"Registered by Australian Post — ---" Publicationa No. VAW 1215" • LETNIK XXXI štev. 10 OCTOBER 1986 V sredo, 24. septembra je mnoge dolgoletne člane SDM presenetila žalostna I vest, da je v prejšnji noči nenadoma preminil Franci Sajovic, nekdanji predsednik SDM v letih 1970 in 1971, organizator, vodja in trener prvega slovenskega nogometnega moštva v Melbournu in Avstraliji Kew—Slovene. Pokojni Franci je za večno zaspal, mirno in spokojno. Tak kot je vedno bil — miren in dobrodušen tovariš in prijatelj, ki je s svojim dobrohotnim ponašan-I jem znal ustvariti zaupanje vseh, s katerimi je imel posla. Te njegove lastnosti smo cenili posebno mi, ki smo sodelovali z njim pri odbor SDM in vsi fantje pri nogometu, katere je znal s svojim kolegijalnim odnosom tako navdušiti. V času, ko I je bil predsednik SDM, se je dokončalo prenovljenje starega doma SDM v Carlto-nu, kjer je ob priliki pomoči pleskarjem pokojni Franci padel z lestve in se poškodoval tako, da je moral iskati pomoč v bolnišnici. JHP H . i ■ IFranci Sajovic, tedanji predsednik SDM izre-ka dobrodošlico pianistki Dubravki Tomšič v I nekdanjem domu SDM v Carltonu. Zadnja leta, še posebno, ko je radi krute bolezni izgubil nogo, se je Franci držal bolj doma v krogu svoje družine, kateri je bü zvest mož, oče in stari oče. I Zato smo ga le preredko videli v javnosti. A navzlic temu je zvesto spremljal društveno delovanje, o katerem je hlastno sprejemal novice iz Vestnika in od prijateljev. Pokojni Franci je bil rojen 20. januaija 1921 v Ljubljani. Svoja otroška leta pa je preživel na Dunaju. S petnajstimi leti starosti se je vrnil v Ljubljano, a vojna vihra ga je zatekla na Gorenjskem ter ga metala od enega do drugega kraja Evrope. Po končani vojni se je znašel v begunj-skem taborišču v-Kellerbergu v Avstriji, kjer se je poročil 19. januaija 1947 z Ado I rojeno Fink. S svoji življenjsko družico je leta 1949 prišel v Avstralijo in si končno ustvaril družino in prijeten dom v | melbournškem predmestju Preston. Poleg ustanovitve nogometnega kluba I in dokončne preureditve društvenih prostorov, spada v njegovo predsedniško obdobje tudi sprejem slovenske pianistke Dubravke Tomšič v prostorih SDK in formiranje slovenske upokojenske družine. S temi uspehi si je pokojni Franci zaslužil stalno mesto v zgodovini Slovencev v | Melbournu. Marijan Peršič SLOVENSKE BARVE PREPLAVILE VRH DRUGE DIVIZIJE Uspešni moštvi in funkcijonarji nogometnega kluba Diggers Rest - Jadran. To mora vsekakor biti največji uspeh in obenem velik ponos nas vseh, ki se bavimo s kakšnim koli športom. Fantje nas niso razočarali. Mogoče bi bilo primerno pregledati tudi nekaj rezultatov. V zadnjem časopisu smo objavili rezultate preteklih kol, v tej ediciji pa vam bomo nudili rezultate preostalih kol. Avgust 10 Waverley Wonderers : Diggers Rest Avgust 24 Diggers Rest : Yarra Untd. Avgust 31 North Melbourne : Diggers Rest September 7 Diggers Rest : Oakleigh Untd. September 14 Diggers Rest : East Altona 3 4 1 3 0 : 2 1 5 0 3 rezerve 5 : 0 rezerve 3 : 3 rezerve 1 : 3 rezerve 5 : 1 rezerve 2 : 2 To je torej pregled zadnjih tekem našega moštva v drugi amaterski ligi. In kot vidimo po končni lestvici, je klub osvojil prvo mesto in s tem pravico do nastopa v novi sezoni, v prvi amaterski ligi. Naj tukaj omenim, daje naše drugo moštvo tudi osvojilo zavidljivo tretje mesto v skupini in da bodo tudi oni naslednjo sezono igrali v prvi amaterski ligi. Seveda je to s pomočjo prvega moštva, vendar so prav mladi slovenski fantje v drugem moštvu največ pripomogli k celotnemu uspehu. Prav tukaj so se primerno izkalili in z znanjem, ki so si ga tu nabrali, primerno nadomeščali starejše člane v prvem moštvu, kadar se je kdo poškodoval ali pa bil odsoten radi bolezni. Že v naslednji sezoni pa bodo prav oni nosili-breme kluba in uspešne končne uvrstitve. Toliko slovenskih fantov, kot jih igra pri Diggers Rest-u nogomet, še ni nikoli uspelo pridobiti nobenemu klubu. Dokazali so, da tudi Slovenci lahko igramo nogomet, če se pač za to primerno pripravimo. To pa so pri S.P.S.K "Jadran-u vsekakor lahko. Kajti ponudili so jim najbolje. Veliko očetov in mater je s ponosom kazalo na svojega sina, kajti igral je dobro, vedel se je pravilno in zastopal je naše barve požrtvovalno, kar nam je priznano tudi v našem vsakdanjem življenju. Darko Hribernik KONČNI REZUL TA TI PRVO MOŠTVO Diggers Rest............30 Waverley Wanderers.......28 East Altona............27 La Trobe Uni...........26 Hawthorn Utd...........25 East Richmond..........18 Yarra United...........16 Concorde..............16 Old Scotch.............16 Oakleigh Utd............11 Nth. Melbourne..........3 RESERVE La Trobe Uni. ' 33 Waverley Wanderers.......32 Diggers Rest............29 East Altona............26 Hawthorn Utd...........21 Yarra United...........20 Oakleigh Utd............15 East Richmond..........14 Old Scotch.............11 Nth. Melbourne..........8 Concorde..............7 SIMON GREGORČIČ NA GRIČU SLOVENCEV Simon Gregofäi (1844-1906) Kulturni delavci Slovenskega društva Melbourne so pod vodstvom učiteljice Drage Gelt pripravili "Kulturni večer 86". Tega "tihega", kulturno bogatega okto-berskega večera, kije bil posvečen spominu 80-obletnice smrti slovenskega pesnika Simona Gregorčiča, smo se udeležili Slovenci bližnjih in daljnih območij širnega Melbourna. V dvorani na griču v Elthamu je bila ob odru nameščena plaketa s pesnikovim imenom, bogat šop rdečih nageljnov in pesnikov portret, ki ga je posebej za to Mladinci in mladinke SDM so sodelovali pri proslavi Simona Gregorčiča priložnost izumetnil slikar Vasja Čuk. Program je povezoval starešina Lovske zveze Avstralije in bivši predsednik SDM Stanko Prosenak, ki je v uvodu najprej z enominutnim molkom obeležil spomin na pred letom umrlega društvenega kultur- nega delavca in dolgoletnega člana in fünkcionaija Božota Lončar; v nadaljevanju pa je orisal življenje in delo velikega ustvaijalca slovenske rime — Simona Gregorčiča in pred posamezno točko podal kratek uvod. Marta Sterle OBVESTILO! vestnfk NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI P.O.Box 56,Rosanna,Vic.,3084, Tel.;4S9 8860 Lastnik - Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185,Eltham, Vic.,3095. Tel. 437 1226 Predsednik - President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ Odgovorni urednik — Editor MARIJAN PERŠIČ Stalni sodelavci-Permanent contributors: Irena BIRSA-ŠKOFIČ, Vasja ČUK, Jana LAVRIČ, Peter MANDELJ, Danica PETRIČ, Stanko PIBERNIK, Darko POSTRUŽIN, Ljubica POSTRUŽIN, Marta STRLE. Tiska - Printed by CHAMPION PRESS Cena - Price 85c Letno - Annual Subscription 10 dollars Rokopuov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec. Naslednja številka Vestnika bo dvojna. Torej decemberska in novemberska bosta izšli skupaj v prvi polovici decembra. To radi tega ker je koncem decembra tiskn-je in razpečevanje radi božičnih počitnic oteškočeno Vse dopise in oglase bomo za to skupno številko bomo sprejemali le do 24. novembra. Naročnina za Vestnik je že nekaj let nespremenjena in ne zadostuje več niti za kritje tiskarskih stroškov. Saj je razumljivo, ker cene neprestano rastejo, samo poštnina se je že nekajkrat podražila. Poleg tega pa je vzeti v obzir tudi, da v poslednjih mesecih Vestnik izhaja v povečanem obsegu. Zato je potrebno, da zvišamo naročnino od 10 na 12 dolarjev na leto. Posamezna številka pa bo stala 1 dolar. To povišanje bo stopilo na moč od 1. januarja 1987 dalje, razen za one, ki so plačali naročnino že v naprej. Knjigo lahko naročite kar pri "Vestniku". Naročilo z nakazilom za 22 dolarjev pošljite na naslov: Vestnik, P.O.Box 56, Rosanna, 3084,Vic. » o >'m — r" — ....... —.......—......-..............- £ = 0) 5 - I E o F — I^PN O. cm o.a. i >o _ ® LU S;N g™» cc > .5 o ■- 5 o. * e jj > O. ® O n lil > ^ -a g O O O « {/) i (ö^ffoo « SŠ m £ 5« 5 w t-fsì2 «.-.I c <' .2» STtS Q V) i_ p V) X S Q. - ra ■— O _ -n ><« m (D ^ ® t! CC » k. a> ~ O c — < ZS i §>Z c-g^O N J: v Ü oj i« t ■52« o.™ P P o> "■_«> IZ o .1 c 3 X Q.+J — O E si O 5 S 1:1 N IZ SLOVENSKEGA KOROTANA Od novembra lanskega leta dalje posluje v Celovcu nova trgovska družba tega imena. Sedež ima v Mohorjevem domu na Vetrinjskem obmestju — naslov: Korotan, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt ' (Celovec) Austria, tel. (04222) 56216, telex 422801. Pri novi družbi so udeleženi: Mohoije-va z 51%, Zveza slovenskih zadrug s 25% in zasebniki s 24%. Novo slovensko podjetje je usmerjeno v izvoz in uvoz. V prvih mesecih svojega obstoja je poslovalo predvsem z Jugoslavijo in Italijo. V tej slednji ima tudi svoje zastopstvo, in sicer v Gorici (Corso Verdi 115, 34170 Gorizia/Gori-ca, Italia). Poslovodja nove družbe je pravnik, mag. Filip Warasch. V pogovoru za celovški Naš tednikje mdr. povedal, da družba letos ne bo imela še dobička, pa tudi ne izgube. Njen dobiček pa bo v prihodnje namenjen vzdrževanju Mohoijevih dijaških domov v Celovcu. Družba se nenehno trudi, da bi navezala stike s poslovnimi dejavniki po vsem svetu, posebno še z Zahodno Nemčijo, ki ima zlasti močno kemično industrijo, nadalje z Združenimi državami Amerike. Nedvomno pa bi bila zanimiva tudi poslovna zveza z Avstralijo, ki je na svetovnem trgu ena najpomembnejših. Poleg vseh vrst poslov teži nova družba še zlasti po izvedbi specializiranih poslov na področju grafike. Še zlasti zato, ker je sama Mohorjeva družba močno gra-fično-tiskarsko podjetje in založba ter ima zato na tem področju velike strokovne izkušnje. Nova družba je gotovo razveseljiv pojav v koroškoslovenskem gospodarstvu. Če se bo primerno razvila, bo na tem področju močna postavka. Tudi pri ustvarjanju novih delovnih mest, to je pri tistem, kar edino zagotavlja koroškoslo-venskim ljudem narodnostno preživetje. Zato bo družba gotovo vesela zanimanja slovenskih poslovnih ljudi v svetu. Organizacije koroških Slovencev so odločno zavrnile novi načrt šolanja po katerem naj bi ločili otroke po narodnostnem kriteriju. Kljub temu, da je avstrijska zvezna pedagoška komisija zavrnila ta o ločevanju otrok, so koroške avstrijske stranke sestavile svojo koroško komisijo, ki naj bi zavrnila predstave zvezne komisije. Slovenske organizacije v svojem protestu pravijo, da je ločevanje učencev po narodnostih v nasprotju z avstrijsko dr- žavno pogodbo. To ločevanje bi učence, ki so se prijavili k dvojezičnemu pouku, izrinilo v nekakšen geto, bi samo povečalo število nemških razredov in s tem seveda tudi število samo nemško govorečih učiteljev na račun dvojezičnih. Pomisliti je treba tudi na dilemo slovenskih staršev, saj je jasno, da bi učenje samo v slovenskem jeziku otrokom občutno zmanjšalo možnosti kasnejših zaposlitev in uveljavljanje v javnem življenju- DUŠAN MRAVLJE POJASNUJE Z velikim presenečenjem sem prebral članke v majski in junijski izdaji Vestnika, v katerih ste zelo pristransko ocenili moje sodelovanje na teku Sydney - Melbourne, kakor tudi pisanje našega tiska. Kot prvo naj povem, da sem pred tem tekmovanjem že dvakrat nastopil v Avstraliji in sicer v Colac-u (Colac six day race), vendar pa moje nastopanje ni povzročilo nikakršne pozornosti melbourn-ških Slovencev in njihovih društev (razen redkih izjem). Oba moja prva nastopa v Avstraliji sta šla mimo popolnoma neopazno in verjetno bi bilo tako tudi z zadnjim, če nebi na precejšnje presenečenje takrat zmagal. Kakšna je bila obveščenost o mojem prihodu na tekmovanje na vem točno, vem pa to, da so organizatorji tekmovanje (Westfield) kontaktirali z raznimi jugoslovanskimi predstavništvi v Avstraliji, tako, da so le-ta vedela za moj prihod. Poleg tega sem tudi ves čas pred tekmovanjem živel pri slovenskih sorodnikih (Potočnik) v Melbournu, tako da sem bil prepričan, da so tudi ti poskrbeli za obveščenost o mojem prihodu. Glede na to, da sem čas pred tekmovanjem izkoristil izključno za trening in priprave za samo tekmovanje, sam nisem imel časa za iskanje kontaktov z vašimi društvi. Upoštevajoč zgoraj navedena dejstva menim, da nisem krivec za neobveščenost vaših klubov, saj je bila to dolžnost tistih, ki so vedeli za moj prihod. Vaše kritike, da sem na televiziji uporabljal nemško govorečega tolmača so do neke mere upravičene, čeprav je potrebno poznati ozadje, ki je privedlo do tega. Kot morda veste, čeprav tega v vašem časopisu ni bilo zaslediti, je imel vsak tekmovalec med tekom spremljevalno ekipo, ki je pri meni štela 5-10 spremljevalcev.. V tej ekipi, katere vodja je bil Andrej Potočnik (avstralski Slovenec), so bili ostali člani, razen moje žene in Andreja, Avstralci Z člani ekipe smo tudi po tekmovanju ostali nekaj dni skupaj, saj so se vrstila razna snemanja in skupni nastopi. Na kritiziranem snemanju bi moral kot tolmač sodelovati Andrej, ki pa je v zadnjem trenutku sodelovanje odpovedal, tako, da smo morali hitro najti drugega prevajalca. Glede na to, da jaz govorim samo "polomljeno nemščino", kot ste to ocenili v Vestniku, smo se pač poslužili kot prevajalca nemško govorečega člana ekipe. Sprašujem pa se, ali je jezik res tako pomemben, da je vzhičenje in ponos Slovencev po tem nastopu na TV takoj uplahnil, kot ste napisali v Vestniku. Če je to res tako pomembno, zakaj napis na cilju "Slovenians of Melbourne salute you Dušan Mravlje", ko bi bil jaz mnogo bolj "vzhičen" če bi pisalo: "Slovenci iz Melbourna pozdravljamo tebe Dušan Mravlje". Lepo je, da se zavedate svojega porekla in govorice, vendar morate biti pri tem dosledni in ne polovičarski. Komentarja o tem, kaj je pisal jugoslovanski tisk o mojem nastopu bi se vzdržal; odgovoril bi le to, da novinarji pač pišejo tisto, kar se jim dozdeva najzanimivejše za bralca, zato ni čudno, da recimo v reportažnem zapisu objavljenem v Teleksu, ki je skušal bralce seznanit s samim tekmovanjem in naporih na njem, ni bilo omenjenega vašega prisrčnega sprejema na cilju, Vem, da si je vsakdo, ki je kakorkoli pomagal pri organizaciji tekmovanja ali sprejema na cilju želel, da se tudi njega čim pogosteje omenja v sredstvih javnega obveščanja, vendar pa to vedno ni mogoče. Verjetno bi bila mnogo bolj upravičena kritika mojih spremljevalcev, ki so sedem dni in noči skrbeli za mene, oziroma vodje ekipe, ki je že več kot mesec dni pred tekmovanjem pričel zbirati ekipo za spremstvo in preskrbel vse potrebno za tako dolgo in naporno tekmovanje. Tudi ti ljudje iz "ozadja", ki so mnogo pripomogli k moji zmagi, so često ostali oneomenjeni, vendar pa zaradi tega ni bilo nobene "hude krvi". Ker pa to tekmovanje verjetno ni moj zadnji nastop v Avstraliji, bomo imeli še veliko priložnosti za tesnejše sodelovanje in odpravo "nepravilnosti" iz letošnjega leta. Pozdrav vsem bralcem Vestnika Mravlje Dušan Dušan Mravlje nam je poslal zgornje pismo, iz katerega je vidno, da so ga naše opombe v Vestniku prizadele, čeprav niso z nobeno besedo obtoževale njega osebno. Bile so le splošnega značaja in so zabeležile to, kar so naši rojaki tukaj občutili. Iz pripomb g. Mravljetaje sedaj jasno, da pri vseh "spodrsljajih", ki so nas prizadeli, sam osebno ne nosi odgovornosti, ker je kot izgleda v vsem bil v rokah orga-nizatoijev. Spet pa je cela zadeva dok kaj pomeni dobra komunikacija. Saj i bi naša skupnost preko naših organizacij bila pravočasno obveščena, bi mu dobili za TV program več kot bi bilo treba tolmačev in tudi njemu, kot dosedaj dragim športnikom iz Slovenije, nudifi vso gostoljubnost. Naj dodamo samo še to: Kdor je g. Mravljetu dajal podatke o naši skupnosti v Melbournu in mu dal vtis, da smo ga navdušeno pričakali le zategadelj, ker je zmagal, najbrže ni (ali pa ni hotel) vedel, kako smo sprejeli druge naše športnike, ne glede na to, kakšna mesta so dosegli. Lahko bi tukaj napisali še več; toda to smo prihranili za naš odgovor g. Mravljetu v pismu. LJUBLJANSKA BANKA GLEDA V AVSTRALIJO Te dni se je mudil v Melbournu, Canberri in Sydneyu g. Ivan Rudolf, predstavnik Ljubljanske banke v Singapuru. Sem je prišel z namenom, da prouči kakšne možnosti poslovanja bi obstajale za Ljubljansko banko. Povedal nam je, da je Ljubljanska banka največja banka v Jugoslaviji. Ima naj- več vlagateljev in je tudi prva banka, odprla popolnoma svojo poslovalnic , inozemstvu. Prav pred dnevi jo je v New Yoiku odprl predsednik vlade SRS g. Dušan Šinigoj. Poleg tega pa je Ljubljanska banka že nekaj časa soudeležena s svojim kapitalom in predstavniki v upravljanju v bankah na Dunaju in Frankfurtu. Danica Petrič SREČALI BOVA SVETEGA OČETA Vsi že vemo in nestrpno pričakujemo obide glavarja katoliške ceritve, papeža Janeza Pavla II, ki nas bo v novembru obiskal v Avstraliji. Bila sem res prijetno presenečena, ko sva z gospo Ireno Škofic, kot reporterki za Vestnik (ona v Melbourne in jaz v Sydney), dobili posebni prošnji, ki jih je treba z vsemi osebnimi podatki poslati predsedniku press komisije, ki bo izbiral novinarje za srečanje s Sv. očetom, na posebni press konferenci. Če bova z Ireno izbrani, je seveda še v božjih rokah, upava pa, da bova lahko s prve roke poročali o srečanju s tem enkratnim človekom. Sveti oče bo v Sydneyu maševal na velikem športnem stadionu v Rendwick in če sem prav razumela je rezervirano že okoli 900 avtobusov, ki bodo vozili vernike k maši. Organizirani pa bodo tudi posebni vlaki. Takega navdušenja nad papeževim obiskom, pravijo, da v Avstraliji še ni bilo. In kot zanimivost naj povem še to, da je tovarna našega rojaka g. Dušana Lajo-vic, ki je v Smithfieldu, bila v ožjem izbora petih tovarn, ki naj bi jih papež obiskal med svojim obiskom v Sydneyu. Žal se je pozneje izkazalo, da tovarna nima primernega postajališča za helikoptere in je tako izpaidla. Vsekakor je že to, da je Lajovčeva tovarna prišla v tako ozek izbor, velika čast. Marta Sterle KOMU SMO ZAUPALI VODSTVO DRUŠTVA Dne 28. septembra ti. je bil na izredni skupščini Slovenskega društva Melbourne izvoljen odbor, ki bo upravljal društvo v naslednjem mandatnem obdobju. Funkcijo predsednika je obdržal dosedanji predsednik Peter Mandelj, tajniške posle bo opravljal Werner Remšnik, blagajno pa sta prevzela gospa Helena Trinnick in Ciril Campelj.^Prvi podpredsednik pa je Frank Prosenik. Ostali člani pa so se na prvi seji UO izrekli opravljati sledeče naloge: Peter Belec - vodja Mladinske organizacije; Beve Karel - člansko knjigovodstvo in socialno; Fekonja Franc - predstavnik Lovske in ribiške družine bo skrbel tudi za nadzorstvo nad gradnjo; Hartman John - nabava pijač; Hartman Mici -vodja upokojenske družine; Jelovčan Frenk - pomoč gradbenemu odboru in prodaja pijač; Kodila Alek - nadzorstvo nad gradnjo in športni referent; Lampe Viktor - varnost objekta in vzdrževanje ter prevzem blaga; Mohar Ivan - vodja balinaijev; Oberstar Tone — prodaja pijač in razpored dežurstev pri tem; Penca Stanko — drugi podpredsednik in svetovalec blagajniških poslov; Sterle Marta — zastopnica za Vestnik in delna pomoč tajništvu; Tomšič Tone — vzdrževanje objekta; Volčič Jože :— delovodstvo gradenj in vzdrževanja; zastopnica šole - kulturni referent: Draga Gelt. Težnja zastopanosti v UO je tokrat temeljila na zajetju predstavnikov vseh sekcij in podsekcij, s čimer naj bi se zagotovilo direktno povezanost. Na skupščini je bila obravnavana in sprejeta vrsta popravkov in dodatkov k Pravilom društva. Na skupščini sami in na prvi seji UO pa so bile zastavljene številne smernice za ustreznejše in popolnejše delovanje društva. Čeprav v UO nadaljuje delo 70% članov prejšnjega odbora, pa zasledimo v , ^nstituciji sami temeljite spremembe. ; Kar je bilo izrečeno že na skupščini, "do v naslednjem letu prevzel funkcijo predsednika prvi podpredsednik, predstavnik mlade generacije, Frenk Prosenik ml. Mladi so prevzeli tudi blagajniške posle, pa mladinsko sekcijo in nabavo pijač tako, da že lahko govorimo o 25% udeležbi mladih v UO. Z ozirom na to, da dve leti nazaj še sploh ni bilo zaslediti kandidatov iz vrst mladih, je to vsekakor velik in nenaden pozitiven korak v razvoju in bodočnosti društva. Tajniške posle je prevzel Werner Remšnik, ki sicer v tej vlogi ni nov. A-nica Markič, dolgoletna tajnica, je tokrat odločno, a zaslužno zahtevala premor. V svoji vlogi je bila vsa leta odlična. Bila je dobra tajnica društvu in "desna roka" menjajočim se predsednikom. Verjamem, da si je SDM brez Anice težko predstavljati; ali Anica bo ostala na hribu. Obljubila je vsakovrstno pomoč in sodelovanje pa telefonskim klicom, katerim se čla-j gotovo ne bodo tako hitro odvadili "in namesto nje klicali Werneija Remšnik na telefon 451 119, bo prijazno odgovarjala. Torej Anica ostaja Anica - prijazna in uslužna kot vedno; predana društvu z vso ljubeznijo do svojega naroda. Hvala Anica! Stanko Penca in Garry Oder, ki sta tudi bila večletna znana društvena finančnika, kar jima je menda bila že kar neu-zakonjena (in neplačana) dolžnost, sta dala mesto mladima naslednikoma; seveda po tem, ko jima je bila ta možnost dana. Medtem, ko je Garry Oder prenehal biti član UO, pa je bil Stanko Penca imenovan za drugega podpredsednika in za svetovalca blagajniških poslov. Obema velja vse priznanje za požrtvovalno dolgoletno odgovorno funkcijo. Naj ob tej priložnosti omenim tudi Mici Hartman, ki je z veseljem sprejela kandidaturo in dolžnost za ohranitev in poživitev upokojenske družine. Mici je zelo aktivna članica društva prav vse od njegovega nastanka in jo neštetokrat najdemo v predpasniku v kuhinji, pa vedno v lepi postavi z žametnim glasom v Mešanem pevskem zboru SDM. Vodstvo društva smo zaupali torej izkušenim osebam in mladim članom SDM, kateri pa imajo ob strani izkušene svetovalce, zato se nam za doslednost pri delu ni bati. Upajmo, da bo še sloga v UO in dovoljno spoštovanje med sekcijami in med člani nasploh, pripomoglo k prijetnemu vzdušju pri delu in veselju- Pred nami je zahtevno leto nalog in obveznosti. Sedaj, ko je najhuje že mimo (društvo je formirano, dom zgrajen -za nami je 30 in več-letno naporno delo), bodimo zavestni in hvaležni ter prispevajmo iskreno k njegovi ohranitvi - vsak po svoji moči in možnostim. Le naj ne bo nikogar, ki bi rekel, da to ni njegova skrb. Časi se spreminjajo s hitro naglico, Maria Kromar PRAZNOVANJE "KARNEVALA 86" Poteka za tretje leto odkar Albury-Wo-donga v mesecu septembru praznuje "International fair". Prvo leto je Slovence zastopala folklorna skupina iz Elthama. S ponosom smo gledali otroke, ki so plesali v nabito polni dvorani Civic centre. Seveda se že v naprej priporočamo folklornim skupinam, če bo mogoče, da se nam pridružijo k praznovanju v septembru 87. Praznovanje traja teden dni z raznimi prireditvami in se je že drugo leto končalo v našem društvu z mednarodnim balinarskim tekmovanjem. Letos so se udeležili tekmovanja: Da Vine Social Club Wangaratta, Italo-Australian Club Albury, Savoy Bocce Club Myrtleford, SDM Melbourne, Jadran Melbourne in naše društvo Snežnik. Ženski timi: Snežnik, SDM, Jadran, Italo Albury in Savoy Myrtleford. Pokale so odnesli: moški jjrvo mesto SDM, drugo mesto Savoy. Ženski timi: prvo mesto Jadran, drugo mesto Snežnik. V imenu odbora in vseh članov Snežnika se zahvaljujem vsem balinarjem, ki so se udeležili tekmovanja. Najlepša hvala tudi njihovim navijačem, ki so v velikem številu podprli balinarske tekme. Po koncu prireditve Carnivale 86 v Albury je Community Affairs Officer mestne uprave v Albury poslal slovenskemu društvu "Snežnik"sledeče zahvalno pismo: On behalf of the Albury City Council and the New South Wales Premier's Department I would like to thank, and congratulate your Club for again staging such a successful Bocce Tournament as part of the Carnivale 86 programme. As you know Carnivale started about eight years ago for the purpose of paying tribute to the various ethnic communities - a time of showing and sharing customs and cultures. Would you please convey this expression of graditude to your President, his Board and the Member of Snežnik for organising such a wonderful and highly successful weekend. Kind regards Cliff Chamberlain Community Affairs Officer Po dokončnih uspehih tekmovanja pa so nam iz istega urada poslali sledeče sporočilo: Following are the results of this month's second annual Bocce Tournament organised as part of the N.S. W. Government Carnivale 86. Ladies Winning Team Diggers Rest (Vic) Ladies Runners Up Snežnik (Albury) Mens Winning Team S. D. M. (Melbourne) Mens Runners Up Savoy (Myrtleford) Trophies were presented to winners and place getters by Cliff Chamberlain, Community Affairs Officer for the Albury City Council who emphasised the Lucija Srnec KULTURNI VEČER NA "HRIBU" Vsako društvo ima svoje načrte in predstave skozi vse leto in vsako leto svojega obstoja. Mnogo je zabav, proslav, kulturnih večerov, koncertov, obletnic in podobno. Skoraj malo preveč obremenjevanja za organizatorje; no, vse je dobro, saj gre za obstoj slovenskega jezika. Slovensko društvo Melbourne ima redno svoje kulturne večere že nekaj let, kjer proslavljajo ali se spominjajo življenja, smrti ali dela naših kulturnikov - slovenskih pesnikov ali pisateljev. To leto so imeli na programu kulturni večer 11. oktobra, kjer so proslavili 80-letnico smrti Simona Gregorčiča. Istega datuma je proslavljal 15-let-nico obstoja PSK Jadran, kar pa seveda ni motilo večera na elthamskem gričku, saj je bila dvorana polna. Kot že povedano, večer je bil namenjen spominu na Simona Gregorčiča in zato so bile predstavljene recitacije njegovih pesmi. Zelo lepo je bil podan pri-zorček iz pesmi "Svarilo". Simon Gregorčič je spisal mnogo lepih pesmi; nekatere je ljudstvo uglasbilo, zato pa poznamo Gregorčiča tudi pod imenom "Goriški Slavček". Lepi spomini so se mi vzbudili, ko sva skupno s prijateljico ponavljale z nastopajočimi vred znane deklamacije iz dijaških let, kot so: Veseli pastir, Soči in ob zadnji točki, katero je podal g. Stane Prosenak. Za popolnitev ali spremembo je nastopil mešani pevski zbor SDM pod vod- stvom g. Branka Sosič. Lahko bi rekli, da za "slaščico" smo pa videli lepo število mladine v prekmurskih narodnih nošah, ko so nam živahno zaplesali nekaj poskočnih prekmurskih, katere je vodik učiteljica Draga Gelt. Čestitke mladini, učiteljem in seveda brez staršev, vsega tega ne bi bilo. Vso skrb, delo in organizacijo kulturnega večera je prevzela g. Draga Gelt s svojo že znano pomočjo g. Magde Pišotek in gospema Mileno Brgoč in Dragico Gomizely. K sodelovanju našega Goriškega Slavčka je g. Draga Gelt povabila tudi dramsko skupino Planica. S prošnjo me je pregovorila. Kajti mi nikakor nismo bili pripravljeni za nastop na kulturnem večeru. Vem namreč iz izkušenj, koliko dela in skrbi je potrebno. Toda vseeno smo se udeležili s kratko enodejanko -burko "Pri zdravniku", ki je bila v narečju. Lepo se zahvaljujem našim igralkam, ker so se pripravile v tako kratkem času. Ob istem času se zahvaljujem g. Dragi za povabilo in ji čestitam ob uspelem večeru kateri je terjal ogromno skrbi in potrplen-ja. V imenu naše dramske skupine se prav lepo zahvalim tudi odboru SD M za podarjen šopek rož. Vse priprave in skrbi takšnih del, so poplačane le z bogatim obiskom in seveda z glasnim ploskanjem publike, česar pa tisti večer ni manjkalo. V upanju, da bi se še večkrat tako srečali, še enkrat čestitam organizatorjem uspelega večera! Rozika Lončar in Viki Zorzut sta nastopili na kulturnem večeru v spomin smrti pesnika Simona Gregorčiča z veselo pesmijo "Svarilo". VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER. VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS) Obiščite našo pisarno ki ima lastni prostor za parkiranje Po želji pridemo tudi na vaš dom. Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Australiji ali preko morja (pri nabavi polnih listov, viz... ) Vam. je na uslugo: Private car park available. We diso come to your home if you desire. Regarding any aspect of your travel requirements: Overseas, Interstate. Cruises. Hotels (Passports, Passport photos. Visas, all travel documents etc... ) Contact: Eric Ivan GREGORICH DONVALE TRAVEL SERVICE 1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje importance of showing and sharing the customs, cultures - and in the case of bocce - the pasttimes of other lands -now very much a part of our diverse heritage. The Border Morning Mail, lokalni časopis je prinesel lep članek o balinarskem tekmovanju inga popestril z zelo dobro posneto fotografijo igrača SDM, Vergilja Gomizelja. Danica Petrič 29. OBČNI ZBOR S. D. SYDNEY IZ SYDNEYA NAM PIŠE DANICA PETRlC: Zaradi mladinskega koncerta v Canber-ri smo praznik naših očetov pri verskem središču v Merrylandsu praznovali en teden bolj zgodaj, kakor tudi pri klubu Triglav, pri Slov. društvu Sydney, pa en teden pozneje, v soboto 13. septembra. Že pri vhodu v cerkev in v dvorano v Merrylandsu, so našim atkom pripenjale nageljčke na prsi mlade deklice. Ž branjem beril in prošenj so tudi sodelovali sami očetje. P. Ciril pa je med pridigo povedal tisto luštno staro zgodbo o petletnem fantku, ki pravi svojemu sovrstniku: "Ti, a veš, moj atek pa vse ve in zna". Kot mladoletnik pa mu reče: "Veš, moj ta stari pa nič ne zna". Pri 30. letih se omehča in pravi: "Ja, tole pa bi oče mogoče vedel?" Pri petdesetih pa reče: "Oh, ko bi bil moj oče še živ, bi ga tako rad vprašal za nasvet!" In s tem se mu da dokončno priznanje, da oče le ni kar tako. Pri programu v dvorani je prvič z voščilom na odru svojemu atku nastopila 3-letna Barbka Petrič. Njen bratec Tomažek je prebral svoj spis z naslovom: "Zakaj on misli, da bi njegov atek lahko bil proglašen za atka leta", njuna mamica pa je recitirala Aškerčevo "Slovensko legendo" in se z njo spomnila očeta slovenske knjige Primoža Trubarja in njegovi 400 letnici smrti. Gospa Ljubica Sušanj je na odru tudi nastopila prvič in sicer nam je zelo lepo povedala svojo zgodbo o svojem hrepenenju in iskanju očeta, ki ga nikoli ni poznala. Nastopil je še Peter Sušnik, ki tako lepo obvlada slovenščino, da ga vsi občudujemo. Tudi v igri "Prisega opolnoči" v vlogi Albinčka, se je odlično izkazal. Mladinski zbor "Zarja" je zapel pesem Vrnil se bom k očetu, v ljubi domači kraj in p. Ciril je povedal nekaj o zgodovini in nastanku očetovskega praznika. In po programu smo slavje z našimi atki nadaljevali pri kosilu in šaljivih pogovorih. Tudi pri klubu Triglav so lepo praznovali, a ker nisem bila prisotna ne morem kaj več poročati o tem. Pri proslavi očetovskega dne pri Slovenskem društvu Sydney pa so sodelovali in nastopali sledeči: gospa Anica Šer-nek, ki je atkom pripenjala rdeče nageljčke na prsi, pri vhodu v dvorano. In gospod Emil, ki jih je postregel s kozarčkom močnega (ter porednež zaračunal vstopnino le materam in ženam, očetje pa so i-meli vstop prost). Za uvod v slavnostni večer je najprej zaigral ansambel Štefana Šernek ml. in nekaj parov je tudi zaplesalo. Nato pa je navzoče pozdravil predsednik SDS g. Štefan Šernek st., ki je zaprosil tudi za mir in tišino med programom. Program je povezovala gospa Danica Petrič, ki je k sebi najprej poklicala 6-let-no Adrijano Kustec, kije recitirala pesem Očku. Gospodična Marijana Brožič nam je v angleščini prebrala šaljivo "Potovalno molitev". Veste, zdaj, ko je potovalna sezona na višku, nam ne bo nič škodilo, če se naučimo še ene molitve za srečno pot, še posebej če je tako šaljiva, kot je bila Potovalna molitev iz Marijaninih ust. Stara znanka našega društvenega odra gospa Ivanka Šimec je iz srca zapela pesem Moj oče zakaj imaš sive lase in požela velik aplavz. Gospa Šimec je bila tudi darovalka usnjenega jopiča v vrednosti 250 dolarjev, za loterijo tisti večer. Na tem mestu se ji iskreno zahvaljujemo in čestitamo dobitniku g. Brkovec, očku in dedku, ki mu je suknjič "pasal", kot da mu je po meri izdelan. (Pa si ga je tudi zaslužil, saj je veliko let bil v odboru SDS med najbolj požrtvovalnimi delavci in odborniki. Čestitamo Dane!) Bratec in sestrica Tomažek in Barbka Petrič sta tudi nekaj pripravila za atka. Tomažek je v angleščini prebral spis o atku z naslovom My father of the year, Barbka pa je s poljubčkom voščila atku. Odbornik g. Jože Hampton je zelo lepo prebral pesem Živi samo za danes. Letos je 400 let odkar je umrl prebudi-telj slovenske besede in avtor prvih slovenskih knjig Primož Trubar. Ker ga kratko imenujemo kar oče slovenske knjige, je bilo prav, da smo se ga spomnili z Aškerčevo Slovensko legendo, ki sem jo sama recitirala. Sonja Šimec je sama v angleščini napisala pesem Father's Day ter jo tudi zelo lepo prebrala. Čestitamo Sonja ter upamo, da te bomo s svojo mamico, atkom in bratcem še videli na našem odru, saj imate vsi veliko talenta! Potem pa smo povabiti na oder dva o-četa, ki ste že včeraj malo preveč lumpala, pila in praznovala očetovski dan. I-mela sta razbit nos in povezano glavo ... Hm? Ta dva (sicer le narejena vinska bratca) sta nam zaigrala Skeč; g. Lojze Kmetic in g. Jože Čerenčec sta ga tudi duhovito izvedla. Smeha ni bilo konca in jima čestitam, ter se jima tudi zahvaljujem za trud. Rudi Čerenčec pa je raztegnil meh svoje harmonite ter nam prav doživeto in poskočno zaigral. Za konec pa je zbrane o-čete pozdravila še podpredsednica ženske sekcije Društva gospa Eleonora White, ki je s steklenico šampanjca obdarila ustanovitelja ženskega krožka in kulturnega_ referenta g. Kmetica in g. predsednika Šer-neka (ki je izjavil, da tega šampanjca ne bo nikoli spil, pač pa ga hranü v trajen spomin! Ali naj mu verjamemo?) Ob prijetni glasbi smo se nakramljali in naplesali in dvorana je bila nabito polna veselih atkov. Bilo je lepo! MOJE HREPENENJE Rojena sem v času, ko je v naši domo vini še vihrala vojna. Moj oče je bil vojak Ko me je mama nosila pod srcem, je očeta le redkokdaj videla. Nazadnje je prišel tri tedne pred mojim rojstvom in rekel mami, kot da je slutil, da se ne bosta nikoli več videla: "Če bova dobila sina, naj mu bo ime Niko, če pa bo deklica, naj ji bo ime Ljubica." Ko sem prijokala na svet, me je mama krstila na ime, ki ga je izbral oče. Moja mama ni nikoli več videla moža in jai nikoli nisem poznala očeta. Vzela ga je vojna. Tudi mamo so po vojni za eno leto zaprli in sem s starejšim bratom in sestro bila pri stari mami. Moje otroštvo je bilo grenko in težko. Bilo je polno hrepenenja, ena sama želja da bi vsaj enkrat videla očeta, ga objela in mu stisnila roko. Moja mama ga je iskala potom rdečega križa in jaz še sedaj upam, da le morda kje živi, da zadnje upanje še ni izgubljeno, pa čeprav je od njegovega izginotja v vojni poteklo že več kot 40 let. Saj pravijo, da človek upa dokler živi. In jaz še vedno u-pam, da bom našla in spoznala svojega o-četa, če ne prej in če ljubi Bog da, pa v nebesih. P.S. To iskreno izpoved o svojem življenju nam je na proslavi očetovskega dne zaupala gospa Ljubica Sušanj, ki je rojena v Osijeku in poročena z Belokranjcem. Tako dobro obvlada slovenščino, da se vsi čudimo, da je rojena Hrvatica. Čestitamo! Slovensko društvo Sydney je imelo v nedeljo, 21. septembra svoj 29. letni občni zbor. Zbora se je udeležilo kar lepo število finančnih članov. Volitve v odbor niso bile potrebne, kar je razveseljivo, saj je kandidiralo vseh 12 starih odbornikov. Predsednik SDS je tudi v prihodnje ostal neumorni g. Štefan Šernek (ki ima v svoji soprogi Anici izvrstno pomočnico, svetovalko in tovarišico). Podpredsednik je g. Drago Räber, tajnik g. Jože Hampton, blagajnik g. Maks Robar, kulturni referent je g. Lojze Kmetic. Ostali odborniki pa so: g. Janez Klavžar, g. Mirco Cerovec , g. Ignac Kustec, g. Emil Ribič, g. Atilio Savle, g. Jože Car in g. Stanko Roj. Glavna naloga odbora je seveda dograditev novih društvenih prostorov. Težko in odgovorno delo je pred njimi, a v slogi je moč in člani so se tudi na tem občnem zboru soglasno izrekli, da bodo odboru finančno, kakor tudi s prostovoljnim delom, stali ob strani. G. Šernek ima vanje veliko zaupanja ter veliko optimizma. "30. letnico našega društva, bomo praznovali že v svoji novi dvorani", je obljubil. Kot nam je g. predsednik na občnem zboru zaupal, skupaj z blagajnikom, je imelo SDS v preteklem finančnem letu 120.812 dolarjev dohodka. Izdatki pa so znašali 88.959 dolaijev. V društveni blagajni je torej ostali 31.853 dolaijev. IJ-pam, da so te številke dovolj zgovorne, da je odbor marljivo in pošteno delal. Spored prireditev Slovenskega društva Sydney pa je sledeč: Za "long weekend" 4. oktobra so društveni balinaiji skupaj z društvenim moškim pevskim zborom odpotovali v Canberro, na balinarsko tekmovanje slovenskih društev. Ob tej priliki jim je moški pevski zbor tudi priredil svoj koncert. 18. oktobra so imeli v Horsley Parku svečan ples "October fest". Igrali so Alpski odmevi. 19. oktobra bo sestanek ženskega krožka, ki organizira svoj piknik v nedeljo, 26. oktobra. Žene so se odločile, da bodo spekle kar prašička na ražnju, ter za veselje tudi organizirale spretnostno tekmovanje in "Pokaži kaj znaš". V soboto 1. novembra bo lovska vese- lica in bodo igrali spet Alpski odmevi. 2. novembra nas bodo obiskali ameriški Slovenci, s kraljem polke, Frankom Yanko-vičem na čelu. 15. novembra bo veselo Martinovanje igrali pa bodo "The Masters". Točnega datuma obiska 24-članskega ansambla koroških Slovencev, ki bodo gostovali s koncertom pri SDS in v avstrijskem klubu, pa žal še nimamo. Vemo le to, da pridejo v novembru in da bodo za Slovence v Sydneyu nastopili le enkrat pri SDS. In če pokukamo že v december, bo 6. decembra seveda spet prikorakal naš dobri stari Miklavž, ki naših otrok ni še nikoli pozabil. Saj je kar neverjetno, kako naglo se bliža Božič, ali ne? Poleg društvenih prireditev v Horsley Parku, pa bo v Sydneyu še nekaj omembe vrednega za Slovence; 2. novembra bo na slovenskih grobovih v Roo^woodu maše za vse pokojne člane naše skupnosti. 9. novembra bo v Karnell mladinsko gle.da lišče, pod vodstvom slovenske gospe Eleonore White, organiziralo svojo letno prireditev. Na vstopnici za ta koncert piše: "Help Children's Hospital in Ljubljana". Gospa White bo o tej prireditvi gotovo tudi sama kaj poročala. In kot zadnja prireditev v nobembru, kot krona slovenski mladini, pa bo zagotovo maturantski ples naših gimnazijcev. Vršil se bo tokrat v prostorih kluba Triglav in sicer 29. novembra. V Merrylandsu pa bo v novembru slikarska razstava, ki bo posvečena kulturnemu delavcu g. Božu Lončarju, ob prvi obletnici njegove smrti. In igralska družina, pod vodstvom g. Ivana Koželja se marljivo pripravlja za svoj nastop s komedijo "Poslednji mož". Pravijo, da jih malo skrbi, ker je toliko slovenskih prireditev na kupu, da ne bi radi nikomur "hodili v zelje" in da bi radi svojo igro postavili na oder takrat, ko drugi klubi in -društva nimajo nič na programu. Tako "prosto" soboto pa izgleda, jim bo kar nekam težko najti. Pa zaželimo srtO njim, kakor tudi vsem drugim organiJ toijem vseh slovenskih zabav in kulturnih srečanj, ki se nam obetajo. Lepe pozdrave iz sončnega, v cvetje odetega Sydneya od Za 30-letnico v novem domu C^.rk.., Člani Slovenskega društva so stal na zemljišču, ki obsega 5 zgradbi, dajala zelena lesena trdno odločeni, da bodo prihodnje "acres" In leži na oglu Horsley polkna. Okna bodo rjave barve leto, ko bodo proslavljali Drive In Elisabeth Road. opeka pa bela. Nadstrešje pročel- 30-letnico svojega društva, imeli DorrTbo velik in prostoren. V ja bo zeleno, žlebi in streha Da to slovesnost že v svojem novem . „ . . riava domu v Wetherill Parku, na zemlji 2 f,TtÌ° dov?'' .pro?,°ra zf vse Kako približno bo s ceste ki je nekaj kilometrov bliže kot društvene, pa tudi splošno sloven- pogledati na dom pa lahko vidite 7 njihovo sedanje središče. Dom bo ske aktivnosti. Slovenski vid bodo objavljene skice ' ( Ne, to ni več novica, in o tem sem nedavno že poročala. Novo je le to, da so člani z marljivim predsednikom g. Šer-nekom na čelu že dobili vse potijene in odobrene načrte in da so najbolj pridni člani odbora in njihovi prijatelji že začeli z veliko akcijo Mščenje novega zemljišča, da so že posekali nekaj velikih dreves, nasadili pa že prvi bor in zemljišče lepo ogradili. Ko se z avtom pelješ mimo, je že na vseh koncih, kjer je bil sam ' "bush" videti uspehe pridnih moških rok. Slovenska pridnost se je tudi tu izkaza^ V prihodnjem mesecu bodo že pričeli z gradnjo in prilagam forokopijo načrta oz. skico novega slovenskega kluba SDS \ Sydneyu, da si boste lahko ogledali, kako bo novi dom izgledal. Mnogi, ki se tako radi spominjamo prijetno preživetih uric v majhni, leseni hišici v Horsley Parku se sicer sprašujemo, zakaj graditi novi dom tako na veliko in drago, ko bi za naše sedanje potrebe za-doščevala veliko bolj majhna zgradba, preprosta dvorana z odrom, kuhinjo in barom in skladiščnimi prostori. Zakaj si nakopičiti nove dolgove, ko bi se delo lahko napravilo z veliko manjšimi stroški in ceneje - ter preprosteje. Že na občnem zboru sem se čudila, da so člani z odobravanjem sprejeli načrt novega doma, v katerem naj bi v letu 87 že praznovali 30. obletnico SDS. Bo delo res do takrat končano? Bodo res pomagali vsi, ki so tako navdušeno dvigali roke in svojo pomoč obljubili. No, to bomo videli in čas bo dokazal svoje! Nanovem zemljišču v Smithfieldu je ob week-®?.