesi Po praznovanju novega leta se namreč bliža pravoslavni božič, ki ga pravoslavni verniki praznujejo 7 . januarja. A že dva dni pred tem se začnejo družinske priprave nanj. 6. januar je tako imenovan »badnji dan«. »Gospodar hiše se po običajih odpravi že pred sončnim vzhodom v gozd po božično drevo,« pravi Zo- ran. In to stori vsako leto. Pri odhodu v gozd ga ponavadi spremljajo otroci, kar je posebno doživetje. Tako jim na srce polaga spoštovanje do vere in običajev. Navada je, da gospodar božično drevo oziroma veje, ki so ponavadi hrastove ali cerove, poseka s tremi zamahi tako, da je obrnjen proti vzhodu. Božično dre- vo, v pravoslavni veri imenovano »badnjak«, nato prinese do vhoda v hišo, vanjo pa šele pred božično večerjo. Trske, ki med sekanjem odpadejo, naj bi družina tradicionalno zaku- rila v kaminu. Po verskih prepričanjih gre za hrast ali cer, ker sta to drevesi, ki tudi pozimi ohranita liste. Pred večerjo družina ob bok božičnemu drevesu, ki je značilno za 25. december, po- stavi tudi pravoslavni »badnjak«. »Ko ga go- spodar prinese v hišo, lahko izreka neke be- sede, otroci pa ga posujejo z mešanico semen, bonbončkov, denarja in plodov, kot so lešniki. Tako obdarujemo drevo, medtem ko ›vstopa‹ v dom. Na tleh je lahko posuta tudi slama, saj je simbol hlevčka, v katerem je Marija ro- dila. Po vnosu ›badnjaka‹ v dom, njegov vrh zakurimo v ognju,« nam pojasnjuje Zoran. V njegovih besedah je mogoče čutiti globok uvid v pomen praznikov. Z Nušo se nasmejita, ko pravita, da pravo- slavno božično drevo še vedno radi okrasijo z bonboni, s katerimi se nato lahko otroci posladkajo, kar jim daje ob praznovanju še poseben sladkosned čar. Zvečer pred božičem sledi večerja, ki je v pravoslavni veri obarvana s postom. Na mizi torej ni mesa, je pa slastna večerja s kuhanim zeljem s česnom, pregne- tenim fi žolom, z ribo ter s pito brez jajc in mlečnih izdelkov. V domu ta večer zadiši tudi po domačem kruhu. Zoran še razloži, da četr- tino zelja in kruha pustijo do 18. januarja, ko sledi prvi dan posta po praznikih. Po večerji sledi priprava družine na odhod k polnočnici. Božično jutro jabolkom Božično jutro se pri naših gostiteljih začne že z zajtrkom pred sončnim vzhodom ter s koščkom jabolka in sira. »To simbolizira Ma- rijin zajtrk po porodu, saj naj bi imeli pastirji takrat na voljo le to dvoje,« razloži Zoran. Po zajtrku sledi veselje v objemu družine vse do kosila, šele takrat se na mizi nato znajde tudi meso. Nuša to, da je mož tako spoštljiv pri upo- števanju prazničnih običajev, zelo ceni: »Člo- Božični pravoslavni zajtrk. Eden od običajev, ki ga v družini Lončar-Šućur zelo spoštujejo, je iskanje kovanca. Ta je skrit v pečenem kruhu. Kdor ga med uživanjem kruha najde, bo imel v novem letu veliko denarja. (Foto: osebni arhiv) Družina Lončar-Šućur (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 3, 16. januar 2025 DVOJNO PRAZNOVANJE vek začuti globino praznikov bolj radostno in čustveno. Že na začetka najinega partnerstva sem bila udeležena pri teh običajih, kar mi je bilo v veselje in mi je veliko pomenilo.« Pravi, da je takšno občutenje obeh njunih ver vplivalo na to, da sta postala še boljša v sebi. Tudi otroci in njuni družini. Pojasni- ta, da njuni družini nikoli nista nasprotovali takšnemu načinu življenja kljub različnim veram in običajem. »Mislim, da Slovenci zelo spoštujemo srbsko prebivalstvo in to, da so ljudje tako zelo povezani s svojo vero,« doda Nuša. Strinjata se, da je k skupnemu razumevanju veliko pripomoglo to, da sta se spoznala zelo mlada in se tako skupaj sproti prilagajala drug drugemu. »In to najino med- sebojno spoštovanje sta začutili tudi najini družini. Tudi okolica je sprejemajoča,« doda Zoran. Njuni prijatelji so vedno veseli, kadar se v duhu katoliških ali pravoslavnih prazni- kov družijo z njima. Ljubezen ne pozna meja Za ljudi, ki v zadnjih letih v družbi zelo pogo- sto izražajo predsodke do različnosti, ima Nuša jasno sporočilo: »Barva kože ali nacionalnost ne določata človeka. Določa ga to, kaj nosi v srcu. In če je človek dober in če vsak spoštuje kulturo nekoga, potem je možno živeti v spoštovanju in s sprejemanjem drugih.« Enako meni tudi Zoran. »Mislim, da vsi zadržki pred tujci izhajajo iz nepoznavanja. Vsak bi moral razmisliti o vzro- ku strahu pred drugimi in si ustvariti svoj vtis o vsakem posamezniku. Lastnosti skupine ne moreš pripisovati posamezniku, ampak je treba slednjega obravnavati individualno in spoštova- ti njegovo identiteto. Človek ne more biti enak drugemu, mora pa ga spoštovati in mu pustiti tisto, kar spoštuje on. Pravijo tudi, da vera odga- nja strah, in menim, da to drži. Za ljubezen pa vemo, da ne pozna meja,« pravi Zoran ter ob tem pogleda Nušo in jo nežno objame. Dom naših gostiteljev krasita ikona Jezusa in posebno kadilo. V njem so malo vode, olje ter plovec s stenjem za sveče. Zoran prižge kadilo pred vsako nedeljo in tudi ob praznikih med letom. (Foto: Nik Jarh) Nuša Lončar Šućur in Zoran Šućur. Zgled za mnoge. (Foto: Nik Jarh) »Človek začuti globino običajev, zaradi česar doživljamo praznike bolj radostno in čustveno,« pravi Nuša. (Foto: Nik Jarh) Dom krasita dve božični drevesci. In kakšno veselje je krašenje z bonboni, s katerimi se otroci nato tudi poslad- kajo! (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 3, 16. januar 2025 DVOJNO PRAZNOVANJE Zoran in Nuša sta se poročila leta 2007 po osemletni partnerski zvezi. Poročila sta se v pravoslavni cerkvi. Nuša je kljub temu ohra- nila katoliško vero. Že ko sta se spoznala v študentskih časih, je videla, da je Zoranu vera zelo pomembna. S tem vedenjem in medse- bojnim spoštovanjem sta skupaj zorela v od- raslost, pravita. Kompromisi »Že takrat sva sprejela kompromise, saj sva kasneje k pripravam na poroko pristopila zelo resno. Dogovorila sva se, da bom to, katere vere bodo otroci, izbral jaz, Nuša pa bo iz- brala njihova imena. Ves čas spoštuje moje poglede, jaz spoštujem njene. Nikoli je nisem prepričeval, da bi se prekrstila ali bila aktivna članica moje verske skupnosti. Ohranja torej svojo vero in svoja prepričanja, jaz spoštu- jem njeno vero in običaje. Tudi zato otroke vzgajava tudi ob prikazu običajev obeh ver, praznujemo praznike katoliške in pravoslav- ne vere,« pravi Zoran. Nuša doda, da svoje vere nikoli ni doživljala tako goreče kot Zoran: »Imava srečo, da sta najini veri zelo podobni, saj izhajata iz istih vrednot, temeljev, zato je tudi najina skupna pot lažja. Včasih sem mislila, da sem ateist- ka s spoštovanjem do vere, okolja, v katerem sem bila vzgojena, ob upoštevanju praznikov. Danes vem, da verjamem v nekatere stvari, v sebi nosim notranjo vero.« »Včasih pravim, da tudi sama ni vedela, da je zelo verna,« se nasmeji Zoran in spoštlji- vo doda, da sta njuni veri močni, toda da se »ne manifestirata skozi redno udeležbo vseh verskih obredov«. Poglobljen uvid v praznovanje »V mojem življenju se je vera poglobila za- radi izkušnje po smrti dedka. Takrat sem si razlagal, da ne smemo biti žalostni, ko kdo umre, saj gre na bolje. In to me je takrat utr- dilo. V času po vojni na območju nekdanje Jugoslavije sem začel hoditi k verouku in obiskovati cerkev. V družini smo bili prav tako verni, mama nekoliko bolj kot oče. Po- stal sem ministrant, nato mi je takratni celjski paroh Milan Duduković predlagal, da bi bil predsednik cerkvene občine Celje. To je po- dobno kot pastoralni svet v katoliški cerkvi, torej skupnost laikov, ki skrbi za cerkveno življenje v okolju. Nato se je moja dejavnost v pravoslavni cerkvi nadaljevala,« dodaja Zo- ran. Omeni, da si prizadeva, da bi pravoslav- na cerkev v Celju dobila drugo nadomestno lokacijo za svojo cerkev. Že vsa leta je v Celju namreč znano, da pravoslavni verniki zelo dobro sodelujejo s celjsko škofi jo, ki jim je omogočila, da za svoje obrede uporabljajo cerkev sv. Maksimilijana. Ves čas med pogovorom je mogoče čutiti ljubezen in tudi visoko spoštovanje med par- tnerjema, prav tako visoko raven resnosti, s katero pristopata k verskim običajem med prazniki. Toda ne gre le za običaje ali za upo- števanje tega, kar vera prinaša in kaj naj bi se moralo ob praznikih v družini tradicionalno dogajati. Gre za izredno poglobljen uvid v stvari, ki jih ob praznovanjih čutita, doživljata in z vzgojo prenašata tudi na otroke. »Pogosto berem ali poslušam nauke iz evangelijskih zgodb, ne oziram se na to, kaj vse se dogaja ali se lahko zgodi v cerkvenih ustanovah. Po- memben je nauk, ker ljudi uči solidarnosti in Družina Lončar-Šućur z Ljubečne pri Celju praznuje dva božiča Ena družina, dve veri in neizmerna ljubezen »Pravijo, da ljubezen pomeni, da si sposoben podrediti svoje želje drugemu. In to počneva oba. Nuša v odnosu do mene in jaz pri tistem, kar je pomembno njej. V tem smislu sva boljša v sebi,« pravi Zoran Šućur z Ljubečne pri Celju. In v tem spoštovanju rastejo tudi njuni štirje otroci, 16-letna Zarja, 14-letni Tibor, 10-letna Tisa in 6-letni Kris. Zoran je namreč pravoslavne vere in njegova 43-letna žena Nuša katoliške. Praznujeta torej dva božiča in v navdihu dveh ver najdeta oporo, ki njuno že tako ali tako globoko ljubezen še poglablja. 45-letni pravnik in 43-letna profesorica športa sta se spoznala že v študentskih letih. Skupaj sta se razvijala v dojemanju sveta, ljubezni, vere, in tako je rasel tudi njun odnos. Vse to njuno družino tudi notranje bogati. Dan po pravoslavnem božiču sta nas sprejela v svojem domu, polnem družinske topline. SIMONA ŠOLINIČ tega, da si pomagamo, da smo prijatelji. Ko se z Nušo pogovarjava, pogosto povezujeva nauke iz Svetega pisma z nauki, ki so danes priljubljeni v novodobnih smereh. Ugotavlja- va, da imajo nekatere smeri, kot je nevroling- vistika, osnovo v religiji, le za ljudi so morda te smeri predstavljene na zanimivejši način od vere. A v osnovi gre za isto stvar,« doda Zoran. Pestra december in januar Glede na njune poglede in doživljanje vere ni treba poudarjati, da sta december in januar zanju zelo pestra meseca. Oba se ob vpraša- nju, kako so videti priprave in praznovanja enega največjih verskih praznikov v obeh verah – božiča – nasmejita. »Začne se že 6. decembra, ko goduje sv. Nikolaj,« pravi Nuša. Miklavž takrat prinese prva decembrska dari- la. Pravoslavni verniki zaradi starega koledar- ja dan sv. Nikole obeležujejo 19. decembra. »Otroci so torej ob tej priložnosti dvakrat ob- darjeni. Razlika je le, da v pravoslavni veri ob sv. Nikoli ni parkljev,« razloži Zoran. Nato se decembrsko vzdušje v domu Lon- čarjevih in Šućurjevih stopnjuje. »Adventni čas pri nas zelo spoštujemo, tudi najstarejši hčerki zelo veliko pomeni, da ob adventnih nedeljah prižgemo svečke. V pravoslavni cerkvi se decembra do pravoslavnega božiča zvrstijo tako imenovane pripravne nedelje, prva je namenjena otrokom, naslednji dve materam in očetom. Gre za simboliko povezo- vanja družine z ljubeznijo in s spoštovanjem,« razloži. Božični čas torej v družini praznujejo dvoj- no. Najprej znotraj katoliške vere. »Pogosto ga praznujemo pri babici, Nušini mami. Z otroki gremo tudi k otroški polnočnici, da sli- šijo kaj lepega in da doživijo čar tega večera, ne le tistega, kar ga obdaja. Sledita večerja ter druženje z Nušino družino in s prijatelji,« razloži Zoran. In medtem ko se v katoliški cerkvi dogajanje po božiču nekoliko umiri, se po 25. decembru pri njuni družini prazno- vanje nadaljuje. Dve božični drevesi Po praznovanju novega leta se namreč bliža pravoslavni božič, ki ga pravoslavni verniki praznujejo 7 . januarja. A že dva dni pred tem se začnejo družinske priprave nanj. 6. januar je tako imenovan »badnji dan«. »Gospodar hiše se po običajih odpravi že pred sončnim vzhodom v gozd po božično drevo,« pravi Zo- ran. In to stori vsako leto. Pri odhodu v gozd ga ponavadi spremljajo otroci, kar je posebno doživetje. Tako jim na srce polaga spoštovanje do vere in običajev. Navada je, da gospodar božično drevo oziroma veje, ki so ponavadi hrastove ali cerove, poseka s tremi zamahi tako, da je obrnjen proti vzhodu. Božično dre- vo, v pravoslavni veri imenovano »badnjak«, nato prinese do vhoda v hišo, vanjo pa šele pred božično večerjo. Trske, ki med sekanjem odpadejo, naj bi družina tradicionalno zaku- rila v kaminu. Po verskih prepričanjih gre za hrast ali cer, ker sta to drevesi, ki tudi pozimi ohranita liste. Pred večerjo družina ob bok božičnemu drevesu, ki je značilno za 25. december, po- stavi tudi pravoslavni »badnjak«. »Ko ga go- spodar prinese v hišo, lahko izreka neke be- sede, otroci pa ga posujejo z mešanico semen, bonbončkov, denarja in plodov, kot so lešniki. Tako obdarujemo drevo, medtem ko ›vstopa‹ v dom. Na tleh je lahko posuta tudi slama, saj je simbol hlevčka, v katerem je Marija ro- dila. Po vnosu ›badnjaka‹ v dom, njegov vrh zakurimo v ognju,« nam pojasnjuje Zoran. V njegovih besedah je mogoče čutiti globok uvid v pomen praznikov. Z Nušo se nasmejita, ko pravita, da pravo- slavno božično drevo še vedno radi okrasijo z bonboni, s katerimi se nato lahko otroci posladkajo, kar jim daje ob praznovanju še poseben sladkosned čar. Zvečer pred božičem sledi večerja, ki je v pravoslavni veri obarvana s postom. Na mizi torej ni mesa, je pa slastna večerja s kuhanim zeljem s česnom, pregne- tenim fi žolom, z ribo ter s pito brez jajc in mlečnih izdelkov. V domu ta večer zadiši tudi po domačem kruhu. Zoran še razloži, da četr- tino zelja in kruha pustijo do 18. januarja, ko sledi prvi dan posta po praznikih. Po večerji sledi priprava družine na odhod k polnočnici. Božično jutro jabolkom Božično jutro se pri naših gostiteljih začne že z zajtrkom pred sončnim vzhodom ter s koščkom jabolka in sira. »To simbolizira Ma- rijin zajtrk po porodu, saj naj bi imeli pastirji takrat na voljo le to dvoje,« razloži Zoran. Po zajtrku sledi veselje v objemu družine vse do kosila, šele takrat se na mizi nato znajde tudi meso. Nuša to, da je mož tako spoštljiv pri upo- števanju prazničnih običajev, zelo ceni: »Člo- Božični pravoslavni zajtrk. Eden od običajev, ki ga v družini Lončar-Šućur zelo spoštujejo, je iskanje kovanca. Ta je skrit v pečenem kruhu. Kdor ga med uživanjem kruha najde, bo imel v novem letu veliko denarja. (Foto: osebni arhiv) Družina Lončar-Šućur (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 3, 16. januar 2025 DVOJNO PRAZNOVANJE vek začuti globino praznikov bolj radostno in čustveno. Že na začetka najinega partnerstva sem bila udeležena pri teh običajih, kar mi je bilo v veselje in mi je veliko pomenilo.« Pravi, da je takšno občutenje obeh njunih ver vplivalo na to, da sta postala še boljša v sebi. Tudi otroci in njuni družini. Pojasni- ta, da njuni družini nikoli nista nasprotovali takšnemu načinu življenja kljub različnim veram in običajem. »Mislim, da Slovenci zelo spoštujemo srbsko prebivalstvo in to, da so ljudje tako zelo povezani s svojo vero,« doda Nuša. Strinjata se, da je k skupnemu razumevanju veliko pripomoglo to, da sta se spoznala zelo mlada in se tako skupaj sproti prilagajala drug drugemu. »In to najino med- sebojno spoštovanje sta začutili tudi najini družini. Tudi okolica je sprejemajoča,« doda Zoran. Njuni prijatelji so vedno veseli, kadar se v duhu katoliških ali pravoslavnih prazni- kov družijo z njima. Ljubezen ne pozna meja Za ljudi, ki v zadnjih letih v družbi zelo pogo- sto izražajo predsodke do različnosti, ima Nuša jasno sporočilo: »Barva kože ali nacionalnost ne določata človeka. Določa ga to, kaj nosi v srcu. In če je človek dober in če vsak spoštuje kulturo nekoga, potem je možno živeti v spoštovanju in s sprejemanjem drugih.« Enako meni tudi Zoran. »Mislim, da vsi zadržki pred tujci izhajajo iz nepoznavanja. Vsak bi moral razmisliti o vzro- ku strahu pred drugimi in si ustvariti svoj vtis o vsakem posamezniku. Lastnosti skupine ne moreš pripisovati posamezniku, ampak je treba slednjega obravnavati individualno in spoštova- ti njegovo identiteto. Človek ne more biti enak drugemu, mora pa ga spoštovati in mu pustiti tisto, kar spoštuje on. Pravijo tudi, da vera odga- nja strah, in menim, da to drži. Za ljubezen pa vemo, da ne pozna meja,« pravi Zoran ter ob tem pogleda Nušo in jo nežno objame. Dom naših gostiteljev krasita ikona Jezusa in posebno kadilo. V njem so malo vode, olje ter plovec s stenjem za sveče. Zoran prižge kadilo pred vsako nedeljo in tudi ob praznikih med letom. (Foto: Nik Jarh) Nuša Lončar Šućur in Zoran Šućur. Zgled za mnoge. (Foto: Nik Jarh) »Človek začuti globino običajev, zaradi česar doživljamo praznike bolj radostno in čustveno,« pravi Nuša. (Foto: Nik Jarh) Dom krasita dve božični drevesci. In kakšno veselje je krašenje z bonboni, s katerimi se otroci nato tudi poslad- kajo! (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 3, 16. januar 2025 KOLESARJENJE ZA REKORDE Zgodba, kako se je Stanko začel ukvarjati s športom, se ni začela na kolesu, ampak s tekom. »Pred dvajsetimi leti sem tehtal sto kilogramov. Zato sem se odločil, da bom spre- menil razmišljanje o življenju, svoj življenjski slog, prehrano in vse drugo. Približno 25 kilo- gramov sem na začetku shujšal s pomočjo prehrane.« Temu je sledila hoja v hribe. Od teka do kolesa »Ko sem še delal v Sevnici, sem veliko časa preživel na Lisci. Tudi na Kopitniku sem bil velikokrat, živim namreč Jeseni ponovni napad na naslov svetovnega prvaka 24 ur na kolesu Pred štirimi leti je vzdržljivostni kolesar Stanko Ver- stovšek v Prekmurju popravil svetovni rekord Avstrijca Christopha Strasserja za skoraj 18 kilometrov. V 24 urah je namreč s kolesom prevozil 914,02 kilometra, a Avstrijec mu ni dolgo ostal dolžen in je v naslednjem poizkusu presegel tisoč kilometrov. »Pri njegovem rezultatu je nekaj sumlji- vega, zato mi rekorda še niso vzeli,« pravi Verstovšek, ki je v svoji karieri kolesarjenja postavil kar osem svetovnih rekordov. Na lanskem svetovnem prvenstvu v 24-urnem kolesarjenju je sicer izgubil naslov svetovnega prvaka, a 48-letnik obljublja, da bo ponovno napadel novembra letos. JANŽE FRIC »Ko sem postavljal svetovni rekord v Dobrovniku v Prekmurju, me je vodja tamkajšnjega policijskega okoliša opozoril, da jelenjad pritiska iz Madžarske v Slovenijo. Med vsemi jeleni je bil en zelo velik, ki je vedno ušel lokalnim lovcem, zato me je policist opozoril, naj pazim nanj. Takrat sem si mislil, da je za to zelo majhna verjetnost, ampak ob približno enih zjutraj je ravno ta jelen prečkal cesto približno meter pred mano. Bil je velik kot krava. Spremljevalna ekipa v kombiju, ki je vozil za mano, je bila čisto prestrašena.« »Mlajši so bolj eksplozivni, starejši smo bolj vzdržljivi.« »Otrok zraste v športnika, če se s športom začneš ukvarjati kasneje, se vanj preoblikuješ.« tik pod njim.« Hoji na okoliške vrhove je dodal še tek, da je ob- držal želeno težo. »V tistem času sem delal še na policiji. Sodelavec mi je pre- dlagal, da bi šli na Mali kraški maraton. Kot predstavnik poli- cije sem se takrat uvrstil na sve- tovno policijsko prvenstvo.« T o ga je spodbudilo, da se je začel resneje ukvarjati s tekom. Pre- tekel je tri maratone, vse v manj kot treh urah. A tem rezultatom so sledile poškodbe. »Relativno pozno sem se začel ukvarjati s športom. Srce, pljuča in še marsikaj lahko natreniramo, težava je v mišicah. Ker nisem odrasel v športnika, sem moral svoje mišice preoblikovati. Pre- cej lažje je, če otrok odraste v športnem duhu.« T ekaške poškodbe so Stanka »spravile« na kolo. »Ko sem bil poškodovan zaradi teka, sem šel na kolo.« Malo kasneje, pri 36 letih, se je na pobudo kolega udeležil testiranja, na katerem so mu svetovali, naj se resneje ukvarja s kolesarstvom, saj je v tem zelo dober. V ekipi s še tre- mi kolesarji se je udeležil 1.250 kilometrov dolge Dirke okoli Slovenije. Leto kasneje je želel na isti dirki sodelovati sam, a so jo organizatorji odpovedali. »Na dirko sem se zelo pripra- vljal, zato sva se s trenerjem od- ločila, da se bom namesto tega prijavil na evropsko prvenstvo v 24-urnem kolesarjenju, kjer sem nato zmagal.« Svetovno prvenstvo Predlani je Stanko postal svetovni prvak v 24-urnem ko- lesarjenju v Borrego Springsu v Kaliforniji. T ekmo v Združenih državah Amerike priredijo vsa- ko leto novembra, a lani Stanku ni uspelo ubraniti naslova. Bil je »le« tretji. Letos bo poskusil ponovno, še pred tem se bo v maju udeležil tudi tekme Cro- Ultra24 na Hrvaškem. Tekma v Kaliforniji je zelo naporna, saj tam temperature pogosto presežejo 30 stopinj Celzija. »Takrat se hladimo z ledom, da ostane temperatura telesa čim nižja. Zgodilo se je že, da smo z ekipo naredili na- pako in mi je bilo tako vroče, da sem komaj prevozil krog do konca, in so me nato komaj ohladili, da sem lahko nadalje- val dirko.« Pri takih dirkah trpi tudi oprema, predvsem guma na kolesih. »Plašč je bil tako obrabljen, da je bil samo še za v smeti.« Okrevanje po tekmi Preživeti 24 ur na kolesu ni ravno mačji kašelj, a Stanko pravi, da prvi dan po tekmi skoraj nič ne spi. »Zadnje ure tekme zaužijemo veliko ko- feinskih gelov, zato se telo po tekmi kar malo trese. Prvi dan po tekmi spim od dve do štiri ure. Spim zelo slabo. Šele dru- go noč se naspim.« Po prvem evropskem prven- stvu leta 2019 je za okrevanje potreboval kar tri mesece. »Zdaj se je ta čas skrajšal na približno tri tedne. Telo se na- vadi.« Takrat vseeno ni popol- noma spočito, ampak le toliko, da se lahko vrne v normalen trenažni proces. »V treh tednih telo seveda ne okreva do te mere, da bi lahko šel ponovno kolesarit za 24 ur.« Zimski trening Še pred časom je Stanko Verstovšek odpotoval na Gran Canario na zimske treninge, zadnja leta ostaja na celini in trenira v Istri. »Kanarski otoki so nekakšna zimska baza vzdržljivostnih športni- kov, a so zdaj zime že tako mile, da mi ni več treba iti tja, saj so razmere v Istri dovolj dobre.« S tem prihrani tudi nekaj časa, saj ga ne izgubi s potovanjem in lahko trenira dva dni več. Stanko Verstovšek trenira vsak dan vsaj uro in pol. »Tre- nutno treniram dvakrat na dan, najprej v fitnesu, ki ga imam v garaži, drugi del tre- ninga pa opravim na kolesu.« Treninge je treba prilago- diti tudi službi, Stanko Ver- stovšek je namreč pravosodni policist v celjskem zaporu. »Ko grem na priprave ali na tekmo, si vzamem dopust. V zaporu mi pomagajo pri tem in mi pridejo nasproti. To je načeloma všeč tudi sodelav- cem, saj delam poleti, ko ima- jo oni dopust.« Foto: Andraž Purg Na najvišji stopnički v Borrego Springsu (Foto: osebni arhiv) Obljublja, da bo letos ponovno napadel naslov svetovnega prvaka. (Foto: osebni arhiv) Po 24-urni tekmi potrebuje tri tedne časa za okrevanje, da lahko nadaljuje treninge. Po zmagi na CroUltra24 (Foto: osebni arhiv) V svoji kolesarski karieri je postavil osem rekordov. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 3, 16. januar 2025 KO DIŠI PO PEKI Prijetne vonjave jo, kot pravi, v spominih pogosto vrnejo v otroštvo, ki ga je preživljala v Topolšici, saj je v njihovi domači hiši pogo- sto dišalo po raznovrstnih dobrotah. »Moja mama in babica sta bili odlični kuharici, ba- bica se je celo izšolala za kuharski poklic. Že kot otrok sem se rada smukala po kuhinji in ju opazovala pri delu. V osmem razredu osnovne šole sem razmišljala, da bi se vpisala v gostinsko šolo, a so se vsi čudili, ker sem bila odličnjakinja. Premislila sem si in se vpi- sala v gimnazijo,« se spominja odraščajočih let. Z dedkom, ki je bil še v pozni starosti zelo vitalen, sta veliko časa preživljala v naravi, kjer je spoznavala rastline in živali. Naučil jo je tudi nekaterih kmečkih opravil, ki ji kori- stijo še danes. »V pisarni ne bom« Starša sta ji privzgojila številne vrednote, pravi. »Mama je bila tako pri delu doma kot v službi vedno zelo natančna in dosledna. Obe vrlini je prenesla tudi name. Bila je ra- čunovodkinja. Ker sem v gimnazijskih letih hodila na počitniško delo v pisarno, sem do- jela, da je tovrstno delo zame preveč enolično Sladke radosti izpod rok Tatjane Štancar Poprask Kateder je zamenjala za kuhinjski pult Moje brbončice so bile navdušene ob okušanju njenih krhkih in zelo okusnih piškotov z belo čokolado in brusnicami. »Po teh je povpraševanje največje. Prodam jih res veli- ko,« pojasni Tatjana Štancar Poprask, ki se je po nekajletnem poučevanju geografije in zgodovine odločila, da bo učilnico zamenjala za domačo kuhinjo, v kateri že približno petindvajset let ustvarja sladke kulinarične mojstrovine, od piškotov in zavitkov z razno- vrstnimi nadevi do marmelad in zeliščnih sirupov ter čajev, ki jih prodaja v butičnih trgo- vinah ter na tržnicah po Sloveniji. Mnogi hvalijo tudi njen kruh. Sestavine za omenjene dobrote pridela na njihovi družinski Ekološki kmetiji Potočnik - Poprask v Skornem pri Šmartnem ob Paki, nekaj jih Tatjana kupi od drugih lokalnih pridelovalcev. Čeprav zna pričarati vrhunske okuse, pravi, da so njen mož Aleš ter sinovi Žiga, Luka, Blaž najbolj zadovoljni, ko jim postreže navadno rulado z marmelado. BARBARA FURMAN »Mož in sinovi so najbolj veseli, ko jim spečem čisto navadno rulado z marmelado. Jaz imam najraje sladice s kavo ali z limono.« »Ko sem zaključevala porodniški stalež, je zbolela mama, ki je potrebovala nego. Veliko mi je pomenilo, da sem lahko bila takrat ob njej. To je bil čas, ko sem začela razmišljati, da bi ostala doma in se posvečala peki, ki me je prevzela že v otroških letih.« in da tega ne želim početi, ko bom odrasla.« Tako je izbrala študij zgodovine in geografije, v katerem je, kot pravi, zelo uživala. Nekaj let je poučevala v osnovnih šolah v Velenju in Šmartnem ob Paki. Na leta poučevanja jo vežejo zelo lepi spomini, zato ob srečanju s svojimi nekdanjimi učenci vedno rada pokle- peta in obuja spomine. A se kljub temu po rojstvu prvega sina ni vrnila v službo v šolo. »Ko sem zaključevala porodniški stalež, je zbolela mama, ki je potrebovala nego. Veliko mi je pomenilo, da sem bila lahko takrat ob njej. To je bil čas, ko sem začela razmišljati, da bi ostala doma in se posvečala peki, ki me je prevzela že v otroških letih. Opogumila sem se in šla na svoje.« Leta 2000 je odprla dopolnilno dejavnost na Ekološki kmetiji Potočnik – Poprask za predelavo sadja in zelenjave ter peko. Najprej bučne marmelade Kot bi bilo včeraj, se spomni začetkov na novi poslovni poti. Tast ji je odstopil delav- nico, v kateri si je uredila delovni prostor. »V eno od butičnih trgovin v Ljubljani sem prvič poslala svoje marmelade iz buč. Zelo hitro so pošle. To me je zelo razveselilo in spodbudilo, da sem samozavestno nadalje- vala in postopoma širila prodajno ponudbo.« Takrat je v Velenju odprla vrata prva proda- jalna z lokalnimi in domačimi produkti, s katero je začela uspešno sodelovati. Z leti je širila krog butičnih trgovin in danes je s svojimi marmeladami, čaji, zavitki, piškoti in raznovrstnim pecivom prisotna v Celju, Braslovčah, Kamniku, Ljubljani, na Bledu, v Portorožu, Luciji in Velenju. Ob petkih zjutraj v njenem stanovanju diši po sveže pečenem kruhu, po katerega pridejo kupci kar k njej domov. »Piškote pečem iz bele pšenične, polno- zrnate, pirine in ajdove moke. Navdih zanje najdem na spletu, v revijah, a tudi med po- govorom s strankami, ki mi povedo, katere okuse imajo najraje. Mož in sinovi so najbolj veseli, ko jim spečem čisto navadno rulado z marmelado. Jaz imam najraje sladice s kavo ali z limono. Z njimi me lahko vedno podku- pite,« doda hudomušno. Tudi konopljini? Povpraševanje po piškotih se iz leta v leto povečuje. Predvsem po tistih brez sladkorja. »V kuhinji vedno uživam, prav nič pa mi ne dišita trženje in prodaja. V tem nisem bila ni- koli vešča. A sem z leti dojela, da so najboljša reklama priporočila tistih, ki so nad mojimi izdelki navdušeni,« priznava in doda, da so jo nekateri kar nekaj časa nagovarjali, da bi se lotila priprave piškotov iz konoplje, vendar njihovih predlogov ni upoštevala. »Nekajkrat sem jih spekla, a se mi ne zdijo okusni. Piškot mora biti okusen meni, to je predpogoj, da ga pošljem na prodajne police trgovin,« poudari. Največje je povpraševanje po piškotih z bru- snicami in belo čokolado. »Teh piškotov pro- dam res zelo veliko. Pri njihovi pripravi name- sto masla uporabljam vegansko margarino, bel sladkor nadomestim s kokosovim. Povpraševa- nje je veliko tudi po mojem jabolčnem zavitku brez sladkorja ter po skutinem z borovnico ali višnjo,« še pojasni. Zalog si ne ustvarja, saj večino izdelkov pripravi po naročilu. Pravi, da obsega proizvodnje ne namerava širiti, saj je zadovoljna s prodajo. »Ob koncih tedna želim biti prosta in želim čas posvetiti družini.« Kakovost ni poceni Ugotavlja, da so potrošniki vedno bolj osve- ščeni, saj se povpraševanje po domači, lokalni in ekološko pridelani hrani povečuje in so za- njo ljudje pripravljeni seči globlje v žep. »Vča- sih me kdo vpraša, zakaj so moji izdelki tako dragi. In pojasnim, da butičnost in kakovost ne moreta biti poceni. Odločila sem se, da bom vztrajala pri kakovosti. Si pa seveda že- lim, da bi si jo lahko čim več ljudi privoščilo.« Starejši sin Žiga, ki je končal gastronomsko šolo, je pokazal zanimanje za slaščičarstvo in ji v kuhinji pogosto pomaga. Sicer pa Tatjana zna uživati tudi, ko ni v kuhinji. Z možem se rada odpravita na daljše sprehode, narava ju pomirja. Pogosto vzame v roko knjigo, saj jo branje navdušuje že vse življenje. »Za mirno in zadovoljno življenje se mi zdi najbolj pomembno, da drugim ne storimo, česar ne želimo, da bi oni storili nam. Hvaležna sem, da si delovne obvezno- sti lahko uravnavam sama. To je v današnjem vedno hitrejšem ritmu življenja toliko bolj dragoceno.« Foto: Andraž Purg Pogovarjali sva se ob okušanju njenih okusnih piškotov, ki jih poznajo številni kupci po Sloveniji. Pravi, da ji ni žal, da je šolsko učilnico zame- njala za kuhinjo. V kuhinji ji pogosto priskoči na pomoč najstarejši sin Žiga. Med potrošniki so zelo priljubljene tudi njene marmelade. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 3, 16. januar 2025 SKRB ZA GOZD V mladih letih je odraščal na kmetiji v obči- ni Krško, kjer je z očetom opravljal veliko del v gozdu. To ga je, kot pravi, zaznamovalo za vse življenje. Kmalu po osnovni šoli je spo- znal ženo Metko, se z njo poročil in se preselil na njeno družinsko Novakovo domačijo na Planini pri Sevnici. Tam sta si ustvarila dru- žino in zagospodarila na domačiji. Podjetje za sečnjo Ko je Roman prišel na Novakovo domači- jo, je ta obsegala 20 hektarjev zemlje, danes obsega 70 hektarjev površin, od tega 47 hek- tarjev gozda. »Ko sva se z Metko poročila, sva začela razmišljati, kdo od naju bo hodil v službo. Ker sem imel sam že od doma ve- liko znanja o gozdarjenju, sem začel delati v gozdu in sem svoje storitve tudi ponujal. »Roman pripravi drva in jih pripelje domov, jaz pa nadvse rada kurim,« je hudomušno pripomnila žena Metka. »Pri skrbi za gozd ni prostora za sebičnost. Delati moraš zgledno, da poskrbiš za druge generacije. Ne smeš gledati le na denar,« je poudaril Roman Zakšek. Za najbolj skrbnega lastnika gozda v letu 2024 v celjski območni enoti je bil izbran Roman Zakšek Roman Zakšek je z gozdom povezan že od otroštva. Na domači kmetiji v občini Krško je očeta že od malih nog spremljal pri delu v gozdu, nato se je v mladih letih poročil na domačijo v Golobinjeku na Planini pri Sevnici, kjer danes z družino skrbi za 47 hektarjev skrbno negovanih gozdov. Med domačini je cenjen po svoji družabnosti in pripravljenosti, da pomaga vsakomur, ki potrebuje pomoč. Njegovo ljubezen in skrb za gozd je mogoče začutiti takoj. Prepoznali so ju tudi v Zavodu za gozdove Slovenije, kjer so tudi letos v vsaki od 14 območnih enot izbrali najbolj skrbnega lastnika gozda, ki izstopa po zglednem gospodarjenju z njim. V območni enoti Celje so tako v letu 2024 izbrali ravno njega. Ni naključje, da je bil za najbolj skrbnega lastnika gozda v preteklosti izbran že njegov brat. »Skoraj ne mine dan v letu, da ne bi šel v gozd« Slavnostno priznanje je ob 13 drugih skrbnih lastnikih gozda prejel v začetku minulega meseca v Ljubljani. Višek denarja sva nato vedno vlagala v zemljo in gozd,« je povedal Roman. Že leta 1984 je kot eden prvih zasebnih kmetov opravil tudi usposabljanje na področju sečnje, spravila in nege gozda. »Območna enota Brežice in ob- močna enota Celje sta na Planini organizirali izobraževanje za svoje zaposlene gozdarje. Uspelo mi je doseči, da sem se usposabljanja lahko udeležil tudi sam, ki sem bil zasebni kmet, vendar sem moral podpisati pogodbo, da jih ne bom terjal za delovno mesto,« se spominja. Deset let kasneje, leta 1994, je tako Roman ustanovil svoje podjetje za sečnjo. Kmalu sta z ženo kupila prvo gozdarsko žičnico, zato je Roman v veliki meri opravljal žično spravilo lesa. »Ves čas sem imel od tri do štiri zaposlene, s katerimi sem za druge opravljal storitve,« je povedal Roman in dodal, da je bila žena Metka tedaj tudi edina gozdarska žičničarka v Sloveniji. Kmalu po letu 2000 je Roman žičničarstvo ukinil ter še naprej delal usluge na gozdarski prikolici in traktorjih, prav tako je ves čas delal tudi v svojem gozdu. Vpeta cela družina Ker so imeli doma veliko kmetijo, ki so jo postopoma razvijali in nadgrajevali, so v družini veliko časa posvečali tudi delu z živino. Romanu in Metki so tako na kmetiji kot tudi v gozdu pomagali njuni trije otroci, na katere sta še posebej ponosna. »Vsi trije otroci so se uspešno izšolali. Sin je doktor znanosti, hčerki sta magistrici ekonomije in strojništva,« ponosno pove Roman. »Najini otroci so bili vedno vpeti v delo doma. Že od otroštva so si lahko z njim zaslužili tudi svoj denar, s katerim so lahko razpolagali. Čeprav nihče ni ostal doma na domačiji, naju tudi zdaj redno obiskujejo in nama še vedno pridejo pomagat, ko na primer siliramo in podobno. Imava tudi pet vnukov, ki so zelo radi tukaj.« Pred približno dvema letoma in pol sta se zakonca Zakšek preusmerila v ekološko kmetovanje. V hlevu imata zdaj približno 30 glav živine, a kot poudarita, zdaj uživata sadove truda. Ogromno časa in truda Roman še vedno vsakodnevno vlaga tudi v gozd, ki je razpršen okoli domačije. »Skoraj ne mine dan v letu, da ne bi šel v gozd vsaj za uro. Izjema je le kakšen dopust. V gozd se rad zapeljem tudi s štirikolesnikom,« pove. Prevladujejo bukovi gozdovi Roman je lastnik 47 hektarjev gozdov, od tega je polovica v brežiški območni enoti, po- lovica v celjski. Največ, približno 70 odstot- kov gozda je bukovega, sledijo gaber, jelka, smreka, jesen in hrast. »Težava je, da imamo zemljo nekoliko razdrobljeno in imamo več kot 70 mejašev, a se z njimi dobro razume- mo. Vsi si med sabo pomagamo,« je povedal in dodal, da sam že od nekdaj zelo dobro sodeluje tudi z bližnjim podjetjem Tajfun. Da je Roman vedno pripravljen priskočiti na pomoč in spodbuja druge lastnike gozdov h kakovostnemu gospodarjenju z njimi, so poudarili tudi v Zavodu za gozdove Slove- nije, kjer so mu minulo leto podelili naziv najbolj skrbnega lastnika gozda v območni enoti Celje. »Bil sem zelo vesel. Pred nekaj leti je bil v izboru izbran tudi moj brat, zato se zdi, da je to v rodbini. Brat je prevzel domači- jo, kjer sem živel, in izredno lepo skrbi za gozdove,« je ponosno povedal Roman, ki si je lani naziv zaslužil tudi zaradi posvečanja pozornosti mlademu gozdu. Vse temelji na »mladini« Čeprav na njuni domačiji trenutno ni vidnega naslednika, se Roman kot dober gospodar zaveda, da se bo vloženo delo obrestovalo naslednjim rodovom. Ves čas zato skrbi, da so sečišča v njegovem gozdu zgledno urejena. Kot pove, pri negovanju gozdov ni prostora za sebičnost. »Večinoma ljudje na to gledajo z ekonomskega vidi- ka, da iz gozda pobereš ven čim več, ga izčrpaš in pustiš. Če bi naši predniki tako razmišljali, ne bi zdaj imeli česa izsekati. Razmišljati moramo v tej smeri, da negu- jemo gozd, da bodo lahko naši nasledniki uživali naše sadove. Tudi če najini otroci tega ne bodo prevzeli, bodo mogoče najini vnuki.« Sečnjo v gozdu opravi večino sam s pomočjo družine, ki mu ob večjih delih vedno priskoči na pomoč. Lani je iz gozda SINTIJA JURIČ Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 3, 16. januar 2025 SKRB ZA GOZD »Večinoma ljudje na gozd gledajo z ekonomskega vidika, da iz njega pobereš čim več, ga izčrpaš in pustiš. Če bi naši predniki tako razmišljali, ne bi zdaj imeli kaj izsekati. Razmišljati moramo v tej smeri, da negujemo gozd, da bodo lahko naši nasledniki uživali naše sadove.« »Ko gremo v gozd, lahko sečnjo opravimo na hitro in nato kar pustimo, kot je, lahko pa se malo bolj potrudimo, da za sabo lepo počistimo in da ni takšnih ran. Slednje je zelo pomembno, saj bodo gozd za nami uporabljali tudi zanamci.« tako izsekal 250 kubičnih metrov lesa, a je kot protiutež zasadil tudi nova drevesa. »Še pred nekaj leti nismo iz našega gozda iz- sekali nič, saj smo zaslužili drugje in tega nismo potrebovali. Tudi zdaj ne izsekamo toliko, kot bi lahko. Iz gozda bi lahko veliko vzeli, ampak ker ne potrebujemo, imamo to za rezervo. T o je pravzaprav kot naša banka,« je poudaril Roman in dodal, da so njihove gozdove do zdaj na sre- čo večje ujme obšle, prav tako v gozdu nimajo težav z lubadarji. Kako naprej? Svoje delo Roman še vedno opravlja z velikim veseljem. Prizna, da z ženo v zadnjih letih na domačiji delata nekoliko bolj umirjeno in spro- ščeno. A kljub temu tako na kmetiji kot v gozdu nikoli ne zmanjka dela. »Ker so traktorji vedno večji, je treba v gozdu narediti vedno širše vlake in jih nato tudi vzdrževati. Nekateri odseki so tudi starejši, zato jih je treba počistiti in pomla- diti,« je povedal Roman in dodal, da ljudi, ki bi ponujali usluge pri delu v gozdu, skoraj ni več. »Mladih domačinov, ki bi delali usluge, ni. T udi nam bo enkrat vzeta moč in bomo potrebovali nekoga. Pri nas je malo lažje, saj sin obvlada delo v gozdu, ker me je pri delu spremljal od majhnega.« A kljub temu Roman pove, da bo delal, dokler bo lahko. To mu je bilo, kot pravi, položeno že v zibelko. Izredno hvaležen je, da ga pri tem podpira vsa družina, še najbolj žena Metka, ki kot pravi, ni nikoli nasprotovala njegovim idejam. »Res sem ji hvaležen za vse. Vse glede gozdarstva opravljam jaz, kar zadeva kmetijo in dokumente, naredi ona, pri čemer je zelo dobra tudi z računalnikom. Vsega zagotovo ne bi zmogel storiti sam. Metka skrbi tudi za raz- pise in s pomočjo enega sva kupila tudi prvi traktor. Resnično zelo dobro sodelujeva in se dopolnjujeva,« pove Roman. Žena Metka ob tem hitro pripomni: »Res je. Dobro sodelujeva tudi tako, da Roman pripravi drva in jih pripelje domov, jaz pa zelo rada zakurim.« Lovstvo, čebelarjenje in potovanja Da Romana resnično osrečuje vse, kar je povezano z gozdom, dokazuje tudi to, da je strasten lovec. Tudi to ga spremlja že od otro- štva. »Lovstvo je pravzaprav pri njem na prvem mestu,« hudomušno pripomni žena Metka in doda, da ima pravi nabor svojih lovov. Za lo- vstvo je prejel tudi številne pohvale, medalje in pokale. Je tudi strasten gobar, ki se ne osredo- toča le na količino nabranih gob, temveč tudi na njihove različne vrste in načine uporabe. Prav tako ga od mladih let spremlja čebelarstvo, zato je za domačijo postavil tudi čebelnjak. Čeprav dela na domačiji nikoli ne zmanjka, v družini Zakšek že od nekdaj radi potujejo. »Ko smo delali, smo resnično delali, a smo si nato tudi radi privoščili dopust. Večinoma smo vedno šli na od 7- do 10-dnevni dopust, medtem so za našo domačijo skrbeli drugi. T udi Metkini starši so radi hodili na dopust, zato to, da bi kam šli, ni bilo nikoli sporno. Z Metko še zdaj rada potujeva, prav tako tudi najini otroci. Prepoto- vali smo veliko evropskih prestolnic, z Metko sva bila tudi na križarjenju, rada greva tudi na kopališče,« je še povedal Roman. Že kmalu tako z ženo načrtujeta potovanje v Južno Afriko, tudi tam bo med drugim na sporedu lov. Foto: Nik Jarh Z ženo Metko sta zelo povezana, tudi pri delu. Je lastnik 47 hektarjev skrbno negovanih gozdov, ki so v bližini njegove domačije. Vedno je nasmejan in pripravljen pomagati vsakomur, ki potrebuje njegovo pomoč. Delo v gozdu mu je bilo položeno že v zibelko. Prvi traktor sta z ženo kupila leta 1987, zdaj jih imata že kar nekaj. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 3, 16. januar 2025 SKRB ZA GOZD V mladih letih je odraščal na kmetiji v obči- ni Krško, kjer je z očetom opravljal veliko del v gozdu. To ga je, kot pravi, zaznamovalo za vse življenje. Kmalu po osnovni šoli je spo- znal ženo Metko, se z njo poročil in se preselil na njeno družinsko Novakovo domačijo na Planini pri Sevnici. Tam sta si ustvarila dru- žino in zagospodarila na domačiji. Podjetje za sečnjo Ko je Roman prišel na Novakovo domači- jo, je ta obsegala 20 hektarjev zemlje, danes obsega 70 hektarjev površin, od tega 47 hek- tarjev gozda. »Ko sva se z Metko poročila, sva začela razmišljati, kdo od naju bo hodil v službo. Ker sem imel sam že od doma ve- liko znanja o gozdarjenju, sem začel delati v gozdu in sem svoje storitve tudi ponujal. »Roman pripravi drva in jih pripelje domov, jaz pa nadvse rada kurim,« je hudomušno pripomnila žena Metka. »Pri skrbi za gozd ni prostora za sebičnost. Delati moraš zgledno, da poskrbiš za druge generacije. Ne smeš gledati le na denar,« je poudaril Roman Zakšek. Za najbolj skrbnega lastnika gozda v letu 2024 v celjski območni enoti je bil izbran Roman Zakšek Roman Zakšek je z gozdom povezan že od otroštva. Na domači kmetiji v občini Krško je očeta že od malih nog spremljal pri delu v gozdu, nato se je v mladih letih poročil na domačijo v Golobinjeku na Planini pri Sevnici, kjer danes z družino skrbi za 47 hektarjev skrbno negovanih gozdov. Med domačini je cenjen po svoji družabnosti in pripravljenosti, da pomaga vsakomur, ki potrebuje pomoč. Njegovo ljubezen in skrb za gozd je mogoče začutiti takoj. Prepoznali so ju tudi v Zavodu za gozdove Slovenije, kjer so tudi letos v vsaki od 14 območnih enot izbrali najbolj skrbnega lastnika gozda, ki izstopa po zglednem gospodarjenju z njim. V območni enoti Celje so tako v letu 2024 izbrali ravno njega. Ni naključje, da je bil za najbolj skrbnega lastnika gozda v preteklosti izbran že njegov brat. »Skoraj ne mine dan v letu, da ne bi šel v gozd« Slavnostno priznanje je ob 13 drugih skrbnih lastnikih gozda prejel v začetku minulega meseca v Ljubljani. Višek denarja sva nato vedno vlagala v zemljo in gozd,« je povedal Roman. Že leta 1984 je kot eden prvih zasebnih kmetov opravil tudi usposabljanje na področju sečnje, spravila in nege gozda. »Območna enota Brežice in ob- močna enota Celje sta na Planini organizirali izobraževanje za svoje zaposlene gozdarje. Uspelo mi je doseči, da sem se usposabljanja lahko udeležil tudi sam, ki sem bil zasebni kmet, vendar sem moral podpisati pogodbo, da jih ne bom terjal za delovno mesto,« se spominja. Deset let kasneje, leta 1994, je tako Roman ustanovil svoje podjetje za sečnjo. Kmalu sta z ženo kupila prvo gozdarsko žičnico, zato je Roman v veliki meri opravljal žično spravilo lesa. »Ves čas sem imel od tri do štiri zaposlene, s katerimi sem za druge opravljal storitve,« je povedal Roman in dodal, da je bila žena Metka tedaj tudi edina gozdarska žičničarka v Sloveniji. Kmalu po letu 2000 je Roman žičničarstvo ukinil ter še naprej delal usluge na gozdarski prikolici in traktorjih, prav tako je ves čas delal tudi v svojem gozdu. Vpeta cela družina Ker so imeli doma veliko kmetijo, ki so jo postopoma razvijali in nadgrajevali, so v družini veliko časa posvečali tudi delu z živino. Romanu in Metki so tako na kmetiji kot tudi v gozdu pomagali njuni trije otroci, na katere sta še posebej ponosna. »Vsi trije otroci so se uspešno izšolali. Sin je doktor znanosti, hčerki sta magistrici ekonomije in strojništva,« ponosno pove Roman. »Najini otroci so bili vedno vpeti v delo doma. Že od otroštva so si lahko z njim zaslužili tudi svoj denar, s katerim so lahko razpolagali. Čeprav nihče ni ostal doma na domačiji, naju tudi zdaj redno obiskujejo in nama še vedno pridejo pomagat, ko na primer siliramo in podobno. Imava tudi pet vnukov, ki so zelo radi tukaj.« Pred približno dvema letoma in pol sta se zakonca Zakšek preusmerila v ekološko kmetovanje. V hlevu imata zdaj približno 30 glav živine, a kot poudarita, zdaj uživata sadove truda. Ogromno časa in truda Roman še vedno vsakodnevno vlaga tudi v gozd, ki je razpršen okoli domačije. »Skoraj ne mine dan v letu, da ne bi šel v gozd vsaj za uro. Izjema je le kakšen dopust. V gozd se rad zapeljem tudi s štirikolesnikom,« pove. Prevladujejo bukovi gozdovi Roman je lastnik 47 hektarjev gozdov, od tega je polovica v brežiški območni enoti, po- lovica v celjski. Največ, približno 70 odstot- kov gozda je bukovega, sledijo gaber, jelka, smreka, jesen in hrast. »Težava je, da imamo zemljo nekoliko razdrobljeno in imamo več kot 70 mejašev, a se z njimi dobro razume- mo. Vsi si med sabo pomagamo,« je povedal in dodal, da sam že od nekdaj zelo dobro sodeluje tudi z bližnjim podjetjem Tajfun. Da je Roman vedno pripravljen priskočiti na pomoč in spodbuja druge lastnike gozdov h kakovostnemu gospodarjenju z njimi, so poudarili tudi v Zavodu za gozdove Slove- nije, kjer so mu minulo leto podelili naziv najbolj skrbnega lastnika gozda v območni enoti Celje. »Bil sem zelo vesel. Pred nekaj leti je bil v izboru izbran tudi moj brat, zato se zdi, da je to v rodbini. Brat je prevzel domači- jo, kjer sem živel, in izredno lepo skrbi za gozdove,« je ponosno povedal Roman, ki si je lani naziv zaslužil tudi zaradi posvečanja pozornosti mlademu gozdu. Vse temelji na »mladini« Čeprav na njuni domačiji trenutno ni vidnega naslednika, se Roman kot dober gospodar zaveda, da se bo vloženo delo obrestovalo naslednjim rodovom. Ves čas zato skrbi, da so sečišča v njegovem gozdu zgledno urejena. Kot pove, pri negovanju gozdov ni prostora za sebičnost. »Večinoma ljudje na to gledajo z ekonomskega vidi- ka, da iz gozda pobereš ven čim več, ga izčrpaš in pustiš. Če bi naši predniki tako razmišljali, ne bi zdaj imeli česa izsekati. Razmišljati moramo v tej smeri, da negu- jemo gozd, da bodo lahko naši nasledniki uživali naše sadove. Tudi če najini otroci tega ne bodo prevzeli, bodo mogoče najini vnuki.« Sečnjo v gozdu opravi večino sam s pomočjo družine, ki mu ob večjih delih vedno priskoči na pomoč. Lani je iz gozda SINTIJA JURIČ Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 3, 16. januar 2025 SKRB ZA GOZD »Večinoma ljudje na gozd gledajo z ekonomskega vidika, da iz njega pobereš čim več, ga izčrpaš in pustiš. Če bi naši predniki tako razmišljali, ne bi zdaj imeli kaj izsekati. Razmišljati moramo v tej smeri, da negujemo gozd, da bodo lahko naši nasledniki uživali naše sadove.« »Ko gremo v gozd, lahko sečnjo opravimo na hitro in nato kar pustimo, kot je, lahko pa se malo bolj potrudimo, da za sabo lepo počistimo in da ni takšnih ran. Slednje je zelo pomembno, saj bodo gozd za nami uporabljali tudi zanamci.« tako izsekal 250 kubičnih metrov lesa, a je kot protiutež zasadil tudi nova drevesa. »Še pred nekaj leti nismo iz našega gozda iz- sekali nič, saj smo zaslužili drugje in tega nismo potrebovali. Tudi zdaj ne izsekamo toliko, kot bi lahko. Iz gozda bi lahko veliko vzeli, ampak ker ne potrebujemo, imamo to za rezervo. T o je pravzaprav kot naša banka,« je poudaril Roman in dodal, da so njihove gozdove do zdaj na sre- čo večje ujme obšle, prav tako v gozdu nimajo težav z lubadarji. Kako naprej? Svoje delo Roman še vedno opravlja z velikim veseljem. Prizna, da z ženo v zadnjih letih na domačiji delata nekoliko bolj umirjeno in spro- ščeno. A kljub temu tako na kmetiji kot v gozdu nikoli ne zmanjka dela. »Ker so traktorji vedno večji, je treba v gozdu narediti vedno širše vlake in jih nato tudi vzdrževati. Nekateri odseki so tudi starejši, zato jih je treba počistiti in pomla- diti,« je povedal Roman in dodal, da ljudi, ki bi ponujali usluge pri delu v gozdu, skoraj ni več. »Mladih domačinov, ki bi delali usluge, ni. T udi nam bo enkrat vzeta moč in bomo potrebovali nekoga. Pri nas je malo lažje, saj sin obvlada delo v gozdu, ker me je pri delu spremljal od majhnega.« A kljub temu Roman pove, da bo delal, dokler bo lahko. To mu je bilo, kot pravi, položeno že v zibelko. Izredno hvaležen je, da ga pri tem podpira vsa družina, še najbolj žena Metka, ki kot pravi, ni nikoli nasprotovala njegovim idejam. »Res sem ji hvaležen za vse. Vse glede gozdarstva opravljam jaz, kar zadeva kmetijo in dokumente, naredi ona, pri čemer je zelo dobra tudi z računalnikom. Vsega zagotovo ne bi zmogel storiti sam. Metka skrbi tudi za raz- pise in s pomočjo enega sva kupila tudi prvi traktor. Resnično zelo dobro sodelujeva in se dopolnjujeva,« pove Roman. Žena Metka ob tem hitro pripomni: »Res je. Dobro sodelujeva tudi tako, da Roman pripravi drva in jih pripelje domov, jaz pa zelo rada zakurim.« Lovstvo, čebelarjenje in potovanja Da Romana resnično osrečuje vse, kar je povezano z gozdom, dokazuje tudi to, da je strasten lovec. Tudi to ga spremlja že od otro- štva. »Lovstvo je pravzaprav pri njem na prvem mestu,« hudomušno pripomni žena Metka in doda, da ima pravi nabor svojih lovov. Za lo- vstvo je prejel tudi številne pohvale, medalje in pokale. Je tudi strasten gobar, ki se ne osredo- toča le na količino nabranih gob, temveč tudi na njihove različne vrste in načine uporabe. Prav tako ga od mladih let spremlja čebelarstvo, zato je za domačijo postavil tudi čebelnjak. Čeprav dela na domačiji nikoli ne zmanjka, v družini Zakšek že od nekdaj radi potujejo. »Ko smo delali, smo resnično delali, a smo si nato tudi radi privoščili dopust. Večinoma smo vedno šli na od 7- do 10-dnevni dopust, medtem so za našo domačijo skrbeli drugi. T udi Metkini starši so radi hodili na dopust, zato to, da bi kam šli, ni bilo nikoli sporno. Z Metko še zdaj rada potujeva, prav tako tudi najini otroci. Prepoto- vali smo veliko evropskih prestolnic, z Metko sva bila tudi na križarjenju, rada greva tudi na kopališče,« je še povedal Roman. Že kmalu tako z ženo načrtujeta potovanje v Južno Afriko, tudi tam bo med drugim na sporedu lov. Foto: Nik Jarh Z ženo Metko sta zelo povezana, tudi pri delu. Je lastnik 47 hektarjev skrbno negovanih gozdov, ki so v bližini njegove domačije. Vedno je nasmejan in pripravljen pomagati vsakomur, ki potrebuje njegovo pomoč. Delo v gozdu mu je bilo položeno že v zibelko. Prvi traktor sta z ženo kupila leta 1987, zdaj jih imata že kar nekaj. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 3, 16. januar 2025 DVIGALCI UTEŽI V KNJIGI »Kronika predstavlja dogod- ke v klubu Tak Rudar, športne delavce, ki so omogočali tre- ninge in nastope tekmovalcev, ter seveda člane kluba, dvigal- ce uteži, ki so z marljivimi tre- ningi dosegali vidne uspehe v republiškem in tedanjem ju- goslovanskem merilu ter na- zadnje v samostojni Republiki Sloveniji,« je v uvodu navedel Zaluberšek. Začetek Zapisal je tudi dogodke ob mnogih selitvah kluba, težave v odnosih s pristojnimi orga- ni in z lastniki prostorov ter s krovno organizacijo Težkoa- tletsko zvezo. V knjigi je pred- stavljena zgodovina dviganja uteži, opisana so tudi pravila. T ežkoatletski klub Rudar je za- čel delovati leta 1958. Združe- val je športnike, ki so se ukvar- Jože Zaluberšek je knjigo izdal leta 2023. Nekaj izvo- dov je takoj romalo v celjsko in velenjsko knjižnico ter v Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Odslej je knjigo možno kupiti tudi v Celjski Mohorjevi družbi, kar je avtorja zelo razveselilo, saj je slišal, da bi jo mnogi radi imeli zgolj zase. jali z olimpijskim dviganjem uteži. Ustanovil ga je Ludvik Uranjek. Njegov tesen sodela- vec je bil Zvonko Grossmann. V eni od prvih ekip, ki jo je sestavil Uranjek, so bili trener Tine Rotman ter tekmovalci Miha Povh, Ignac Šalej, Tone Sajko, Ivan Johan Korošec, Jaro Špička, Emil Fijavž – Žoli in Tone Miletič. Ukvarjali so se tudi z drugimi športi. Ura- njek jih je zbral v telovadnici v Zadružnem domu na Celjski cesti, ki se zdaj imenuje Cesta talcev. Številne selitve Rudolf German je bil tudi atlet (tek na 100 metrov), Edo Camlek je odlično smučal, Janko Veligovšek iz Griž je di- plomiral in postal športni pe- dagog. Edi Kolar je bil ugleden sodnik pri dviganju uteži. Jože Jože Zaluberšek (Foto: DŠ) Na naslovnici knjige je Jože Uranker. Zaluberšek se je članom kluba pridružil leta 1961. »Preselili smo se v kletne prostore doma kulture. Ko smo tam spodaj trenirali in so uteži padale na oder, so tresljaji povzročali hrup in ugašanje luči, kar je motilo godbenike na vajah in seveda tudi kapelnika Iva- na Marina. Preselili smo se v kletne prostore rudarske šole, od koder nas je kmalu pregnal nek predavatelj s podobnim ra- zlogom kot pri rudarski god- bi,« se spominja Zaluberšek. Tudi prizidek pri telovadnici so morali zapustiti. Pristali so v kotu Rdeče dvorane. Član reprezentance Jugoslavije Franc Melanšek je moral pred nastopom v Španiji trenirati na svojem skednju. »Takšen je bil takrat odnos do dviganja uteži. Kasneje sem kot mednarodni sodnik imel priložnost spozna- ti pogoje v tujini. Tam je bilo že pred desetletji povsem druga- če,« je zapisal Zaluberšek. Uspeh v Osijeku Leta 1965 je Rudar nastopil na tekmovanju za pokal Jugo- slavije v Osijeku. Zaostal je le Kronika Težkoatletskega kluba Rudar Velenje in Kluba dvigalcev uteži Celje O najmočnejših velenjskih in celjskih možakarjih Z leve iz Tak Rudar stojijo Ludvik Uranjek, Miha Povh, Ignac Šalej, Tone Sajko, Ivan Korošec in Tine Rozman, čepijo Jaro Špička, Emil Fijavž in Tone Miletič. V ekipi Celja so v nekem obdobju nastopali starejši in zelo mladi tekmovalci. Z leve stojijo Slavko Lisec, Sandi Žnidar, Stane Smrečnik, Jože Ravnak, Rajko Tržan, Marjan Kranjc, Martin Bevc, Slavko Uranker, Jože Uranker, Marjan Papotnik in Dore Čuček. V spodnji vrsti so Franjo Molnar, Drago Opalk, Zoran Šišmanović, Jani Lojen, Dušan Simonič in Bojan Kranjc. za domačim klubom, prema- gal je ekipi Novega Sada in Sa- rajeva. Pred tem so Velenjčani v kvalifi kacijah presenetljivo izločili ljubljansko Olimpi- jo. V ekipi so bili Srečko Pirc (bantam), Jože Zaluberšek (peresno lahka), Polde Kre- vzel (lahka), Ivan Velunšek (srednja), Ignac Šalej (lahko težka), Milan Jenko (srednje težka) in Franc Melanšek (težka). Slednji je bil četrti na sredozemskih igrah v Splitu leta 1979. Najstarejši tekmo- valci, ki so postali veterani, so se pomerili z velenjskimi mladinci. V Velenju so se za nastop na olimpijskih igrah leta 1972 pripravljali nekateri jugoslovanski reprezentanti, tudi Celjan Jože Uranker. Jože Zaluberšek se je v drugem delu knjige posvetil celjskim »heberjem«. To je star naziv za dvigovalce uteži. Leta 1956 naj bi prve uteži v Celje prinesel Jožko Hen- čič. Bratje Uranker so se mu pridružili v začetku šestdese- tih let. Pohvale Celjanom Nekaj gradiva o celjskih tekmovalcih je zbral Jože Za- luberšek sam, precej podatkov je črpal tudi iz knjige 125 let športa v Celju. Zaluberšku so za njegovo kroniko pomagali Slav- ko Uranker, Kaja Uranker, hči Marka Urankerja, Dušan Simo- nič, Marjan Papotnik … »Usoda je hotela, da sta se zaradi bolezni ob koncu leta 2021 od nas poslo- vila Jože in Marko,« je zapisal Za- luberšek. Po izdaji knjige je umrl tudi Slavko Uranker. V eni od prvih ekip Celja so bili leta 1965 poleg bratov Uranker še Slavko Lisec, Koci Kurent, Drago Gla- vač, Branko Leskovšek in Her- man Lichteneger, predsednik sekcije je bil Marjan Uranker. »Po tekmi na Reki smo pred pristaniščem naleteli na lastnika naprave z ročaji za merjenje sile stiskanja z rokami. Milan Jenko je plačal uporabnino. Ročaje je stisnil tako močno, da so počili. Lastnik naprave nas je presenečeno in žalostno po- gledal, mi pa smo šli naprej,« je ena od anekdot, s katerimi je Zaluberšek končal svojo knjigo. Foto: arhiv Jožeta Zaluberška Franc Melanšek DEAN ŠUSTER Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 3, 16. januar 2025 PONOVNO IZBIRAJO SLOVENKO LETA Kandidatke za izbor Slovenka leta 2024 so tudi v naših krajih Naše so Natalija, Sanja in Sara Revija Jana že vrsto leto organizira izbor za Slovenko leta. Za ta naziv se letos poteguje štirinajst izjemnih žensk, ki vsaka na svojem delovnem področju puščajo dragocene sledi v družbi in jo vračajo nazaj v prave tirnice, poudarjajo organizatorji izbora. Razglasitev bo 8. marca, na dan žena, glasovanje se bo končalo 3. marca. Med kandidatkami so tudi Velenjčanki Natalija Nedeljko in Sara Bajec ter Sonja Lončar iz Šmartnega v Rožni dolini. S čim so opozorile nase? BARBARA FURMAN Natalija Nedeljko: »Zanemarjenih in trpinčenih je vedno več« »S sočutjem do živali sem se očitno rodila. Od nekdaj so mi pri srcu, saj že od otroških let živim z njimi,« pravi Velenjčanka Natalija Nedeljko, predsednica dru- štva za zaščito konj in dru- gih živali, enega največjih evropskih zavetišč za konje ter enega najbolj dejavnih društev na področju zašči- te rejnih živali. To je nekaj posebnega v svetu, saj so se člani društva povezali s pristojnimi inšpekcijskimi službami ter tako s skupni- mi močmi rešujejo najbolj obupne primere zanemar- jenih živali. V društvu po- skrbijo za njihovo okrevanje in socializacijo ter jim iščejo nove domove. »Samo leta 2023 je inšpekcija zaradi zanemarjenosti oziroma trpinčenja odvzela 467 rejnih živali, kar je za tako majhno državo, kot je Slovenija, veliko. Te živali so živele v izjemno slabih razmerah, saj jih inšpekcija nikoli ne odvzame takoj, ampak skrbnika ali lastnika pozove, naj odpravi nepravilnosti,« poudarja Natalija Nedeljko. Zaščitnica živali Natalija Nedeljko. (Foto: Mateja Jordovič Potočnik) Natalija s peščico prosto- voljcev dela v Rehabilita- cijskem centru Petra, kjer skrbijo za več kot 700 živali. Vprašam jo, ali je zanemar- jenih rejnih živali pri nas ve- dno več. »Slabo oskrbova- nih, zanemarjenih, mučenih in trpinčenih rejnih živali je veliko, čeprav se morda na prvi pogled zdi, da ni tako. A že vsaka žival, ki mora vse svoje življenje preživeti privezana ali biti zaprta v kletki, je mučena. Odvzeta ji je prosta in svobodna iz- bira življenja, odvzeto ji je dostojanstvo, je ponižana in prepuščena dobri volji skrb- nika. Čeprav zakonsko to ni opredeljeno kot mučenje, je odvzem mladičev materam prav tako del mučenja,« po- jasni. Zakaj? Razlogov za zanemarja- nje in trpinčenje živeli je več. »Zelo pogost razlog je alkoholizem, potem so tu starejši ljudje, ki se sicer trudijo, ampak ne zmore- jo več, a nikakor ne želijo zmanjšati števila živali ali se ločiti od njih. Nekate- ri skrbniki živali nimajo dovolj znanja ali denarja. Med njimi so tudi takšni, ki menijo, da živali ne potre- bujejo hrane in vode vsak dan, kaj šele čiščenje hleva. Slednji so daleč najslabši, ker je zanje vse dobro, tudi če živali več kot teden dni ne dobijo hrane in vode ali stojijo v iztrebkih do trebu- ha,« še pravi sogovornica. Društvo za zaščito konj in drugih živali je včlanje- no v Slovensko filantropijo – slovensko prostovoljsko organizacijo in ima tudi značko mladim prijazna prostovoljska organizaci- ja. Natalija še pravi, da v društvu potrebujejo pro- stovoljce, še sploh takšne, ki bi bili pripravljeni vsaj kolikor toliko redno poma- gati pri dnevni oskrbi reše- nih živali. »Če želimo ohraniti svoja semena in svojo prehransko suverenost, moramo zavarovati to, kar še imamo, in se naučiti, kako ta semena shranjevati, ohranjati in ponovno semeniti. S tem namenom se povezujemo s številnimi društvi in strokovnjaki v Sloveniji in zunaj naših meja,« poudarja Sanja Lončar. Sanja Lončar in Marjeta Šoštarič. (Foto: Mateja Jordovič Potočnik) »Če znamo poskrbe- ti za lastno hrano, se nam za prihodnost ni treba bati. Žal Slovenija ni prehransko varna. A bi lahko bila ekološka regija, ki stavi na avtoh- tono, ekološko in zares zeleno,« poudarja Sanja Lončar iz Šmartnega v Rožni dolini, ki z Marje- to Šoštarič vodi društvo Samooskrbni.net. Sta po- budnici projekta S. O. S. sadike, ki jih pridelujejo člani društva. Z njimi so priskočili na pomoč vr- tičkarjem, ki so jih pri- zadela neurja. Po njuni zaslugi po Sloveniji na- staja vedno več skupin, ki skupaj vrtnarijo in se učijo ter postajajo samo- oskrbna skupnost. Sanja Lončar je tudi vodja in glavna urednica informacijskega središča Zazdravje.net, avtorica ter soavtorica več kot 26 pri- Sanja Lončar: »Brez semen ne bo prehranske samooskrbe« ročnikov o preverjenih narav- nih rešitvah, kot je pionirsko delo Ščepec rešitve. Od leta 2019 vodi zavod za celostno samooskrbo, v okviru kate- rega deluje tudi samooskrbni učni vrt. »Naša prehranska indu- strija je skoraj brez izjeme v rokah tujcev in čeprav hrano pridelajo slovenske roke, v Velenjčanka Sara Bajec (Foto: Mateja Jordovič Potočnik) »V Ljudski iniciativi Velenje smo se odločno odzvali tudi predlani, ko je med potjo v velenjski zdravstveni dom umrl 74-letni občan. Tja se je bil prisiljen peljati sam, ker zdravstveni dom naj ne bi imel na voljo reševalnega vozila. Takratni direktor zdravstvenega doma Janko Šteharnik ni pokazal niti trohice sočutja,« se spominja Sara Bajec. »Prepričana sem, da smo v svojem bistvu vsi ljudje dobri. Pokvari nas sistem, ki je zgrajen na napačnih vrednotah,« je v lanskem in- tervjuju za naš časopis med drugim dejala Velenjčanka Sara Bajec, antropologinja, etnologinja in aktivistka, ena najvidnejših članic Ljudske iniciative Velenje, ki je odločno povzdignila glas za vse v Šaleški dolini s previsokimi položnicami za ogrevanje. S somišljeniki se je pogumno postavila v bran malemu človeku. Opo- gumila je ljudi, da so začeli verjeti v moč skupnosti. Na pobudo Ljudske iniciati- ve Velenje so lansko zimo ve- lenjski osrednji trg preplavili številni nezadovoljni občani, ogorčeni nad izjemno visoko podražitvijo ogrevanja, in si Sara Bajec: »Rada bi vrnila politiko ljudem« tako izborili milijonsko ob- činsko subvencijo za pomoč najranljivejšim. Toda pri raz- jasnjevanju oblikovanja cen za ogrevanje še vedno vztra- jajo, saj še niso prišli do tran- sparentnih odgovorov. Moja prizadevanja so usmerjena v to, da bi vrnili politiko lju- dem, da bi skupaj aktivneje krojili svojo usodo. Ker je pre- pričana v moč povezovanja, pravi, da se ne bo nehala bo- jevati za pravičnejšo družbo ter boljši svet. Če ne prikimavaš Po njenem mnenju izrazi- to povišanje cen ogrevanja ni edini problem v Velenju. »Že 25 let lokalna politika deluje po principu izključevanja. Če ji ne prikimavaš, te doje- ma kot nasprotnika. Občina preveč denarja vlaga v beton, na vsakih nekaj sto metrov imamo prireditveno oziroma koncertno prizorišče, s tovr- stnimi naložbami se nekateri finančno okoriščajo. Menim, da bi tudi mestni svetniki mo- rali delati za ljudi. Očitno so nekateri pozabili, kaj je njiho- vo poslanstvo.« Prav tako z razočaranjem ugotavlja, da se v današnji družbi spodbuja pretirana tekmovalnost. »Morali bi se učiti in negovati sočutje, solidarnost ter vzajemno pomoč, da bi ljudje lahko skupaj stali na zmagoval- nih odrih. Vsega je v obi- lju, a skoraj nič ni pravično razdeljeno,« še pravi Sara, ki prosti čas rada preživlja v samoti. Le redko jo boste videli v družbi, najraje se sprehaja sama. primeru kakšne krize lastni- ki sami izbirajo, kje bodo prodali svoje izdelke. Enako je tudi s prodajno mrežo, ki je večinoma v lastništvu tuj- cev. Živimo v zelo negotovih časih. Nespametne odločitve, ki smo jih kot država spreje- mali v preteklosti, odpirajo možnost velike lakote za slo- venski narod v prihodnosti,« poudarja. Odvisni od korporacij Ob tem sogovornica še pra- vi, da je tudi pri nas veliko strokovnjakov, ki jih spon- zorirajo korporacije in svojo profesionalno perspektivo vi- dijo v tehnologijah, ki nas kot državo peljejo v vedno večjo odvisnost od drugih. »Korpo- racije želijo hrano proizvajati in ne več pridelovati na nara- ven način – tako bodo dobički zanje največji, naša odvisnost od ponujenega pa bo popol- na. Elita se bo prehranjevala z najboljšim, narod bodo krmi- li z umetno pridelano hrano. Ker opozorila na ravni naše države zaenkrat niso zalegla, si nekatera društva prizade- vamo rešiti, kar se rešiti da.« Pod njenim vodstvom že šest let deluje Društvo za celostno samooskrbo Samooskrbni. net. »Naša prizadevanja so trenutno usmerjena v posta- vitev mreže za ohranjanje tradicionalnih semen. Brez semen ne bo več prehranske samooskrbe in možnosti, da bomo sami izbirali, kaj bomo pojedli. Zato izobražujemo svoje člane, kako pravilno semeniti, ohranjati sorte, shranjevati semena za daljši čas. To ni preprosta naloga, vendar nimamo izbire,« še pravi sogovornica. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 3, 16. januar 2025 PONOVNO IZBIRAJO SLOVENKO LETA Kandidatke za izbor Slovenka leta 2024 so tudi v naših krajih Naše so Natalija, Sanja in Sara Revija Jana že vrsto leto organizira izbor za Slovenko leta. Za ta naziv se letos poteguje štirinajst izjemnih žensk, ki vsaka na svojem delovnem področju puščajo dragocene sledi v družbi in jo vračajo nazaj v prave tirnice, poudarjajo organizatorji izbora. Razglasitev bo 8. marca, na dan žena, glasovanje se bo končalo 3. marca. Med kandidatkami so tudi Velenjčanki Natalija Nedeljko in Sara Bajec ter Sonja Lončar iz Šmartnega v Rožni dolini. S čim so opozorile nase? BARBARA FURMAN Natalija Nedeljko: »Zanemarjenih in trpinčenih je vedno več« »S sočutjem do živali sem se očitno rodila. Od nekdaj so mi pri srcu, saj že od otroških let živim z njimi,« pravi Velenjčanka Natalija Nedeljko, predsednica dru- štva za zaščito konj in dru- gih živali, enega največjih evropskih zavetišč za konje ter enega najbolj dejavnih društev na področju zašči- te rejnih živali. To je nekaj posebnega v svetu, saj so se člani društva povezali s pristojnimi inšpekcijskimi službami ter tako s skupni- mi močmi rešujejo najbolj obupne primere zanemar- jenih živali. V društvu po- skrbijo za njihovo okrevanje in socializacijo ter jim iščejo nove domove. »Samo leta 2023 je inšpekcija zaradi zanemarjenosti oziroma trpinčenja odvzela 467 rejnih živali, kar je za tako majhno državo, kot je Slovenija, veliko. Te živali so živele v izjemno slabih razmerah, saj jih inšpekcija nikoli ne odvzame takoj, ampak skrbnika ali lastnika pozove, naj odpravi nepravilnosti,« poudarja Natalija Nedeljko. Zaščitnica živali Natalija Nedeljko. (Foto: Mateja Jordovič Potočnik) Natalija s peščico prosto- voljcev dela v Rehabilita- cijskem centru Petra, kjer skrbijo za več kot 700 živali. Vprašam jo, ali je zanemar- jenih rejnih živali pri nas ve- dno več. »Slabo oskrbova- nih, zanemarjenih, mučenih in trpinčenih rejnih živali je veliko, čeprav se morda na prvi pogled zdi, da ni tako. A že vsaka žival, ki mora vse svoje življenje preživeti privezana ali biti zaprta v kletki, je mučena. Odvzeta ji je prosta in svobodna iz- bira življenja, odvzeto ji je dostojanstvo, je ponižana in prepuščena dobri volji skrb- nika. Čeprav zakonsko to ni opredeljeno kot mučenje, je odvzem mladičev materam prav tako del mučenja,« po- jasni. Zakaj? Razlogov za zanemarja- nje in trpinčenje živeli je več. »Zelo pogost razlog je alkoholizem, potem so tu starejši ljudje, ki se sicer trudijo, ampak ne zmore- jo več, a nikakor ne želijo zmanjšati števila živali ali se ločiti od njih. Nekate- ri skrbniki živali nimajo dovolj znanja ali denarja. Med njimi so tudi takšni, ki menijo, da živali ne potre- bujejo hrane in vode vsak dan, kaj šele čiščenje hleva. Slednji so daleč najslabši, ker je zanje vse dobro, tudi če živali več kot teden dni ne dobijo hrane in vode ali stojijo v iztrebkih do trebu- ha,« še pravi sogovornica. Društvo za zaščito konj in drugih živali je včlanje- no v Slovensko filantropijo – slovensko prostovoljsko organizacijo in ima tudi značko mladim prijazna prostovoljska organizaci- ja. Natalija še pravi, da v društvu potrebujejo pro- stovoljce, še sploh takšne, ki bi bili pripravljeni vsaj kolikor toliko redno poma- gati pri dnevni oskrbi reše- nih živali. »Če želimo ohraniti svoja semena in svojo prehransko suverenost, moramo zavarovati to, kar še imamo, in se naučiti, kako ta semena shranjevati, ohranjati in ponovno semeniti. S tem namenom se povezujemo s številnimi društvi in strokovnjaki v Sloveniji in zunaj naših meja,« poudarja Sanja Lončar. Sanja Lončar in Marjeta Šoštarič. (Foto: Mateja Jordovič Potočnik) »Če znamo poskrbe- ti za lastno hrano, se nam za prihodnost ni treba bati. Žal Slovenija ni prehransko varna. A bi lahko bila ekološka regija, ki stavi na avtoh- tono, ekološko in zares zeleno,« poudarja Sanja Lončar iz Šmartnega v Rožni dolini, ki z Marje- to Šoštarič vodi društvo Samooskrbni.net. Sta po- budnici projekta S. O. S. sadike, ki jih pridelujejo člani društva. Z njimi so priskočili na pomoč vr- tičkarjem, ki so jih pri- zadela neurja. Po njuni zaslugi po Sloveniji na- staja vedno več skupin, ki skupaj vrtnarijo in se učijo ter postajajo samo- oskrbna skupnost. Sanja Lončar je tudi vodja in glavna urednica informacijskega središča Zazdravje.net, avtorica ter soavtorica več kot 26 pri- Sanja Lončar: »Brez semen ne bo prehranske samooskrbe« ročnikov o preverjenih narav- nih rešitvah, kot je pionirsko delo Ščepec rešitve. Od leta 2019 vodi zavod za celostno samooskrbo, v okviru kate- rega deluje tudi samooskrbni učni vrt. »Naša prehranska indu- strija je skoraj brez izjeme v rokah tujcev in čeprav hrano pridelajo slovenske roke, v Velenjčanka Sara Bajec (Foto: Mateja Jordovič Potočnik) »V Ljudski iniciativi Velenje smo se odločno odzvali tudi predlani, ko je med potjo v velenjski zdravstveni dom umrl 74-letni občan. Tja se je bil prisiljen peljati sam, ker zdravstveni dom naj ne bi imel na voljo reševalnega vozila. Takratni direktor zdravstvenega doma Janko Šteharnik ni pokazal niti trohice sočutja,« se spominja Sara Bajec. »Prepričana sem, da smo v svojem bistvu vsi ljudje dobri. Pokvari nas sistem, ki je zgrajen na napačnih vrednotah,« je v lanskem in- tervjuju za naš časopis med drugim dejala Velenjčanka Sara Bajec, antropologinja, etnologinja in aktivistka, ena najvidnejših članic Ljudske iniciative Velenje, ki je odločno povzdignila glas za vse v Šaleški dolini s previsokimi položnicami za ogrevanje. S somišljeniki se je pogumno postavila v bran malemu človeku. Opo- gumila je ljudi, da so začeli verjeti v moč skupnosti. Na pobudo Ljudske iniciati- ve Velenje so lansko zimo ve- lenjski osrednji trg preplavili številni nezadovoljni občani, ogorčeni nad izjemno visoko podražitvijo ogrevanja, in si Sara Bajec: »Rada bi vrnila politiko ljudem« tako izborili milijonsko ob- činsko subvencijo za pomoč najranljivejšim. Toda pri raz- jasnjevanju oblikovanja cen za ogrevanje še vedno vztra- jajo, saj še niso prišli do tran- sparentnih odgovorov. Moja prizadevanja so usmerjena v to, da bi vrnili politiko lju- dem, da bi skupaj aktivneje krojili svojo usodo. Ker je pre- pričana v moč povezovanja, pravi, da se ne bo nehala bo- jevati za pravičnejšo družbo ter boljši svet. Če ne prikimavaš Po njenem mnenju izrazi- to povišanje cen ogrevanja ni edini problem v Velenju. »Že 25 let lokalna politika deluje po principu izključevanja. Če ji ne prikimavaš, te doje- ma kot nasprotnika. Občina preveč denarja vlaga v beton, na vsakih nekaj sto metrov imamo prireditveno oziroma koncertno prizorišče, s tovr- stnimi naložbami se nekateri finančno okoriščajo. Menim, da bi tudi mestni svetniki mo- rali delati za ljudi. Očitno so nekateri pozabili, kaj je njiho- vo poslanstvo.« Prav tako z razočaranjem ugotavlja, da se v današnji družbi spodbuja pretirana tekmovalnost. »Morali bi se učiti in negovati sočutje, solidarnost ter vzajemno pomoč, da bi ljudje lahko skupaj stali na zmagoval- nih odrih. Vsega je v obi- lju, a skoraj nič ni pravično razdeljeno,« še pravi Sara, ki prosti čas rada preživlja v samoti. Le redko jo boste videli v družbi, najraje se sprehaja sama. primeru kakšne krize lastni- ki sami izbirajo, kje bodo prodali svoje izdelke. Enako je tudi s prodajno mrežo, ki je večinoma v lastništvu tuj- cev. Živimo v zelo negotovih časih. Nespametne odločitve, ki smo jih kot država spreje- mali v preteklosti, odpirajo možnost velike lakote za slo- venski narod v prihodnosti,« poudarja. Odvisni od korporacij Ob tem sogovornica še pra- vi, da je tudi pri nas veliko strokovnjakov, ki jih spon- zorirajo korporacije in svojo profesionalno perspektivo vi- dijo v tehnologijah, ki nas kot državo peljejo v vedno večjo odvisnost od drugih. »Korpo- racije želijo hrano proizvajati in ne več pridelovati na nara- ven način – tako bodo dobički zanje največji, naša odvisnost od ponujenega pa bo popol- na. Elita se bo prehranjevala z najboljšim, narod bodo krmi- li z umetno pridelano hrano. Ker opozorila na ravni naše države zaenkrat niso zalegla, si nekatera društva prizade- vamo rešiti, kar se rešiti da.« Pod njenim vodstvom že šest let deluje Društvo za celostno samooskrbo Samooskrbni. net. »Naša prizadevanja so trenutno usmerjena v posta- vitev mreže za ohranjanje tradicionalnih semen. Brez semen ne bo več prehranske samooskrbe in možnosti, da bomo sami izbirali, kaj bomo pojedli. Zato izobražujemo svoje člane, kako pravilno semeniti, ohranjati sorte, shranjevati semena za daljši čas. To ni preprosta naloga, vendar nimamo izbire,« še pravi sogovornica. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 3, 16. januar 2025 BRALCI POROČEVALCI Še večjo voljo in za- nos smo dobile članice Humanitarnega dru- štva Vera Štore in obe- nem tudi članice DPMŽ Celje, ko so nas iz Vrt- ca Lipa Štore pozvali za prevzem donacije za ljudi in živali, potrebne pomoči. Zahvaljujemo se pred- vsem staršem za zau- panje, vodstvu vrtca in učiteljem. Donacijo iz štorskega vrtca bomo skrbno porazdelile za pomoč omenjenim v na- šem kraju. Da presene- čenj iz vrtca še ni bilo konec, so poskrbeli Ci- ciplaninci, ki so iz Lipe prikorakali z izvirnimi okraski do občinske smreke pred kulturnim domom. Takšna sodelo- vanja nam prinesejo še dodatno moč in željo po humanitarno prostovolj- nem delovanju v našem kraju. VERICA SKOK Po dveh uspešnih 3D-ve- čerih v Salezijanskem mla- dinskem centru Celje (veče- rih, ki vsebujejo elemente druženja, duhovnosti in razprav ter jih organiziramo enkrat mesečno), je bil v pe- tek, 20. decembra 2024, gost misijonar Jože Andolšek, ki nas je popeljal na sever Etio- pije, ob Eritrejsko mejo. Med zanimivo predstavitvi- jo smo si ogledali videe, ki so bili narejeni ob enem od obi- skov in prikazujejo življenje v misijonu. Posebej zanimivo je bilo, da nedeljska sveta maša pri njih traja od dve do tri ure, saj je med njo ogromno plesa in veselja. Po maši se verniki zadržijo še približno uro in dobijo piškote (posebne mul- tivitaminske pripravke), saj je veliko večino to prvi in edini obrok dneva. V četrtek, 12. decembra 2024, so dijaki Šole za stroj- ništvo, geotehniko in okolje Šolskega centra Velenje v okviru naravoslovno-tehni- škega dne sodelovali na de- lavnicah, ki so jih pripravili strokovnjaki z najrazličnej- ših področij. Letošnja zanimivost so bile delavnice, ki jih je pripravilo Društvo ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo. Dijaki so lahko božali činčilo, ruskega hrčka, kunca, debelorepega pušča- vskega skakača, morskega prašička. Posebno navdu- šenje je požela delavnica tropskih živali, na kateri so se dijaki lahko fotografirali s kraljevim pitonom, v roke vzeli ptičjega pajka – tarante- lo, opazovali madagaskarske sikajoče ščurke, afriško orja- ško tisočnogo, iranskega mo- drojezičnega skinka in želvo. Ciril Grebenšek iz Lovske- ga društva Velenje je dija- kom predstavil proces, kako postati lovec, in pomen lovca za naravo. Pokazal je nekaj trofej srnjadi in veličastno ro- govje jelena. Prišel je z lovsko puško, dijaki so lahko po- gledali celo skozi spektiv in daljnogled. Tudi med našimi dijaki se najdejo navdušeni lovci in hitro se je razplam- tela lovska razprava. Tudi tokrat je na naravo- slovnem dnevu sodeloval Zdravstveni dom Velenje. Predavateljice in predavatelj so dijake poučili o zdravi prehrani, pomenu spanja, kineziologi so jih zabavno razgibali, nekateri dijaki so se imeli priložnost sprostiti in prepustiti krepčilni vodeni meditaciji. Strokovnjakinja Saša de Witt Skutnik je dijake po- peljala skozi možne poti za upravljanje stresnih odzivov. Posebno priložnost so ime- li dijaki, ki so lahko spoznali profesionalnega bojevnika MMA Gaja Muršca, ki je v Zlatko Inkret je bil vse življenje trgovec v Celju. Od- govoren in vesten v svojem poklicu ter kot človek pri- ljubljen in prijazen. Ni bil znana osebnost, tega si niti ni želel. Kadar je bil med ljudmi, se je raje umaknil v ozadje in s prijaznim obrazom mirno opazoval okolico. Bil je dober človek. Prav zaradi njegovih človeških kako- vosti želim ob njegovem slovesu s tega sveta v nekaj stavkih povedati zgodbo o njem, predvsem o njegovi ljubezni do mame. O njej ni nikoli pripovedoval, nasprotno, njeno zgod- bo je zaklenil v svoje srce, da je ne bi mogel nihče več pri- zadeti. V spominu mnogih ljudi ostajata njegova prijaznost in lepota srca, to, kar je ne nazadnje tudi najpomembnejše. Zlatko je bil miren človek. Bil je gospod v pravem pomenu besede. Vsi smo ga spoštovali zaradi lepega in dostojnega vedenja. Že z obleko je pokazal odnos do sebe in drugih. Vedno je bil elegantno oblečen. Mnogokrat se mi je zazdel kot profesor s filozofske fakultete, v razpravljalni drži s ciga- reto v roki, z resnim razmišljujočim obrazom, po tem je bil prepoznaven. Njegove oči, čeprav so izžarevale milino, so bile žalostne, prikrivale so nam neznano, globoko bolečino. Mama je bila njegova svetinja. Trpel je z njo. Bil je njen glasnik ljubezni in upanja. Bil je močno navezan na dom v Lembergu. Lahko bi rekli, da je bil umetnik. Njegova umetnost duha in dostojanstveno življenje sta zaznamo- vala njegovo in mamino življenje. Pokončnost in ponos sta bivala v njem od mladih dni do poslednjega diha. Bil in ostal je skromen v vsem. V Rotovžu, kjer je danes muzej, je velika soba, v njej sta bila spalnica in bivalni prostor. Preden si vstopil v sobo, si naredil nekaj korakov skozi majhno kuhinjo, ki je bila neka- kšen predprostor te velike sobe. T o je bil dolgo njegov dom. Tu je nam, otrokom, spletal lase v »rolice« in vanje pripel prelepo svileno pentljo, barva je bila vsakič, ko se je vrnil iz mesta domov, drugačna. Enkrat je bila sinje modra, drugič snežno bela ali svileno rdeča. Kljub slabši in pogosto pre- delani obleki smo se otroci počutili mestno, bolje, »nobel«. Ta duh svobode in novih sanj nam je dal. Hvala ti, Zlatko. Ko sva se pred dvema letoma srečala v Belem Potoku, je še poln moči in veselja kosil travo, da bi tistikrat in morda še kdaj hodil po pokošeni travi. Dišala je kakor tedaj, ko je po njej hodila mama. Objela sva se, ker se nisva videla leta. »Daj, sediva pod jablano,« je rekel. Stoletno drevo z razvejeno krošnjo je še rodilo, še je bilo živo. Sedela sem nasproti njega in ga poslušala, opazovala njegove oči, ki so gledale v daljavo. »Vidiš, tam doli ob gozdu je pot, po kateri smo hodili sem v Beli Potok.« Ko je pripovedoval o mami, je njegov pogled mirno zrl v dolino, prek vinogradov, Sve- telškovih njiv ter se ustavil na gozdni poti, na tistem mestu, kjer pride pot izpod T orinka. »Da, po tej poti je mama hodila delat na svojo zemljo.« Pogled se mu je ustavil, kakor da bi čakal in verjel, da se bo zdaj zdaj pojavila na obronku gozda. Videl jo je. Imela je nazaj zavezano ruto, pod katero so bili močni kodrasti lasje, kakršne je imel tudi sam. Nekaj časa je tiho premišljeval, nato je rahlo privzdignil ustnici, se ljubeče nasmehnil in prav po tiho izgovoril, da besede ne bi bile preglasne in da ne bi prestrašile njegove slike. Rekel je: »Rada je bila oble- čena v svetle barve.« Njegov pogled se je zrcalil v orošenih očeh in nekaj časa trepetal kakor rosna kapljica, ki trepeče v svojih zadnjih trenutkih, preden zdrsne v večnost. Kakšna lepota in mir! Da, mir je bil v njegovih očeh, spra- vljen je bil z usodo, pripravljen na potovanje k svoji mami. Tak je bil moj občutek, resničen in globok, in srečna sem bila, da sem doživela ta trenutek z Zlatkom. Prišel je tja, jaz sem bila že tam in sedela sva, drug nasproti drugemu. Kakor da bi gledala film, se je odvijal najin tihi pogovor. Vse sva vedela, vse razumela. Ničesar me ni bilo več strah. Kakšen blagoslov je bil ta dan! Pokadil je cigareto, eno od številnih tisti dan. Zlatko, počivaj v večnem miru! MARJA LORENČAK KIKER V SPOMIN Janez (Zlatko) Inkret, celjski trgovec (Lemberg, 22. 12. 1934–Celje, 4. 12. 2024) Lepa gesta Vrtca Lipa Gostili Jožeta Andolška Zanimiv naravoslovni dan začetku leta 2024 zmagal na tekmovanju Valhalla Fight Night (VFN 8). Dijakom je predstavil nekaj osnov teh- nike samoobrambe in jim povedal, da je najboljša sa- moobramba izogibanje situ- acijam, ki vodijo v nasilje. Novost so bile tudi ure, ki sta jih izvajala strokovnjaka Modrih delavnic, na katerih so dijaki spoznali zgradbo in programiranje robota ter se podučili o poslovnem mode- lu in ideji mobilne aplikacije. Delavnice so bile vsebinsko odlične in dobro pripravlje- ne. Dijaki so pridobili mnogo novih izkušenj in uporabnih znanj. MARTINA RAVNAK, koordinatorica, Šola za strojništvo, geotehniko in okolje V predstavitvi je gost izpo- stavil številne prostovoljce, ki prispevajo k vsaj malo bolj- šemu in lepšemu življenju prebivalcev. Priložnost smo imeli slišati tudi pismo dekli- ce Jordanos, ki so ji Eritrejci v vojni ubili očeta in njeni družini zdaj salezijanci po- magajo s hrano in pogovori. Večer je ob zanimivi pred- stavitvi minil prehitro in za- gotovo so vsi prisotni domov odšli z mislijo na otroke, mla- de in vse tiste, ki prebivajo na območjih misijona in nimajo takšne sreče, kot jo imamo mi. 3D-večere bomo v Salezi- janskem mladinskem centru nadaljevali tudi v letu 2025, in sicer bomo v petek, 17. ja- nuarja, ob 19.30 gostili Marka Nzobandoro. KLEMENTINA FIDLER Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 3, 16. januar 2025 BRALCI POROČEVALCI Še večjo voljo in za- nos smo dobile članice Humanitarnega dru- štva Vera Štore in obe- nem tudi članice DPMŽ Celje, ko so nas iz Vrt- ca Lipa Štore pozvali za prevzem donacije za ljudi in živali, potrebne pomoči. Zahvaljujemo se pred- vsem staršem za zau- panje, vodstvu vrtca in učiteljem. Donacijo iz štorskega vrtca bomo skrbno porazdelile za pomoč omenjenim v na- šem kraju. Da presene- čenj iz vrtca še ni bilo konec, so poskrbeli Ci- ciplaninci, ki so iz Lipe prikorakali z izvirnimi okraski do občinske smreke pred kulturnim domom. Takšna sodelo- vanja nam prinesejo še dodatno moč in željo po humanitarno prostovolj- nem delovanju v našem kraju. VERICA SKOK Po dveh uspešnih 3D-ve- čerih v Salezijanskem mla- dinskem centru Celje (veče- rih, ki vsebujejo elemente druženja, duhovnosti in razprav ter jih organiziramo enkrat mesečno), je bil v pe- tek, 20. decembra 2024, gost misijonar Jože Andolšek, ki nas je popeljal na sever Etio- pije, ob Eritrejsko mejo. Med zanimivo predstavitvi- jo smo si ogledali videe, ki so bili narejeni ob enem od obi- skov in prikazujejo življenje v misijonu. Posebej zanimivo je bilo, da nedeljska sveta maša pri njih traja od dve do tri ure, saj je med njo ogromno plesa in veselja. Po maši se verniki zadržijo še približno uro in dobijo piškote (posebne mul- tivitaminske pripravke), saj je veliko večino to prvi in edini obrok dneva. V četrtek, 12. decembra 2024, so dijaki Šole za stroj- ništvo, geotehniko in okolje Šolskega centra Velenje v okviru naravoslovno-tehni- škega dne sodelovali na de- lavnicah, ki so jih pripravili strokovnjaki z najrazličnej- ših področij. Letošnja zanimivost so bile delavnice, ki jih je pripravilo Društvo ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo. Dijaki so lahko božali činčilo, ruskega hrčka, kunca, debelorepega pušča- vskega skakača, morskega prašička. Posebno navdu- šenje je požela delavnica tropskih živali, na kateri so se dijaki lahko fotografirali s kraljevim pitonom, v roke vzeli ptičjega pajka – tarante- lo, opazovali madagaskarske sikajoče ščurke, afriško orja- ško tisočnogo, iranskega mo- drojezičnega skinka in želvo. Ciril Grebenšek iz Lovske- ga društva Velenje je dija- kom predstavil proces, kako postati lovec, in pomen lovca za naravo. Pokazal je nekaj trofej srnjadi in veličastno ro- govje jelena. Prišel je z lovsko puško, dijaki so lahko po- gledali celo skozi spektiv in daljnogled. Tudi med našimi dijaki se najdejo navdušeni lovci in hitro se je razplam- tela lovska razprava. Tudi tokrat je na naravo- slovnem dnevu sodeloval Zdravstveni dom Velenje. Predavateljice in predavatelj so dijake poučili o zdravi prehrani, pomenu spanja, kineziologi so jih zabavno razgibali, nekateri dijaki so se imeli priložnost sprostiti in prepustiti krepčilni vodeni meditaciji. Strokovnjakinja Saša de Witt Skutnik je dijake po- peljala skozi možne poti za upravljanje stresnih odzivov. Posebno priložnost so ime- li dijaki, ki so lahko spoznali profesionalnega bojevnika MMA Gaja Muršca, ki je v Zlatko Inkret je bil vse življenje trgovec v Celju. Od- govoren in vesten v svojem poklicu ter kot človek pri- ljubljen in prijazen. Ni bil znana osebnost, tega si niti ni želel. Kadar je bil med ljudmi, se je raje umaknil v ozadje in s prijaznim obrazom mirno opazoval okolico. Bil je dober človek. Prav zaradi njegovih človeških kako- vosti želim ob njegovem slovesu s tega sveta v nekaj stavkih povedati zgodbo o njem, predvsem o njegovi ljubezni do mame. O njej ni nikoli pripovedoval, nasprotno, njeno zgod- bo je zaklenil v svoje srce, da je ne bi mogel nihče več pri- zadeti. V spominu mnogih ljudi ostajata njegova prijaznost in lepota srca, to, kar je ne nazadnje tudi najpomembnejše. Zlatko je bil miren človek. Bil je gospod v pravem pomenu besede. Vsi smo ga spoštovali zaradi lepega in dostojnega vedenja. Že z obleko je pokazal odnos do sebe in drugih. Vedno je bil elegantno oblečen. Mnogokrat se mi je zazdel kot profesor s filozofske fakultete, v razpravljalni drži s ciga- reto v roki, z resnim razmišljujočim obrazom, po tem je bil prepoznaven. Njegove oči, čeprav so izžarevale milino, so bile žalostne, prikrivale so nam neznano, globoko bolečino. Mama je bila njegova svetinja. Trpel je z njo. Bil je njen glasnik ljubezni in upanja. Bil je močno navezan na dom v Lembergu. Lahko bi rekli, da je bil umetnik. Njegova umetnost duha in dostojanstveno življenje sta zaznamo- vala njegovo in mamino življenje. Pokončnost in ponos sta bivala v njem od mladih dni do poslednjega diha. Bil in ostal je skromen v vsem. V Rotovžu, kjer je danes muzej, je velika soba, v njej sta bila spalnica in bivalni prostor. Preden si vstopil v sobo, si naredil nekaj korakov skozi majhno kuhinjo, ki je bila neka- kšen predprostor te velike sobe. T o je bil dolgo njegov dom. Tu je nam, otrokom, spletal lase v »rolice« in vanje pripel prelepo svileno pentljo, barva je bila vsakič, ko se je vrnil iz mesta domov, drugačna. Enkrat je bila sinje modra, drugič snežno bela ali svileno rdeča. Kljub slabši in pogosto pre- delani obleki smo se otroci počutili mestno, bolje, »nobel«. Ta duh svobode in novih sanj nam je dal. Hvala ti, Zlatko. Ko sva se pred dvema letoma srečala v Belem Potoku, je še poln moči in veselja kosil travo, da bi tistikrat in morda še kdaj hodil po pokošeni travi. Dišala je kakor tedaj, ko je po njej hodila mama. Objela sva se, ker se nisva videla leta. »Daj, sediva pod jablano,« je rekel. Stoletno drevo z razvejeno krošnjo je še rodilo, še je bilo živo. Sedela sem nasproti njega in ga poslušala, opazovala njegove oči, ki so gledale v daljavo. »Vidiš, tam doli ob gozdu je pot, po kateri smo hodili sem v Beli Potok.« Ko je pripovedoval o mami, je njegov pogled mirno zrl v dolino, prek vinogradov, Sve- telškovih njiv ter se ustavil na gozdni poti, na tistem mestu, kjer pride pot izpod T orinka. »Da, po tej poti je mama hodila delat na svojo zemljo.« Pogled se mu je ustavil, kakor da bi čakal in verjel, da se bo zdaj zdaj pojavila na obronku gozda. Videl jo je. Imela je nazaj zavezano ruto, pod katero so bili močni kodrasti lasje, kakršne je imel tudi sam. Nekaj časa je tiho premišljeval, nato je rahlo privzdignil ustnici, se ljubeče nasmehnil in prav po tiho izgovoril, da besede ne bi bile preglasne in da ne bi prestrašile njegove slike. Rekel je: »Rada je bila oble- čena v svetle barve.« Njegov pogled se je zrcalil v orošenih očeh in nekaj časa trepetal kakor rosna kapljica, ki trepeče v svojih zadnjih trenutkih, preden zdrsne v večnost. Kakšna lepota in mir! Da, mir je bil v njegovih očeh, spra- vljen je bil z usodo, pripravljen na potovanje k svoji mami. Tak je bil moj občutek, resničen in globok, in srečna sem bila, da sem doživela ta trenutek z Zlatkom. Prišel je tja, jaz sem bila že tam in sedela sva, drug nasproti drugemu. Kakor da bi gledala film, se je odvijal najin tihi pogovor. Vse sva vedela, vse razumela. Ničesar me ni bilo več strah. Kakšen blagoslov je bil ta dan! Pokadil je cigareto, eno od številnih tisti dan. Zlatko, počivaj v večnem miru! MARJA LORENČAK KIKER V SPOMIN Janez (Zlatko) Inkret, celjski trgovec (Lemberg, 22. 12. 1934–Celje, 4. 12. 2024) Lepa gesta Vrtca Lipa Gostili Jožeta Andolška Zanimiv naravoslovni dan začetku leta 2024 zmagal na tekmovanju Valhalla Fight Night (VFN 8). Dijakom je predstavil nekaj osnov teh- nike samoobrambe in jim povedal, da je najboljša sa- moobramba izogibanje situ- acijam, ki vodijo v nasilje. Novost so bile tudi ure, ki sta jih izvajala strokovnjaka Modrih delavnic, na katerih so dijaki spoznali zgradbo in programiranje robota ter se podučili o poslovnem mode- lu in ideji mobilne aplikacije. Delavnice so bile vsebinsko odlične in dobro pripravlje- ne. Dijaki so pridobili mnogo novih izkušenj in uporabnih znanj. MARTINA RAVNAK, koordinatorica, Šola za strojništvo, geotehniko in okolje V predstavitvi je gost izpo- stavil številne prostovoljce, ki prispevajo k vsaj malo bolj- šemu in lepšemu življenju prebivalcev. Priložnost smo imeli slišati tudi pismo dekli- ce Jordanos, ki so ji Eritrejci v vojni ubili očeta in njeni družini zdaj salezijanci po- magajo s hrano in pogovori. Večer je ob zanimivi pred- stavitvi minil prehitro in za- gotovo so vsi prisotni domov odšli z mislijo na otroke, mla- de in vse tiste, ki prebivajo na območjih misijona in nimajo takšne sreče, kot jo imamo mi. 3D-večere bomo v Salezi- janskem mladinskem centru nadaljevali tudi v letu 2025, in sicer bomo v petek, 17. ja- nuarja, ob 19.30 gostili Marka Nzobandoro. KLEMENTINA FIDLER Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 3, 16. januar 2025 BRALCI POROČEVALCI Londonska Agencija za umetnost World of art je ve- lenjskega ustvarjalca Iztoka Šmajsa Munija proglasila za umetnika leta 2024. Omenjena revija Munijevo izborno delo iz leta v leto predstavlja v svojih presti- žnih strokovnih revijah za vizualno umetnost. Ta naslov je že prejel v letu 2018, 2020 in 2023, certifikat je podpi- sal glavni urednik mag. Petru Russu. Muni je umeščen tudi v najožji izbor zelo aktualne umetnostne knjige Art now 2024. Je vedno bolj mednaro- dno uveljavljeno ime, čeprav se je že umikal iz mednaro- dnega umetniškega prostora, saj so mu številne poškodbe preprečile nastop na javnih podelitvah priznanj, zlasti v Italiji. Pohvali se lahko med drugim z oskarjem za krea- tivnost, gre za priznanje za vizualno umetnost, ki ga je v Monaku prejel leta 2023. V Bergamu so mu lani podelili nagrado Caravaggio. Kot pra- vi, ta laskava priznanja niso le njegov umetnostni dose- Med 29.106 tekmovalci iz 31 držav in 740 šol so se letos kar trije dijaki gi- mnazije Šolskega centra Velenje uvrstili med pet odstotkov najboljših tek- movalcev. Naša najboljša tekmoval- ka Veronika Vida Brunšek (2. b) se je zavihtela celo med zgornjih 1,6 odstotka. Druga dva dijaka sta bila Teo Dvoršak (4. a) in Luka Polak Rožič (3. a). Tekmo- vanja smo se udeležili 21. novembra 2024 z 52 tek- movalci, ki so morali poka- zati slovnično natančnost, besedni zaklad ter bralno in slušno razumevanje. Vsem našim dijakom za izkazano znanje iskreno čestitamo. NATAŠA MAKOVECKI, Šolski center Velenje Planinska društva v Spo- dnji Savinjski dolini so v počastitev božiča, dneva samostojnosti in enotnosti ter novega leta pripravila štiri planinske pohode. Ude- ležilo se jih je več kot 230 planincev. Prvi pohod so pripravili vranski planinci 25. decem- bra kot tradicionalni božični nočni pohod na Čreto, ki je bil po vrsti že sedemindvajsetič, udeležilo se ga je približno 60 pohodnikov. Na silvestrovo se je 25 pohodnikov podalo po mejah občine Vransko. Vsi so bili deležni prigrizka in čaja. PD Dobrovlje – Braslovče je tretji pohod pripravilo 2. ja- nuarja. Bil je že 35., zbrane pa je na startu nagovoril član odbora društva Jože Marovt. Čestital jim je za novo leto in jim zaželel, da bi bili vsi pohodi, ki jih pripravlja dru- štvo, množični in varni. Cilj letošnjega pohoda je bil pri Društvo Most Žalec je ob koncu leta pripravilo srč- no srečanje, ki je združilo pregled dosežkov pretekle- ga leta, zahvalo dolgoletni sodelavki in bogat kulturni program. Predsednica dru- štva Špela Jovan se je v uvo- dnem nagovoru s ponosom ozrla na vse nepozabne tre- nutke in dosežke leta 2024. Leto 2024 je bilo za dru- štvo posebno, saj je izvedlo številne projekte, ki so pri- spevali k povezovanju sku- pnosti in podpiranju med- generacijskega sodelovanja. Poudariti velja tudi ustano- vitev nove skupine Mavrica v Žalcu, ki je zaživela sep- tembra. Poseben dosežek je vključitev prvega moškega člana v to sicer pretežno žensko skupino, kar je do- kaz, da društvo odpira vrata širšemu krogu ljudi. Na zaključnem srečanju so se člani društva zahvalili Met- ki H. Prevolnik, pomočnici direktorja Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška, enota Žalec, za dolgoletno sodelova- nje v preventivnem programu Skupine starih ljudi za samo- pomoč. Ob njenem odhodu v pokoj so ji izrekli prisrčne želje za prihodnost ter se zahvalili za njen dragocen prispevek k delu društva. Kulturno noto večera je do- dala pesnica Mateja Mohorko iz Griž, ki je s prijateljico Nejo Guzelj pripravila ganljivo pesni- ško predstavitev. Njene rime so prisotne popeljale v čustveno bogate zgodbe, ki so se dota- knile vseh. Tišina v prostoru je pričala o globokem vtisu, ki ga je pustila, pri marsikom pa je njeno delo orosilo tudi oči. S poklonom delu društva Most je pesnica poudarila vrednote povezovanja in srčnosti, ki sta osrednja stebra delovanja dru- štva. Ob tem dogodku so člani ustvarjali tudi praznične vo- ščilnice, polne toplih želja. Na zaključnem srečanju jih je simbolično podelil Božiček, po- močnice Božička pa so članom podarile domače piškote. Zaključek leta je bil za dru- štvo Most preplet nostalgije, veselja in načrtov. V novo leto se podajajo z optimizmom in odločeni, da bodo še naprej gradili na medsebojnih vezeh, solidarnosti in zaupanju, ki so temelj njihovega uspešnega delovanja. DRUŠTVO MOST ŽALEC Sklenili še eno uspešno leto Anton Tepeš praznoval sto let Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je 7. januarja 2025 obiskal mag. Antona T epeša, ki pra- znuje častitljivih sto let. Ob tej posebni priložnosti mu je izročil simbolično darilo, se zahvalil za njegov prispe- vek k razvoju občine in mu zaželel zdravje ter zadovolj- stvo v prihodnjih letih. Mag. Anton Tepeš, rojen 7. januarja 1925 v Spodnjem Sečovem pri Rogaški Slatini, izhaja iz delavske družine. Kljub težkim časom med drugo svetovno vojno, ko je moral prekiniti šolanje in je bil leta 1943 mobiliziran v nemško vojsko, je z vztraj- nostjo nadaljeval življenjsko pot, polno dosežkov. Po vojni je delal na železnici in nato od leta 1949 v Zdravilišču Rogaška Slatina, kjer je pustil pomemben pečat kot knjigo- vodja, vodja računovodstva, finančni direktor. Ob delu se je tudi šolal in leta 1975 ma- gistriral iz ekonomije. Njegov prispevek k razvo- ju zdravilišča in občine je izjemen. Imel je pomembno vlogo pri razvoju zdravilišča. Poleg tega je sodeloval v Zdru- ženju slovenskih naravnih zdravilišč in Samoupravni in- teresni skupnosti za ekonom- ske odnose s tujino. Kot pre- davatelj na nekdanji Delavski univerzi Rogaška Slatina je izobraževal številne mlade v programu srednje ekonomske šole. Njegova predanost javne- mu delu se je odražala tudi v lokalni skupnosti. Dolga leta je bil dejaven v občinskih in okrajnih odborih v Šmarju pri Jelšah in Celju. Ob ustanovitvi Občine Rogaška Slatina je po- stal član nadzornega odbora, zadnja dva mandata do leta 2010 je bil tudi njegov predse- dnik. Njegovo delo je prepo- znala tudi občina, ki mu je leta 2011 podelila plaketo. OBČINA ROGAŠKA SLATINA Še en uspeh velenjskega ustvarjalca žek, temveč tako še vedno pripomore k uveljavljanju Slovenije na umetniškem področju v svetu. Ponosen je še na priznanje Zeus 2022 in na kip Laokoonta, ki mu ga je leta 2024 podelila ena od mednarodnih umetniških organizacij iz Italije. Munija letos vabijo k sodelovanju pri izdaji knjige, v kateri bo organizacija World of art predstavila najboljših deset mednarodnih ustvarjalcev in bo izšla v letu 2025. Pova- bljen je tudi k sodelovanju pri snovanju publikacije, ki bo izšla ob 25-letnici omenjene organizacije. YATI MUNI IZTOK ŠMAJS Za praznike na pohodih več kot 230 planincev Odlična uvrstitev na spletnem mednarodnem tekmovanju iz angleščine Domu borcev na Dobrovljah, kjer je bilo vseh 128 pohodni- kov deležnih toplega obroka. Člani PD Liboje so se na 27 . novoletni pohod podali dan po novem letu. Predsednik libojskih planincev Adolf Teržan jih je ob začetku po- hoda na zbirnem mestu pri mostu čez Savinjo nagovoril, jim zaželel srečno in zdravo leto 2025, nato je približno 25 planincev krenilo na kočo na Brnici. TT Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 3, 16. januar 2025 BRALCI POROČEVALCI Dijak Šole za storitvene dejavnosti državni prvak v plavanju Izjave: prostovoljcev, ki potrjujejo njihove občutke: Neža, 8. a: »Občutek je zelo prijeten, veliko mi je po- menilo, ko so se nasmejali in ko so se z nami pogovarjali. Zelo dobro smo se razumeli tudi prostovoljci med seboj, ko smo pripravljali to akcijo.« Leon, 8. a: »Razveselilo me je, ko sem predal pakete in ljudje niso mogli verjeti, da smo resnični, da je vse res. Bili so prijazni.« Lara, 9. a: »Zelo lepo je videti, kako se razveselijo ob- čani. Še posebej tisti, ki živijo sami in jim v očeh vidiš, da si jim polepšal dan, prav tako praznike.« Kaja, 9. a: »Veliko mi pomeni, ko lahko pomagam sta- rejšim in jim s pozornostjo polepšam dan.« Nina, 9. a: »Počutila sem se lepo, še posebej ko sem videla njihove nasmehe. To mi je ogrelo srce.« Teja, 8. a: »Prevzela so me čustva, ko sem videla, da marsikdo težko hodi. Drugače je bila čudovita izkušnja, še posebej ko so se starejši nasmejali.« Lina 8. a: »Zelo lepo je bilo videti nasmejane ljudi in tudi jaz sem se dobro počutila. Vsako leto se akciji pridružim, saj menim, da osrečimo ljudi.« Od petka, 20. decembra, do nedelje, 22. decembra 2024, sta bila v mariborskem bazenu Pristan 2. Pokal Slovenije in odprto absolutno prvenstvo Slovenije v plavanju. Tekmovanja se je udeležila večina najboljših slovenskih plavalk in plavalcev. Matic Bizjak Jambrović, dijak 4. letnika programa gastronomija in turizem Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, je osvojil naslov državnega prvaka v disciplini 50 metrov prosto, v disciplini 50 metrov delfin sta mu le dve stotinki sekunde zmanjkali do novega naslova. Matic je plaval tudi v štafeti, ki je zasedla končno 2. mesto. GREGOR TEKAVEC, Šolski center Velenje Mesec prijaznosti za lepše odnose v družbi Osnovna šola Lava je z različnimi dejavnosti obe- ležila december kot mesec prijaznosti in dobrote. To je le pika na i številnim priza- devanjem, da bi v otrocih prebudili in trajno oblikova- li čustveno pozitivne odnose do različnih ljudi v okolju, še posebej do starejših, ki so večplastno spregledani v naši družbi. Mesec prijaznosti smo zasnovali tudi z misli- jo, da bi otrokom privzgojili temeljne vrednote in vrline, ki so pomembne za vsakega človeka. Ideja za mesec prijaznosti in dobrote se mi je porodila v času korone z namenom, da bi obiskali in razveselili predvsem starejše osamljene krajane ter jim s pozornostjo polepšali praznični december, saj je bil čas zanje še posebej zahteven. Ta namreč za vse starejše ni najlepši čas, saj so večkrat tudi osamljeni in vča- sih celo spregledani v okolju. Tako že več let združujemo moči s prostovoljci. Pridruži se veliko učencev, v šoli pečemo piškote, izdelujemo okraske, voščilnice. Nekaj zaposlenih prispeva tudi doma pečene piškote, ker je količina paket- kov, ki jih pripravimo, res veli- ka. Učiteljicam Poloni Gracer, Brini Posinek, Poloni Hrovat in še nekaterim ni nikoli od- več ustvarjati dobrih zgodb za boljšo skupnost. Prostovoljci nato s paketki prijaznosti obiščejo starejše krajane. Prvo leto smo obiska- li 50 krajanov, naslednje leto 90 in ta številka zdaj raste iz leta v leto. Letos nam je uspelo pripraviti kar 200 paketkov pri- jaznosti ter obiskati tudi toliko starejših ljudi, tokrat tudi še v sosednjih mestnih četrtih. Iz- jemno pomembno se nam zdi, da učenci dobijo neponovljivo izkušnjo, se naučijo na pravi način vstopati k starejšim lju- dem, se z njimi pogovarjati, nasmejati, se znati vesti tudi v primerih, ko jih morda kdo zaradi osebnih stisk in težav ni najbolj vesel … Če bi pisali seznam zdravnikov, zvestih sledilcev Hipokratove prisege, bi bilo visoko na njem tudi ime Nade Sterle, dr. med.. Po rodu je bila iz Zrenjanina, a je kmalu vzljubila našo deželo in postala pravi slovenski domoljub. Njena vzorna slovenska izgovorjava je bila zgled marsikomu med nami. Pogosto je nam in našim otrokom lajšala zdravstvene tegobe, nam svetovala, kako živeti, kako delati, kako biti v pomoč drugim. Službovala je večinoma v Zdravstvenem domu Celje kot zdravnica splošne medicine, občasno je nudila pomoč tudi obratnim ambulantam ve- čjih celjskih podjetij. Zelo je bila navezana na rodni Zrenjanin in ponosna na svojega brata, primarija dr. Vukova, ugledno osebnost vojvodinskega zdravstva. Posebna je bila po tem, kako je znala in zmogla v svoji duši, široki kot vojvodinske ravnice, uravnavati svoj odnos do nacionalnosti. Sledila je sporočilu imenitnega pisatelja Dostojevskega, ki je nekoč zapisal: »Imel sem dve domovini: eno, v kateri sem se rodil, in drugo, ki sem jo vzljubil!« Poleg skrbi za stalno strokovno izpopolnjevanje je bila dr. Ster- letova družabno dejavna občanka Celja. Skrbno je opravljala tudi vlogo izbrane zdravnice Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Spoštovana in draga dr. Nada! Tu je slovo, ki ga kljub lepi starosti nismo pričakovali, nas je pa pretreslo in zabolelo. Praznino ob tvojem odhodu skušamo ublažiti s spomini na tvojo vedro naravo in duho- vitost, včasih tudi na ostro in brezkompromisno besedo, kadar si ocenila, da je človeška nečimrnost prestopila meje. Tvoj premočen značaj nam je bil in bo ostal zgled vsakodnevnega ravnanja. Z možem Markom, prav tako zdravnikom splošne medicine, sta bila nepogrešljiva za zdravstveno oskrbo občanov Celja in Savinjske doline. Še dolgo bo živel v nas spomin na tvojo človeško naravo, iskrivo besedo, veder značaj in topel stisk bolnikove roke. Mirno odsanjaj svoje poslednje sanje, mnogim draga dr. Nada. Dr. EMIL ROJC V SPOMIN Nada Sterle, dr. splošne medicine Še druga dobra dela Pod dežnik meseca prija- znosti smo leta 2024 dodali še številne druge akcije. Med drugim smo se lotili zbiranja hrane za živali za obe društvi, ki skrbita za zapuščene živa- li. 8. a-razred in razredničarka Tjaša Lazar sta živela za akcijo zbiranja družabnih iger za sta- novalce Doma ob Savinji ter knjige za otroke OŠ Glazija. V šoli smo pripravili dve kra- sni praznični tržnici, izdelali in napisali smo več kot 250 voščilnic za starejše in druge ljudi, ki nimajo te sreče, da bi se kdo spomnil nanje. V šoli smo poskrbeli za otroke, ki prav tako potrebujejo pozor- nost odraslih … Namen meseca prijaznosti je večplasten: učence spod- buditi k srčnim in dobrim dejanjem, jih učiti empatije, solidarnosti, jim pokazati, kaj v življenju resnično šteje, predvsem pa jim ponuditi mo- žnost, da ob obiskih starejših dobijo pomembno izkušnjo zase. Ob vseh dejavnostih nam je bilo najlepše, ko smo se družili učitelji in učenci, včasih se nam je pridružilo tudi nekaj staršev. Naš me- sec prijaznosti postaja prava skupnostna dogodivščina. Iz- jemno lepe občutke so učenci doživeli, ko so na primer pred- stavniki Doma ob Savinji prišli prevzet zbrane družabne igre in jim je 96-letna gospa navdu- šeno povedala, kako lepo se je počutila med nami … Najbolj smo veseli spozna- nja, da po teh letih učenci začnejo že v jesenskem času spraševati, ali bomo pripra- vljali paketke za starejše lju- di, saj se veselijo izdelovanja voščilnic, okraskov in peke piškotov, kar je vsebina paket- kov prijaznosti. Verjamemo, da bomo nekoč želi rezulta- te. Da bodo naši osnovošolci zrasli v čuteče mlade ljudi, ki bodo imeli odnos do ljudi v skupnosti. MARIJANA KOLENKO, ravnateljica Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 3, 16. januar 2025 PODLISTEK ALBUM S CELJSKEGA www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Franc Goričan (1869–1951), sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku (6) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Ivanka Čehovin z vnukinjo Barbaro na Vrtni ulici v Štorah, 1972 Prispevala: Barbara Kunilo Pridobljeno v okviru akcije zbiranja fotografij in spomi- nov na življenje v Štorah in okolici nekoč. Po končanem potovanju je na pobudo Ivana Balo- na dobil ponudbo za delo pri Štajerskem deželnem odboru, kjer naj bi skrbel za glavno deželno trsnico. Zapustil je Francijo in se po treh letih, avgusta 1896, ponovno vrnil domov. Doma je našel zanemarje- no in zapuščeno kmetijo, na kateri so prebivali Goričanov oče, trije bratje in sestra. Po enomesečnem bivanju doma se je septembra preselil v Gradec, v pisarno deželne vlade, kjer je prevzel služ- bo za obnovo po trtni uši uničenih vinogradov in bil v začetku leta 1897 določen za upravitelja velike centralne trsnice na Ptuju. Goričan je kot upravitelj centralne trsnice priporočal obnovo vinogradov pose- stnikom in kmetom. Kmetje so bili pogosto nezaupljivi do novih trsov, cepljenih na ameriški podlagi, zato je mo- ral velikokrat uporabiti pre- cejšnjo mero iznajdljivosti, da je lahko kmete prepričal za nakup kakovostnih sort vinske trte. Med svojim bivanjem na Ptuju je spoznal kuharico iz Trtna uš (Phylloxera vastatrix) se je iz Amerike sredi 19. stoletja prenesla v Evropo in se je najprej pojavila v Franciji. V naših krajih se je pojavila leta 1880 in v sorazmerno v kratkem času uničila vse naše vinograde žlahtne vinske trte. Najprej so poskušali na različne načine zaustaviti njeno širjenje, vendar so bili vsi uporabljeni načini neučinkoviti. Rešitev za evrop- sko vinogradništvo je bila uvedba cepljenja evropske žlahtne vinske trte na ameriške podlage. Pripravila dr. Alenka Hren Medved in Srečko Maček Se nadaljuje. Ptuj, konec 19. stoletja Hrani Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Razvojni stadiji tr- tne uši. Vir: Goethe, A: Trtna uš, 1981 sosednje hiše Trezo Herkovič, s katero je imel sina. Tudi to- krat ni želel resnejše zveze, je pa prevzel očetovstvo in ma- terialno skrbel za sina, ki se jima je rodil. V svojem življe- nju je imel Goričan razmerje s številnimi ženskami, vendar se je sklepanju zakonske zve- ze stalno izogibal. Prav tako se je, kot je zapisal v svojih spominih, iz ponosa in pre- vidnosti izogibal razmerjem s premožnimi ženskami. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 3, 16. januar 2025 BRALCI POROČEVALCI Dijak Šole za storitvene dejavnosti državni prvak v plavanju Izjave: prostovoljcev, ki potrjujejo njihove občutke: Neža, 8. a: »Občutek je zelo prijeten, veliko mi je po- menilo, ko so se nasmejali in ko so se z nami pogovarjali. Zelo dobro smo se razumeli tudi prostovoljci med seboj, ko smo pripravljali to akcijo.« Leon, 8. a: »Razveselilo me je, ko sem predal pakete in ljudje niso mogli verjeti, da smo resnični, da je vse res. Bili so prijazni.« Lara, 9. a: »Zelo lepo je videti, kako se razveselijo ob- čani. Še posebej tisti, ki živijo sami in jim v očeh vidiš, da si jim polepšal dan, prav tako praznike.« Kaja, 9. a: »Veliko mi pomeni, ko lahko pomagam sta- rejšim in jim s pozornostjo polepšam dan.« Nina, 9. a: »Počutila sem se lepo, še posebej ko sem videla njihove nasmehe. To mi je ogrelo srce.« Teja, 8. a: »Prevzela so me čustva, ko sem videla, da marsikdo težko hodi. Drugače je bila čudovita izkušnja, še posebej ko so se starejši nasmejali.« Lina 8. a: »Zelo lepo je bilo videti nasmejane ljudi in tudi jaz sem se dobro počutila. Vsako leto se akciji pridružim, saj menim, da osrečimo ljudi.« Od petka, 20. decembra, do nedelje, 22. decembra 2024, sta bila v mariborskem bazenu Pristan 2. Pokal Slovenije in odprto absolutno prvenstvo Slovenije v plavanju. Tekmovanja se je udeležila večina najboljših slovenskih plavalk in plavalcev. Matic Bizjak Jambrović, dijak 4. letnika programa gastronomija in turizem Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, je osvojil naslov državnega prvaka v disciplini 50 metrov prosto, v disciplini 50 metrov delfin sta mu le dve stotinki sekunde zmanjkali do novega naslova. Matic je plaval tudi v štafeti, ki je zasedla končno 2. mesto. GREGOR TEKAVEC, Šolski center Velenje Mesec prijaznosti za lepše odnose v družbi Osnovna šola Lava je z različnimi dejavnosti obe- ležila december kot mesec prijaznosti in dobrote. To je le pika na i številnim priza- devanjem, da bi v otrocih prebudili in trajno oblikova- li čustveno pozitivne odnose do različnih ljudi v okolju, še posebej do starejših, ki so večplastno spregledani v naši družbi. Mesec prijaznosti smo zasnovali tudi z misli- jo, da bi otrokom privzgojili temeljne vrednote in vrline, ki so pomembne za vsakega človeka. Ideja za mesec prijaznosti in dobrote se mi je porodila v času korone z namenom, da bi obiskali in razveselili predvsem starejše osamljene krajane ter jim s pozornostjo polepšali praznični december, saj je bil čas zanje še posebej zahteven. Ta namreč za vse starejše ni najlepši čas, saj so večkrat tudi osamljeni in vča- sih celo spregledani v okolju. Tako že več let združujemo moči s prostovoljci. Pridruži se veliko učencev, v šoli pečemo piškote, izdelujemo okraske, voščilnice. Nekaj zaposlenih prispeva tudi doma pečene piškote, ker je količina paket- kov, ki jih pripravimo, res veli- ka. Učiteljicam Poloni Gracer, Brini Posinek, Poloni Hrovat in še nekaterim ni nikoli od- več ustvarjati dobrih zgodb za boljšo skupnost. Prostovoljci nato s paketki prijaznosti obiščejo starejše krajane. Prvo leto smo obiska- li 50 krajanov, naslednje leto 90 in ta številka zdaj raste iz leta v leto. Letos nam je uspelo pripraviti kar 200 paketkov pri- jaznosti ter obiskati tudi toliko starejših ljudi, tokrat tudi še v sosednjih mestnih četrtih. Iz- jemno pomembno se nam zdi, da učenci dobijo neponovljivo izkušnjo, se naučijo na pravi način vstopati k starejšim lju- dem, se z njimi pogovarjati, nasmejati, se znati vesti tudi v primerih, ko jih morda kdo zaradi osebnih stisk in težav ni najbolj vesel … Če bi pisali seznam zdravnikov, zvestih sledilcev Hipokratove prisege, bi bilo visoko na njem tudi ime Nade Sterle, dr. med.. Po rodu je bila iz Zrenjanina, a je kmalu vzljubila našo deželo in postala pravi slovenski domoljub. Njena vzorna slovenska izgovorjava je bila zgled marsikomu med nami. Pogosto je nam in našim otrokom lajšala zdravstvene tegobe, nam svetovala, kako živeti, kako delati, kako biti v pomoč drugim. Službovala je večinoma v Zdravstvenem domu Celje kot zdravnica splošne medicine, občasno je nudila pomoč tudi obratnim ambulantam ve- čjih celjskih podjetij. Zelo je bila navezana na rodni Zrenjanin in ponosna na svojega brata, primarija dr. Vukova, ugledno osebnost vojvodinskega zdravstva. Posebna je bila po tem, kako je znala in zmogla v svoji duši, široki kot vojvodinske ravnice, uravnavati svoj odnos do nacionalnosti. Sledila je sporočilu imenitnega pisatelja Dostojevskega, ki je nekoč zapisal: »Imel sem dve domovini: eno, v kateri sem se rodil, in drugo, ki sem jo vzljubil!« Poleg skrbi za stalno strokovno izpopolnjevanje je bila dr. Ster- letova družabno dejavna občanka Celja. Skrbno je opravljala tudi vlogo izbrane zdravnice Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Spoštovana in draga dr. Nada! Tu je slovo, ki ga kljub lepi starosti nismo pričakovali, nas je pa pretreslo in zabolelo. Praznino ob tvojem odhodu skušamo ublažiti s spomini na tvojo vedro naravo in duho- vitost, včasih tudi na ostro in brezkompromisno besedo, kadar si ocenila, da je človeška nečimrnost prestopila meje. Tvoj premočen značaj nam je bil in bo ostal zgled vsakodnevnega ravnanja. Z možem Markom, prav tako zdravnikom splošne medicine, sta bila nepogrešljiva za zdravstveno oskrbo občanov Celja in Savinjske doline. Še dolgo bo živel v nas spomin na tvojo človeško naravo, iskrivo besedo, veder značaj in topel stisk bolnikove roke. Mirno odsanjaj svoje poslednje sanje, mnogim draga dr. Nada. Dr. EMIL ROJC V SPOMIN Nada Sterle, dr. splošne medicine Še druga dobra dela Pod dežnik meseca prija- znosti smo leta 2024 dodali še številne druge akcije. Med drugim smo se lotili zbiranja hrane za živali za obe društvi, ki skrbita za zapuščene živa- li. 8. a-razred in razredničarka Tjaša Lazar sta živela za akcijo zbiranja družabnih iger za sta- novalce Doma ob Savinji ter knjige za otroke OŠ Glazija. V šoli smo pripravili dve kra- sni praznični tržnici, izdelali in napisali smo več kot 250 voščilnic za starejše in druge ljudi, ki nimajo te sreče, da bi se kdo spomnil nanje. V šoli smo poskrbeli za otroke, ki prav tako potrebujejo pozor- nost odraslih … Namen meseca prijaznosti je večplasten: učence spod- buditi k srčnim in dobrim dejanjem, jih učiti empatije, solidarnosti, jim pokazati, kaj v življenju resnično šteje, predvsem pa jim ponuditi mo- žnost, da ob obiskih starejših dobijo pomembno izkušnjo zase. Ob vseh dejavnostih nam je bilo najlepše, ko smo se družili učitelji in učenci, včasih se nam je pridružilo tudi nekaj staršev. Naš me- sec prijaznosti postaja prava skupnostna dogodivščina. Iz- jemno lepe občutke so učenci doživeli, ko so na primer pred- stavniki Doma ob Savinji prišli prevzet zbrane družabne igre in jim je 96-letna gospa navdu- šeno povedala, kako lepo se je počutila med nami … Najbolj smo veseli spozna- nja, da po teh letih učenci začnejo že v jesenskem času spraševati, ali bomo pripra- vljali paketke za starejše lju- di, saj se veselijo izdelovanja voščilnic, okraskov in peke piškotov, kar je vsebina paket- kov prijaznosti. Verjamemo, da bomo nekoč želi rezulta- te. Da bodo naši osnovošolci zrasli v čuteče mlade ljudi, ki bodo imeli odnos do ljudi v skupnosti. MARIJANA KOLENKO, ravnateljica Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 3, 16. januar 2025 PODLISTEK ALBUM S CELJSKEGA www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Franc Goričan (1869–1951), sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku (6) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Ivanka Čehovin z vnukinjo Barbaro na Vrtni ulici v Štorah, 1972 Prispevala: Barbara Kunilo Pridobljeno v okviru akcije zbiranja fotografij in spomi- nov na življenje v Štorah in okolici nekoč. Po končanem potovanju je na pobudo Ivana Balo- na dobil ponudbo za delo pri Štajerskem deželnem odboru, kjer naj bi skrbel za glavno deželno trsnico. Zapustil je Francijo in se po treh letih, avgusta 1896, ponovno vrnil domov. Doma je našel zanemarje- no in zapuščeno kmetijo, na kateri so prebivali Goričanov oče, trije bratje in sestra. Po enomesečnem bivanju doma se je septembra preselil v Gradec, v pisarno deželne vlade, kjer je prevzel služ- bo za obnovo po trtni uši uničenih vinogradov in bil v začetku leta 1897 določen za upravitelja velike centralne trsnice na Ptuju. Goričan je kot upravitelj centralne trsnice priporočal obnovo vinogradov pose- stnikom in kmetom. Kmetje so bili pogosto nezaupljivi do novih trsov, cepljenih na ameriški podlagi, zato je mo- ral velikokrat uporabiti pre- cejšnjo mero iznajdljivosti, da je lahko kmete prepričal za nakup kakovostnih sort vinske trte. Med svojim bivanjem na Ptuju je spoznal kuharico iz Trtna uš (Phylloxera vastatrix) se je iz Amerike sredi 19. stoletja prenesla v Evropo in se je najprej pojavila v Franciji. V naših krajih se je pojavila leta 1880 in v sorazmerno v kratkem času uničila vse naše vinograde žlahtne vinske trte. Najprej so poskušali na različne načine zaustaviti njeno širjenje, vendar so bili vsi uporabljeni načini neučinkoviti. Rešitev za evrop- sko vinogradništvo je bila uvedba cepljenja evropske žlahtne vinske trte na ameriške podlage. Pripravila dr. Alenka Hren Medved in Srečko Maček Se nadaljuje. Ptuj, konec 19. stoletja Hrani Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Razvojni stadiji tr- tne uši. Vir: Goethe, A: Trtna uš, 1981 sosednje hiše Trezo Herkovič, s katero je imel sina. Tudi to- krat ni želel resnejše zveze, je pa prevzel očetovstvo in ma- terialno skrbel za sina, ki se jima je rodil. V svojem življe- nju je imel Goričan razmerje s številnimi ženskami, vendar se je sklepanju zakonske zve- ze stalno izogibal. Prav tako se je, kot je zapisal v svojih spominih, iz ponosa in pre- vidnosti izogibal razmerjem s premožnimi ženskami. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 3, 16. januar 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Vaš vladar Mars potuje po vodnem znaku Raka in je za nameček še retrograden. To bo na trenutke zadušilo vašo vnemo in vas prisililo, da o ka- kšni stvari še enkrat premislite. Končno to sploh ni slabo. Nika- kor se ne boste ustavili. Sicer je čas ugoden za zaslužke in tudi pogovore o večjih projektih. Ne izgubljajte časa z malenkostmi, ker so sedaj pomembnejše ve- čje stvari. Skoncentrirajte se na najbolj pomembno. Tako boste razpoloženi, da bi na trenutke lahko podcenjevali lastne sposobnosti in zmoglji- vosti. To bi pa lahko ljudje, s katerimi niste v najboljših od- nosih, celo izrabili. Vendar vas to ne bo ustavljalo. Vajeni ste trdega dela in težav s tem ne boste imeli tudi v prihodnje. Komunikacija bo odlična, Merkur je tokrat vaš zaveznik. Vaša vladarica Venera bo po- tovala po znaku Ribi, zato si lahko obetate več romantičnih trenutkov. Dober vtis, ki ga boste v de- lovnem okolju naredili na pri- sotne, vam bo prinesel korist že čisto na začetku prihodnje- ga meseca. Od nedelje naprej, ko bo Sonce vstopilo v sorodni znak, bo vaša vitalna energija pričela naraščati, zato se boste bistveno boljše počutili. Dobro vzdušje vas bo spremljalo tudi zasebno. Več lepih dogodkov in romantično razpoloženje bodo balzam za vašo dušo. Želeli boste, da bi trajalo v nedogled. Če se odpravljate na pot, se lahko nadejate dobremu. V kratkem boste uspeli doseči nekaj, kar je bilo pred časom samo v rahlih obrisih zanimi- ve ideje. To boste še nadgradili, kar bo na koncu postalo še zelo zanimivo. K svoji ideji lahko pritegnete tudi ljudi iz svoje okolice. Naklonjena Venera vas bo razvajala na različne nači- ne. Vsekakor vam bo toplo pri srcu. Mogoče boste malce nego- tovo obstali, vendar kmalu uje- li pravi ritem in se vrnili v igro. Ni trenutek, da bi se ozirali v preteklost in mrzlično prever- jali, česa še niste storili. Bolje je, da se osredotočite na tisto, kar je trenutno pred vami, saj to zahteva vašo maksimalno pozornost. Prebujen bo vaš čut za praktičnost, kar bo v veliko oporo pri delu. Zaradi visoke stopnje discipline bodo vaši napori rodili odlične rezultate. T renutno ste zelo strogi do sebe, zato je nujno, da sprostite na- kopičen stres, ki ga čutite. Od četrtka pa vse do sobo- te boste gostili Luno v svojem znamenju, kar je dobra novica. Več planetov vas podpira, vi pa imate občutek, da ste zvezanih rok in ne morete sami odločati o ničemer. Ne kvarite si tega ob- dobja s kakšnimi razpravami, ki bi mejile na prepir. V neki zadevi lahko naredite korak nazaj, kar bi bila škoda. S tem bi namreč izničili vse doseda- nje napore, ki ste jih vložili v razrešitev situacije. Od nedelje do torka zvečer bo Luna upadala v vašem zna- menju proti zadnjemu krajcu. Krasne dni imate pred seboj, ko lahko združite prijetno s koristnim. Vaše družabno ži- vljenje bo zaživelo v polnem sijaju. Kljub temu ne boste mešali posla in ljubezni. Po čustveni plati boste sploh preži- vljali lepe trenutke. Od nedelje naprej se bo pričenjala krivulja vašega počutja in vitalne ener- gije dvigovati. V torek bo Luna v vašem znaku tvorila zadnji lunin krajec, zato se bo potrebno bi- stveno več prilagoditi ljudem in okoliščinam. Mnogi boste čutili nek svojstven notranji nemir. Organizirajte si čas z aktivnostmi, ki vas notranje izpolnjujejo. Lahko da doživite presenečenje od osebe, na kate- ro se niti spomnite ne. Dogodki se bodo odvili po svoje in nanje ne boste imeli vpliva. Končno vam bo to tudi ustrezalo. Kljub temu, da vaš vladar Jupiter potuje po vam naspro- tnem znaku in je za nameček še retrograden, ne boste klonili v nobeni situaciji. Večino časa ste optimistični, tudi v kočlji- vih trenutkih znate zadeve obrniti na hudomušno plat. Vaša razigranost bo spravila v dobro voljo tudi ljudi, s kate- rimi boste v stikih. Dilema, ki ste jo imeli pred dnevi, ne bo več aktualna, saj se bodo oko- liščine popolnoma spremenile. Do nedelje bo še trajala vaša vladavina, kar izkoristi- te. Vitalna energija bo dobra, prav tako počutje. Pogovori bodo sproščeni in priprave za zadevo, ki jo nameravate aktivirati, bodo glavna tema. Merkur, planet komunikacije, ki je zadolžen za delo, potuje po vašem znaku in vam daje odlično podporo. Odnosi bodo tudi uglašeni, kar pa je najbolj pomembno. Prijetno vam bo v dvoje in v večji družbi. Končno teden, v katerem bo- ste lahko sproščeni. V nedeljo bo Sonce vstopilo v vaš znak in s tem najavlja enomesečno vladavino vodnarja. Veliko stvari se bo sestavilo skupaj in končno boste pričeli dobiva- ti občutek, da se vaši napori obrestujejo. Toplo vam bo pri srcu, ko boste ugotovili, kdo misli na vas. Za to osebo ste pomembnejši, kot menite, če- prav vam tega ne pokaže ne- posredno. Uzrli boste krasne priložno- sti, vendar vas bo omejeval ob- čutek, da jih vidi tudi konku- renca. Ne pozabite, da imate ključno prednost pred drugimi, kar morate znati izkoristiti. Domišljija bo delovala z dvojno močjo, kar maksimalno izkori- stite v svoj prid, več dejavnikov se bo sestavilo skupaj v celoto. Če ste še pred dnevi izgubljali živce, so tokrat pred vami čisto drugačni časi. Znali se boste sprostiti in tudi zabavati. Veliko veselje »Kaj bo vaš sin, ko bo velik?« »Upamo, da bo učitelj.« »Pa ima kakšne pedagoške sposobnosti?« »Tega še ne vemo, ima pa zelo veliko veselje do počitnic!« Noter in ven Žena možu: »Če se tebi kaj reče, gre skozi eno uho noter, skozi drugo ven.« Mož: »Če se pa tebi kaj pripoveduje, gre skozi obe ušesi noter in skozi usta ven.« Cirkulacija Učiteljica razlaga cirkulacijo krvi: »Če stojim na glavi, se mi kri izlije v glavo in postanem vsa rdeča. Zakaj se to ne zgodi, kadar stojim na nogah?« Eden od učencev reče: »Ker vaše noge niso prazne!« Tri stopnje V zvezi vedno nastopijo tri stopnje, in sicer: na začetku: on govori, ona ga posluša; po poroki: ona govori, on jo posluša; po določenem času: oba govorita, sosedje poslušajo. Spreganje V šoli reče učiteljica učencu: »Spregaj glagol hoditi.« »Jaz hodim, eeem, ti hodiš, eeem, on hodi …« »Hitreje!« reče učiteljica. Učenec pa: »Mi tečemo, vi tečete, oni tečejo.« Hud prepir Mož in žena se hudo prepirata. Po stanovanju že letijo kosi pohištva. Naenkrat žena pograbi velik kristalni pepelnik in moža z vso močjo udari po glavi, nakar on začne močno krvaveti. Zaprepadena žena odhiti po škatlo s prvo pomočjo in mu razkuži ter obveže rano. Ko ga tako oskrbi, ga poboža in mu nežno zašepeta: »O, dragi, le kaj bi ti brez mene …« Ura biologije Pri uri biologije učiteljica vpraša: »Kako imenujemo bitja, ki lahko živijo v vodi in na kopnem?« Janezek hitro dvigne roko, vstane in izstreli: »Mornarji!« Telefonski pogovor »Si to ti, draga?« »Sem. Kdo kliče?« Letos je res treba kupiti ribolovno dovoljenje. Postajajo iznajdljivi. Če pa s temle piješ, boš pa od žeje umrl !! Poceni hišni kino Venček za letošnji advent Življenje z bratom Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 3, 16. januar 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Vaš vladar Mars potuje po vodnem znaku Raka in je za nameček še retrograden. To bo na trenutke zadušilo vašo vnemo in vas prisililo, da o ka- kšni stvari še enkrat premislite. Končno to sploh ni slabo. Nika- kor se ne boste ustavili. Sicer je čas ugoden za zaslužke in tudi pogovore o večjih projektih. Ne izgubljajte časa z malenkostmi, ker so sedaj pomembnejše ve- čje stvari. Skoncentrirajte se na najbolj pomembno. Tako boste razpoloženi, da bi na trenutke lahko podcenjevali lastne sposobnosti in zmoglji- vosti. To bi pa lahko ljudje, s katerimi niste v najboljših od- nosih, celo izrabili. Vendar vas to ne bo ustavljalo. Vajeni ste trdega dela in težav s tem ne boste imeli tudi v prihodnje. Komunikacija bo odlična, Merkur je tokrat vaš zaveznik. Vaša vladarica Venera bo po- tovala po znaku Ribi, zato si lahko obetate več romantičnih trenutkov. Dober vtis, ki ga boste v de- lovnem okolju naredili na pri- sotne, vam bo prinesel korist že čisto na začetku prihodnje- ga meseca. Od nedelje naprej, ko bo Sonce vstopilo v sorodni znak, bo vaša vitalna energija pričela naraščati, zato se boste bistveno boljše počutili. Dobro vzdušje vas bo spremljalo tudi zasebno. Več lepih dogodkov in romantično razpoloženje bodo balzam za vašo dušo. Želeli boste, da bi trajalo v nedogled. Če se odpravljate na pot, se lahko nadejate dobremu. V kratkem boste uspeli doseči nekaj, kar je bilo pred časom samo v rahlih obrisih zanimi- ve ideje. To boste še nadgradili, kar bo na koncu postalo še zelo zanimivo. K svoji ideji lahko pritegnete tudi ljudi iz svoje okolice. Naklonjena Venera vas bo razvajala na različne nači- ne. Vsekakor vam bo toplo pri srcu. Mogoče boste malce nego- tovo obstali, vendar kmalu uje- li pravi ritem in se vrnili v igro. Ni trenutek, da bi se ozirali v preteklost in mrzlično prever- jali, česa še niste storili. Bolje je, da se osredotočite na tisto, kar je trenutno pred vami, saj to zahteva vašo maksimalno pozornost. Prebujen bo vaš čut za praktičnost, kar bo v veliko oporo pri delu. Zaradi visoke stopnje discipline bodo vaši napori rodili odlične rezultate. T renutno ste zelo strogi do sebe, zato je nujno, da sprostite na- kopičen stres, ki ga čutite. Od četrtka pa vse do sobo- te boste gostili Luno v svojem znamenju, kar je dobra novica. Več planetov vas podpira, vi pa imate občutek, da ste zvezanih rok in ne morete sami odločati o ničemer. Ne kvarite si tega ob- dobja s kakšnimi razpravami, ki bi mejile na prepir. V neki zadevi lahko naredite korak nazaj, kar bi bila škoda. S tem bi namreč izničili vse doseda- nje napore, ki ste jih vložili v razrešitev situacije. Od nedelje do torka zvečer bo Luna upadala v vašem zna- menju proti zadnjemu krajcu. Krasne dni imate pred seboj, ko lahko združite prijetno s koristnim. Vaše družabno ži- vljenje bo zaživelo v polnem sijaju. Kljub temu ne boste mešali posla in ljubezni. Po čustveni plati boste sploh preži- vljali lepe trenutke. Od nedelje naprej se bo pričenjala krivulja vašega počutja in vitalne ener- gije dvigovati. V torek bo Luna v vašem znaku tvorila zadnji lunin krajec, zato se bo potrebno bi- stveno več prilagoditi ljudem in okoliščinam. Mnogi boste čutili nek svojstven notranji nemir. Organizirajte si čas z aktivnostmi, ki vas notranje izpolnjujejo. Lahko da doživite presenečenje od osebe, na kate- ro se niti spomnite ne. Dogodki se bodo odvili po svoje in nanje ne boste imeli vpliva. Končno vam bo to tudi ustrezalo. Kljub temu, da vaš vladar Jupiter potuje po vam naspro- tnem znaku in je za nameček še retrograden, ne boste klonili v nobeni situaciji. Večino časa ste optimistični, tudi v kočlji- vih trenutkih znate zadeve obrniti na hudomušno plat. Vaša razigranost bo spravila v dobro voljo tudi ljudi, s kate- rimi boste v stikih. Dilema, ki ste jo imeli pred dnevi, ne bo več aktualna, saj se bodo oko- liščine popolnoma spremenile. Do nedelje bo še trajala vaša vladavina, kar izkoristi- te. Vitalna energija bo dobra, prav tako počutje. Pogovori bodo sproščeni in priprave za zadevo, ki jo nameravate aktivirati, bodo glavna tema. Merkur, planet komunikacije, ki je zadolžen za delo, potuje po vašem znaku in vam daje odlično podporo. Odnosi bodo tudi uglašeni, kar pa je najbolj pomembno. Prijetno vam bo v dvoje in v večji družbi. Končno teden, v katerem bo- ste lahko sproščeni. V nedeljo bo Sonce vstopilo v vaš znak in s tem najavlja enomesečno vladavino vodnarja. Veliko stvari se bo sestavilo skupaj in končno boste pričeli dobiva- ti občutek, da se vaši napori obrestujejo. Toplo vam bo pri srcu, ko boste ugotovili, kdo misli na vas. Za to osebo ste pomembnejši, kot menite, če- prav vam tega ne pokaže ne- posredno. Uzrli boste krasne priložno- sti, vendar vas bo omejeval ob- čutek, da jih vidi tudi konku- renca. Ne pozabite, da imate ključno prednost pred drugimi, kar morate znati izkoristiti. Domišljija bo delovala z dvojno močjo, kar maksimalno izkori- stite v svoj prid, več dejavnikov se bo sestavilo skupaj v celoto. Če ste še pred dnevi izgubljali živce, so tokrat pred vami čisto drugačni časi. Znali se boste sprostiti in tudi zabavati. Veliko veselje »Kaj bo vaš sin, ko bo velik?« »Upamo, da bo učitelj.« »Pa ima kakšne pedagoške sposobnosti?« »Tega še ne vemo, ima pa zelo veliko veselje do počitnic!« Noter in ven Žena možu: »Če se tebi kaj reče, gre skozi eno uho noter, skozi drugo ven.« Mož: »Če se pa tebi kaj pripoveduje, gre skozi obe ušesi noter in skozi usta ven.« Cirkulacija Učiteljica razlaga cirkulacijo krvi: »Če stojim na glavi, se mi kri izlije v glavo in postanem vsa rdeča. Zakaj se to ne zgodi, kadar stojim na nogah?« Eden od učencev reče: »Ker vaše noge niso prazne!« Tri stopnje V zvezi vedno nastopijo tri stopnje, in sicer: na začetku: on govori, ona ga posluša; po poroki: ona govori, on jo posluša; po določenem času: oba govorita, sosedje poslušajo. Spreganje V šoli reče učiteljica učencu: »Spregaj glagol hoditi.« »Jaz hodim, eeem, ti hodiš, eeem, on hodi …« »Hitreje!« reče učiteljica. Učenec pa: »Mi tečemo, vi tečete, oni tečejo.« Hud prepir Mož in žena se hudo prepirata. Po stanovanju že letijo kosi pohištva. Naenkrat žena pograbi velik kristalni pepelnik in moža z vso močjo udari po glavi, nakar on začne močno krvaveti. Zaprepadena žena odhiti po škatlo s prvo pomočjo in mu razkuži ter obveže rano. Ko ga tako oskrbi, ga poboža in mu nežno zašepeta: »O, dragi, le kaj bi ti brez mene …« Ura biologije Pri uri biologije učiteljica vpraša: »Kako imenujemo bitja, ki lahko živijo v vodi in na kopnem?« Janezek hitro dvigne roko, vstane in izstreli: »Mornarji!« Telefonski pogovor »Si to ti, draga?« »Sem. Kdo kliče?« Letos je res treba kupiti ribolovno dovoljenje. Postajajo iznajdljivi. Če pa s temle piješ, boš pa od žeje umrl !! Poceni hišni kino Venček za letošnji advent Življenje z bratom Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 3, 16. januar 2025 OKRAJŠAVA ZA KOMAD KMETIJSKI STROKOV- NJAKI NAČRTOVA- LEC VAROVATI ALEŠ ŠABEDER MOTENE, OTEŽENE ZVITA TORTILJA Z NADEVOM ODISEJEV OTOK IZDELUJE GAVDO ITALIJANSKA ZNAMKA ŠPORTNIH OBLAČIL PROIZVAJA- LEC DVIGAL SOFOKLE- JEVA TRAGEDIJA OBJAVLJATI OGLASE DEDEK … JE DECEMBR- SKI DOBRI MOŽ UKVARJA SE Z LIKANJEM MI, VI, … ELEKTRIČNA MORSKA RIBA TV VODITELJICA ŽNIDARŠIČ GLIVIČNA BOLEZEN RASTLIN EMIRAT V PERZIJSKEM ZALIVU BOJ, BITKA UPORABNO URIN CELOVITE, SKLADNE BALZAC: OČE … SMUČARSKI (ANG.) PREKORA- ČITEV ZAČNEMO POSLOVATI POTISNEM ELEONORA (LJUBK.) SATURNOV SATELIT KLUB LOGAŠKIH ŠTUDENTOV OLIVER ANTAUER ALEKSAN- DAR EDEN OD NADANGE- LOV NOBELIJ MEDVRE- TENČNA PLOŠČICA TOASTER OKUSEN MORSKI RAK SRČNA, MO- ŽGANSKA DON KIHOT IN SANČO … JAMA, NASTALA Z UDRTJEM TAL AMERIŠKA COUNTRY PEVKA PARTON UVODNI DEL ODDAJE SL. PEVKA PRODNIK DELATI ROVE Z RILCEM VRANJI SAMEC PRISELJEN- CA ZASVOJENO RHODE ISLAND ONESPO- SOBI MEJI NA JEMEN NOGOMETNI ZADETKI MAJHNA KRTA SLOVENSKI SLOVNIČAR BOHORIČ TENIŠKI LOPAR TEŽKA 1 g ALUMINIJAST ŽENSKA, SLAVLJENA V PESMI KDOR ŽVEČI DECILITER (POG.) VLADO KRESLIN: DEKLE MOJE, POJDI Z … OPROSTITE SINDIKAT ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV PRIPRAVA ZA OMETANJE RIMSKA 102 NEKDANJA NEMŠKA KANCLERKA MERKEL PORTUGAL- SKA LETALSKA DRUŽBA ZGORNJI DEL GLAVE … OVČICE PASEL, LEPO ŽVIŽGAL, LEPO PEL KDO … KAM BOBRI SO ROMAN … JALNA Povsod z vami MERINO JE … OVAC ZIDAR JE NAPISAL KUKAVIČJE- GA … TEGA LETA UKVARJA SE Z AGRI- KULTURO AM. PEVEC DERULO PALESTIN- SKA OSVO- BODILNA ORGANIZA- CIJA JAPONSKI SREDNJE- VEŠKI BOJEVNIK POVEZUJEJO SNOPE ZNAMKA PEČIC NABIRA SE NA STENAH KRAŠKIH JAM KATRAN CENTER ZA VSEŽIVLJENJ- SKO UČENJE DERIVATI AMONIJAKA SVETLANA MAKAROVIČ: SOVICA … PO 100 LETIH IMAMO … OBLETNICO TIPKA NA RAČUNAL. TIPKOVNICI ČAKOVEC RAD GA IMA, KDOR NE DELA RAD ELTON JOHN KORENJAK BRV JE … MOST GOROVJE NA ARABSKEM POLOTOKU INDIJANSKA ČOLNA DOMAČA PERNATA ŽIVAL 19 1 2 20 14 17 7 28 10 9 25 11 22 23 3 24 18 4 26 12 8 16 29 21 15 5 27 13 6 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 656 SUDOKU 657 SUDOKU 348 REŠITEV SUDOKU 347 potuje prek vas Dober glas potuje prek vas Dober glas www.trik.si facebook.com/3K.krizanke S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka 1 2345678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 22 23 17 24 25 26 27 28 29 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega te- dnika & Radia Celje. Geslo iz številke 2: Izpolnite svoje zaobljube Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Zvone Marovt s Polzele, Martin Aškerc iz Košnice pri Celju in Vera Flis iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Nagradna križanka Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 21. januarja. Novi TEDNIK št. 3 16. 1. 2025  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 3, 16. januar 2025 PISANI SVET V celjski galeriji Kvar- tirna hiša so pretekli pe- tek odprli razstavo del dubrovniškega umetnika Vladimirja Kovačevića Mascarellija. Slike izpod njegovega čopiča so tokrat povezane v štiri cikle in imajo pridih Sredozemlja. Razstava bo na ogled do 31. januarja. Dela, ki jih tokrat na ogled ponuja Vladimir Kovačević Mascarelli, so precej tehnično različna, a vendar tesno prepletena v skupek slikarjevega pristnega opusa, ki diši po Mediteranu, oljkah in morju, vse tja preko klasičnih, tradicionalnih prijemov, do spre- tnih modernističnih rešitev, je zapisala kustosinja Tanja Kerić. »S prepletom različnih umetniških izrazov umetnik izpoveduje ljubezen do domačega mediteranskega okolja in posebej narave, posebej s ciklom Moj Brač, in tke povezave z različnimi obdobji kot tudi območji, na katerih je deloval in ustvarjal,« je dodala. Kot je pojasnila, je Mascarelli leta 1967 po končani srednji šoli začel zasebno izobraževanje in v 70. letih sodeloval na številnih umetniških festivalih v Splitu ter na Braču. »Njegovo umetniško pot so začrtale samostojne ter skupinske razstave, ki so se vrstile v naslednjih letih, pot ga je zanesla tudi v Celje, kjer je leta 1994 ustvaril cikel Celjska vrata.« LJ Viki Grošelj (peti od desne proti levi) z aktivisti Planinskega društva Polzela (Foto: Uroš Čotar) Članice zbora Poptastic, ki jih vodi Sandra Feketija. Manuelo Hvala lahko slišite v fil- mu Mufasa. (Foto: osebni arhiv) Manuela kot levinja Marsikatera družina si je ob prelomu leta v ki- nodvoranah ogledala fi lm Mufasa, zgodbo o mladem levjem mladiču, ki je ka- sneje postal levji kralj. Pri zgodbi, ki se dogaja v osr- čju afriške savane, je svoj pečat pustila tudi znana pevka Manuela Hvala, ki izvira iz Laškega. Pevka, ki je pred leti zmagala v oddaji Radia Ce- lje Fool cool demo top, Slo- venijo pa je zastopala tudi na Evroviziji, se je pred časom vrnila iz Švedske, kamor jo je za nekaj let vo- dila ustvarjalna pot. Poleti je bila na avdiciji izbrana, da zapoje naslovno pe- sem celovečernega fi lma v slovenščini. Tako se je s pomočjo glasbe prelevila v vlogo Mufasine mame Afi e. Zapela je pesem z na- slovom Milele, kar v svazij- skem jeziku pomeni Večno ali Za vedno. Kot je še po- Pestner in Perić v spomin Presleyju Kralj rokenrola Elvis Presley bi letos praznoval 90. rojstni dan. V spomin tej glasbeni legendi sta moči združila dva glasbenika, ki izvirata iz Celja – Uroš Perić in Oto Pestner. V čast »kralju« sta pripravila turnejo po državi. Zavzela bosta odre 16 glasbenih prizorišč, na Celjskem se bosta ustavila v Velenju, Laškem in Slovenskih Konjicah. Glasbena virtuoza sta zasnovala program z naslovom Vse naj- boljše, Elvis, s katerim obeležujeta 90 let od rojstva glasbenega velikana, čigar zapuščina še danes odmeva po svetu. Pestner se je Presleyju že pred leti poklonil z dvojnim albumom Spomini na Elvisa, saj ima izjemno rad glasbeno dediščino, ki jo je zapustil omenjeni glasbenik. Obiskovalci koncertov, ki se bodo zvrstili po državi, bodo lahko prisluhnili tudi priredbam Presleyjevih največjih hitov, kot so Can’t Help Falling in Love, Hound Dog, Su- spicious Minds in Love Me T ender. Kot pravita oba nastopajoča, na koncertu ne bosta le posnemala Presleyjeve izvedbe skladb, ampak bosta pesmim skušala nadeti svežo, džezovsko noto. TS Uroš Perić pravi, da ga je prav Presley navdihnil za igranje klavirja, z njegovimi pesmimi je rad očaral tudi kakšno dekle. Na koncertih po državi bo svoj pogled na tega izjemnega glasbenika predstavil tudi Oto Pestner. (Foto: Jure Sodja) S koncertom zakorakali v novo leto Glasbeni sestavi Gimnazije Celje – Center (GCC) so drugo januarsko sredo v cerkvi Sv. duha v Celju pripravili novoletni koncert. Nastopili so Dekliški pevski zbor GCC pod vodstvom Davida Preložnika, DPZ 1. letnika pod vodstvom Eve Mutec, FaVoZa pod vodstvom Danijela Berdena, Nonet GCC pod vod- stvom Barbare Arlič Kerstein, Gipsy sekstet GCC in The Šlagers pod vodstvom Saša Šonca in Poptastic pod vodstvom Sandre Feketija. Kot so sporočili z gimnazije, bo za več kot 180 gimnazijcev, ki jih povezujejo glasbeni sestavi šole, novo koledarsko leto zelo pestro. Čakajo jih še projekti ob slovenskem kulturnem prazniku, pomladni koncert in revije, akademija ob koncu šolskega leta in različna tekmovanja, konec šolskega leta pa bo minil tudi v znamenju turnej ter poletnih nastopov v parku za šolo in v središču mesta. TS, foto: arhiv GCC Utrinek z novoletnega koncerta glasbenih sestavov GCC Mojih 33 odprav Planinsko društvo Polzela je minuli teden na gradu Komenda gostilo Vikija Grošlja, eno največjih imen slovenskega in svetovnega alpinizma. Njegovemu potopisnemu pre- davanju, ki se je imenovalo po njegovi zadnji knjigi, je v polni dvorani prisluhnilo več kot sto obiskovalcev. Vrhunski alpinist, himalajec, gorski vodnik in reševalec Viki Grošelj je pri 72 letih še vedno tesno povezan z gorami. Čeprav se je spomladi vrnil s 60. obiska Nepala, v celotni Himalaji pa je bil več kot 70-krat, ga ta svet še vedno enako privlači kot takrat, ko se je z odpravo na Makalu leta 1975 prvič podal na najvišje gorstvo sveta. O svojih potovanjih in doživetjih v najvišja in najbolj odmaknjena gorstva sveta je Grošelj pisal tudi v zadnji knjigi Mojih 33 odprav, ki je izšla leta 2023. Minuli teden je o tem spregovoril tudi pred polno dvorano gradu Komenda. In čeprav so njegove alpinistične cilje zdaj zamenjali drugi, predvsem humanitarni in kulturni cilji, Grošelj ne izključuje povsem, da ga še kdaj ne bo premamil izziv višin. SJ Umetniško popotovanje na Mediteran Vladimir Kovačević Mascarelli (Foto: Nik Jarh) udarila, je za sodelovanje hvaležna tudi znanemu glasbeniku Alešu Vovku Raayu, ki je svoj glas dal Mufasinemu očetu Mase- gu. TS