PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini r< /a ■■ Abb. postale I gruppo L6D3 OU lir Leto XXV. St. 144 (7338) TRST, torek, 24. junija 1969 GANLJIVA SPOMINSKA SLAVNOST OB 25-LETNICI RIŽARNE Največji spomenik in priča pogumne in skupne borbe Slovencev, Italijanov in Hrvatov proti nacifašizmu Govorila sta Miloš Kodrič in sen. Gianfranco Mar is - Venci vseh občin na Tržaškem, generalnega konzulata SFRJ, odporniških organizacij in številnih delegacij - Občuten nagovor župana preživelim in svojcem padlih v Rižarni ob sprejemu na županstvu Tovariško srečanje bivših deportirancev in svojcev v Križu V nedeljo dopoldne je bila v Rižarni pri Sv. Soboti spominska slavnost, ki jo je organizirala tržaška sekcija Vsedržavnega združenja bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih (AN ED) ob 25. obletnici začetka tragičnega delovanja krematorija v Rižarni. Spominske slavnosti so se Udeležili tržaški župan inž. Spacci-ni in župani ter zastopstva občinskih uprav vseh občin na Tržaškem, zastopnik poveljstva vojaških sil, jugoslovanski generalni konzul v Trstu inž. Tepina, zastopstvo osrednjega predsedstva Združenja bivših deportirancev, nekateri tržaški parlamentarci in predstavniki strank, zastopstva odporniških organizacij, SKGZ, SPZ, športnih in prosvetnih društev itd. Komemoracija na dvorišču, kjer je bil krematorij, ob obletnici sežiga prve večje skupine žrtev nacističnega terorja, je imela letos globok pomen, širok značaj in moč. no pretrseljivo vsebino, ker so bili prisotni nekateri, ki so preživeli strahote Rižarne, svojci padlih v Rižarni in bivši deportiranci v nemških koncentracijskih taboriščih ter delegacije organizacij bivših borcev in deportirancev iz Turina, Milana, Vidma, Tržiča, Ronk, Gorice, Nove Gorice, Ajdovščine, Postojne, Sežane, Ilirske Bistrice, Kopra, Izole, Pirana, Pulja, Opatije in z Reke. Že sam ogled mrke zgradbe in celic je na vsakogar napravil globok vtis, ni moč pa opisati ganljivih prizorov, notranje bolečine in kopičenja spominov vdov, mater, sirot, bratov in sester, ki so v Rižarni zgubili svoje drage. Marsikateri je bil v nedeljo prvič v Rižarni, ker je šele pred kratkim izvedel, da so mu sina, ženo, hčerko ali brata nacisti upepelili v tej strašni tovarni smrti. Položili so šop cvetja, iskali in gledali po vratih in zidovih, da bi videli kakšen znak, napis. Prileten možak z Reke, ki je zgubil edinega sina v nemškem taborišču, edino hčerko so mu sežgali v Rižarni, žena pa mu je že med vojno od žalosti umrla, je spraševal, kje je grob njegove hčerke... v Rižarni. Od doma je prinesel prgišče zemlje in jo vsul tam ob zidu, kjer se je v krematorijski peči končalo mlado življenje njegove hčerke. Potem se je vrnil med svoje prijatelje. Nihče si ni upaj, da bi ga tolažil; očitno pa je bilo, da se mu je po 25 letih odvalil od srca težak kamen. Pred začetkom govorov je bilo Polaganje vencev ob skromni spomenik na notranjem dvorišču. Venec tržaške občine je položil žu-Pan inž. Spaccini, venec jugoslovanskega konzulata generalni konzul inž. Tepina, župani občir> na Tržaškem, predstavniki združenja deportirancev in partizanskih združenj, zastopniki strank in ustanov. Prosvetnih in športnih društev ter delegacij pa so položili skupno 30 Vencev. Vse polno je bilo tudi šopov cvetja, ki so jih prinesli svoj- V ZNAMENJU FORMULE «0DPIRANJE V NADALJEVANJU» Vse struje Pompidaujeve večine zastopane v novi francoski vladi Nov zunanji minister bo Schumann, obrambni pa Debre - Giscard d’ Estaing spet minister za finance - De Gaulie pripravlja «program za Francijo » PARIZ, 23. — Francija ima novo vlado. Pompidou je pokazal, da namerava spoštovati formulo nodpiranja v nadaljevanju«, ki je označevala njegovo volilno kampanjo, ter vključil v novo vlado najvidnejše predstavnike vseh struj, ki so ga podprle 1. junija. Med 38 novimi ministri in državnimi tajniki je 29 golistov (med temi 5 predstavnikov levičarske struje), 5 neodvisnih republikancev in 4 cen-tristi. Razlike s prejšnjim kabinetom Couve de Murvilla so zelo znatne. Sen. Gianfranco Maris Miloš Kodrič ci padlih; predstavniki tržaške sekcije združenja bivših deportirancev pa so po koncu komemoracije na pokopališču pri Sv. Ani položili venec na grobišče, kjer so pokopani posmrtni ostanki . pepel zadnjih žrtev Rižarne. Predsednik tržaške sekcije združenja dr. Ernesto Arbanas je pozdravil' svojce, preživele iz Rižarne in nemških taborišč, predstav-1 nike oblasti in delegacije ter po-, udaril pomen spominske svečanosti, v Rižarni, ki je spomenik mrtvim in resen opomin živim. Nato je imel govor Miloš Kodrič, bivši deportiranec v Buchenvval-du. Med drugim je dejal: Pogled na notranje dvorišče Rižarne med komemoracijo liiimiMiiiiiMiimimiiiiiiiiiMiiHiiiminiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiitriimiiuiintiMiiiiiiiiiiiillititiiiiiimiiiiiiiiiiniimiiimiiiiiHiiiiiiiiiitiiiMliiiiiiirriiimiiiiiiiimtiiii Napovedana splošna stavka državnih uslužbencev Stavka je določena za sredo in četrtek - Vprašanje poslanca Scalfarija v zvezi s kreditno politiko RIM, 23. — Po današnjem sestanku predstavnikov treh glavnih «Pred 25 leti, ko je vojna vihra r?^7,rTTGTm,, ■, f , divjala nad vso Evropo, tako na i S)n, odobriti in voditi politike, kakršno je vodil njegov predhodnik. Pomembna novost v novi vladi je tudi odprava ministrstva za informacije: radio in televizija bosta odslej odvisna od ministrskega predsednika. Število državnih tajnikov (ki nekako odgovarjajo italijanskim podtajnikom) je bilo povišano od dvanajst na dvajset, to pa, tako trdijo v vladnih' krogih, iz dveh razlogov: za večjo učinkovitost in neposrednost vladne akcije ter za večjo udeležbo nekaterih mladih poslancev v delovanju vlade. Sicer pa bodo smeli državni tajniki prisostvovati vladnim sejam samo takrat, ko bodo na dnevnem redu problemi, ki se jih bodo neposredno tikali. Na vseh sejah bosta prisotna samo državna tajnika Chirac (gospodarsko in finance) in Hamom, kateremu so podelili funkcijo vladnega glasnika. Veliko pozornost vzbuja dalje med opazovalci imenovanje Giscar-da d'Estaimga za finančnega ministra. čaka ga težka naloga, da cobudi zaupanje Francozov v frank*. Francoska borza jt medtem že negativno reagirala na njegovo Imenovanje: vrednost vseh francoskih denic danes pada. Zdi se, da se v krogih 'rancosk? borze še spominjajo na viacrt za stabilnost*, ki ga je Giscard rTEstaing pripravil leta 1963 in ki so ga v istih krogih zelo negativno sprejeli. Svoje zadovoljstvo za d’Estaingo vo imenovanje pa so seveda izrazili neodvisni republikanci, katerih glasnik Pania':owskii je dejal, da bo novi finančni minister »s svojo izkušnjo in kompetenco znal oživite zaupanje v frank, rešiti težke pro bleme, ki se porajajo na gospodarskem in finančnem področju, ter postaviti temelje za moderno in industrializirano Francijo*. Georges Pompidou -se je danes v Elizejski palači zopet sestal z bivšim ministrskim predsednikom Pi-nayem, ki mu je, kot je znano, pred dvema dnevoma odklonil sodelovanje v Delmasovi vladi. O poteku pogovora se ne ve ničesar; zdi se, da si je hotel predsednik republike zagotoviti njegovo sodelovanje na kak drugačen način. Sicer pa je tudi Pinay pred nekaj dnevi izjavil, da »je na razpolago predsedniku republike za morebitne posebne misije*. Pa še vest iz Colombeya, kamor se je de Gaulie zaprl kot v samostan: «France soir* danes piše, da pripravlja general neke vrste «po- izšel v knjigi še pred jesenjo. General naj bi v bistvu pripravljal nekoliko spremenjeno »golistično teorijo*, ki bi morala Pompidouju služiti za uresničitev svojega načela »nadaljevanja*, seveda brez prevelikega »odpiranja*. Sestanek Harmel-Riad BRUSELJ, 23. — Belgijski zunanji minister Harmel se je danes pogovarjal z egiptovskim zunanjim ministrom Riadom, ki mu je obrazložil stanje na Srednjem vzhodu. Harmel je izrekel mnenje, da bo trajna rešitev težko dosežena, dokler ne bodo štiri velesile prenehale težnje, da razširijo svoj vpliv na Srednji vzhod. Harmel je dodal, da je za trajno rešitev potrebno najti skupno stališče. Po njegovem mnenju niti neposredna litično oporoko*, z naslovom «Rro- pogajanja med Izraelom in Arabci gram za Francijo*, ki ’ bo verjetno ne bi prinesla trajnih rezultatov. iiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniM ZAR ZAVRNILA AMERIŠKI NAČRT Zopet močni spopadi ob Sueškem prekopu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM IZ MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA Milijarda dolarjev posojila v podporo britanskemu gospodarstvu Dritanska vlada objavila pisno o namenih, ki poudarja, da bodo vsi dosedanji ukrepi ostali v veljavi LONDON, 23. — Angleški finančni minister Roy Jenkins je poslal mednarodnemu denarnemu skladu pismo o namenih v zvezi s kreditom milijarde dolarjev, ki ga je ta sklad dovolil Veliki Britaniji. V pismu se poudarja politika britanske vlade glede omejitve potrošnje in kreditnih omejitev. Pismo ugotavlja, da namerava britanska vlada dvigniti sedaj pri denarnem skladu 500 milijonov dolarjev in da se bodo pred dvigom drugih 500 milijonov začela nova pogajanja s skladom. Namen tega kredita je podpreti gospodarsko politiko vlade in olajšati povračilo zunanjih dolgov. Akcija v podporo plačilne bilance bo ostala v celoti v veljavi. Pismo napoveduje omejitve javnih in zasebnih izdatkov, da se ozdravi plačilna bilanca. Leta 1968 je ponudba denarja bila v skladu s povečanjem bruto narodnega dohodka, vendar pa so so krediti pretirano povečali. V razdobju 1969-70 ne namerava vlada dovoliti povečanja kreditov v tolikšni meri. Ti krediti bodo v razdobju, ki se bo zaključilo 31. marca 1970 znašli največ 400 milijonov šterlingov proti 1.225 milijonom šterlingov v razdobju 1968. 1969. Pismo poudarja tudi, da stremi vlada po okrepitvi šterlinga kot sestavnemu delu mednarodnega denarnega sistema; mnenja je, da je njena sedanja politika primerna. Javni izdatki za razdobje 1968-1969 in za 1969-1970 bodo ostali v mejah, ki jih je napovedala vlada januarja 1968. V spodnji zbornici je finančni minister ponovil vsebino pisma in je dodal, da bodo po prvem dvigu 500 milijonov dvignili ostali znesek v treh trimesečnih obrokih. Dodal je, da bo Velika Britanija maja 1970 dolžna denarnemu skladu 400 milijonov dolarjev manj kakor pred enim letom. Jenkins je ugotovil, da pismo o namenih ponavlja določbe gospodarske in finančne politike, ki jih je že obrazložil v okviru državnega proračuna. Smotri vlade so: 1. doseči v enem letu prebitek v plačilni bilanci za 300 milijonov šterlingov, 2. ohraniti notranje kreditne omejitve. Predsavniic opozicije McLeod je trdil, da pismo praktično pomeni kapitulacijo pred denarnim skladom. Jenkins pa je odgovoril, da je čudno govoriti o kapitulaciji, ko se politika ne oddaljuje od proračunske politike. Jenkins je na koncu poudaril potrebo izboljšanja plačilne bilance in je dodal, da so nedavna predvidevanja o recesiji pretirana. V pismu izraža Jenkins tudi u-panje, da bodo lahko kmalu ukinite valutne omejitve za angleške turiste, ki potujejo v tujino. Sedaj lahko imajo s seboj 50 šterlingov (približno 75.000 ter). Ukinitev te omejitve bo stopila v veljavo poleti prihodnjega leta. KAIRO, 23. — V intervjuju, ki so ga objavili v Kairu, je giptov-ski zunanji minister Riad izjavil, da je Egipt zavrnil ameriški načrt v trinajstih točkah v zvezi s Srednjim vzhodom. Dodal je, da egiptovska vlada ni dala Washingtonu nobenega pismenega odgovora, temveč je znova poudarila svoje stališče, kakor sledi: 1. popoln izraelski umik z vsega zasedenega ozemlja, zlasti iz starega dela Jeruzalema, 2. rešitev vprašanja palestinskih beguncev v skladu z resolucijo OZN, ki določa repatriacijo beguncev in plačilo odškodnine, 3-.- egiptovska vlada ni -pripravljena pogajati se neposredno z Izraelom. V Kairu so javili, da so egiptovske enote preko noč prekoračile dvakrat zaporedoma Sueški prekop ter napadle izraelske položaje.. Vojaški predstavnik je izjavil, da je bilo ubitih 18 izraelskih vojakov; uničili so važno skladišče streliva, en tank in eno oklepno vozilo. Med spopadom sta bila ubita dva Egipčana, trije pa sc bite ranjeni. Pri drugem napadu so egiptovski vojaki uničili vse utrdbe, ki so jih bili Izraelci po prvem napadu zapustite. Poročilo dodaja, da je bilo ubitih 18 izraelskih vojakov V Tel Avivu pa trdijo, da so med spopadom padli trije egiptovski vojaka in da ni nič res, da so egi)> tovskl vojaki uničili izraelske utrjene položaje. V Tel Avivu trdijo, da hočejo Egipčani s tem poročilom «popraviti neprijeten vtisi', ki ga je napravil sobotni izraelski napad na egiptovsko radarsko postajo 10 km južno od mesta Sueza. V Tel Avivu trdijo, da je bilo pri tem napadu ubitih 15 egiptovskih vojakov in da so izraelski komandosi uničili naprave radarske postaje. Kakor je sporočil egiptovski vojaški predstavnik, so v polurnem boju padli 4 pripadniki egiptovske straže. 7 pa je bilo ranjenih, Egip čaru so ubili 4 izraelske vojake, 7 pa jih ranili Zanikal je izraelske trditve, da so izraelski komandosi napadli radarske naprave, češ da na tistem področju ni radarjev. V Kairu so javili, da so Izraelci davi začeli streljati na civilne predele Sueza Egiptovsko topništvo je odgovorilo ter uničilo izraelske topove vzhodno od Port Tevfika. Razgovori se bodo nadaljevali jutri. Med bivanjem v Jugoslaviji bo gvinejska de.egacija obiskala tudi Zagreb in Ljubljano, kjer se bo pogovarjala z zastopniki podjetij, ki poslujejo v Gvineji, o razširitvi poslovanja. Mitja Ribičič je sprejel danes perujskega profesorja Alfonza Cor-rea, ki je Ribičiču izročil osebno pismo predsednika Alvarada za predsednika Tita. Prof. Correa je izrazil zanimanje Peruja za razvoj gospodarskega in drugega sodelovanja z Jugoslavijo ter se posebno zanimal za politiko nevezanosti, ld po njegovem mnenju ima vedno večji pomen na svetu, zlasti pa v Latinski Ameriki. B. B. Češkoslovaška gospodarska delegacija na obisku v SZ PRAGA, 23. — Agencija CTK sporoča, da je danes odpotovala iz Prage proti Moskvi češkoslovaška gospodarska delegacija, ki jo vodi namestnik ministra za zunanjo trgovino František Marek. Delegacija bo v Moskvi pripravila do go-ročno gospodarsko pogodbo s o Z za izmenjavo strojev in industrijskih aparatur med obema državama. Danes je zapustila Prago tudi delegacija bolgarske nacionalne fronte, ki jo vodi predsednik fronte Bojan Balgaranov. Delegacija je prišla v ČSSR pred enim tednom na povabilo predsednika češkoslo-vaške^ nacionalne fronte Evžena Er-bana."' V sporočilu, ki so ga objavili ob koncu obiska, je med drugim rečeno, da »pomeni sodelovanje socialističnih držav s SZ posebno važen faktor za svetovni mir*. Živkov v Alžiriji ALŽIR, 23. — Bolgarski predsednik ministrskega sveta Todor Živkov je dospel danes v Alžirijo na uradni obisk, ki bo trajal šest dni. V programu obiska je tudi sestanek z alžirskim predsednikom Burna edianom. Priprave za sestanek nevezanih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. - Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je sprejel danes gvinejskega finančnega ministra Ismaila Tu-rea, vodjo gvinejske delegacije, ki je izročil Ribičiču pismo predsednika Seku Tureja za predsednika Tita. Ribičič je obrazložil jugoslovansko stališče v ocenitvi mednarodnega položaja, posebno glede politike neuvrščenosti in vlogo nevezanih držav v sedanjih svetovnih dogajanjih. Gvineja se bo udeležila posvetovalnega sestanka v Beogradu. Gvinejski finančni minister se je dopoldne skupno s svojimi sodelavci in članom zveznega izvršnega sveta inž. Mejakom pogovarjal o gvinejsko - jugoslovanskih odnosih. BEOGRAD, 23. — Na vabilo državnega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavca je nocoj prispel v Beograd na uraden obisk v Jugoslavijo zunanji minister Singa-pura Sinatambi Radzaratna. Med razgovori, ki se bodo pričeli jutri v državnem tajništvu, bosta ministra izmenjala poglede o nekaterih vprašanjih dvostranskega sodelovanja in o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Strahovita nesreča pri Vidmu: štirje mrtvi Štiri mlade žrtve je terjala grozovita prometna nesreča, do katere je prišlo včeraj popoldne kakih deset kilometrov od Vidma, na pokrajinski cesti, ki pelje v Moruz-zo. Avtomobil, Ki ga je upravljal 20-letni Riccardo Zanon iz Moruz-za in v katerem sta se peljala 17-letna Luisella Beltrame in Elvio Comuzzi, oba iz Feletta Umberta pri Vidmu, je na nekem ovinku, verjetno zaradi prevelike hitrosti, zavozil na sredo ceste. V trenutku, ko se je avtomobil ustavil, je vanj silovito trčil furgon, ki ga je vozil 38-letni Sergio Chittaro iz Mo-ruzza. Samo nekaj trenutkov pozneje je v razbitine dveh vozil trčil še tretji avtomobil, v katerem sta se peljala Videmčana Bruno del Fab-bro in Pietro Molaro. Gasilci, ki so prihiteli na kraj nesreče, so iz razbitin prvih dveh avtomobilov povlekli štiri trupla brez življenja. Zanon in njegova dva sopotnika so bite pri priči mrtvi, voznik furgona pa Je izdihnil malo pred prihodom pomoči. Videmčana iz tretjega avtomobila so ranjena odpeljali v videmsko bolnišnico, del Fabbro se bo zdravil tri mesece, Molaro pa trt tedne. IZ TRŽAŠKE KRONIKE Ganljiva spominska slavnost ob 25-letnici Rižarne (Nadaljevanje s 1. strani) nobeno naključje ni, da so nemške okupacijske oblasti ravno v našem mestu ustanovile to uničevalno taborišče, to morišče tdsočev antifašistov, partizanov, Judov, slovenskih, italijanskih in hrvatskih delavcev, kmetov in izobražencev — pripadnikov odporniškega gibanja«. Pripomnil je, da so Nemci že vedeli za odpor proti fašizmu v naših krajih, da se je nato še bolj okrepila in razširila osvobodilna borba, ki je družite Slovence, Italijane in Hrvate Nato je nadaljeval: «Prvega maja 1945. leta je tudi nam zasijala svoboda; nekaj dni pozneje pa so po vsej Evropi utihnili topovi. Hitlerjeva Nemčija je brezpogojno kapitulirala. Nad Hitlerjevim brlogom, nad rajhstagom, je zaplapolala rdeča zastava. Končala se je največja in najbolj strašna vojna v zgodovini človeštva. Narodi so se končno oddahnili. Vsi so se veselili priborjene zmage, dasd je ta terjala milijonske žrtve. Samo v nacističnih koncentracijskih taboriščih, med katere spada tudi to taborišče pri Sveti Soboti, je dalo svoja življenja 12 milijonov ljudi. Zato ((nikoli več vojne« mora biti naš vzklik tudi s tega tragičnega mesta. Nikoli več fašizma! To je bila idealna oporoka vseh, ki so padli v zadnji vojni. To je bdi glavni nauk za vse nas. To sveto oporoko spoštujejo vsi miroljubni narodi sveta, ki vidijo, da obstaja za preprečitev nove vojne samo ena edina razumna pot — pot mirnega sožitja in plodnega sodelovanja med narodi.« «Mi Slovenci, ki smo v antifašistični narodnoosvobodilni borbi toliko žrtvovali, ki smo tudi v tem taborišču smrti dali največ žrtev, še danes na žalost ne uživamo vseh državljanskih pravic, ki nam pripadajo po republiški ustavi, po posebnem deželnem statutu, o mednarodnih zagotovilih. Se niso bile v celoti odstranjene vse politične in pravne ovire, ki preprečujejo naš svobodni in demokratični razvoj; še niso upoštevane vse naše izrecne kulturne, šolske, krajevne in zgodovinske značilnosti; še ni zagotovljena popolna enakopravnost Slovencev na vseh področjih gospodarskega, socialnega, političnega in kulturnega življenja. Nočemo, da bi naše človečanske pravice, priborjene s krvjo, še nadalje ostale le v pepelu m dimu tega in drugih podobnih uničevalnih taborišč.« Svoj govor pa je zaključil ta- ]QO]f6*. »Tale spomenik mora biti naši niadini svetel vzeled žrtvovanja mučenikov, ji mora pričati o tesnobnem razdobju, ki ga človeška vest mora odklanjati, ter jo opozarjati, da je trefba demokratične pridobitve in svobodo odločno zajamčiti in jih braniti pred slehernim poskusom zadušitve. Rižarna mora obvezati tudi našo mladino, da z novo.vnemo in e-lanam nadaljuje boj za obrambo vrednot odporniškega gibanja, za mir in srečno življenje, za bratsko sodelovanje in prijateljstvo med vsemi narodi sveta.« V programu je Mio, da bo govoril sen. Piero Caleffi, predsednik vsedržavnega združenja bivših političnih deportirancev, toda žal ni mogel priti v Trst, ker je bil službeno zadržan kot podtajnik ministrstva za turizem. Zato je poslal brzojavko in pooblastil za govor podpredsednika združenja senatorja Gianfranca Marlsa. Sen. Maris, bivši deportiranec v Mauthausnu, je v svojem govoru predvsem poudaril, da uničevalno taborišče, kot je Rižarna, ni samo dokaz kriminalnega političnega nasilja in terorja nacifaši-zma, ampak priča tudi o pogumu, d"zni in neuklonljivi protifašistič- Svojci žrtev Rižarne in bivši interniranci v sejni dvorani na županstvu Pogled na del množice med govorom sen. Marisa ni prisotnosti, o partizanski borbi, ki je zadajala hude udarce v samem srcu sovražnikovih vrst. Zato je sovražnik besnel. «Zato je Rižarna, tovariši Italijani, Slovenci in Hrvati, danes najbolj zgovoren znak vašega poguma, vaše protifašistične borbe, naj večji spomenik odporniškemu gibanju v Trstu in Istri.« V Rižarni so darovali svoja življenja za svobodo I-taljjani. Slovenci in Hrvati, moški in ženske, otroci in odrasli, različni po poklicu, narodnosti, kulturi in političnem prepričanju. Po tolikih letih, je poudaril govornik, nočem potvarjati takratna zgodovinske stvarnosti, prikazovati enotnosti borcev kot mit, zamolčati kriz, različnosti stališč, nezaupanja in sumičenj. Fašizem Je pač zapustil žalostno dediščino, ki še teži. Toda prikazati hočem in poudariti to, kar je v trpljenju in borbi družilo ljudi različnih narodnosti In političnega prepričanja, kar je ustvarjalo močan blok v borbi proti skupnemu sovražniku. V tem so si bili vsi enotni; Vsi so strmeli po novi družbeni ureditvi in se borili za skupne smotre: svoboda, mir, pravičnost to enakopravnost. Nato Je govornik omenil sedanje razmere v Italiji, krivice, tlenja, borbe delavstva, napore, da se uresničijo ideali narodnoosvobodilne borbe in načela ustave. Opoldne je župan apaoctod sprejel oa županstvu preživele In svojce žrtev Rižarne, predstavnike združenja deportirancev ter delegacije, ki so se udeležili spominske svečanosti. Stole občinskih svetovalcev so tokrat zasedle skromne ženice In moški, ki so jtoi leta, trpljenje in žalovanje začrtale v obraz globoke gube. Pred občinstvom je bil župan vidno ginjen. Očitno je bilo, da mu besede prihajajo iz dna srca in duše Ni lahko govoriti o Rižarni, Je dejal župan, vam, ki ste bili tam zaprti in vam, ki ste v tisti tovarni smrti izgubili svoje drage. Ni moči najti tolažilnih besed, niti primernih izrazov za obsodbo tako hudega zločinstva. Rižarna, je pripomnil župan, naj nas spominja na žrtve za svobodo, za mir in bratstvo, naj nas spodbuja, da bomo vlagali vse svoje napore za uveljavitev teh idealov. Na Rižarno bi lahko postavili le ta napis: «Zgodilo se je, da se ne bi več dogajalo«. Rižarna, ki je bila proglašena za nacionalni spomenik, je zagotovil župan, bo o-hranjena kot je. Lahko bi bila spomenik grozoti to sovraštvu, toda želimo, da bi bil spomenik medsebojnemu razumevanju, veri v človeka, da bo iz kivi vzklila ljubezen in mir med narodi. Senator Maris se je županu to občinski upravi toplo zahvalil v imen-u združenja za sprejem in vso podporo pri organiziranju spominske svečanosti, zlasti pa za u-reoničttev načrta o ureditvi Rižarne. Izrazil je željo, da bi’ se medsebojno sodelovanje še nadaljevalo, to pripomnil, da bi javne uprave na sploh morale navezati tesnejše stike z odporniškimi organizacijami. župan je nato stopil med povabljene goste, vsakemu stisnil roko in rekel topio besedo sočustvovanja. V Križu je bilo popoldne tovariško srečanje na dvorišču ljudskega doma. Kot ob takih prilikah, so se po dolgih letih srečali sotrpini, ki so bili celo v istih taboriščih. V tovariškem vzdušju, po obujanju grenkih spominov, je nastala sproščenost, da se je vedno bolj siiša/lo petje slovenskih in italijanskih partizanskih ter narodnih pesmi. Združenju, ki je organiziralo slavnost in srečanje, je treba izreči priznanje. Ob priliki posebnega dneva, ki ga tržaški velesejem posveča češkoslovaški republiki, se bosta ambasador ČSSR v Rimu dr. Vladimir Ludvik in trgovinski svetovalec pri isti ambasadi ing. Jaroslav Votruba jutri srečala z zastopniki tukajšnjih gospodarskih krogov to s časnikarji. Srečanje bo v prostorih trgovinske zbornice ob 17. uri. Zaključena razstava vin v Nabrežini V Nabrežini se je v nedeljo zvečer zaključila 8. vinska razstava in pokušnja domačih vin, kii je bila odprta od petka. Zaradi dobre kapljice, tečnega prigrizka m ,epega vremena, je Mo letos izredno število gostov vsak dan, najbolj pa v poznih popoldanskih u-rah in zvečer Rekordno število gostov so v Nabrežina imeli v nedeljo zvečer. Igrate je godba G. Verdi iz Trsta. Belo vino so letos imeli na razstavi: Alojz Paulina - Prečnik 19, Rafael Semec - Prečnik 6, Celestin Pertot - Nabrežina kamnolomi 65: Ivan Antonič - Cerovlje 34, Karlo Paulina - Tmovdca 1, Just Terčon -Slivno 22, Angel Legiša - Slivno 30, Alojz Skerk - Praprot 20, Mirko Radovič - Nabrežina 67, Danilo Radovič - Nabrežina 79, Dušan Radovič - Nabrežina 138/2, Alberto Zon-domeni - Nabrežina 135, Ivan Pertot - Nabrežina kamnolomi 2, Lam-bert Pertot - Nabrežina 83, Mirko Košuta - Križ 19, Ivan Terčon -Maivhanje 42 in Stanislav Caharija-Nabrežina 63. Črno vino: Josip Legiša - Devin 5, Danilo Radovič - Nabrežina 79, Dušan Radovič - Nabrežina 138/a, Stanislav Caharija - Nabrežina 63, Mirko Košuta - Križ 19, Stanislav Gruden - Mavhdnje 47, Angel Legiša - Slivno 30, Alberto Zandomeni-Nabrežina 135, Ivan Terčon - Mav-hinje 42, Mirko Pernarčič - Medja vas 7, in Venceslav Legiša - Mav hinje 15. Prisftvmjlv za DIJAŠKO MANCO! V PRVEM DNEVU TURNIRJA ZA TROFEJO «BRUN0 CHIZZO » Udinese in Triestina v finalu Kraševci in Monfalcone za 3. mesto Turnir se bo zaključil prihodnjo nedeljo v Križu DRUGI TEDEN TRŽAŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA Okrasni marmor iz naše dežeie je najbolj kvaliteten v Italiji Poročila o marmorju so podali številni strokovnjaki - V nedeljo razdelitev nagrad za pohištvo, rallye starih avtomobilov in pevka Caterina Caselli področja pohištva Ipredsednik velese- Polaganje vencev ob skromnem spomeniku župan govori svojcem in preživelim v sejni dvorani občinskega sveta V nedeljo je bilo na moč živahno na velesejmu: pod predsedstvom prof. M. Vaghija se je dopoldne pričelo XII. mednarodno srečanje o pohištvu, pozneje jc bilo napovedano tekmovanje starih avtomobilov, v večernih urah pa je v ga-stronomsker parku nastopila Caterina Caselli s svojimi «Prijatelji«, kar je priklicalo na sejmišče zlasti veliko število mladih ljudi. Kongresiste s je pozdravil podpredsei jemske uiprave prof. Venier, po krajšem priložnostnem nagovoru prof. Vaghija pa se je začela serija strokovnih poročil. Prvi je spregovoril arhitekt Del Lago iz Milana, ki je obravnaval nekatera stilna vprašanja v proizvodnji pohištva, glede tržaškega tekmovanja med risarji in oblikovalci pa je naglasil, da je to edina tovrstna pri; reditev v Italiji, ki priteguje tudi mlade strokovnjake. Arh. M. Ra-gazzi je poročal o prodiranju italijanskega pohištva na tržišče ZDA ter pri tem poudariš, da je italijanski stil v Ameriki zelo čislan, da pa so cene zlasti za kosovno pohištvo na splošno previsoke. Italija je danes na četrtem mestu med najveojknd izvozniki pohištva, in sicer za Zahodno Nemčijo, Belgijo in Dansko. Včasih so bili njeni najhujši tekmeci proizvajalci_ iz Skandinavije, danes pa se čisto na drugem koncu sveta pojavlja še hujši konkurent: to je Japonska Dr. Damato je postavil zahtevo, naj bi italijanska gradbena industrija poenotila razsežnost mizarskih del in pohištva, ki naj jih industrija pripravlja za nova star novanja v gradnji: V zvezi z novimi izdelki pa je zahteval, naj bi država primemo zaščitila domače zamisli, tako da bi jih tujina ne mogla nekaznovano kratkomalo kopirati, kakor se to dogaja danes. Zanimiv je bil nato poseg zastopnika ministrstva za zunanjo trgovino dr. Ciancda, ki je med drugim navedel, da je vrednost itali-janskega izvoza pohištva v prvih treh mesecih letošnjega leta dosegla 10,8 milijarde lir, kar predstavlja napredek za 55,8 odst. v primeri z izvozom v ustreznem razdobju lanskega leta, ko je ta postavka znašala 6,9 milijarde. Dan pohištva se je zaključil z razdelitvijo nagrad za najboljše izdelke oziroma risbe obloženega pohištva. Žirija, kateri je predsedoval prof. G. A. Dorfles, je prisodila 1 .nagrado (1.000.000 lir) florentinskemu arhitektu M. Cecchiju, ostale nagrade pa so prejeli trojica Pamio-Toso-Massari (II. nagrado, 500.000 lir), četverica Bimbi-Gioac-chind-Zani-Rololi in arhitekt U. Ca-talamo (povračilo stroškov v razmerju 300.000 lir), družba Abet Print SpA iz Cunea (posebno nagrado 5o0.000 lir), družba La Rina-scente SpA iz Milana (posebno nagrado 500.000 lir) in družil a Pirelli Sapsa iz Šesto San Giovannd (posebno nagrado 500.000 lir). Prvi poročevalec je bil dr. L. Mo-roaa, sodelavec pri glavnem ravnateljstvu za industrijska vprašanja pri EGS v Bruslju. Govornik je naglasil, da Italija izvaža vsako leto približno polovico vse svoje proizvodnje marmorja, ki se da-nel suka na višini okoli 2.000.000 ton. Prav zaradi pomembnosti marmorja za domače gospodarstvo je govornik postavil zahtevo, naj bd pri osrednjih oblasteh ustanovili poseben »italijanski zavod za marmor«. Tržaški strokovnjak prof. Garulli je nato govoril o okrasnem kamnu v naši deželi in v tej zvezi poudaril, da je v Italiji dežela, ki bi se mogla pohvaliti s tolikšno raznovrstnostjo in s tolikšno izbiro žlahtnega okrasnega kamna. Med razpravo, ki je sledila njegovemu posegu in med katero so se oglasili številni prisotni strokovnjaki, smo zabeležili še zahtevo, naj bi v Italiji uvedli posebno «osebno izkaznico« za razne vrste marmorja ter podatek, da je danes v Italiji na razpolago gradbeni industriji kar 130 različnih vrst kvalitetnega marmorja. Avstrijski strokovnjak B. Steller iz Linza je izrazil željo avstrijskih poslovnih krogov, da bd prišlo v pogledu marmorja do večjega sodelovanja z našo deželo, zastopnik ENAPI dr. Zorzi pa je zagovarjal tezo, da je marmor, ki ga nahajamo v Furlaniji - Julijski krajini znatno boljše kakovosti kakor poprečne zvrsti marmorja drugih italijanskih nahajališč. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllHIMIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllll TRADICIONALNA SAG RA V BOLJUNCU Tudi tokrat so naši običaji združili ljudi ob razvedrilu Bil je pravi užitek gledati fante in dekleta v slikovitih narodnih nošah predsednik centra za gospodarski razvoj dr. Padoa razdelili med udeležence predvidene nagrade in priznanja. Končno naj iz nedeljske kronike omenimo še nastop Caterine Casel' lijete, ki je priklicala na sejmišče nenavadno mnogo obiskovalcev, gledalcev in «aficionados»; prazničen dan in lepo vreme sta tudi pripomogla, da se je število obiskovalcev povzpelo na rekordno višino. Včeraj pa je bil v središču pozornosti strokovnjakov, zbranih v kongresni dvorani na sejmišču, deželni marmor. Zasedanje in razstavo najvažnejših vrst marmorja iz ležišč Furlanije - Julijske krajine je pripravilo vodstvo ve.esejma, v sodelovanju z deželnim združenjem trgovinskih zbornic, italijanskim združenjem industrijcev s področja marmorja, tržaško univerzo in zavodom za stalne razstave male industrije iz Kamije. Zasedanje je vodil deželni odbornik za industrijo in trgovino prof. Dulci, ki je naglasil, da bo pobuda tržaškega sejma na področju marmorja prav gotovo pripomogla k hitrejšemu razvoju izvoza žlahtnih vrst marmorja iz naše dežele. Prof. Dulci je še predstavil zbranim strokovnjakom — med katerimi so bili tudi nekateri tujci, ki so prišli k nam iz Kanade in Avstralije — zadnje delo prof. Garullija in prof. Ono-frija s tržaške univerze z naslovom »Kraški marmor«. Sin pokojnega igralca Bruna Chizza (na sliki med sodniško trojico) je v nedeljo z majico št. 8, ki jo je po navadi nosil oče, s prvim udarcem simbolično začel tekmo Na igrišču Vesne v Križu so o-digrali v nedeljo prvi tekmi, v katerih so se nogometni veterani pomerili za osvojitev trofeje «B. Chizzo«. Ta turnir je organiziralo ŠD Vesna. Križani so se zelo potrudili, da bi turnir dobro uspel in treba jim je priznati, da je prvo nedeljo organizacija povsem zadovoljila. Tako gledalci, kot tudi igralci, so se o igrišču in poteku turnirja izrazili zelo pohvalno. To je za Vesno vsekakor spodbuda, saj je prvič organizirala prireditev širšega značaja. Simbolični začetni udarec turnirja je dal Aldo, sin pokojnega B. Chizza, ki je za to priložnost oblekel dres Triestine s številko 8 na hrbtu, s katero je često nastopil njegov oče. • • * Udinese - Monfalcone 4:0 STRELCI: v p.p. 23’ Genero, v 27’ Pravisano; v d.p. 21’ Boscolo, v 28’ Macor. UDINESE: Geatti; Luise, Valca-reggi E.; Montico, Sclauzero, Pravisano; Toso (Macor), Menegotti, Genero (Barbot) ,Szoke, Boscolo. MONFALCONE: Covaz; Maran (Zessar), Zonch; Apostoli, Valen-tinuzzi, Lulich; Padovan, Cergoli, Toros, Deffendi, Zanolla. SODNIK: Biasi. KOTI: 1-0 za Monfalcone. Udinese se je že v začetnih potezah izkazal kot solidno moštvo. Igralci — čeprav nekateri že precej priletni — so zaigrali kot v mladih letih. Igra je bila hitra in polna fines. Monfalcone je vzdržal le 20’, nato pa je začel pešati. V 23’ je Udinese dosegel prvi gol ,ko je Genero s prizemmra strelom ukanil Covacha. Monfalcone je odgovoril s Cergolijem, ki pa je z glavo streljal mimo vrat. V 27’ se je Boscolov strel odbil od roke branilca in z enajstmetrovko je Pravisano povišal izid na 2:0. V drugem polčasu je Udinese še bolj pritisnil, vendar se ni naprezal. Odlični Menegotti je bil kljub svojim letom prava gonilna sila ekipe sredi igrišča. Toda ko se je napadalcem ponudila priložnost se niso obotavljali. Najprej je Boseo-lo preigral obrambo in je z nizkim strelom ugnal tržiškega vratarja. Nato je pa še Macor z lepim strelom zaokrožil izid na 4:0. # • * Triestina - repr. Krasa 3:0 STRELCI: v prvem polčasu 34’ Maluta; v drugem polčasu 23’ Bub-nich, v 29’ Mari. TRIESTINA: Potasso; Brach, Mondo; Giannini, Meggiolaro, Hel. mersen; Rossetti, Renosto, Bub-nich, Pison (Chendi), Maluta (Petelin). REPR. KRASA: PraseUi; Husu (Padovan), Tenze (Mari); Piero-bon, Sossi, Valussi; Righi, Sulli (Timeus), Carli, Umari, Rudes (Soavi). SODNIK: Buffi. KOTI: 5-3 za Triestino. Med gledalci je vladalo precej večje pričakovanje za drugo tekmo večera in obe ekipi sta bili deležni bučnega pozdrava, ko sta pritekli na igrišče. Tudi tukaj je bilo že takoj v začetku jasno vidno, da je Triestina v premoči in bodo morali člani kraške reprezentance polagoma le kloniti pred nasprotnikom. Triestina je imela najboljše igralce v Brachu, Reno-stu, Helmersenu, Bubnichu in Ros-settiju. Ta je kljub svojim letom častno spravil nasprotnike v zagato. Videti je bilo, da so igralci Triestine že nastopili v A ligi in kljub svojim letom še niso pozabili, kako se igra nogomet. Reprezentanca Krasa se jim je uspešno upirala in Prašelj je prvič klonil šele po 39’ igre. Čeprav je v drugem polčasu kasneje še dvakrat pobral žogo iz svoje mreže je bil najboljši mož v kraški reprezentanci. Prva akcija na igrišču je pri-padla domačinom, ki so le za las zgrešili nasprotna vrata. V 35’ je Bubnich streljal žogo iz kota, Mondo jo je podaljšal na sredino kazenskega prostora, od tam pa J° je Maluta z glavo preusmeril v mrežo. V 25’ drugega dela igre je Bubnich preigral vso nasprotno obrambo in je s strelom v zgornji desni kot vrat zopet ukanil nasprotnega vratarja. V 30’ je prodrl Helmerson, njegov strel je skušal prestreči Mari, toda pri tem je nehote podrl lastnega vratarja in zopet je bila žoga v mreži. Izid se kasneje ni več spremenil in tako se je uspešno zaključil prvi del turnirja, ki je dal oba B* nalista: Udineseja in Triestino. v borbi za trofejo »B. Chizzo« se bosta obe ekipi pomerili na igrišču v Križu prihodnjo nedeljo. K. Košuta nm TURNIR V VVIMBLEDONU Dež preprečil vsa otvoritvena srečanja LONDON, 23. — V VVimbledoflU je danes deževalo in tako niso mogli v okviru tamkajšnjega tradicionalnega teniškega turnirja «op«1’1 opraviti v prvem dnevu niti ene®8 srečanja. 10.000 gledalcev, ki so s« kljub dežju zbrali na tribunah, d* bi sledili otvoritvenim dvoboj«11’ je razočaranih zapustilo stadion-Ker v Londonu še kar naprej de* žuje tudi ni gotovo, če bodo lahk° turnir nadaljevali jutri. Zaradi t® odgoditve bo letos po 35 letih P1' vič, ko finala moških posamc®"’ kov na tem turnirju ne bodo igrali v petek, ampak v soboto. Posebno pozornost so v nedeljo zbudili stari avtomobili, ki so se udeležili 1. rallyja tržaškega velesejma po bližnji okolici. Prireditev, I pri kateri je sodelovalo tudi zdru-| žanje Veteran Car Club iz Treh Benečij, je popolnoma uspela: avtomobili, ki so se ga udeležili, so, .... - . , bili stari od 25 do 55 let. vendar svojimi »oberstajerji«, valčki, pol-je večina dobro prestala to resnici kami in drugimi komudi ustvarjala Boljunska mladina je v okviru prosvetnega društva »Fr. Prešeren« priredila v nedeljo in ponedeljek tradicionalno šagro, ki je od davnih časov v navadi v tem mesecu. Ob tej priložnosti so pripravili oder in plesišče na «Jami», kjer so bili tudi kioski z jedačo in pijačo. V nedeljo ob 18. uri se Je začel iz Velike ulice sprevod narodnih noš. Na čelu sprevoda so ob zvokih godbe na pihala iz Brega korakali »parterji« in «parterice» v tradicionalnih nošah in člani folklorne skupine Breg v narodnih nošah. Ko se je sprevod ob veseli koračnici razvil po «Gorici«, je bil pravi užitek gledati dekleta in fante v slikovitih narodnih nošah, ki se mladim še posebno podajajo in zlasti dekleta še pridobijo na svojem čaru. Ob lepem sončnem dnevu so pisane barve še lepše učinkovale in navduševale še zlasti ljubitelje naših narodnih običajev, ki so prišli v Bo-ljunec, da ne zamudijo te lepe priložnosti. Na »Jami« se je bilo medtem zbralo mnogo ljudi, ki so prihod sprevodi veselo pozdravili. Godba na pihala iz Brega je ves čas skrbela, da ni bilo dolgčas ter je s pina Breg s plesom »stu ledi« in z več drugimi plesi, ki jih je res lepo izvajala ter je žela obilo aplavzov. Nekaj po osmi uri se je ob zvokih ansambla »Kras« začel ples, ki je trajal do poznih ur. še prej pa so se navzoči zabavali ob teku v vrečah in ob teku z jajcem v žlici. Prostor na »Jami« je res primeren za prireditve na prostem. Že na predvečer se tu začenja prijeten hlad. Bujno zelenje ob pobočju Griže, ki se dviga v ozadju, ter vhod v jamo ob vznožju, izredno prijetno in osvežujoče učinkujeta. Pa še rahlo šumenje vode, ki teče iz jame in iz dveh izvirkov. Eden teh izvirkov služi tudi kot naravni hla dilnik za pijače, saj ima voda ob izvoru le tri stopinje nad ničlo. Kakor slišimo, namerava občinska uprava poskrbeti za ureditev tega prostora, ki bo lahko na razpolago za razne prireditve na prostem. Upamo in priporočamo, naj bi pri urejanju skrbeli, da se ne pokvari naravna lepota tega prijetnega kotička Organizatorjem moramo izreči pohvalo, saj se ob takih prireditvah, ki oživljajo naše pristne običaje, ljudje družijo in se ob zdravem razvedrilu pogovorijo o tem in onem Nov komponibilen program Meblo sedaj v prodaji tudi v Italiji TOVARNA POHIŠTVA Nova Gorica MEBLO Popolna komponibilnost posameznih elementov omogoča sestavo pohištva po Vaših željah in okusu. Z njim) lahko opremite prav vse prostore rasen kuduje in kopalnice. Preko 120 elementov izdelanih v različnih stilnih izvedbah In furnirjih, meri po višini posamezno al) v sestavi 2,40 m. Zahtevajte pojasnila in prospekte pri Vašem trgovcu s pohištvom. Kolikor ne bo mogel zadovoljiti Valih želja se obrnite na naslov MEBLO ITAMANA S.p,A„ (iORIZIA, VIA ROMA, 31 od koder boste prejeli barvne prospekte in pojasnilo pri katerem trgovcu v bližini Vašega stanovanja lahko blago kupite. I na ljubo ne preveč zahtevno pre veselo razpoloženje, žasvirala je ter si nekoliko umirijo živce daleč l izkušnjo. Po končanem railyju je tudi, ko je nastopila folklorna sku- od mestnega hrupa in cementa. Sočustvovanje župana z vdovo po padlem v Rižarni ZAGONETNA AFRIŠKA DEŽELA VELIKE BODOČNOSTI TRENUTNI POLOŽAJ V SUDANU PO ZMAGI REVOLUCIJE Dežela z najbolj sodobno, živahno in na levo usmerjeno inteligenco tako imenovanega tretjega sveta - Nujnost oborožitve ljudskih množic , »Oglejte si to karto. Naša dekla je kot most med arabskim in afriškim svetom. Meji z osmimi °riroma devetimi deželami, če se Postavimo na stališče, da Rdeče riorje ne predstavlja zapreke, temveč komunikacijsko sredstvo ri zvezo s Saudsko Arabijo. Sudan je velika, zagonetna in neraziskana dežela. Spričo njene deviškosti, jo je treba šele ustvariti, odkriti. Zibelka mnogih mističnih ribanj preteklega stoletja, je danes naseljena z inteligentnimi ljud-[ri, polnimi fantazije, nagnjenimi k filozofski špekulaciji, k verske-Ori fanatizmu, vizijam in sanjarjenju. Kmečke in nomadske množine so nepismene, pa je vendar njihova inteligenca najživahnejša, “Pez predsodkov, sodobna, laična te najbolj opredeljena na levo 'f tako imenovanem tretjem svete. Ni ga sudanskega intelektualna, ki bi ne bil komunist ali vsaj njihov privrženec, prijatelj. Pa ne rie za vprašanje izkaznice, mar-'teč za kulturno obliko, za metodo analize ter politične usmerile...». Oseba, ki je te besede izrekla, * mlad doktor. Ime mu je Jus-tef. Poleg arabskega govori še rilski in angeški jezik. Potoval je P° Evropi in Ameriki in pozna Kubo. «V Havani,* pripoveduje, 'lem cele ure diskutiral s Ched-ri Jaganom o porazu revolucije v ?vajani. V Georgetovvnu je levičarska vlada bila zrušena, ker se te predvsem opirala na revne kmete hindujskega porekla, vtem k° je reakcija računala na porr»č modernih produktivnih sil: na rimske delavce v mestih. Tu v Sudanu gre prav za nasprotno, te moderne proizvajalne sile, de-tevci, železničarji, plantažiii delavci, ki podpirajo revolucijo. Ne ričunajoč študentov in nekaterih s'ujev srednje buržoazije._ Zato je naša revolucija zelo močna. Kaj Pa hoče naše 'ljudstvo? Enostavne te bistvene stvari. Revolucija pomeni za Sudan vstop v sodobni Svet in konec mračnega srednjega veka, pomeni skratka civiliza-rijo. To pa so ceste, šole, bolnišnice, knjige in zdravila, tovarne S namakalni prekopi, _ rudniki. "Savnikov nas je komaj tisoč ki kotno morali zdraviti 14 milijonov Wi. Nad 80 odst. Sudancev je analfabetov. Tudi ne vemo, ali Phamo petrolej ali ne. Morda so v našem podzemlju ogromna uo-fastva, ki čakajo, da jih odkrijemo. Zemlja je rodovitna in imamo dovolj rek. Obdelati bomo morali predele velike, kot Italija in Francija. Lahko postanemo velika poljedelska dežela, velik prodajalec mesa, nekega dne _lah-preplavimo Evropo z našimi Pfoizvodi. To je revolucija modernih proizvajalnih sil. Tudi meščanov?... Da, seveda, za daljšo c.o-no tudi narodnih meščanov... Kaj meniš ti, Abdalah? Abdalah je mlad profesor, u-metnostni zgodovinar, in pesimist. Ffavi: »Ne maram kvariti vašega čftiniizma,. vendar menim, da je nevarnost kontrarevolucije zelo tesna. Saadek El Mahdi res ni tisti politični genij, kot so ga nam Prikazovali, propaganda je nje-jkve sposobnosti pritiravala, vendar je njegov vpliv zelo globok in Neokrnjen. Da, to drža, nihče ni "usprotoval njegovi aretaciji, trenutno. Gotov pa sem, da Saadek Jj njegovi privrženci samo čakate na ugoden trenutek .Ob prvem znamenju šibkosti, ob prvi napačni potezi ali koraku revolucionarne vlade, se bo reakcija premaknila in udarila. Če ne izročimo o-rožja revolucionarnim množicam, če ne damo pušk in strojnic ljudstvu, bo revolucija propadla.* To je v Sudanu tema živahnih diskusij. Kako dati ljudstvu orožje v roke, kako ugotoviti kdo je resničen revolucionar, kdo oportunist, reakcionar? To ni lahko v deželi, kje so velike množice še pod močnim vplivom plemenskih poglavarjev, raznih verskih sekt in klero-fašističnih muslimanskih bratov. Omar, časnikar, meni, da pa se vlada gotovo zaveda nevarnosti kontrarevolucije, ki grozi, in da bo pravočasno oborožila ljudstvo, da bi se pred njo branilo. Notranji minister Josef Garang stoja na stališču, da bi do najmočnejšega udarca utegnilo piriti na jugu. »Zgodovinsko*, sodi Garang, IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Giovanni Babuder v galeriji «Russo» in «Rossonijevi» Na letošnji razstavi v galeriji Russo in Rossonijevi pasaži se nam vedno bolj delavni Giovanni Babuder predstavlja z do sedaj največjim številom podob. Petdeset pokrajin v olju. ki opevajo preproste lepote naše obale in Krasa od Gradeža pa gor do starih Milj, nam nudi tokrat izčrpno možnost, da spoznamo delo tega slikarja od vseh strani. Opazno pa je, da se izogiba mestnim motivom s stavbami in ulicami, posebno če ni v njih zelenja žive narave. Zato najraje slika čiste pokrajine, ki se ti vrsie v slikah malih kraških kalov. Tako vidimo repentabrska Močila v več enačicah in vsa enako dobra, Do-berdobsko jezero pozimi, razgled po dolini Glinščice in razne samotne skale nenavadnih oblik, pa tudi le zgolj slike redkih logov, ki spadajo med najboljša dela na tej razstavi. Nizke kmečke hiše, posamezne ali v redkih gručah, vnaša slikar v slike bolj zaradi njih rdečkastih streh, da pozive igro nasprotstev mrzlih barv, ki v splošnem prevladujejo v Ba-budromh pokrajinah. Menimo, da je v tem precej podoben Francu Pavlovcu, mojstru slovenske pokrajine, posebno še, ker se mu tudi slogovno približuje. Babuder torej ne hodi po bojni stezi najsodobnejšega slikarstva. Nadaljuje le ono, kar je bilo v njegovi mladosti slikarsko napredno, čeprav se tedaj na akademiji v Bologni ni spuščal ne v futurizem niti v prevladajoči novočentizem. Ko je po dolgoletni prekinitvi spet pričel slikati, je pač zastavil svoj čopič tam, kjer so še vedno bila njegova mladostna občudovanja francoske moderne likovne umetnosti. Značilna so tu zanj olja z ex tempore tekmovanj. V njih neposrednosti slikanja se zrcalijo vse odlike tega pokrajinarja, ki se vztrajno bliža k mojstrski popolnosti, čeravno ni še tako svojski v tem kot n.pr. kleni Brumatti. MILKO BAMBIČ «obstajajo velike razlike med severnimi in centralnimi pokrajinami na eni in južnimi ma drugi strani, vrhu drugega tudi, ker so Angleži obe področji nad pol stoletja ostro ločevali, da bi tako nad njimi lažje viiadali. Ne gre toliko za etnična, jezokovna in verska, kolikor za socialna nasprotja. Sever je bolj razvit nasploh: kulturno, politično, gospodarsko. Poljedelstvo je na jugu skrajno zaostalo, tu ni ne tovarn ne kapitalov za investiranje, tehniki in intelektualci so silno redki. Res pa je tudi, da sta tak položaj izkoristili tako domača kot zunanja reakcija. Po revoluciji leta 1964 so južni uporniki, potem ko so bili sklenili sporazum z reakcionarnimi strankami severa, okrepili svojo dejavnost. A ko je revolucija propadla in so reakcionarji ponovno prevzeli oblast, je upor močno opešal. Zelo mogoče pa je, da bi zdaj znova vzplamtel*. Zanimiva je tudi naslednja izjava diplomatskega predstavnika neke arabske dežele: «Sudan nekako predstavlja ključno deželo Srednjega vzhoda in Afrike. Spričo tega se imperializem ne bo tako lahko pomiril z levičarskimi vladami v Kartumu. Prepričan sem, da London in Washmgton že imata glede tega svoj načrt. Preko južnih in vzhodnih meja bodo začeli prehajati agenti CIA in pa orožje. Ni težim razumeti za katere dežele gre, ki leže ob teh mejah. Vlada je jugu dala avtonomijo, toda ne neodvisnost. U-tegnilo bi priti do širokega upora za odcepitev treh južnih provinc od Sudana. Seveda bi to bila past, da bi se vojska potegnila na jug, nakar bi poglavarji muslimanskih plemen in sekt v srednjih in severnih pokrajinah na čej lu svojih oboroženih tolp_ napadli vlado, pri čemer ne bi šlo nu jno za to, da jo zrušijo, marveč, da si jo v določenem smislu p. ire-de, jo razcepijo, oslabe, postavimo, z izločitvijo komunistov oziroma, skratka, da ji preprečijo, da bi deže.o iztrgala izpod vpliva tujega kapitala...*. Spričo tega se poleg zahteve za oborožitev ljudskih množic postavlja še neko drugo pereče vprašanje, namreč, ali bi ne bilo nujno razpustiti vse stranke oziroma, ali bi tak ukrep šlo sprejeti le v odnosu do onih tradicionalnih, to se pravd reakcionarnih strank. Nekateri vladni predstavniki se nagibajo k ostvaritvi nekakšne fronte ,v kateri bi ob določeni avtonomiji našle svoje mesto revolucionarne stranke, množične organizacije, politične osebnosti ter intelektualci, ki ba bili pripravljeni sodelovati pri graditvi novega Sudana. Drugi so pa bolj naklonjeni ustanovitvi ene same organizacije, ki bi »zajemala vse tiste državljane, ki kažejo enak interes za to, da bi varovali in razvijali revolucijo: delavce, kmete, inte- lektualce, vojake in tiste, ki delajo z nacionalnimi kapitali, nepovezanimi s kolonializmom*. Očitne so tudi razlike v odnosu do porajajoče se sudanske buržoa-zije. Nekateri vladni predstavniki menijo: »Edini nasprotniki revolucije so plemenski in verski poglavarji .Predstavniki nacionalne buržoazije, trenutno malo pomembni in redki, so zdaj revolucionarno razpoloženi, ker so zainteresirani na razvoju Sudana. Sicer pa so po svojem socialnem po- TRST A 7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Počila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 iv. narodne; 12.00 Pratika; 12.30 i vsakogar nekaj; 13.30 Glasba i željah; 17.00 Trio Boschetti; .20 Program za mladino; 18.15 netnost in prireditve; 18.30 Kon-rt; 19.10 Trst in veliki pisatelji; 45 Moški zbor z Repentabra; .00 šport; 20.35 Rossini: «Pe :lka»; 23.00 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.45 Radijska priredba; 12.15 Mladi koncertisti; 14.45 Ansambel Lupi. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 15.30, 17.00, 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jute; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 iiappening; 9.45 Plošče; 11.30 Da-lašnji pevci; 11-45 Uspeli motivi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.10 Program pesmi; 14.35 Danes polo...; 15.00 Počitniški vrtiljak; 18.30 Od popevke do popevke; >7.40 Lepe plošče; 18.00 Tretja stran; 18.15 Poje Marv Ford; 18.30 Glasbeni album; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Nekdanje pesmi; 23.10 Večerni koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00, 13 00, 15.00, 20.00 Potočila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.05 in 11.08 Ura glasbe; 11.30 Baritonist Rolando Panerai; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Poje Bobby Solo; 14.45 in 15.10 Plošča za poletje; 16.00 Spored za hajmlajše; 17.05 Program za mla- T0REK, 24. JUNIJA 1969 dino; 18.58 Cerkev v sodobnem svetu; 19.13 Roman; 20.15 Verdijeva opera «Aida». II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.05 Poljudna znanost; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.00 Shirley Bassey in Har-ry Belafonte; 13.35 Brez naslova; 14.05 Juke box; 15.18 Basist Corlo Micalucci; 16.00 Pisan spored; 17.10 Popoldanski program; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Ping pong; 20.01 Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.00 Glas delavcev; 21.15 Vni. Cantagiro. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Pihalni inštrumenti; 11.45 V arhivu plošč; 12.20 Ital. glasba danes (koncerti); 13.00 G. Faure, De bussy, Bartok; 14.00 Haendlove in Gluckove skladbe; 14.30 I. Stra vinski; 15.30 Simf. koncert; 17.00 Pregled zunanjega tiska; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.25 Rim ski virtuozi; 21.00 Glasba izven programa. FILODIFUZIJA 8.00 Debussy in Prokofjev; 8.50 Straussovi simf. poemi; 9.30 Ital. komorna glasba; 10.05 Na sporedu je Gian Francesco Malipiero; 10.20 Vzporedna glasba; 10.55 Schubert in Schumann; 11.40 Violinist Ye-hudi Menuhin; 12.30 Philippe Qui-nault: »Armida*; 13.30 Portret avtorja; P. Cornelius; 13.50 Na programu je Brahms. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Inform. oddaja; 9.08 Operna matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 «Morda vam bo všeč*; 10.15 Pri vas doma; 13.15 D. Božič: Koncert za klavir in orkester; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Slovenske narodne pesmi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Skladbe za mladino; 15.20 Koncert lahke glasbe; 16.40 Pianist Aci Bertoncelj; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Simf. orkester RTV; 19.15 V torek na svidenje! 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Poje Sonja Gabršček; 21.00 Hein rich von Kleist: «Razbiti vrč*; 22.00 Parada popevk; 23.15 Jugo slovanska glasba; 24.05 Fl. Mu gur: Pesmi; 24.15 Plesni orkestri in ansambli. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kitajska civilizacija; 13.00 Slikanice; 13.30 Dnevnik; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mto dino; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Na Siciliji; 19.45 Šport in ital. kro nike; 20.30 Dnevnik; 21.00 I. Tur genjev: «Un mese in campagna*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 VIII. Cantagiro; 22.30 »D fantasma di Lou vre*. JUG TELEVIZIJA 21.00, 24.10 Poročila; 18.55 Ri sanka; 19.00 Lutkovna oddaja; 19.20 Po sledeh napredka; 19.40 Plošča za Evropo; 20.05 Na sedmi stezi — film; 21.35 Plašč — ita lijanski film: 23.15 Veliki mojstri: Sergej Prokofjev. reklu še vedno dokaj povezani na delavski in kmečki razred oziroma sloj intelektualcev, iz katerih izhajajo*. Povprašan glede perspektive razvoja socializma, pa je general Nimejri, član vlade, odgovoril pa je takole: »Osnovna proizvajalna sredstva in viri bodo postopno izročeni v državne roke*. Po drugi plati pa so na veliki manifestaciji dne 2. junija odlično organizirani in disciplinirani številni manifestanti vzklikali, da nočejo «sud:anizacije, marveč nacionalizacijo* vseh bank in družb. Sudansko revolucijo je bila izvedla koalicija med določenimi političnimi silami in protifevdal-nimd sloji. Torej je tudi povsem razumljivo, da se nekateri zavzemajo samo za tak razvoj, ki bi omogočil okrepitev buržoazije, vtem ko skušajo drugi vso stvar potisniti proti bolj radikalnim, socialističnim rešitvam. Hrvaški pesnik Gustav Krklec sedemdesetletnik Mario Capanna, voditelj milanskih Studentov-oporeCnikov, vtem ko po zvočniku spodbuja študente med neko mladinsko manifestacijo. V zvezi s tako imenovanim «primerom Trimarchi* vise zdaj nad njim tako hude obtožbe, da bi jo utegnil' na sodišču kar krepko skupiti. iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiuiiiiaiiiiiiiiiiuimiiiiiuiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii V ISTRI JE ŽE NASTOPILA TURISTIČNA SEZONA Kaj bo Rovinj letos nudil razen morja in sonca Splošno napredovanje v gostinskih obratih - Kako je preskrbljeno za blago široke potrošnje v raznih trgovinah - Nekaj zanimivih izjav direktorja Jakova Poldrugovca - V splošnem se obeta odlična sezona Bila so leta, zlasti na začetku turističnega razvoja v Istri, ko so se tu turistični kraji in turistični gospodarstveniki zadovoljevali, da so gostom mudili* le morje in sonce. Toda ta leta so minila in kot so se razvijale ustreznejše turistične možnosti tako so tudi turistični vidiki postajali širši, porajajoč spoznanje, da je turistom poleg sonca in morja treba nuditi še marsikaj, kar jih bo pritegovalo in vezalo na določen kraj. Treba se je samo nekoliko sprehoditi, postavimo, po Rovinju, enem od najstarejših turističnih centrov Istre, pa bomo ugotovili, kaj recimo ta letos, poleg sončnih plaž in kristalno čistega morja, nudi svojim gostom. Že prvi vtis je zelo dober. Mesto že doživlja začetek turistične sezone v pričakovanju nadaljnjih tisočev tako domačih kot tujih gostov. Med vsemi so, razumljivo, najagilnejši gostinci. Večina gostinskih obratov je lepo urejenih, čistih, okusno okrašenih, založenih z odlično pijačo, osebje .e snažno, hitro v svojem delu in zelo prijazno. Hrana je bodisi v privatnih kot družbenih obratih dobra in okusna, porcije zadostne in kvalitetno pripravljene. Hrano in pijačo «e moč dobiti v več kot tridesetih lokalih. Na sezono so se dobro pripravili tudi prodajalci spominčkov. Izložbe tovrstnih trgovin so prepolne najrazličnejših predmetov in ga ne bo turista, ki bi tu ne našel vsaj nekaj, kar mu bo ugajalo. V časopisnih kioskih je najti vse evropske časopise, če ne prav vse, pa vsaj one iz dežel, ki bi kakorkoli utegnile zagotoviti vsaj potencialne goste. Njihova dostavitev je relativno nagla, nekateri prispejo v Rovinj že istega dne, drugi pa le dan ali največ dva kasneje. Trgovine blaga široke potrošnje se niso najbolje pripravile, vendar se to premočno ne opaža. Anketirajoč nekatere gospodinje, je bilo mogoče zbrati naslednje podatke. One z manjšimi družinskimi dohodki so v glavnem zadovoljne z razpoložljivostjo blaga, one, ki imajo na voljo več denarja, pa se pritožujejo glede nje, zlasti kar zadeva čevlje in tekstil. Pomagajo si tako, da to blago odhajajo kupovat v Pulj ali pa, še najraje, v Trst. S prehrambenimi artikli so trgovine prepolne. Prav tako je tudi povrtninskih pridelkov in sadja v zadostnih količinah, vsaj kar zadeva ono zimsko, jabolka, pomaranče, limone, banane in podobno. Poslovodje »Agroprodukta* in Tr-govsko-proizvodnega podjetja Rovinj zagotavljajo, da bo sadja in povrtnine v zadostnih količinah in dobre kvalitete. »Ukrenili smo vse, kar je bilo v naši moči, da bi nas začetek sezone ne presenetil,* pravi Jakov Poldrugovac, direktor Trgovsko-proizvodnega podjetja Rovinj. »Alkoholnih in brezalkoholnih pijač bo tako glede njihove izbire kot količine na pretek, prav tako piva. Pravkar smo z ljubljanskim »Unionom* sklenili pogodbo glede oskrbe Rovinja s pivom za vso sezono. Kar se tiče preskrbe mesa je tudi vse v redu, mesa bo dovolj, svežega in kvalitetnega. V sodelovanju s Polj ode Iškim kombinatom Beograd pripravljamo veliko hladilnico mesa v Rovinjskem selu, od koder bomo lahko zalagali s kvalitetnim mesom ne samo Rovinj, marveč po potrebi tudi druga istrska mesta. Novo klavnico smo ustanovili tudi v Žminju, ki zalaga Rovinj vsak dan s prvo- razrednim mesom istrskega goveda.* Na vprašanje, v kakšnih odnosih je s konkurenco, je direktor Poldrugovac odgovoril, da v zelo lojalnih. »Prisotnost konkurence na našem področju nam niti malo ni nadležna,* je izjavil. «Samo nekaj nas moti, in to je, da še vedno ne poslujemo vsi pod enakimi pogoji, čas pa bi že bil, da bi se to zgodilo. To pomeni, da bi za družbeni standard in komunalne potrebe prispevali vsi v enaki meri.* Tudi s kruhom in z mlekom, kot napovedujejo v Rovinju, ne bo problemov. «PuIjka* iz Pulja namerava odpreti svojo lastno trgovino tako mleka kot mlečnih proizvodov, Trgovsko-proizvodno podjetje Rovinj pa bo odprlo svojo pekarno. Rib, razumljivo, v Rovinju ni nikdar primanjkovalo, upati je, da bo tako tudi letos. Posebno velike napore so za to sezono vložili vrtnarji, saj so vrtovi letos prepolni raznih po vrtnin. »Vrtnarji zalagajo v pretežni meri mesto s povrtninskimi kulturami. Vrtnarstvo je tu postalo nekakšen nov poklic, zelo koristen za mesto in dobičkonosen za lastnike. Mi ga,» je poudaril direktor Poldrugovac, «v dobršni meri spodbujamo, predvsem z nakupom kvatitetnega semena, umetnih gnojil ter s strokovno pomočjo naših agronomov.* Turistično podjetje »Jadran* in organizacije, kot je »Generaltu-rist», pa so za turiste pripravili liiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiittin vrsto izletov v notranjost Istre, kakor je tudi v Rovinj že prispelo več glasbenih ansamblov, ki bodo zabavali goste. »Verjetno bomo najbolj šepali na področju kulture in drugih zabavnih prireditev,* pravijo predstavniki ljudske univerze. To je največja pomanjkljivost Rovinja. Ni dovolj prireditev. Ni jih bilo lani in jih verjetno tudi letos ne bo. Tudi v pogledu športnega življenja bo nekaj, vendar ne toliko, kot bi bilo potrebno. O tem bo v prihodnjih letih tudi treba voditi račun. V splošnem so v Rovinju bili letos nekoliko kasni kar zadeva priprave za sprejem gostov. Tudi nekateri med važnejšimi turističnimi objekti niso bili povsem pripravljali, ko je nastopila sezona. Turistov pa pričakujejo mnogo več kot lani. «Ko bi imeli na razpolago še toliko objektov, kolikor jih imamo, pa celo tudi dvakrat več, bi jih brez težkoč napolnili. V primerjavi z lanskim letom se je zanimanje tujih gostov za Ro-vin. povečalo letos za celih 206 odstotkov,* pravi profesor Josip Folo, komercialni direktor »Jadrana*. Tako stoje stvari s pripravami in nastopom letošnje turistične sezone v Rovinju. In kolikor ne bo prišlo do kakih političnih pretresov in kriz po svetu ali do slabega vremena, bo Rovinj letos dosegel eno najboljših sezon v zgodovini svojega turizma. Včeraj je praznoval svojo 70-letnico hrvaški pesnik, esejist publicist in prevajalec Gustav Krklec, nedvomno ena najvidnejših osebnosti na področju hrvaške kulture. Rodil se je v Ubdinji pri Karlovcu, vendar sega z rodovnimi koreninami v Hrvaško Zagorje, ki je vtisnilo tudi njegovi poeziji nekaj svoje barvitosti, kakor tudi tistega sproščenega duha, ki je še živa tradicija te pokrajine, dežele njegove mladosti. Med pomembnejšimi pesniki svoje generacije je bil deloma že zaradi tega ne samo geografsko, marveč tudi duhovno najbliže Slovencem. V vrstah hrvaških književnikov juh ni mnogo, ki bi tako poznali in ljubili Slovenijo in njene ljudi kot Gustav Krklec, prevajalec Prešernovega Sonetnega venca, Župajnčičega Cicibana in še mnogih drugih slovenskih pesniških in proaiih tekstov. Tudi v nekaterih izvirnih pesmih je dokazal, kako je prisluhnil utripu slovenskega srca. Gustav Krklec je vrhu svobodnega književnega ustvarjanja sodeloval tudi v uredništvih raznih časopisov in založb v Zagrebu in Beogradu, že leta 1951 pa je postal član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Februarja letos ga je tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti uvrstila med svoje dopisne člane in tako priznala njegov u-metniški sloves, 2iasti pa še njegove zasluge za kuutumo sodelovanje s Slovenci. Gustav Krklec je eden tistih hrvaških pesnikov, ki ga slovenski prijatelji poezije lahko berejo ne samo v izvirniku, temveč tudi v dobrih slovenskih prevodih. Ob njegovi šestdesetletnici je Državna založba Slovenije izdala izbor Krklečevih pesmi v prevodih Kajetana Koviča, Petra Levca, Janeza Menarta, Toneta Pavčka in Jožeta Udoviča. Ta knjižica z naslovom «Lirika» vsebuje skoraj 60 izbranih Krklečevih pesmi, obenem pa izpričuje, da pomeni Krklec Slovencem več kot mnogi drugi hrvaški in srbski pesniki. In prav zaradi tega je, rekli bi, naša dolžnost, da se ga ob njegovi sedemdesetletnici spom- nimo kot starega, dobrega prijatelja. Krkleeevo pesniško delo je dokaj obsežno. Pred petdesetimi leti je izdal svojo prvo knjigo z naslovom »lirika*. Dve leti kasneje (1, 1921) je zbirka «Srebma cesta* še prav posebej opozorila na njegov izvirni talent. Med nadaljnjimi Krklečevimi deli so »Nove pjesme* (1923), »Ljubav ptica* (1926) in «Izlet u nebo* (1928). Leta 1932 so njegov pomen poudarila «Sabrana djela* v dveh knjigah, ki jim je sledilo še ne kaj liričnih zbirk, med njimi »Temnica vremena*, v kateri prihajajo do izraza uporna čustva sicer pasivnega sodobnika svetovne vojne. «Tri poeme* (1949) pa so že pokazale njegovo vključitev v preporodni proces, ki ga je sprožila osvobodilna vojna in ki je njegovi lirični inspiraciji dal epsko vsebino. Znatnega pomena so tudi Krklečeve mladinske pesmi, zlasti značilen izraz zrele moške ironije in duhovitosti pa je knjiga «Epigraimi» iz leta 1963. Da si je Krklečeva poezija pridobila mnogo občudovalcev pričajo ponovni izbori njegove lirike. Tako je beograjska Prosveta izdala leta 1955 v cirilici dokaj obsežno knjigo njegovih izbranih pesmi «Žubar života*. Navzlic obilni lirični ustvarjalnosti, pa se Kridec tudi prozi ni odpovedal. To najlepše označujejo knjige »Lica in krajolici (1954), »Pisma Martina Lipnjaka iz provinci je* (1956) in «Nočno iverje* (1960). Te tri knjige vsebujejo dober del Krklečevih publicističnih sestavkov, predvsem esejev in feljtonov. Tako se je ob koncu prejšnjega stoletja rojeni Gustav Krklec z več kot petdesetletnim ustvarjalnim delom uvrstil med predstavnike hrvaške literature našega stoletja. Pa ne samo hrvaške, zakaj njegova dela, kot smo že omenili, prav tako poznajo tudi vsi ostali jugoslovanski narodi. Takisto kot dela Tina Ujevdča in še marsikoga drugega. Ob njegovem sedemdesetem rojstnem dnevu so se ga zato spomnili v vaeh jugoslovanskih kulturnih središčih. Nekaj nedeljskih dogodkov v sliki Mladina iz Boljunca je priredila na »Jami* tradicionalno šagro HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Kljub težkočam, ki se porajajo, se boste približali svojemu smotru. Harmonija in sodelovanje med zakonci. BIK (od 21.4. do 20.5.) Danes boste prejeli več zanimivih trgovinskih ponudb. Zaradi nekaterih dvoumno izrečenih besed utegne priti v družini do nesporazuma. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vse kaže, da si boste danes zagotovili lepe dohodke. Deležni boste velikega čustvenega zadoščenja. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne podcenjujte nasvetov nekega strokovnjaka, ki mu je pri srcu vaš uspeh. Prišlo bo do manjšega nesporazuma med vami in ljubljeno osebo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite di-plomatični in se ne spuščajte v borbo s tistimi, ki so trenutno močnejši od vas. Neko prijateljstvo se bo spremenilo v ljubezen. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Primorani boste vnesti v svoje poslovno delovanje nekatere organizacijske spremembe. Presenetljivo sre- čanje z nekom, ki ste ga že pozabili. iEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne opirajte se na tuje ideje, ker so vaše vsekakor boljše. Skušajte se nekoliko razvedriti v družbi. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Samo svoji odločnosti se boste imeli zahvaliti za uspeh, ki ga boste danes dosegli. Otresite se nekaterih izkoriščevalcev. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne zaupajte preveč osebam, ki vedno vse vedo. Splošno zadovoljstvo in harmonija v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V svoje poklicno delo vnesite več prizadevnosti in discipline. Bolje bo, če se ne srečate več z osebo, ki vas je razočarala. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Kljub določenim nasprotovanjem se boste v službi ali v javnosti uveljavili. V ljubezni nekaj ne bo prav. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaš smisel za praktičnost se bo vendarle uveljavil. Neka stara ljubezen bo ponovno oživela. Na Jagri je nastopila s folklornimi plesi tudi skupina iz Brega Nastop moškega zbora »Srečko Kumar* iz Repna na 22. taboru Slovenske prosvete na Repentabru Del množice obiskovalcev na vinski razstavi v Nabrežini Z odlično obiskane razstave vin v Nabrežini: takihle prijetnih družbic Je bilo na njej precej Vreme včeraj: Na j višja temperatura 27.1, naj nižja 19.7, ob 19. uri 26 sto-/ pinj, zračni tlak 1010,4 nestanovitno pada, veter 8 km severozahodrik, vlaga 58 odst., nebo 2/10 pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 23.9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes. TOREK, 24. Junija JANEZ . Sonce vzide ob 5.16 in zatone 20 58 — Dolžina dneva 15.42 — na vzide ob 14.50 in zatone ob Jutri, SREDA, 25. junija HINKO SEJA OBČINSKEGA SVETA Občinski protipredlogi na deželne ZADOVOLJIV OBRAČUN SEZONE 1968-69 149 predstav Slovenskega gledališča popravke k regulacijskemu načrtu si je ogledalo blizu 39.000 gledalcev Občinska uprava je v glavnem sprejela popravke deželnega urbanističnega odbora - Odpravljeno določilo o gradnjah na Krasu na površinah najmanj 100 tisoč kv. m • Novi regulacijski načrt prehodnega značaja Sinoči je tržaški občanski svet začel z razpravo o odgovorih občine na popravke deželne uprave k tržaškemu regulacijskemu načrtu, Zupan inž, Spaccini je pre-čital obširno poročilo, v katerem je poudaril predvsem važnost dela, ki ga je dosedaj opravila občina, da se da končno mestu regulacijski načrt. Hkrati pa je treba pomisliti že sedaj na nove urbanistične inštrumente, je dejal žu-pan,_ kot je urbanistični načrt med tržaško in trziško občino, v okviru splošnega deželnega urbanističnega n? "ta. Župan je poudaril, da občinska uprava smatra sedanji regulacijski načrt, kakršnega je odbor sprejel vključno s popravki deželne uprave, «za prehodnega«. Po mnenju župana to narekuje nova deželna stvarnost, kakor tudi potreba po gospodarski združitvi med Trstom in tržiškirn področjem za nove pobude, ki bodo vrnile Trstu mednarodno vlogo. župan je dejal, da je nato pomislila tudi deželna uprava, ko je sestavila svoje spreminjevalne predloge. Nato je poudaril, dia je svetovalska komisija podrobno pro. učila deželne popravke ter pozitivno ocenila vse pripombe, ki so izvirni regulacijski načrt izboljšale v luči bodočega razvoja Trsta. Najbolj vidni popravki deželne uprave k izvirnemu regulacijskemu na Črtu, je dejal župan, se nanašajo na omejitve na Krasu, v obalnem pasu in na gričevnatem področju severno od mesta. Povedal je, da je občinska uprava sprejela usta-notitev posebnega ((krnskega področja. V tem pogledu je spreme nila deželni popravek toliko, da bodo na Krasu možne stanovanjske gradnje samo na osnovi pod-robnostnih načrtov, ki bodo izdelani na pobudo občinske uprava In ne na osnovi dogovorjenih na Črtov na pobudo zasebnikov. Pri tem pa ostaja prosta gradnja z določenimi indeksi in posebnimi določili samo v obstoječih naselbinah, kar pomeni, da za se daj postane skoraj celotno pod roč je zgornje tržaške okolice «belo področje«, na katerem je vsaka bodoča dejavnost pogojena občinskemu podrobnostnemu načrtu. Pri tem moramo omeniti, da je deželna uprava določila na kras-kem področju, poleg kmetijskih in zelenih področij ter področja F tudi tako imenovano «področje Kras », na katerem so bile možne nove gradnje na najmanjši površini 100.000 kv. m na osnovi dogovorjenih načrtov med zasebniki in občino. To določilo je občinska uprava v svojih protipredlogih črtala. V poročilu, ki ga je župan prečital, je tudi rečeno, da občinska uprava meni, da je treba naselitev na Krasu po zasebni pobudi, ki bi se uresničevala na osnovi dogovorjenih načrtov, odločno zavrniti tudi v pogledu gradbenih indeksov, ki jih je nakazala dežela, ki so izredno visoki za krašk! ambient. Za to področje, je dejal župan, bo treba izdelati konkretno študijo. Tudi glede obalnega pasa Je občinska uprava sprejela popravke mnenju je regulacijski načrt, kakršnega namerava sprejeti občina, protizakonit in ga bo lahko ospo-raval kateri koli občan s pritožbo na ustavne organe. Demokristjan Colautti se je prav tako pritožil nad gradbenimi omejitvami in je dejal, da so občinski protipredlogi sprejemljivi le pod pogojem, da bo ta regulacijski načrt dejansko prehodnega značaja. Razprava o regulacijskem načrtu se bo nadaljevala jutri in v četrtek, nakar bo 1. julija župan odgovoril na razne pripombe in kritike ter dal zadevni sklep na glasovanje. Okrožnica deželnega vodstva PSI članom Tržaška federacija PSI sporoča, da je deželno vodstvo PSI poslalo vsem članom stranke okrožnico, ki jo je podpisal deželni tajnik Loris Fortuna in ki se glasi: «Tovariši, znano je da preti socialističnemu gibanju huda nevarnost. Toda delavci so med nedavnimi volitvami v Tridentu, Bocnu in na Sardiniji dokazali, da so se znova znašli strnjeno v slavni Italijanski socialistični stranki. Na ta način je baza nakazala, da je moč samo z enotnostjo o-krepiti socialistično navzočnost v vladi leve sredine ter si priboriti vedno bolj napredne socialne reforme. Zato se je treba strniti okrog predsednika stranke, tovariša Pietra Nennija, ki deluje na tem, da se odstranijo vsi elementi razdora in ki hoče ustvariti pogoje za stranko, vodeno brez izključevanja ali diskriminacij: stranko, ki bo vedno bolj v skladu z globokimi vzroki, ki so omogočili socialistično združitev, ki je in mora ostati velika pridobitev za italijanski socializem. Vabimo vas, da se strnjeno u-deležite deželne manifestacije za e. notnost stranke ter za podporo akciji njenega predsednika, tovariša Nennija, ki bo v soboto, 28. juni- I(ključno z gostovanjinastopi Studia in recitali je Slovensko gledališče nudilo 21 različnih uprizoritev - Na prvem mestu po predstavah in obisku «Tri sestre» Ravnatelj Slovenskega gledališča i Studiom postavilo na oder 13 (všte. Filibert Benedetič je posredoval včeraj popoldne predstavnikom tis ka nekaj globalnih podatkov o gledališki sezoni 1968-69. Med razgovorom v prostorih Kulturnega doma je med dirugim povedal, da je imelo Slovensko gledališče v sezoni 1968-69 skupno 149 predstav, od katerih 102 v Italiji in 47 v Jugoslaviji. Vseh obiskovalcev je bilo 38.792, od katerih 23.123 v Italiji in 15.669 v Jugoslaviji. Največ uprizoritev je doživela drama «Tri sestre« 29, od katerih 12 v Italiji in 17 v Jugoslaviji, ogledalo pa si jo je skupno 8.942 gledalcev. Sledile so farsa «Red mora biti« z 19 predstavami in 4.926 gledalci, ((Slovenske balade in romance« z 19 predstavami in 1429 gledalci, otroška igra «Rdeča kapica« s 17 predstavami in 7.124 gledalci, komedija «Am£itruo» s 16 predstavami in 4.160 gledalci itd. Največ predstav je bilo seveda v Kulturnem domu in sicer 61, v okolici jih je bilo 25, v Gorici 14, v Čedadu 2 dn ostale, kot že rečeno, v Jugoslaviji. V celoti je Slovensko gledališče na celotnem ja ob 21. uri v Vidmu v avditori- svojem območju nudilo občinstvu ju tehniškega zavoda «A. Zanon« v sezoni 21 različnih predstav. Od na Trgu Cavedalis. I teh jih je s svojim ansamblom in te so tudi Proslava Ivana Cankarja, Prešernova proslava, Slovenske balade in romance ter Beseda Ivana Cankarja), ostale pa so odpadle na gostovanja drugih gledaliških kolektivov: Novogoriš- kega gledališča (Tast po sili), Mest. nega gledališča ljubljanskega (črna komedija), Reškega gledališča (Skopuh), Zagrebške opere (Katarina Izmajlova), Jugoslovanskega dramskega pozorišta iz Beograda (Pro-tekcija. Navadna zgodba, Kraljevič Marko) in Celjskega gledališča (Kralj Oidipus). Glede na v začetku sezone programirani repertoar je prišlo do nekaterih sprememb, ki so bile pač posledica nepredvidenih okoliščin Programirana uprizoritev «Martana Krpana« je morala odpasti zaradi bolezni in smrti igralca Edvarda Martinuzzija. Smrt mladega igralca Včeraj je praznoval svojo 60-letnico EVGEN KALC iz Padrič. Vsi, ki ga imajo radi, mu kličejo še na mnoga srečna leta. Čestitkam se pridružujeta uredništvo m uprava Primorskega dnevnika. IlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiirtiiiiifiiiiiiiMiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRAVIČNO PLAČILO ZA GNUSEN UMOR IRIS SEMENIČ Morilec Benito Loggia obsojen na dosmrtno zaporno kazen Sodišče je izreklo kazen po 2 in pol - urnem posvetovanju Morilec je kazen sprejel ravnodušno brez vsakega znaka kesanja Benito Loggia, morilec male Iris > malenkostnimi možnostmi, ker se dosmrtna zaporna kazen v poseb- Semenič, je bil včeraj zvečer po dve in polurnem posvetu obsojen na zasluženo dosmrtno zaporno kazen. Poleg »civilne smrti«, kot je dosmrtno ječo imenoval javni tožilec dr. Tavella, mu je porota odmerila še vrsto dodatnih kazni: eno leto dnevne osamitve, splošno prepoved opravljanja javnih funkcij in izgubo zakonske ter očetovske oblasti. Končno mu kazen odvzema pravico do pisanja oporoke. Razsodbo je mimo, s tihim glasom prebral otopelemu Loggi predsednik porotnega sodišča dr. Corsi ob 20.30, po razmeroma kratkem posvetu šestih porotnikov, na kar so Loggio takoj odvedli in je več stoglava množica izpraznila dvorano. Večina je vsebino obsodbe izvedela samo na hodnikih od orožnikov, ki so ob tej priliki napolnili vmesne prehode med prostorom namenjenim javnosti in kletke, v kateri je sedel ves ta teden Loggia. Očitno obsojencu ni uspelo zaigrati vloge neprisebnega človeka, vsakršno komedijo v tre- nih prilikah lahko zniža na trideset let ječe. Na posvet so porotniki odšli malo pred šesto uro, ko je še vsakdo od zainteresiranih strank spregovoril Loggi predsednik ni dal besede, ker se ji je že vnaprej odpovedal ob čitanju posebnega pisma, v katerem se je oproščal sod nemu zboru in prosil, naj ga ((vrnejo humani misiji bolničarja« Pri tem je še zadnjič poskusil zaigrati razjokal, toda neprepričljivo. Prevečkrat so jx> licih sadističnega morilca zaradi pohote, lile solze. Morda je kdo iz publike pričakoval, da bo vsaj zadnji trenutek prosil odpuščanja mater uboge Iris, Angelo Semenič, ki je do zadnjega vzdržala v dvorani, toda zaman. Zakrknjena duša ni poznala kesanja, nasportno — kot je v svojem zaključnem govoru dejal odv. Ghezzi — poskusil je Iris usmrtiti še drugič, ko jo je v izjalovljenem poskusu samoopravičevania že mr-na struno usmiljenja in se bridko tvo oklevetal na najbolj gnusen odbora* na način, ki še bolj zagotavlja ohra- je ^taoma zdrave pameti. Tako ni zadostovala tudi govorniška izkušenost branilca, odvetnika Ema Morgere, čigar zahteve je porota odbila. V primerjavi z zahtevami javnega tožilca je porotni zbor znižal kazen obsojencu le za tistih odvečnih šest-. najst let, ki bi mu jih moral prisoditi poleg kazni na dosmrtno je-1 čo. Pomen tega črtanja v bistvu ni velik, čeprav bo točna kazen po vsej verjetnosti določena v prizivu, če bo do njega prišlo. Vsekakor računa lahko morilec male Iris z nitev njegovih značilnosti, ker meni, da bi tudi pobude turistične narave pokvarile naravni ambient Da ne bi to področje vinkulirali kot «belo področje«, je občinska uprava določila, da se ga spremeni v zeleno področje, dokler ne bo izdelan podrobnostmi načrt Isti vzroki so narekovali občin ski upravi, je dejal župan, da je sprejela pripombe, ki omejujejo gradbeno dejavnost na gričevnatem področju severno od mesta, da se zavaruje krajinska značilnost Ta področja so Barkovlje, Bovet Trstenik, Scala Santa in Rojan -Mlini. Po drugi strani pa je občinska uprava zavrnila pripombe deželne ga urbanističnega odbora glede o-mejitev, ki jih je ta določil za mestna področja, ki so že močno zazidana in za tista področja v predmestju, katera je občina določila za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj, in sicer pri Zgornji in Spodnji Magdaleni, v Rocolu, na Montebellu, na Videli in na južnem področju mesta. Ta področja so vključena v urbanistični razvoj mesta, ki je že v teku in katerega je občina podpirala in ga namerava še naprej podpirati. Kljub temu pa ta za-vmi/ev ni popolna, ker je občina sprejela nekatere potrebne in koristne popravke. Župan je nato poudaril, da je občinska uprava prepričana, da bo na ta način zagotovljen razvoj mesta, tako glede gradbene dejavnosti, kakor tudi gle-de zaščite posebnih področij, za katera bi katerakoli prenagla odločitev lahko kompromitirala njihovo bodočo ureditev. Župan je še poudaril, da bo. k® bo popravljen regulacijski načrt dobren, treba takoj nadaljeva deo, ker je ta regulacijski nač prehodnega značaja. Bodoče obveznosti občine se nanašajo zlasti ra podrobnostne študije za zgodovijv | ski center mesta, področje Kras i, obalni pas, velike dohodne ceste n na notranje cestno omrežje. Zrav n tega, bo treba začeti s študijo k ■ ............ s-‘ '”“VTr» ienet pravilnika. Posebno pozornost, .je skupni regulacijski načrt Trst-Trlič in za sestavo novega gradbenega pravilnika. Posebno pozornost, jje dejal župan, pa bo občina posvdti la ureditvi vseh vprašanj za razsoj kmetijskih pobud na kraškem področju. Po županovem poročilu se je za- čela razprava, na kateri sta govorila liberalec Morpurgo in demokristjan Colautti. Prvi je ostro ralec Morpurgi ___________ Colautti. Prvi . kritiziral deželni urbanistični odbor, 6eš da je s svojimi popravki preprečil kakršen koli gradbeni in gospodarski razvoj mesta. Liberalec Morpurgo se je strinjal z zaščito Krasa, hkrati pa je rekel, da mora biti ta zaščita v skladu s celotnim razvojem. Po njegovem i SEJA DEŽELNEGA TEHNIČNEGA ODBORA Odobren prvi obrok del za popolno metanizacijo Za ta dela bodo potrošili 141- milijonov lir Na svoji zadnji seji je deželni tehnični odbor proučil razne načrte, ki se tičejo javnih del v deželi. Med drugim je odibor pregledal elaborat prvega obroka dela za popolno metanizacijo v Trstu. Elaborat predvideva zgraditev napeljave s cevjo, ki bo imela 33 om premera in bo dolga 5.700 ir. in pojde od postaje za dekompresijo v Ricmanjih do delavnic v Ul. Broletto. Cev bodo položili v večjem delu po trasi bivše želez niške proge Trst - Kozina ir. bo jeklena brez šivov. Opremili jo bodo s posebne električno napravo, tako da bodo lahko avtomatično nadzorovali postajo za dekompre sdjo v Ricmanjih iz delavnic v Ul Brodetto. Na ta način bodo spustili v naprave pri Brolettu 38.000 kub. m naravnega plina na uro, kar ustreza največ ji moči bodočih naprav. Načrt prvega obroka del. ki bodo prešla s to odobritvijo v njihovo izvršno fazo, predpostav lja 144 milijonov izdatka. Odbor je odobril tudi načrt del za razširitev Ulice Rio Prtonorio v Trstu za 116 milijonov lir, za kat bo dala dežela prispevek na podlagi zakona št. 23 iz leta 1966. Od bor se je tudi ugodno izrekel glede nekaterih prošenj za podaljšanje rokov za razna dela. Zasedanje evropskega federalističnega gibanja Sinoči se je v Nemškem kulturnem inštitutu v Ul. Coroneo začelo zasedanje o »Trstu, deželi in Evropi«, ki so ga organizirali ta način. ves dopoldanski del zasedanja i oorotnega sodišča je bil posvečen govoru branilca obtoženega Benite Loggie, znanega tržaškega odvetnika dr. Enza Morgere. Z običajno vehementnostjo in z značilnim temperamentom je Morgera več ur | skušal vsaj delno okrniti obrobne i dele obtožnice, da bi svojega klien-I ta zaščitil — kot je sam dejal — .'pred civilno smrtjo« v dosmrtni I ječi. Morgera namreč krivde Log-! gie, ki je vsem jasna, sploh ni ! zanikal, nasprotno, odločno se je :§§ j distanciral od krivca, tako osebno kot moralno, in jasno povedal, da ne verjame njegovim izgovo-! rom in vsemu, kar si je Loggia izmislil med sodno razpravo samo Odločno je zavrnil zgodbo o modrem robčku in plastičnih vijolicah im o vseh drugih stvareh, ki naj bi jih Loggi pokazali policisti in kd naj bi potrjevali, da gre za drugega — kot je Loggia trdil — ((jugoslovanskega« morilca«. Je pa vse te obrobne, večje in male, vsekakor pa gnusne lati obtoženca, skušal izrabita v logične namene obrambe, ki v tem proč? su m imela nobenega rešilnega kav-j lja, na katerega ji ni uspelo obe-‘ siti niti enega protidokaza ali vsaj dvoma. Morgera je namreč razvil tezo, po kateri naj bi Loggia bil v zaporu bral časopise in iz njih izvedel za nekatere manj važ r.e podrobnosti, ki si jih je morda tudi sam Inronist izmislil. Take zgodb« c najdbi neke rjave torbe dva metra od kraja, kjer je bila zverinsko umorjena Iris Semenič V njej je bila malica nekega zi-n ^ . . i darja, kos kruha, salama in dve institut krožek »Cen-Hv:.^ | ja,bolkl. u>g?ia tlflj w „ _ p„ no» m federalistično giba«,., li- odvetnikovem mnenju — obesi) na vo predavanje je imel dr. A rman- ta nepomemben detalj !m si zato do Zimolo o temi »Sedanje per- ! izmislil zgodbo o »jugoslovanskem« spektive evropske združitve« Dr j morilcu. Cernu vse to? Ker se -Zimolo se že več let pridno 'dej 1 foV" *“ stvuje v evropskem gibanju. Se tako je trdil odv. Morgera — ver stvuje v evropskem gibanju. se | L* aJklj^°v£ STViStf NeiKS ‘mE, e V.r* * teš- dr. Gerhard Martens in predsednik «Cenacolo Triestino« prof. Mario Picotti. Jutri pa bosta preda- vala deželni odbornik prof. Vica-rio in tržaški župan inž. Spaccini. Smrt časnikarja Iga Sartorija V 67. letu starosti je včeraj u-mrl v Trstu upokojeni časnikar Ugo Sartori. Nazadnje je bil šef-redaktor pri «H Plccolu« s časnikarstvom pa se Je začel ukvarjati z 18. letom pri listu «Popolo dl Trleste« In nato pri «11 Plccolu«. Vodil je najrazličnejše časnikarske rubrike. Bil je dopisnik listov «Gazzettlno», «Stampa» in «11 Re-sto di Carlino« Bil je tudi podpredsednik tržaškega časnikarskega krožka. V mlajših letih je napisal tri knjige. Pridružujemo se sožalju v časnikarskih vrstah. Ostale vesti Iz tržaške kronike berite na 2. strani. «morilec» toi «sadist» In prosil, naj ga vrnejo ((humanemu poslanstvu bolniškega asistenta v umobolnici«. JUTRI V ITALCANTIERI Slovesna predaja ladje «Bakar» V tržiški ladjedelnici bodo jutri dopoldne ob 11. uri slovesno izročili zastopnikom Jugoslovanske linijske plovidbe z Reke novozgrajeno ladjo za prevažanje generalnih tovorov «Bakar», ki jo je omenjeno reško podjetje skupaj s tremi drugimi enakimi enotami pred časom naročilo pri »Italcantieri«. Enotna stavka državnih uslužbencev Zaradi razbitja pogajanj med sindikati državnih uslužbencev in ministrom za reformo državne u-prave Gattom so vse sindikalne zveze državnih uslužbencev, vštev-ši CISNAL, napovedale stavko državnih službencev za nedoločen čas. S stavko protestirajo, ker se niso rešila mezdna in normativna vprašanje stroke z vprašanjem napredovanja vred. Kdo je srečni dobitnik 10 milijonov? Mrzlično iskanje srečnega dobitnika ene od tolažilnih nagrad loterije iz Monze v našem mestu se nadaljuje. Srečni Tržačan, lastnik listka serije «B» št. 49213, ki naj bi se »tolažil« z desetimi milijoni (tolikšna je namreč nagrada), se še vedno Skriva pred radovednimi novinarji. Doslej so odkrili le to, da je bil omenjeni listek prodan pri enem Izmed o-kenc glasne tržaške pošte, toda nihče se ne spominja, kdo ga je kupil, ker je na osrednjem mestnem poštnem uradu vedno veliko ljudi. z velikim umetniškim potencialom je tudi sicer vplivala na repertoar, predvsem pa na spremembe v ne katerih zasedbah. Vsekakor pa bo ((Martin Krpan« otvoritvena predstava nove sezone, kd se bo začela v prvi polovici oktobra. Predvideno gostovanje ljubljanske Drame s ((Krstom pri Savici« je odpadlo zaradi finančnih razlogov in sprememb, ki so nastale v vodstvu Drame. Namesto predvidenih Diire-mattovih «Prekrščevalcev» pa smo dobili v goste Mestno gledališče ljubljansko s «Cmo komedijo«. V ostalem je bil repertoar kljub vsakovrstnim težavam in oviram v celoti izpolnjen, pri čemer je ravnatelj gledališča Filibert Benedetič še posebej podčrtal velik pomen štirih nastopov gledališča v Beneški Sloveniji. V tej zvezi je omeni! tudi določene politične težave, ki so nastale v Beneški Sloveniji s pritiskom, ki so ga nekateri krogi začeli izvajati nad domačim prebivalstvom, da se ne bi udeleževalo slovenskih prireditev. Posledica tega političnega pritiska je bil nekoliko manjši obisk na zadnji predstavi ((Pasijona« v Čedadu. Ravnatelj Filibert Benedetič je nato med posebne uspehe Slovenskega gledališča kot celote in njegovih posameznih članov uvrstil gostovanje na Sterdjinem poaorju v Novem Sadu, umetniško afirmacijo v Beogradu in prvi nastop v Sarajevu, prvomajsko nagrado za predstavo «Aimfi-trua» ter pohvalo, ki jo je prejel mladi igralec Livio Bogateč za vlogo v «Am-fitruu« in še serijo gostovanj od Pirana do Tolmina. Poudaril pa je še, da posamezni člani gledališča sodelujejo tudi kot režiserji in priložnostni recitatorji na raznih prireditvah kulturno - prosvetnega značaoa. Omenil je tudi, da je SG imelo v sezoni 8 radijskih in dve televizijski snemanji na slovenski televiziji v Ljubljani in da bo gledališče 18. avgusta nastopilo z «Amfiitruom» tudi na poletnih igrah v ljubljanskih Križankah. Umetniški vodja gledališča prof. Tavčar, ki je dopolnil Benedeti-čeva izvajanja, je še posebej podčrtal velik organizacijski napor, ki ga je moralo opraviti gledališče ne samo s prirejanjem lastnih predstav, temveč tudi v zvezi z gostovanji. Gotovo so redka gledališča, ki bi v eni sami sezoni bila sposobna nuditi občinstvu nič manj kot 21 različnih predstav in to dejstvo nedvomno dokazuje in potrjuje ne samo velike organizacijske sposobnosti temveč tudi veliko zavzetost in požravovalnost, ki odlikuje naše Slovensko gledališče kot celoto od Igralcev in tehničnega o-sebja do vodstva. V razgovoru so bila potem načeta nekatera pereča vprašanja našega gledališkega življenja, h katerim pa se bomo še povrnili. svoje dejanje zagrešil v tistem posebnem psihološkem stanju, k! ga pravo označuje z izrazom «afekt (raptus)«. Da je to možno, je Mor gera izvajal na osnovi nekih dom nev, za katere naj bi obtožba ne imela argumentov, ker niso psihiatri v Reggio Emiliji pregledali Loggiovih možganskih impulzov s pomočjo «elektroencefalograma». «Možno je«, Je zaključil Morgera, «da je prišlo v obtoženčevih mož gamih do kratkega stika«. Tudi na zadnji razpravi je številna publika sledila govorom, je pa tokrat pokazala očitno nezado voljstvo zaradi izvajanj branilca Večkrat je dvorano preplavilo mrmranje ali celo medklici in je je zaradi tega Morgera opozoril porotnike, naj se ne pustijo voditi po čustvih, ker da so to tudi prisegli. Morgera je nato prosil poroto, naj pri odmerjanju kazni upoštevajo, da je Loggia bil doslej ne kaznovan in naj se mu torej priznajo splošne olajševalne okolišči ne, prav tako naj se mu prizna, da je bil v trenutku zločina pol-priseben ali povsem nepriseben in naj se torej ne kaznuje z dosmrtno ječo, temveč s kaznijo od 25 do 30 let zapora, po katerih naj bi se mu omogočil povratek v družbo Se prej je Loggia prebral sodišču pismo, v katerem prosi, naj mu sodni zbor oprosti izgrede, čes da je bil ogorčen zaradi psovke Spominska retrospektiva slikarja Romea Del Draga Tržaška občina bo javno počastila spomin slikarja Romea Del Draga z retrospektivno razstavo njegovih de! v občinski umetnostni dvorani na Trgu Unita Tržačan Romeo Del Drago (1889-1968) je bil učenec Grimamja in Zangranda. obiskoval pa je slikarsko šolo »Kunstakademii « na Dunaju. ki jo je vodi! slavni Kokoschka Svoja prva dela je razstavljal nuno na Dunaju, po vrnitvi v redno mesto pa je aktivno sodeloval pri pobudah Umetniškega krožka Otvoritev razstave bo v četrtek, 26. junija ob 18. uri. Vespist podrl žensko in nato pobegnil V Ulded Metastasio se je včeraj popoldne pripetila precej huda prometna nesreča, katere žrtev je po stala 58-letna upokojenka Giovanna Gomaze) vd. Morel-j s Stare istrske ceste št. 9. Ko je v omenjeni ulici prečkala cestišče na zebrastem prehodu za pešce, se je vanjo zalete) z vespo zelene barve neki mladenič, ki je po nesreči zbežal ne da bd svoji žrtvi priskočil na pomoč in ga sedaj policija išče. Pri oadcu se je nesrečna ženska precej potolkla po zatilju, prednii blatnik vespe pia ji je zadel globoko rano na diesni nogi. Zaradi tega so Mo-reljevo nemudoma prepeljali z rešilnim avtom RK v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na II kirurškem oddelku s prognozo o-krevanja v dveh tednih. Nekaj ur prej se je podobna nesreča pripetila tudi v Ulic: Coro-meo. v višini sodne palače. Žrtev te nesreče je b ’a 49-letna gospodinja Serafina Zezzn pur. Lazzarini iz Ul. Palmanova 3 Zenska je bila namenjena na Obeirdanov trg in je ndč hudega sluteč stopala na prehod za pešce. Ravno tedaj pa je iz središča mesta prihajal nemški avtomobil znamke forcl 2000, ki ga je upravljal nemški državljan Walter Heckner, in žensko, kljub silnemu zaviranju, zadel v desno nogo. Zaradi hudih udarcev po stegnu in kolenu so Lazzarinijevo v splošni bolnišnici, kamor so jo po nesreči prepeljali z rešilnim avtom, pridržali na ortopedskem oddelku m se bo morala zdraviti 10 dni. TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE V tečaj za popravne izpite se vpisuje vsak delavnik od 8. do 12. ure v pisarni Slovenskega dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72 ali Catnpo S. Luigi 11 (avtobusa št. 25 in 26). Vpisovanje se zaključi 30. junija. Na splošno željo staršev vpisujemo do konca junija tudi popoldne od 17. do 19. ure. PARK MIRAMARSKEGA GRADU: «Lučj in zvoki«. Ob 21.30 «Maxi-mllian of Mexico» v angleščini; ot> 22.45 »Massimiliano e Carlot-ta» v italijanščini. — Avtobus «M» vozi iz Barkovelj, postajališče tramvaja «6» in od Miramara pred in po predstavi. • * » Nazionale 16.00 »Agente 007 licenza di ucedere«. Sean Connery, Uršula Andress, Joseph VVisemar. Te-chnicolor. Grattacielo 16.00 «11 rapace«. Lino Ventura, Rosa Furman. Techni-o lor. Fenice 16.00 «Probabilita zero«. L. Casellato, Franco Giornelli. Eden 16.30 «Confessioni intime di tre giovani spose« R. Valles, M. Gossler. Prepovedano mladini pod 18. letom. Technicolor. Excelsior 16.00 «Stephane, una mo-glie infedele«. Stephane Audran, M.chei Bouquet, Maurice Ronet. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «La radiografia di un colpo d’oro». Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00 «Le calde notti di lady Hamilton«, M. Mercier. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 «Amare per vivere«. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Joe Bass 1’implacabi-le». Burt Lancaster. Technicolor. Cristallo 16.30 «Per un pugno di dol-lari«. C. Eastvvood, E. M. Volontč. Technicolor. Capitol 16.00 »Cerimonia segreta«. E-lisabeth Taylor, Mia Farrovv, R. Mtchum. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16,30 «La battaglia di Al-geri«. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.00 «La prima volta di Jennifer«. Jones Olson, Kate Harrington. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra — Zaprto. Jutri: «Quei fanta-stici pazzi volanti«. Ideale 16.30 «La bionda di Pechi-no». Mireille Dare, Claudio Brock, Georgia Moll. Teohnicolor. Abbazia 16.30 «11 sigillo dii Pechi-no». R. Stock. E. Sommer, Nan-cy Kvvan. KINO «|RIS» PROSEK danes ob 19.30 barvni film: MILLE FRECCE PER IL RE Igrajo: B. Inghem. J. Havter, L. Grene. Včeraj - danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V dneh 22. /n 23. junija 1969 se je v Trstu rodilo 19. otrok, umrlo pa je 18. oseb. UMRLI SO: 79-Ietni Giuseppe Ac-cerboni, 18-letni Franco M lilo, 62-tetna Marcellina Ros, 93-letna Virginia Osti vd. Lenardi, 18-letna Loris Opara, 82-letna Emanuela Fuhrmann vd. Kvekich, 65-letna GabrieJla Na-tek por. Antolli, 81-letna Teresa Gregori vd. Bordon, 85-letna Elisa-betta Krizmann vd. Prelz, 63-letni Gubo Rella, 69-letni Giovanni Cer-necca, 64-letni Carlo Pregeli, 70-let-na Anna Coceani por. Dedoardo, 60-letna Marcella Kellner por. Lottlni, 48-letna Anna Brecelli por. Suster-cic ,87-letna Gemma Vlahovich-Zeh-ges vd. Lampronti, 86-Ietna Elvira Vascotto vd. Udine, 84 letna Ersilia Pardubizkj vd. Cadel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do K. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26. Dr. Rossettl, Ul. Combt 19. Dr. Sl-gnori, Trg Ospedale 8. Tamaro & Ne-ri. Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.31 do 1.31) Godina. Trg S. Gtacomo 1. Grlgo. Ion, Trg Virgllio Giotti 1. Al Due Mori, Trg Uniti dTtal a 4. Nicoll, Ul. di Servola 80 (Skedenj). park MIRAMARSKI Predstave »LUČI IN ZVOKI* Urnik tedenskega sporeda Ponedeljek: ob 21.30 «Maximilian of Mexico» v angleščini; od 22.45 »Massimiliano e Carlotta« v italijanščini Torek: Tedenski počitek. Sreda: ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini; oo 22 45 «Massimiliano e Carlotta« v italijanščini. W Četrtek: ob 21.30 «MaximiUan of Mexco» v angleščini; ob 22.4 «Massimiliano e Carlotta« v talijanščini. Petek: ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini; o 22.45 ((Massimiliano e Carlotta« v Italijanščini. Sobota: ob 21.30 ln ob 22.45 dve predstavi «Mass miliano e lotta», obe v italijanščini. Nedelja: ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini ; ob 22.45 «Massimihano « Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» s postajališča tramvaja «6» (Barkovlje) do Par«“ ob 21. in 22,15. Od parka k postajališču tramvaja «6» (Barko lje) odhodi po obeh predstava Podporno društvo DIJAŠKA MATICA bo Imelo svoj redni OBČNI ZBOR danes, 24. junija 1969 v Trstu, v Ul. Geppa 9, ob 20. un- Razstave V prostorih Avtonomne letov!-** ske in turistične ustanove v SesU* je odprta osebna razstava »gr škega slikarja Eda Murtiča. RaZS va bo do 29. t.m. V galeriji cLa Lanterna« v OL 1 NlcolO 6/a Je od 14. junija do *■ >’ lija razstava del beneškega slik* ‘ Maria Baldana. V prostorih Delavske zbornice p1 na Trgu Papa Giovanni XXIII- J odprta 11. kolektivna sindikalna r stava v stalni umetnostni dvor «Cesare Sofianopulo«. Razstavil člani deželnega sind kata tikovo*: metnosti C1SL. Razstava bo odP ob delavnikh od 18, do 20. ure. V galeriji uTorbandena« Je tivna razstava, na kateri so i ljena dela umetnikov, ki so kd«11' razstav- v l>' Zasto- leriji razstavljali med letom. panih je 25 avtorjev. S to razS,,-v-galerija zaključuje letošnjo razS_r|. no sezono. Nova sezona se bo P čela v soboto, 27. septembra z 05 -no razstavo Errvilia Vedove. tivna razstava bo odprta do . Ko'**-10. JU'«3' SPDT priredi 29. junija izlet dJJT zl Ljubljano na Bled in v Bon««-Od tu najprej z žičnico potem > ^ dežnlco na S^o, od tu vzpon na Vogla. Vpisovanje v Ul. Geppa ’• Odbor za proslavo It-letnice novitve šol družbe sv. Cirila ^et toda v Trstu sporoča, da je ^ učencev osnovnih šol v Trstu Belopeška jezera (Fužine) dolOrj za prihodnji čertek, 26. junij« ,j Odhod z avtobusi točno ob 8_oro zjutraj Izpred sodne palače — 1 j;, Ulpiano. Povratek približno ob uri zvečer. Didaktično ravnateljstvo pri SV-JJ, kobu vljudno vabi na ogled š°‘ razstav, ki bodo: V šoli v Ul Donadonl 24. t.m- ^ 9 do 12. in od 17. do 19. ure i® t.m. od 9. do 12. ure. Razna obvestila V sredo, 25. t-m. ob 20,30 d® f srenjski hiši v Borštu predaval P .j, Boris Pahor o temi: «Naše P®j no življenje v povojnih let-h«. v no vabljeni. Ljudska prosveta Razstava (Rižarna« v Pr05V'!afle5 društvu v Skednju bo odprta 0 in Jutri od 19. do 21. ure. Darovi in prispevki aioJ; Namesto cvetja na grob P0**- '.’ za Dolenca daruje F. S. 1000 1 pevski zbor «V. Mirk«. Po dveh mesecih se je zavedla zloma Zaradi poškodbe, ki jo Je dobila že pred dvoma mesecema, se je morala včeraj popoldne zateči v tržaško bolnišnico 67-letna gospo dinja Stefania Meloni vd. ZnUani! iz Ul. Economo 6. Zdravniku, ki jo je pregledal in ugotovil zlom desne stegnenice, je izjavila, da se je poškodovala v tramvaju, ko se le zaradi nenadnega zaviranja tramvaja s silo sesedla na rob sedeža. Od takrat je namreč stal no občutila bolečine v desnem ste gnu; ker pa ji te niso prenehale se je podala k svojemu zdravniku ki jo je nemudoma naipotil v bolnišnico. Včeraj nas Je zapustil za vedno naš dragi oče ln no&> ALFONZ HUTTER Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, 25. t.m., ob l®15 :z mrtvašnice glavne bolnišnice v Sv. Križu pri Trstu. Žalujoči sin Bruno, hčerka Ljana in vnuk’ Trst - Sv. Križ. 24. junija 1969. PREDEN GRESTE NA DOPUST naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo 15-DNEVNA NAROČNINA L 600 Telefonirajte na št. 37-338 ali 95-823 Včeraj nas je za vedno zapustila naša draga mama nona AMALIJA KURENT por. MARTELANC Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 15. uri i* ** pele na pokopališču v Barkovljah. t Žalujoči mož, hčerka Nada, hčerka Vera ^ možem, sin Angel z ženo in vnukom Andrej® Barkovlje, 24. junija 1969. ZAHVALA Ganjena ob izrazih ljubezni, izkazanih dragi mami EMILIJI VOUK vd. LINAROLO se zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z mano. g) Prisrčna hvala dr. Sereniju, gospodom zdravnikom osebju IV. medicinskega oddelka za požrtvovalno nego. Hčerka Danic* 24 junija 1969. - jNOČI MED SOBOTO IN NEDELJO Notno razgrajanje podivjanega begunskega nasilneža v Padriiah kamenjem se je spravil nad ljudi in nad avtomobile - Zakaj ni ponoči več policijskih patrulj, da bi nadzorovale «po!itične» goste? ^Wriče so bile preteklo soboto ™jmio prizorišče vandalskih iz-F®«ov nekega nedostojnega prelca bližnjega begunskega tabo-S84® za tujce. Ne mine dan, da ®*e kdo ne pritožil na kaki »rofcviški ali policijski postaji za-2* številnih pretepov ald drugih JJMalskih dejanj, ki jih tujci s “torišča povzročajo v vasi. Kaže da vse skupaj nič ne zaieže, £®ortiti jn večkrat pijani mla-^či najrazličnejših narodnosti se J^o nemoteno sprehajajo po va-J celo ob poznih nočnih urah. {“ta po pravilih begunskega tališča morali biti že ob 22. uri v “tarišču. . •r soboto zvečer je bila vrsta rbakem 23-letnemjugoslovanskem pitancu, Stefanu Namarju, menda fKanala ob Soči, ki je vaščanom {tarič razkazal vso svojo spret-pri lučanju kamenja proti {poljubnemu prebivalstvu in par-avtomobilom. Mladenič je Jjjtaeč dolgo popival in ko je bil JJJtanoma pijan je začel na glav-Jta vaškem trgu razgrajati. Ljud-ki so šli slučajno mimo, so se JJjtaM nevarnemu mladeniču koj jtokniti, kajti izgubil je vsakršno Rodnost ter začel za njimi lu-kamenje ter jih ozmerjati na {{Jbolj nespodoben način. Ko se ^ je vse umaknilo in ni vedel "d kom bi se znesel v kritičnem jeze se je s kamnom za Pj“ proti nekemu parkiranemu Stanobdlu ter po njem udarjal, {“kler ni razbil šipe nad levimi /"it Na srečo nd bilo v bližini Wh avtomobilov, sicer bi jih j®tala ista žalostna usoda.. Nena-ropot in kričanje je mar-“Koga v bližini prebudilo iz spa-3- Nekdo je tedaj ogorčen tele-jtako obvestil policijski komisa-& na Opčinah, od koder je jrjtau nato prišla policijska pa-ter nevarnega razgrajača are-Sr v nek©m kumiku, v kate-Jd se je skril pred razjarjenim: "Vani in pred agenti. Jjjadeniča so nato odpeljali na |%led v splošno bolnišnico, od p Pa v zapor do sodne razprave ™ se bo moral pred sodni- I let, l itn .... katere hiše imajo še ognjišče itd. Ob vsakem vprašanju se je razvila živahna debata, v kateri se je pokazalo, da več glav več ve, saj ie prav vsak od udeležencev nekaj prispeval. Pokazalo se je tudi, da jemljejo Openci stvar zares, saj so vsi prišli na sestanek pripravljeni, nekateri pa so si podatke celo prej zapisali. Po dveh urah resnega razpravljanja pa so začeli pripovedovati tudi nadvse zanimive anekdote, ki so včasih krožile po vasi. Tako so združili prijetno s koristnim in odšli domov zadovoljni, da so pomagali pri nadvse koristnem delu. Reči moramo, da si takih sestankov še želimo in to ne samo na Opčinah, ampak tudi drugod. Na Opčinah pa bo tak sestanek spet prihodnjo nedeljo ob isti uri. —en —a se zagovarjati pred zaradi povzročitve ki so že siti divjaštva vseh vetrov pritepenih nasilna ki se t, krinko ‘Me, ,, Laščani, skrivajo pod priljublje «političnih beguncev«, J; sprašujejo, kdaj bo že konec ,2®a tega in kdaj bodo pristojni ■Jtaostni organi enkrat za vselej wjn?err>o zaščitili domače ljudi in red Predvsem pa se vašča-JL vprašujejo zakaj ni v nočnih 152*? po vasi več policijskih pa-ki bi nekoliko bolj kot do- nadzorovale pobalinstvo takih '™“tičnih» pritepencev. %(an«fc na Opčinah U raziskovanje domače zgodovine r® pred časom smo v našem dnev-£? pisali, da hočejo Openci razili* svojo preteklost in da so v ta {Jen razdelili po vasi vprašalne J6- V nedeljo, 22. t.m. so se ob uri zbrali v Prosvetnem domu, c? so v živahnem razgovoru raz-tai marsikatero vprašanje iz o-^*ke zgodovine. :7 začetku je prof. Ivan Sosič, skupaj z Angelom Vremcem rednik tega dela, spregovoril o ■“'cnu in pomenu zbiranja najraz-^Jših podatkov, ki se bodo str- \r___l.l i. ___________i , zaključeno podobo vasi, kot {dila nekoč in kot je danes. To bodo Openci ohranili prihod-jn? rodovom, saj bodi. gradivo tu-d®tisnili. vod zastavil U* Prof. Sosičem |e prevzel Angel Vremec, ki je za; ,®°tnim nekaj vprašanj, ki so bila :vV vprašalni poli, tako na pri : • kateri so najstare.ši priimki it&i, katere so družine, ki so se J**«e na Opčine pred prvo sve-, P vojno, katere domače družine izumite ali se izselile, katere {ke poznajo na Opčinah in od v,, vzdevld izvirajo katere hiše t "dtae kočijo in konjt. kateri ljud '° dočakali več kot devetdeset P***. Na Repentabru tabor Slovenske prosvete V nedeljo popoldne je bila na trgu pred cerkvijo na Repentabru 22. tabor Slovenske prosvete iz Trsta. Geslo tabora je bilo: «Ob stoletnici taborov in čitalnic Slovenci vse dežele znova izpričujemo svoj obstanek in terjamo svoje narodne pravice*. S tem geslom je prof. Marij Maver tudi pozdravil občinstvo in obenem otvoril kulturno prireditev. Najprej je nastopil glasbeni ansambel »Jana* iz Števerjana, ki je ob spremljavi harmonike in kitar zapel nekaj novih slovenskih pesmi. Zatem so se na odru zvrstili nekateri pevski zbori. Najprej je nastopil domači moški pevski zbor «Srečko Kumar* iz Repentabra, ki je pod vodstvom Mirka Guština zapel tri pesmi. Za njim sta se na odru zvrstila še moški pevski zbor «Mirko Filej* iz Gorice in združeni cerkveni pevski zbor iz Trsta. V drugem delu programa je nastopila skupina Slovenskega odra iz Trsta, ki je v režiji Stane Kopitar Oficije uprizorila veseloigro Josipa Ogrinca «Kje je meja?* Veseloigro, kot je napovedal napovedovalec programa, so odigrali že nekoč v čitalnicah, zato je bila izbrana tudi za nedeljski tabor. «da bi z njo čimbolj izrazili občudovanje našim rojakom, ki so pred 100 leti iz ljubezni do materine besede igrali in peli.* Med posameznimi točkami kulturnega programa so bili pozdravi. Med drugimi je spregovoril tudi deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ki je v začetku svojega govora dejal, da se je treba s hvaležnostjo spomniti vseh tistih velikih mož, ki so pripomogli, da se jo naš narod ne samo ohranil, temveč- tudi dvignil na visoko evropsko raven. «Spomnimo se s hvaležnostjo teh naših mož,* je dejal v nadaljevanju svojega govora, «kakor ne smemo nikdar pozabiti križevega pota, ki ga je moral slovenski narod prehoditi v drugi sve. tovni vojni: neizbrisna iunaštva našega ljudstva, ki se je po gorah, v gozdovih boieval za svoj rod; nepopisno trplienje, ki ga je moral naš človek prenašati od Rižarne in Dachaua do Buchenvval-da. Svoi govor pa je dr Štoka za-klhičil z ueotovitviio, da mora i-meti vsak narod. Da naj bo majhen ali velik po številu, pravico do svojega popolnega narodnega, kulturnega in političnega življenja. Požar v tovarni barv Včeraj popoldne so gorlšld gasil-cd prihiteli v tavamo barv Celchi na Tržaški cesti. Vnel se je električni stroj in kmalu je pričel goreti tudi zaboj z barvo. K sreča so gasilci požar kmalu pogasili, sicer td bil lahko dosegel tudi druge oddelke tovarne škoda (e malenkostna. Na XXI. TRŽAŠKEM VELESEJMU OD 15. DO 29. JUNIJA ji jugoslovanskem paviljonu (PALAČA NARODOV) RAZSTAVLJA KNJIGE VSEH SLOVENSKIH IN NEKATERIH DRUGIH JUGOSLOVANSKIH ZALOŽB SPREJEMAMO NAROČILA ZA VSE RAZSTAVLJENE KNJIGE MED KUPCE BOMO RAZDELILI BOGATE KNJIŽNE NAGRADE I Na svidenje na sejmu! NA SEDEŽU KULTURNEGA DRUŠTVA V ČEDADU S petjem, govorom in recitacijami so počastili obletnico Trinkove smrti Nastopila sta zbora «Rečana» in «tdrja> - Recitacije beneških otrok - Petje ob Bir-tičevi harmoniki - Srečanje s Cendonovo materjo - «Me poznate, iz Dijaškega doma sem» «Ijudstvo, zate sem živel...« je pokojni momsignor Ivan Tririko zapisal v svoji oporoki. To ljudstvo, Beneški Slovenci, se je v nedeljo zbralo na sedtežu društva, ki se po njem imenuje, ter sc ga spomnilo ob 154etoci smrti. Prosvetno društvo c Ivan Trinko« je nahitroma in natihoma proslavilo njegovo smrt na skromen način, zato pa je bila ta skromnost po svoji vsebini nekaj docela novega in dosti obetajočega. Na sedežu sta namreč zapela dva pevska zbora: cerkveni pevski zbor «Rečan» iz Ljes, ki ga vodi kaplan Rima Markič, ter zbor »Idrja«, ki ga vodi glasbenik Anton Birtič. Ob tej priliki so nastopili tudi recitatorji, beneški dijaki, ki obiskujejo slovenske šole v Gorica, v dvoje ali troje, pa so zapeli tudi domači fantje in dekleta. O velikem sinu beneških dolin je spregovoril predsednik kulturnega društva Izidor Predan. Predan je dejal, da poteka 15 let, odkar so na gričku v Trčmunu pokopali velikega pokojnika, ki je bil bolj znan drugod kot doma. Posredoval je Italijanom slovensko, Slovencem pa italijansko kulturo. Bil je duhovnik, ki je svoje ljudstvo učil v domačem jeziku. «Ce imamo takšne duhovnike«, je dejal Predan, «ki svoje ljudstvo uče v materinem jeziku, se moramo prav njemu zahvaliti« Prireditev je bila izvršena izključno samo z domačima silami ter potrjuje preporod, ki polagoma zajema te kraje in v katerem se vse bolj izpričuje pripadnost slovenskemu narodu. Beneški Slovenci hočejo v tej smeri nadaljevati ter pripraviti svoj prihodnji dan emigranta z lastnimi silami, da bi pokazali domačemu prebivalstvu in svojim rojakom, kaj vsega so se naučili v zadnjem času m kako se trudijo, da bi svojo ljudsko - prosvetno dejavnost okrepili, jo popestrili ter približali ravni tiste dejavnosti na Goriškem in Tržaškem. Prireditev je otvoril mešam pevski zbor «Rečan», ki je zapel Ave Marija, Dekle je po, y<ždo šla, emigrantsko «Un doUarii in Glejte že sonce zahaja. Zbor «Idrja» pa je zapel Snojka sem pri ljubci bil, Gularja sem tjela im-jet, Karlinca je štemana in štirje fantje špi-lajo. Dijakinja Iris Batadno je nato predstavila recitatorje, beneške o-troke iz Dijaškega doma v Gorica. Jurij Krapič je recitiral »Nadižo« Izidorja Predana, Marino Krapič Bajtica moja Ivana Trinka, Lieio Bataino Trinkovo Moje pesmi, Tamara Kant in Ana Celloma sta recitirali Trinkovo Toga, Ana Marija Vižintin Trinkovo Vstante bratje, nakar je sledila zborna recitacija Domovina. V vokalnem delu sta otroka iz Gornjega Trbilja Klavdij Drekonja in Klavdij štuhn zapela ob spremljali harmonikarja Birtiča pesem Vrabci in strašilo ter Veseli letni časi, Marko Predan pa je zapel ob spremljavi harmonike «Bo treba v šolo lt», pesem, ki jo je napisal njegov oče, uglasbil pa Birtič. Nastopila sta še Peter Medveš in Renco Birtič; zapela sta Birtičevo Dolance beneške. Po tem uradnem delu so Birti čevi fantje in dekleta, ki jih vadi v petju, zapeli še nekaj pesmi. Svojci in vaščani, ki so se z njim: pripeljali na sedež, so jim zadovoljni ploskali saj jih je petje na moč zabavalo. Med temi je bila tudi Cendomova mati iz Črnice, ki je pripeljala svojo nečakinjo Eldo iz Kozice. Zadovoljna je bila, ko je slišala nečakinjo, ki hodi v italijanske srednje šole, peti v domačem jeziku. Glasbo ima v krvi. Njen brat Avgust Cendon, ki ga že dolgo let ni več med nami, Je bil po Benečiji zelo priznan harmonikar Cen-donova mati pa se spominja tudi vojnih let, kako so partizani razmočeni prišli v njeno hišo. Spraševala je po nekaterih, ki so doma iz Brd. Tjakaj je po vojni večkrat zahajala. Pozna štekarje, Komjan ce, Oigliče, pozna Gorico. «V Števerjan sem hodila šivat, pa tudi češnje sem obirala Večkrat sem koga povabila k sebi v Črnico, pa nihče ne pride. Daleč smo, vendar bi me zelo veselilo, če ba me obiskali. Sedaj Je v našo vas moč priti z avtom«. Ko smo se peljali skozi vas «Crostu», sem vprašal, kako se slovensko kliče. Mati in nečakinja sta skoraj Istočasno odgovorili «Hrastovje». Nastal je pogovor, odkod izvor te besede, pa nečakinja nd vedela, kaj Je «hrast« babica pa je rekla, da mu po domače rečejo «dob». ' V nedeljo dopoldne Je obiskalo Beneško Slovenijo 180 upokojencev iz Nove Gorice. Pripeljali so se s štirimi avtobusi ter sl ogledali Stairo goro tn Landarsko jamo. Na sedežu društva Jih je pozdravil Izidor Predan. S predstavniki druš tva upokojencev so se beneški Slovenci dogovorili, da bo njihov zbor nastopil na pikniku ameriških izseljencev, ki ga bodo imeli 26 julija pri Kekcu. Pozno popoldne Je Birtič odšel s svojimi pevci v Mečamo, svojo rojstno vas, kjer so imeill šagro Cesta krene pri Petjabu v hrib. Po približno treh kilometrih poti se izza ovinka odpre manjša rav- nina, kjer je zgrajeno naselje, ki je bilo med vojno požgano. Cestar, tri nd vedel, kako naj razmesti toliko avtov, je docela izgubil glavo. V vaški gostilni sta igrali dve harmoniki, potem pa se jima je pridružila še Birtičeva. Poleg domačinov je bilo tudi nekaj dolincev in ljudi iz Čedada. Birtičevi pevci so zapeli v domačem narečju. Točili so vino in prodajali domače pecivo. Ko sem se po razriti cesti vračal v dolino, sem na pol poti srečal skupino mladih, ki so popevali ob spremljavi kitare, šli so na praznik v Mečamo. Ker je bila pot ozka, sem se ustavil. Pristopil je fant s kitaro, s kodri in nasmejanim obrazom. «Me poznate, iz Dijaškega doma sem?«. «In kje stanuješ?« «Spodaj, v Petjahu«. V krajih, kjer bi rekel, da ne poznaš žive duše, je vendar vse polno znancev, prijaznih in iskrenih. Pa tudi tisti, ki te ne poznajo, prijazno odgovarjajo, v svojem pojočem narečju, ki mi je domače. To' ljudstvo vendar mora živeti... G. V. Podporno društvo DIJAŠKA MATICA bo imelo svoj redna OBČNI ZBOR danes, 24. junija 1969 v Trstu v Ulici Geppa 9 ob 20. uri. VESTI Z ONSTRAN MEJE V Novi Gorici bodo iz posebnega sklada podprli naprednejše kmetovalce Prevelika razdrobljenost kmetijskih posestev - Podražitev m pomanjkanje mesa v obmejnem pasu Zaradi izredno nizkih cen govedi je zašla jugoslovanska živinoreja v zadnjem času v krizo. Zasebniki in družbena posestva so poklali nenormalno veliko živine. V Sloveniji se je na primer število govedi v pitanju zmanjšalo kar za tri četrtine. Seveda je to našlo svoj odraz tudi na trgu. Podjetja, ki prodajajo meso v mali prodaji, niso mogla nakupovati goveda. Hkrati so jim s ceno začeli konkurirati tudi izvozniki, ki so pripravljeni plačati živo govedo po vsaki ceni. Govedorejska kriza je seveda našla svoj odmev tudi v obmejnem prostoru. Teletine praktično ni moč dobiti v mesnicah že več mesecev. Čutiti je tudi pomanjkanje ostalih vrst mesa. Podjetja, ki llllllllllllllllllllllTIIIIIIIII||l|ll|ll|IIII|IIIIIIIIIIIIIIIII|||1||||||||||||||||||||||II|||||||||||||||||||||||||||||||.|||||||||||m||,||||||||||||||||,|||„||,|,||,,|,||„|||tu|||||||||,||||||,|||| PROGLASILE SO JO VSE TRI SINDIKALNE ORGANIZACIJE Jutri zjutraj v Gorici in okolici splošna stavka za Nuova San Giorgio Zveza trgovcev vabi k zapori trgovin - Tudi včeraj povorka delavcev in razgovor na županstvu Gorici. Zaradi tega vabi vse gori-ške trgovce, naj jutri zjutraj zaprejo od 9. do 10.30 svoje trgovine v znak solidarnosti z delavci tovarne Nuova San Giorio. Včeraj popoldne so delavci dveh zasedenih tovarn prišli v mesto v povorki, šli po Korzu Italija in po Ulici Garibaldi pred županstvo, kjer je podtajnik Toros sklical sestanek med sindikalisti in zastopniki ravnateljstva, ki pa se sestanka niso udeležili. Poleg podtajnika Torosa so mu prisostvovali še župan Martina, predsednik pokrajine ChientaroJi in trije zastopniki sindikatov. Baje je podtajnik Toros na sestanku nakazal možnost, da bo vprašanje rešeno ' v' prihodnjih; dneh, sindikalisti pa so si pridržali pravico o nekaterih pred- iiiiiimhiiiihiii n in mn iiiii iiirtmii n n im uuiiiii n iiiiiiMniHiiiiiiiiiiminiiiiiiimiiii m iiiiiiiiiiuini'i minil Jutri zjutraj bo v Gorici in okolici splošna stavka od 9. do 12. ure. Stavko so proglasili sindikati CGIL, CISL in UIL v podporo delavcem in uradnikom podjetij Nuova San Giorgio in SAFOG, ki so v zasedenih tovarnah že deveti dan. Sindikalne organizacije so pripravile tudi veliko manifestacijo v okviru generalne stavke. Ob 9. uri se bo pri tovarni SAFOG pričela povorka delavcev dveh zasedenih tovarn, katerim se bodo v Ulioi 9. avgusta pred avtobusno postajo pridružili tudi delavci iz drugih tovarn. Ob 9.30 bo zborovanje na Telovadnem trgu in sindikati vabijo k številni udeležbi. Tudi Zveza trgovcev je izdala komunike v katdMm izraža zaskrbljenost goriških trgovcev za morebitno skrčenje delovnih mest v PRETEKLO NEDELJO V GORICI Slovenska televizija je snemala v bolnišnici Koristno sodelovanje zdravnikov obeh ginekoloških oddelkov Skupina zdravnikov ženskega oddelka porodnišnice iz bolnišnice v Šempetru ,ki jo je vodil ravnatelj tega oddelka dr. Stane Urbančič, je v nedeljo obiskala svoje kolege v splošni bolnišnici v Gorici ter si ogledala njene oddelke. Sprejel jih je zdravniški štab tega oddelka goriške bolnišnice, ki ga vodi prof. Destro ter jim razkazal posamezne naprave. Gostje so imeli s seboj tudi operaterje RTV iz Ljubljane, ki so napravili nekaj zanimivih posnetkov zunanjosti goriške bolnišnice ter notranje naprave v oddelkih, ki jih bodo te dni pokazali po RTV Ljubljana. Namen obiska in RTV posnetka je, da bi še bolj poglobili že dobro sodelovanje med obema obmejnima bolnišnicama s posebnim ozirom na ginekološki in porodniški oddelek. O goriški bolnišnici je poročal v nedeljo tudi koprski radio. Premestitve učiteljev Šolsko skrbništvo v Gorici je te daii objavilo seznani premestitev osnovnošolskih učiteljev za Goriško. Seznam navaja premestitve na področju posameznih občin, iz ene občine v drugo na Goriškem in tudi premestitve iz drugih pokrajin. Kar se slovenskih osnovnih šol tiče Je za prihodnje šolsko leto I9B9-7C premeščena učiteljica Romana Borsini, por. Careddu iz šole na Plešivem v Gorico, Ul. Croce: Stanislava Rustja roj. Čermelj pa pride iz Dola na osnovno šolo v Ul. Randaccio. Med premestitvami po italijanskih šolah naj omenimo, da bo Alessandra Gregorig roj. Somaglia odšla s šole v Podgoiri na šolo »Feltre« v Krminu,, Magda Cunta por. Pahor iz Gradeča na šolo v Doberdobu ter Claudia Bella roj. Lipposini iz Števerjana na šolo t Ul. Caipuccml v Gorici. Vesli iz Tržiča Odobren je zakon, ld priznava finančne olajšave za industrijsko cono v Tržiču, Starancanu in Škocjanu. Predvidoma v letu dni bo predsednik republike izdal ustrezni dekret. Na današnji skupščini članov konzorcija bodo o zadevi razpravljali. Rimski uroanist. prot. Piccinato se je sestal z župani občin Tržič, štaranoan in Škocjan, ki sestavljajo skupni regulacijski načrt. Prof. Piccinato se bo sestal tudi z deželnim odbornikom za urbanistiko Carli jem. Pri trčenju med dvema motocikloma se je poškodoval 56-letni Atti-lio Zitarich iz Ronk, Ul. 25. aprila. V bolnišnici v Tržiču so ga pridržali na zdravljenju za 20 dni. S kolesa je padel 46-letni Ovidio Crasnic iz Tržiča, Ul. 24. maja 33. V bolnišnici bo 20 dni zaradi zloma rame. logih razpravljati prej z delavci. Sinoči je bil sestanek tudi na pokrajini, katerega so se poleg odbornikov udeležili načelnik vseh svetoivanskih skupin, ki so izrekli priznanje predsedniku Chien-tarolijoi za njegova prizadevanja za rešitev spora in ga zaprosili, naj še najprej deluje za rešitev tega resnega vprašanja v korist vsega goričkega gospodarstva. Več sto delavcev je pred županstvom žvižgalo na račun ravnateljstva. Nato se je povorka pomaknila proti Travniku, kjer je bdi kratek postanek pred prefekturo. Delegacijo delavcev je sprejel novi prefekt dr. Sganga, ki jim je obljubil svoje zanimanje, da bi se stvar čimprej ugodno zaključila. Povorka se je nato,vrnila, ni tovarno po obeh korzih in po Ul. Aquileia do mostu čez Sočo. Delavci so mimno manifestirali, 'zatd rii bil potreben poseg nikogar. Mestni stražniki so le urejali promet, ki je na križiščih nekoliko zastajal. Goriška delegacija na festivalu v Celovcu V Celovcu je bil v soboto in nedeljo mednarodni folklorni festival, na katerem so sodelovale razne folklorne in pevske skupine iz petih držav, Italije, Jugoslavije, Avstrije, Nemčije in Nizozemske. Na prireditvi so sodelovale tudi nekatere furlanske skupine in pevski zbor (dllesberg« iz Trsta. Naše mesto je zastopala delegacija občinske uprave, v kateri so bili odborniki Rovis, De Simone in Fan- t timi. Trije ranjeni v Gorici ker je oočila guma V nedeljo dopoldne se je zaradi avtomobilske gume, ki je počila, pripetila prometna nesreča v Gorici, v Ul. Fatebemefratelli, pri čemer je avto zavozil s ceste in so bili trije ranjeni. Avto je vozil 25-letni Carminn iiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiuviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiuimiiiii Felicie-llo iz Gorice, Ul. Angiollna, Cestna nesreča . Tridesetletni Renato Rigo iz, Ses-ljana 190/A je včeraj zjutraj, na poti domov zapeljal s ceste na ovinku pri Gradiški s svojo lam-breto. Zdravil se bo nekaj dni. stva. Z njim namerava podpirati predvsem naprednejše kmetovalce. Sedaj imajo v občini že sekaj vzorčnih kmetij, s kaiterifii nameravajo spodbuditi tudi druge kmetovalce k sodobnejšemu obdelovanju zemlje. V Novi Gorici so osnovali minulo šolsko leto tudi posebno kmetijsko šolo. Sedaj jo je obiskovalo okoli 30 kmečkih fantov in deklet. Za prihodnje leto računajo, da jih bo še enkrat toliko. Upajo, da bo šola vzbudffa večje zanimanje mladih za kmetovanje. se ukvarjajo s prodajanjem mesa, so v zadnjem času zahtevala, podražitev, enako kakor v notranjosti države. V Novi Gorici je te dni svet za gospodarstvo dovolil podjetjem, ki prodajajo na njegovem območju, občuten dvig cene mesa. Zdi se, da bodo tako storili tudi v Ajdovščini in Tolminu, ker so se dogovorili, da bodo imeli v vseh treh občinah enake cene. Odločitev sveta v Novi Gorici pa vzbuja negodovanje potrošnikov. V sredo bo o njej razpravljala tudi občinska skupščina. Obstaja možnost, da bo skupščina sprejela sklep o ponovnem znižanju cen. In Kakšna je podražitev? Doslej so prodajala podjetja meso mladih govedi poprečno po 12,27 novih dinarjev, zdaj pa je po 13,70 dinarjev. Največje povečanje je pri boljših vrstah mesa. Tako je pljučna pečenka, ki so jo prodajali doslej po 20 dinarjev kg, sedaj po 28 dinarjev. Podobno je tudi z drugimi vrstami mesa. Le slabše vrste mesa so podražili v manjši meri. Kmetijski inštitut Slovenije je pripravil za novogoriško občino obsežno študijo o problematiki privatnega krneti j stva v občini. Študija je izredno pomembna za proučevanje problemov, ki so se v zadnjih letih nakopičili in terjajo rešitev. Gre namreč za to,, da kmetijstvo zaradi neustrezne družbene pomoči hitro propade, da se med kmetovalci pojavlja vedno več socialnih in drugih problemov. Iz omenjene študije izhaja, da je kmetijska površina še vedno zelo razdrobljena: 49 odstotkov vseh kmetij v občini ima po manj kakor tri hektarje obdelovalnih površin .Obstajajo zelo velike razlike med tistimi kmetijaani, ki se ukvarjajo z živinorejo in tistimi, ki se ukvarjajo z vinogradništvom. Ker pa je na splošno obdelovanje zemlje slabo donosno, veliko ljudi zapušča zemljo. V zadnjih petih letih se je število kmečkega prebivalstva v občini zmanjšala za kakih 8 odst. Značilno je, da na kmetih ostajajo predvsem starejši ljudje, ki so manj sposobni za delo. 'škut£štea,,:\?J 'Nori Go-riei je osnovala pred časom poseben.,, sklad za,, napredek kmetij- liiitiiiii>*miii>iiiki*itraiHi*iiiaiiiiaiiiiiiiiiiiiiiKitintiiiiitiii«««iiiiiiiiiiii«iivmm«iiiiiiiiaiiiiiiKiiaixx»iiiiiiiiifta VČERAJ IN V NEDELJO Pestra razstava občinskih otroških vrtcev v Gorici Svoja dela so prikazali tudi otroci slovenskih vrtcev iz Ul. Rondaccio in Ul. Croce ter iz Sentmavra Kot je prišlo že v navado so j ponedeljek dopoldne pa so sd jo tudi občinski otroški vrtci v Go- ! ogledali številni starši in drugi, ki ..........................................se zanimajo za prve korake naših Počitniške kolonije za otroke iz Doberdoba Na oglasni deski na županstvu v Doberdobu so od danes naprej na vpogled seznami otrok, Jd bodo odšli v počitniške kolonije v treh izmenah. Prizadeti starši naj si ogledajo, da bodo vedeli, kdaj so njihovi otroci na vrsti, v poštev pridejo seveda le tisti, katerih prošnje so bile ugodno rešene. Prva temena, 10 deklic, ki bodo odšle v obmorsko kolonijo v Gra-dežu, bodo odšle tja dne 4. j-ullja in naj se zberejo popoldne ob 15.40 pred županstvom v Ronkah. Nar slednji dan, 5. julija pa bo skupina 5 dečkov odšla v hribe v Forhi di Sopra. Zbirališče ob 3. uri zjutraj pred italijanskim učiteljiščem na Verdijevem korzu v Gorici. Prizadete družine bodo prejele zadevno obvestilo pismeno na dom. Goriški umetniki v rimskem Letopisu V Rimu je založnik L. Manieri izdal Letopis z naslovom ((Artisti, eritici, collezioinistl«, v katerem imamo navedene najboljše in najbolj znane umetnike In ljubitelje umetnosti. Kar se tiče Gorice najdemo v tem letopisu kiparko Carlotto De Furlani in kiparja Ostilia Gian-andrea, med goriškimi slikarji pa so navedeni Demetrij Gej, Sergio Altieri, Gigi Castellan, Cesare Moc-chdutti, FuJvio Monai, Giuseppe Martin, Norma Silld in Mario Tudor. rioi zaključili svoje »šolsko leto« s skupno razstavo svojih ročnih izdelkov in risb, na katerih so po kazali, kako se pripravljajo med eno in drugo igro za pravi »začetek učenosti« v osnovni šoli. Tudi letos so uredili tako razstavo v nedeljo in včeraj v dopoldanskih urah v prostorih novega otroškega vrtca v Ul. Marconi, kd so za tako manifestacijo najbolj primerni. Otvoritve razstave v nedeljo do poldne so se udeležili predstavniki občinske uprave in drugi krajevni predstavniki. Ves dan in tudi v ki je vozil od središča mesta v smeri proti postaji. Z njim je bila v vozilu tudi njegova žena 27-letna Ana Kranjc ter 42-lefmi Carlo Naitoli iz Ul. Rabatta 13. Kot omenjeno je počila zračnica pri zadnjem desnem kolesu ter je šofer izgubil kontrolo - nad avtom, ki je zavozil s ceste ter s precejšnjo silo treščil v obcestno drevo. Avto se je močno poškodoval in tudi vsi trije potniki so dobili telesne poškodbe. Najbolj je bil prizadet Natoli, ki sl je verjetno zlomil medenico ter bo ostal v bolnišnici za 40 dni na zdravljenju. Kranjc bo ostala v bolnišnici teden dni zaradi poškodb na glavi in pretresa možganov, Feliciello pa je dobil poškodbe na desni roki ln na prsih ter bo ostal 8 dni na zdravljenju. OB VELIKI UDELEŽBI Uspela tridnevna prireditev društva «Skala» v Gabrjah Odlično je igral orkester «Sparks» - V bri-školi sta zmagala domačina Klede in Malič Po uspelih prireditvah v števec-1 dobro in hitro postrežbo. janu in Standrežu so se tudi Gabr-ci izkazali, saj je njihov poletni praznik lepo uspel. Tudi letos so Imeli «šagro» na prostranem travniku poleg Pavletičeve gostilne in privabili so veliko ljudi z lepoto kraja, odlično godbo, dobrim vinom in odličnimi jedačami ter z PROSVETNO DRUŠTVO «SOVODNJE» priredi v soboto, 28., nedeljo, 29. in ponedeljek, 30. junija PLES in KONCERT na igrišču v Sovodnjah V soboto ples od 21. ure dalje V nedeljo: od 16.30 tekma v briškoli (I. nagrada 2 pršuta; II. 1 pršut; III. 50 1 vina in IV. več salam) ob 20. uri: KONCERT GORIŠKEGA OKTETA iz Nove Gorice Sledi ples. V ponedeljek od 21. ure dalje ples s tekmo v valčku. Igral bo odličen orkester. Deloval bo bifč z dobrim vinom, čevapčiči, kranjskimi klobasami itd. — V slučaju slabega vremena se praznik nadaljuje dne 5., 6. in 7. Julija. Mladina je zelo navdušena nad orkestrom »Sparks«, ki ga sestavljajo mladi ljudje iz naših vasi, ki so navdušili mlade poslučalce, ki so navdušili mlade poslušalce, ki tega bodo ti ljubitelji plesa prav gotovo pohiteli v Sovodnje, kjer bo Isti orkester nastopil še ta teden. V tekmovanju v briškoli je tokrat prva nagrada ostala doma. Odlično gnjat sta si priborila Rajmund Klede Iz Gabrij in Mario Malič iz Rupe. Ostale nagrade so pa odnesli ljudje iz drugih krajev. Ples je bil tudi sinoči. ClanJ prosvetnega društva «Skala«, ki praznuje letos šestdeseto obletnico u-stanovitve (društvo je bilo takrat včlanjeno v Zvezo narodnih društev), se sedaj pripravljajo na občni zbor, kajti obnoviti nameravajo prosvetno in tudi družabno delovanje v svoji vasi. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna D’Udine, Trg sv. Fran čilska 5, tel. 21-24. TR2IC Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna Al Redento-re dr. Enneri in dr. Nordls; Ulica Rosselli 23, tel. 72340. malčkov. Poleg 12 italijanskih vrtcev so razstavili tukaj svoja dela tudi otroci treh slovenskih vrtcev iz Ul. Croce in Randaccio v Gorici ter te šent Mavra. Prikazali so svoje zvezke v katerih so z risbami prikazani začeto razvojni stadiji otrokove duše, dalje številna lična ročna dela na osnovi rafije, sadre, in drugih materialov, katerih so izdelali najrazličnejše živali, škrate, risbe, podstavke, vaze itd. Razstava je tudi leto pokazala, da ima med vsemi, kd so prirejene v Gorici, še največ obiskovalcev, ker se pač vsi starši zanimajo za prve ustvaritve mladih ((umetnikov«. CORSO. 17—20.45: «Via col vento«, C. Gable in V. Leigt; ameriški film v barvah' VERDI. 17.15—22: «11 momento dl ueddere«, G. Hilton in W. Bar-nes; italijanski kinemaskopslci film. MODERNISSIMO. 17.30—22: «La collezionista«, H Politoff, P. Baucman; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. VITTOR1A. 17.15: «Le salamandre«, E. Scourer in B Cuningham, ki-nemaskopski film v barvah, mladini pod 18 letom prepovedan. CENTRALE. 17—21.30: «Sette spor-che carogne«, B. Oya in J. Karel ; poljski kinemaskopski film v barvah / ržič AZ/.URRO. 17.00: «Zurika», opereta. EXCELSIOR. 17.30: »Gb assassini del karate«, R Woughn PRINCIPE. 18.00: »La forza invisi-bile«, G. Hamilton. Voivj (lorirn Soča (Nova Gorica): »Lovci na skalp«, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30. Svoboda (Šempeter): «Tujec v hiši«, angleški barvni film — ob 18.30 in 20.30. Deskle: Prosto. Prvačina: Prosto. Šempas: Prosto. Kanal: «Lawrence arabski«, angleški barvni film —ob 17. in 20.30. Renče: Prosto. 1 |Mpj m NO VARA - TRIESTINA 0:1 (0:1) Presenetljiva prestižna zmaga tržaške enajsterice na tujem NOVARA: Lena. Giovannini, Col-la; Canto, Udovicich, Mannini; Pe-droni, Brignoli, Gabetto, Giannini, Maioni. TRIESTINA: Colovatti, Facca, Martinelli; Del Piccolo, Sadar, Pe-strin; Tumiati, Varnier, Ive, Scala, Ridolfi. SODNIIC Tabanelli (Ravenna). STRELEC v 26’ Ive. Približno 1000 gledalcev. Kotov je bilo 8:2 v korist Triestine. Sodnik je opomnil Vamiera in Collo (oba zaradi ugovarjanja). Triestina je zaključila letošnje u-spešno prvenstvo z novo zmago na tu.em, tokrat v Novari proti moštvu, ki je dalj časa spadalo med glavne favorite za napredovanje. Prav v zadnjem kolu si je tako tržaško moštvo zagotovilo drugo mesto na lestvici, kar predstavlja zanje že velik uspeh. Kljub temu lahko rečemo, da je tudi ta uspeh pustil nekaj grenkobe med navijači, ki so letos kot še nikoli sledili z navdušenjem moštvu in dalj časa upali celo na končno zmago. Igra, ki jo IZIDI Brescia - Padova 4:0 Como ‘ Catania 1:0 Foggia - Catanzaro 1:1 Genoa Livorno 1:0 Monza - Bari 0:0 Perugia * Lecco 4:2 Spal - M va 2:1 Ternana - ..».Klena 2:0 Reggina - Cesena 3:0 KONČNA LESTVICA Lazio 38 17 16 5 55 27 50 Brescia 38 17 14 7 46 24 48 Bari 38 14 19 5 34 27 47 Reggiana 38 17 12 9 36 23 46 Reggina 38 13 18 7 36 24 44 Genoa 38 10 21 7 36 29 41 Como 38 14 13 11 33 28 41 Perugia 38 9 >0 9 31 26 38 Foggia 38 11 16 n 33 35 38 Ternana 38 11 14 13 34 36 36 Mantova 38 10 15 13 30 30 35 Livorno 38 11 13 14 29 35 35 Monza 38 8 19 11 32 38 35 Catanzaro 38 10 15 13 23 31 35 Catania 38 10 15 13 19 28 35 Cesena 38 10 14 14 27 37 34 Modena 38 9 14 15 26 34 32 Spal 38 8 15 15 30 38 31 Lecco 38 7 16 15 26 38 30 Padova 38 8 13 17 25 53 29 Lazio, Brescia in Bari so se u- vrstile v A ligo. Padova, Spal In Lecco so izpadle v C ligo. A SKUPINA CLldE IZIDI Cremonese - Ma. - Asti 4:1 Legnano - Venezia 0:0 Triestina * ‘Novara 1:0 Marzotto ' 'Rapallo 3:0 Piacenza * »Savona 1:0 Sottomarina - Pro Pat. 1:0 Trevigliese - Monfalcone 1:1 Biellese - »Treviso 3:2 Solbiataese - »Udinese 1:0 Aiessandria * ‘Verbania 1:0 KONČNA LESTVICA Piacenza 38 22 11 5 53 21 55 38 17 15 6 47 29 49 38 19 10 9 54 37 48 38 14 18 6 34 22 46 38 14 16 8 34 25 44 38 14 15 9 44 23 43 Aiessandria 38 13 16 9 39 30 42 Novara 38 12 16 10 42 33 40 Monfelcone 38 12 15 11 41 40 39 Legnano 38 11 16 11 32 34 38 Trevigliese 38 7 23 8 34 33 37 Venezia 38 10 17 11 31 33 37 Pro Patria 38 11 13 14 38 43 35 Biellese 38 9 16 13 30 36 34 38 9 15 14 25 35 33 38 9 15 14 31 49 33 38 8 16 14 29 39 32 38 9 14 15 35 46 32 38 7 9 22 29 64 23 38 3 14 21 18 52 20 Piacenza. Arezzo, Casertana, ki so osvojile prvo mesto v skupinah A, B in C so se uvrstile v B ligo. Triestina Solbiatese Treviso Savona Udinese Verbania Sottomar. Cremonese Marzotto Asti Rapallo je letos prikazala Triestina, je bila v mnogih primerih na višini B lige, nasprotniki pa tudi niso bili tako močni, da bi bila slednja nedosegljiv cilj. Žal pa je moštvo zapravilo na domačem igrišču nekaj res dragocenih točk, kar se ni zgodilo regularni Piacenzi, ki bo drugo leto nastopala v višji kategoriji. Vse kakor pa je tržaško moštvo le dobilo tisto ogrodje, na katerem bo lahko v prihodnje zgradilo še močnejšo ekipo, ki se bo lahko potego vala za še večje uspehe. Če bi namreč poleti tržaško vodstvo priskrbelo moštvu le še nekaj dobrih igralcev, predvsem napadalcev, bi bila lahko B liga dosegljiva že v naslednjem prvenstvu. Tekma v Novari sicer ni imela nobenega pomena za lestvico. Domačini so iskali le prestižno zmago, ki bi jim delno olajšala razočaranje po poraznem finišu v zadnjih kolih, Triestina pa je kljub nekaterim vidnim odsotnostim (manjkali so Kuk, Paina, Sigarini in kot že dalj časa Giacomini), pa je dokazala, da ima med rezervnimi igralci ljudi, ki se znajo učinkovito boriti in doseči vidne uspehe. Proti vsakemu pričakovanju je bila v prvem polčasu pobuda v rokah gostov in po nekaj neuspelih napadih je Ive s točnim udarcem z glavo že v 26’ povedel svoje moštvo v vodstvo. Kljub veliki požrtvo valnosti je bila reakcija Novare ze lo jalova. Tržaška obramba je brez omahovanja odbila vse napade, Scala in Pestrin pa sta s hitrimi podajami izkoriščala odlično kondicijo priletnega Iveja in borbenega Var-niera, ki sta skupno s kriloma brez težave prodirala preko nasprotne obrambe. Po golu je moral sicer Colovatti dvakrat zbrati vso svojo izkušenost, da je rešil svoja vrata, najlepšo priložnost pred odmorom pa je imela znova Triestina. V 38’ .e namreč Tumiati preigral celo vrsto nasprotnikov, vratar Lena pa je v zadnjem trenutku z drznim posegom pod noge odbil žogo v kot. V drugem polčasu se je nekaj le spremenilo. Triestina je strnila svojo vrste v obrambi in prepustila pobudo domačinom, ki pa so s svojo zgoščeno igro na sredini igrišča in pred Colovattijevimi vrati zaman iskali vrzel v tržaški obrambi. Na nasprotni strani pa so rdeči preko kril še večkrat presenetili UdovL cicha in ostale. Tako je imel Ridolfi odlično priložnost že v 3’, v 5’ pa jo isti igralec na prazna vrata streljal visoko. Novara je imela edino priložnost v 8’, ko je Sadar nesrečno prestregel žogo in skoraj povzročil avtogol, nato pa je Ive dvakrat starta! kar s sredine igrišča in s postopnim pospeškom preskočil celo obrambo, toda zaključni strel je obakrat švignil mimo vratnice. Šele proti koncu se je igra pomaknila izključno na stran Triestine, toda Pedroni in Gabetto sta imela v Del Piccolu in Martinelliju nepremostljivi oviri. S tem se je zaključila serija tekem letošnjega prvenstva, kaže pa, da bo Triestina še enkrat nastopila pred svojimi navijači. Vodstvo je namreč povabilo v Trst še tretjega velikana jugoslovanskega prvenstva, morebitne prvake Crvene zvezde. uk Danes na TV Inter-Sanlos MILAN, 23. — Na drugem sporedu italijanske TV bo jutri, v torek, skrajšan prenos tekem za «superpokal» med Interjem in Santosom. Prenos bo približno ob 22.45. • * • REKA, 23. — V sobotnem prvem kolu mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja «Kvamerske riviere« za pokal Sportskih novosti so zabeležili naslednje izide: Skupina Krimeja Orijent - Milan 0:0 C. Zvezda - Sparta 5:1 (1:1) Skupina Kantrida Rijeka - Eintracht 3:1 (2:0) Partizan - Dinamo (K) 1.1 (1:1) Skupina Rovinj Hajduk - Ferencvaros 2:1 (0:0) Rovinj - Atalanta 5:1 (3:1) Skupina Labin Dinamo (Z) - Levski 0:0 Rudar - Lugano 1:1 (0:1) KOŠARKA Spliigen Brau prvak B lige Goriški Spliigen Brau si je poleg napredovanja v A ligo priboril tudi naslov italijanskega prvaka B lige. V srečanju med zmagovalcema severnega in južnega dela B lige je namreč Spliigen Brau premagal Brili Cagliari s 86:66 ( 34:31). Po tej tekmi so Goričani odpotovali v Forte dei Marmi. kjer bodo nastopili na tamkajšnjem turnirju. V tem kraju se jima bosta pridružila tudi bivši igralec Zadra čosič in trener Djerdja, ki bosta letos nastopala za go riško peterko. Več italijanskih košarkarskih e-kip se v teh dneh poteguje za znanega jugoslovanskega trenerja dr. Andrijaševiča. Dr. Andrijaše-vič je pred leti že nastopal v I-taliji (kjer je tudi promoviral na univerzi v Paviji) ln odlično govori italijanščino. Trenutno trenira že 6 let francoski klub Vichy, katerega je v kratkem privedel iz neke pokrajinske lige do naslova francoskega podprvaka. Dr. An-drijaševič sodi med najpomembnejše evropske in svetovne košarkarske strokovnjake in trenutno se zanj zanima tudi neki profesionalni klub v ZDA. Košarkarski klub Candy Bru-gherio bo verjetno najel za letos jugoslovanskega trenerja Borisa Sinkoviča, ki je v pretekli sezoni treniral ekipo Moretti Chieti. NAMIZNI TENIS V SOBOTO IN NEDELJO V NABREŽINI TROJNA ZMAGA IGRALCEV NABREŽINSKEGA SOKOLA V svojih kategorijah so osvojili prva mesta Dobrila, Ukmar in Cattonar V nedeljo se je zaključil namiznoteniški turnir, ki ga je ob priliki vinske razstave priredilo športno društvo Sokol iz Nabrežine. Turnir je uspel zelo dobro in domači gledalci sc imeli prvič priložnost videti res kakovostne igralce in tekme. Turnir se je začel že v soboto, ko so najprej nastopili tekmovalci, ki niso včlanjeni v FITeT. Nastopilo je 14 tekmovalcev iz 5 društev. Med vsemi je gledalce najbolj navdušil 11-letni Nevo Radovič, ki je premagal tri nasprotnike in je nato šele v finalnem srečanju podlegel močnejšemu Dobrin in še to po zelo ostri borbi. Tekmovanje — ki je potekalo po izločilnem sistemu — je dalo naslednje izide: kvalifikacijsko kolo Mervič M. — Sarmo 2:0 16, 12) Simigoi — Del Negro 2:0 (12, 7) Dobrila — Camelli 2:0 (12, 14) Mervič V. — Mervič L. 2:0 (17, 18) Lavriha — Del Negro 2:0 (11, 11) Radovič — Grego 2:1 (5, —15, 16) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitiiiaiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiivTiitiiiiiiiiiiiiiiini«aiiMaiMiiiiiaiiiiiiiitiiiiiaiiiiMiiit>itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>>i*ti>iiii*iii>>iiaai|aii*i*ia*aai| KOLESABSTVO PO DIRKI PO REGGIU CALABRII Zmagovalec Vittorio Adorni letošnji italijanski prvak Drugi je bil Taccone, tretji pa Zilioli četrtfinale Mervič M. — Fabjan B. 2:0 (16, 16) Dobrila - Sinigoi 2:0 (13, 12) Lavriha — Mervič V. 2:0 (14, 13) Radovič — Jerebica 2:0 (13, 14) Hauser — Mameli 2:0 (10, 11) Cattonar — Hauser 2:0 (16,17) Cattonar — Grbec 2:0 (17, 13) Cattonar — Biasd 2:1 (13, —18, 9) polfinale Dobrila — Mervič M. 2:0 (12, 9) Radovič — Lavriha 2:0 (14, 13) finale Dobrila — Radovič 2:0 (16, 15) Končna lestvica 1. Dobrila (Sokol) 2. Radovič (Sokol) 3. Lavriha (Bor) 4. Mervič M. (Devin-Štivan) ADORNI NA CILJU jm, Brescia - Padova Catania " Como Foggia - Catanzaro Lazio - Reggiana Livorno * Genoa Monza - Bari Perugia - Lecco Regglna - Cesena Spal ~ Mantova Temam ~ Modena Novara * Triestina Savona - Piacenza Treviso - Biellese KVOTE 13 — 56.463.700 12 — 2.387.700 1 2 X X 2 X 1 1 1 1 2 2 2 2. — 3. — 4. — 1. Murray Mir 2. Govemor A. 1. Orosan 2. Pretorio 1. Giuncano 2. Fustel 1. Tridranuna 2. Tiller 1. Essiing 2. Biavarol 1. Vent Fou 2. Montescurg KVOTE 12 — 9.921.299 lir 11 — 396.851 lir 10 — 25.836 lir 5. — 6. REGGIO CALABRIA. 23. — Po uspehu na švicarski dirki si je Vittorio Adorni z zmago v dirki po pokrajini Reggio Calabria o-svojil tudi naslov italijanskega prvaka. Adorni se je dolgo držal glavnine in je pustil, da so sl manj znani kolesarji nabirali ob cesti aplavzov občinstva. Najbolj živahen je bil Stefanom, ki je zbežal glavnini in sam vodil pred vzppooin na Passo della Limina s prednostjo 3’30”. Kaj kmalu pa je začela ta prednost kopneti in Stefanoni, ki je prvi privozil do prelaza, je kmalu spoznal, da se je njegov poskus ponesrečil. To se je zgodilo pri Cinquefrondi. kjer sta se dva Adornijeva klubska tovariša. Paolinl in Jottl, verjetno po njegovem naročilu, spustila v beg. S seboj sta potegnila tudi kapetana, kateremu se je pridružil Taccone. Na vzponu proti SanPElia sta bila Adorni in Taccone že sama in sta si počasi nabirala prednost. V spustu je Taccone pade!, a Je takoj vstal in sledil Adomiju, ki je bil na cilju najhitrejši, medtem ko se je moral Taccone zadovoljiti z drugim mestom. Tretji je bil Italo Zilioli, ki pa je privozil na cilj z zamudo 3’20”. Z Istim časom so prišit na cilj tudi Dancelli, Glmon-di. BRossi In drugi. Vrstni red na cilju nedeljske dirke, ki je veljala za dodelitev naslova italijanskega profesionalnega kolesarskega prvaka je naslednji: 1. Adorni Vittorio (Selc), 252 km 6.37’50”, popr. hltr. 38,005 km 2. Taccone Vito (Germanovox Wega-Bic Coppi) 3. Zilioli Italo (Filotex) z zaost. 3’20” 4. Dancelli Miohele (Molteni) 5. Gknondi Fellce (Salvarani-Bic Oh lorda) 6. Casalini 7. De Rosso 8. Desajmonet 9. Bitossi 10. Moser 11. Boifava 12. Chiappano 13. Portalupi 14. Dl Caterina 15. Schiaivon 16. Sgarbozza 4’25” 17. Bocci 18. Della Torre 19. Cravero 20. Marcelli Itd. Uspešno delovanje Juventine iz Štandreža športno društvo »Juventina« iz štandreža nam zelo uspešno prikazuje svojo dejavnost, bodisi v odbojki, kot v nogometu. V odbojki si je ekipa že skoraj zagotovila vstop v D ligo, v nogometu pa, čeprav se je prvenstvo že zaključilo, ni končala svoje dejavnosti. V nedeljo je namreč Juventina sodelovala v turnirju, ki ga je priredilo športno društvo Itala iz San Piera ob Soči. Tekma se je zaključila z neodločenim izidom 1:1 in le enajstmetrovke so prisodile zmago Juventini. Turnir se bo na daljeval v nedeljo in navijači so vabljeni, da se tekme udeležijo v čimvečjem številu, saj se bo Juventina borila z ekipo S Marco iz Zagraja za prvo mesto. V nadaljnjem programu športnega društva «Juventina» je tudi vsakoletna «šagra», ki se bo letos pričela 26. julija in se bo nadaljevala do 4. avgusta. Nastopala bosta ansambla »Briški grič« iz Štever-jana tn «The Sparks« iz Sovodenj. Vsak večer bo ples, tekmovanje v »briškoU« z bogatimi dobitki. Program štandreške «šagre» bo pester in društvo že sedaj opozarja in vabi vse ljubitelje zabave, da se je udeležijo v čimvečjem številu. NOGOMET TORONTO, 23. — Milan je sinoči v prijateljski tekmi, ki je bila v Torontu, premagal praško Spar-to 3:0 (2:0). Gole so dosegli Rivera (iz enajstmetrovke), Combin in Pogli. Sledilo je zanimivo tekmovanje mladincev, v katerem so nastopili samo štirje tekmovalci in so zato nastopali po sistemu «vsak proti vsakemu«. Tekme so bile zelo kakovostne, saj so igrali vsi trije tekmovalci, ki so zastopali našo u-pravno deželo na državnem prvenstvu v Vareseju in sicer Venuti, Peterlini in Ukmar. Poleg teh je nastopil tudi član Sokola Fabjan, ki je v zadnjem času dosegel zavidljive uspehe, a tako močnim nasprotnikom tokrat ni mogel nasprotovati. Napeta je bila predvsem igra, ki je odločala o podelitvi prvega mesta, med Ukmarjem in Venutiijem. Potem ko je Tržačan z lahkoto zmagal v prvem nizu je drugega izgubil z rezultatom 24:22, v tretjem pa ga je Nabre-žinec gladko odpravil z 21:13. Ukmar je tako precej nepričakovano prišel do zlate kolajne. BERGAMO. 23. — V športni palači v Bergamu so zaključili moško odbojkarsko tekmovanje za «zveeno nagrado«. Prireditev je bila zelo zanimiva, ker na njej niso šteli — kot zahteva mednarodni pravilnik — točk po setih, ampak na čas. Končni izidi so bili naslednji: Vojaška reprezentanca - Baby Brummel 57:64 Panini - Gargano 84:51 Baby Brummel - Gargano 78:61 Izidi: Peterlini — Fabjan 2:0 (14,9) Ukmar — Venuti 2:1 (—11, 22, 13) Venuti — Fabjan 2:0 (10, 15) Ukmar — Peterlini 2:0 (11, 15) Venuti — Peterlini 2:0 (9, 20) Ukmar — Fabjan 2:0 (12, 16) Lestvica 1. Ukmar (Sokol) 2. Venuti (CGS) • 3. Peterlini (CGS) 4. Fabjan (Sokol) -vy» * * V nedeljo dopoldne pa so nastopili tretjekategomiki in sicer še neuvrščeni, štiri društva so prijavila sedem tekmovalcev, srečanja pa so potekala po sistemu izločitve po dveh porazih. Moči nasprotni kov so bile tudi v tem delu prireditve precej izenačene, saj se je skoraj polovica srečanj končala z izidom 2:1. Povsem nepričakovano je zmagal domačin Cattonar, ki je sicer takoj v začetku podlegel bo rovcu Grbcu in si tako priboril vstop v finale, kjer se je pomeril z višje kvotiranim Biasijem (CGS). Poleg teh sta se potegovala za boljša mesta tudi Tržačana Hauser in Mameli, končno pa sta nastopila še mlajša Renni (CGS) in Per-tot (Sokol). Ta dva sta kaj kmalu postala žrtvi močnejših nasprotnikov. Najzanimivejša je bila gotovo finalna tekma med Cattonarjem in Biasdnijem. Nabrežinec je precej gladko osvojil prvi set, nato pa ni šlo več s tako lahkoto. V drugem nizu je bilo razmerje sil zelo izenačeno skoraj do konca, ko je Bia sl zmagal z malenkostno razliko. Zadnja set pa je bil praktično Cat-tonarjev samogovor. Lestvica Mameli — Fertot 2:0 (15, 9) Biasl — Hauser 2:0 (19, 20) Grbec — Renni 2:0 (11, 12) Blasi — Renni 2:1 (—16, 18, 15) Grbec — Cattonar 2:1 (17, —11, 18) Blasi — Grbec 2:1 (16, —15, 17) Hauser — Pertot 2:0 (10, 11) Cattonar — Renni 2:0 (11, 13) :::::::: I I KRYSTYNA ZYWULSKA COCTAIL No, še kozarec obriši... In zravnaj se. Vsak čas bodo tu, ti pa gledaš kot kamela na lastnem pogrebu. Kaj ni dovolj, da si grbast? Vse je vendar odvisno od današnjega večera... Z jeznim obrazom ne boš naredil kariere... Daj mi tisto rumeno vazo! Vsaj danes se delaj, kot da te nič ne boli In poskusi se nasmehniti. Lahko celo tako prismojeno kot zdajle. Drugo prepusti meni. Pa brez ljubosumnosti, prosim. Tvoja prihodnost Je odvisna od mojega današnjega uspeha. Pri teh stvareh se ne smemo bati žrtev. Ah, tl neroda’ Kozarec si razbil! Pusti, bom jaz pospravila, tl pa odpiraj vrata. Ne slišiš, da nekdo zvoni? Odloži predpas- nik, idiot! In zapomni si: ministru moraš reči «ekscelen- Neroda! Roka se mu trese, še preden mu jo je stisnil minister. Kaj naj šele napravim jaz? Saj se tudi jaz vsa tresem! žuža! Dobro, da si prišla. Pazila boš na mojega moža, da ne bo pri zakuski mlaskal. Zakaj bi se jim dal v zobe! Prišlo bo nekaj Izobražencev, pa tudi nekaj političnih asov. Prijetna partijsko izobra-ženska družbica. Zato, prosim, niti besedice o tistem Jožetu Zgagi. Kako, ne veš? Vrnil se ni. Ne. S Češkega se je zmeraj vračal. Iz Pariza. Razumeš, kako mučna tema Je to za tiste od zgoraj? Ne vedo, koga naj postavijo na njego- vo mesto. Kaj? Misliš, da bi moj mož lahko? Glej no, to pa mi ni padlo v glavo«. Zakaj nihče ne zvoni? Zapomni si: ne poljubi v razburjenosti ministru roke. Dovolj je, če jo po proletarsko stisneš, da bo čutil tvojo predanost naši družbeni ureditvi. Na svoj žolč pa takrat pozabi. Odpri, zvoni! Veš, žuža, ampak ta tvoja Ideja, da bi moj mož prišel na Zgagovo mesto... Čevlje z visoko peto bi nama lahko prinesel iz Pariza. Pri nas bodo najbrž prej začeli letati v vesolje kot delati v redu čevlje... Klanjam se, ekscelenca! V veliko čast sl štejemo, da ste prišli, tovariš minister. Pravkar sva se navduševali nad modeli naše usnjene galanta-rije. Kako, to ni vaš resor, tovariš minister? Veste, me ženske se tako malo razumemo na politiko. Moj mož se veliko bolj. Daj no, nalij tovarišu ministru! Mogoče whl- sky s sodo? Daj, prinesi sifon in skoči v apoteko po sodo... Bi kaj prigriznili, tovariš minister? Mogoče sardinice? Posebej za vas, tovariš minister. Dragi, daj no... In poskrbi za druge goste, jaz se bom pobrigala za tovariša ministra... (Možu): Zravnaj se... Jaz se borim zate, ti pa se stiskaš v dve gube... Ali veste, ekscelenca, kaj je o vas rekel vaš pomočnik? Gospa, je rekel, on je minister, jaz pa komaj njegov pomočnik, pa vendar ne čutim nobene razlike med nama, ker je to mož na mestu. Zelo me veseli, da ste dober fant... In naš. Na žalost niso vsi tako naši. Na primer tisti Jože Zgaga... Kaj je neki videl na zahodu? Kje se pri nas sploh čuti, da živimo v socializmu? Mogoče tam na okrajnih ljudskih odborih. Ampak tu v Varšavi? Ne morete si misliti, gospod minister, kako sreč- na sva moj mož in jaz v najinem majhnem stanovanju, kadar bereva o pupuščanju napetosti na Bližnjem vzhodu! Ah, ti kolonialisti! Ogabni so! Cele noči ne spim zaradi njih. Moj mož pa ni mogel zaspati, ko je slišal tisto o Jožetu Zgagi. Celo mene je zbudil, kar se zadnje čase redko dogaja. Tako zelo ga je prizadelo. Rekel je, da sam nikoli ne bi storil kaj takega, čeprav ima mnogo boljše kvalifikacije kot tisti Zgaga... Predstavljam si, kako si belite glavo, ko izbirate njegovega naslednika. To vidim na vašem čelu, tovariš minister... Oprostite, pozdraviti moram tovariša Krizo. To je znan pisatelj. Povabila sem ga, ker sem slišala, da nadvse cenite izobražence. Pozdravljeni, mojster! Navdušena sem nad vašim zadnjim psihološkim romanom. Kakšno poznavanje ženskih čustev v moškem objemu! Ampak, kdo pri nas to sploh še ceni! Ljudje s fanta- zijo in širino nimajo pri nas nobenih možnosti razvoja. Jože Zgaga je moral pobegniti, sicer bi se zadušil... Ta ima vsaj prihodnost. Pa pri nas? Človek sploh ne ve, kaj ga čaka jutri. To vedo samo načelniki kadrovskih oddelkov. Pa še ti včasih ne. Danes si lahko ničla, jutri pa orel. Pravkar sva se o tem pogovarjala z ministrom. Skr bi ga, koga bi imenovali na Zgagovo mesto... Govoriti hoče z mojim možem. Mogoče pa bi hoteli prej vi govoriti z ministrom? Vesel bo, če bodo vsi videli, da prijateljsko občuje z umetniki... Dragi, ponudi gospodom coctail! (Ša-petaje): Dolij špirita! In zravnaj se! Spravi* že žolč z obraza... Ministra poglej. Tega tudi boli žolč, pa ne razkazuje tega pred vsemi. Na zunaj kaže, kakor da je strašno zaskrbljen za državo. Zato se drži že deset let. Zvoni... Pusti, bom jaz odprla. Ce zagleda tebe, lahko še omedli... Izidi: 1. Oattonar (Sokol) 2. Blasi (CGS) 3. Grbec (Bor) 4. Hauser (ARAC) S. J. ODBOJKA proti neki moški šesterki J* 5;6i dene in jo premagale s 3:0 15:3, 15:2). Panini - Vojaška reprezentanca Končni vrstni Red: 1. Panini 2. Vojaška reprezentanca 3. Baby Bnimmel 4. Gargano • * * 85:56 FIRENCE, 23. — V Firencah je sestal organizacijski odbor evropsko odbojkarsko prvenstvo, bo leta 1971 v Italiji. V odlboiru £ 50 oseb. Ker je bil to Prv‘_S niso nek organizacijskega odbora podvzell nobene pomembnejše cirlnnlll r»Q del SC ločitve. Sklenili pa so, d«. “ ^ prvenstvo odvijalo v 12 itaUJj-JjTje mestih v šestih bodo nastop mestih. V scouui —- .^pe. ženske, v šestih pa moške MODENA, 23. — češkoslovašM ekipa Jablanec Je budi • tekmi v Modeni premagala bassi s 3:0 (15:4, 15:6, 15:7). j< pa so čehoslovakinje nastopil^ ATLETIKA V SACRAMENTU J. PENNEL SVETOVNI V SKOKU PONOVNO REKORDER S PALICO Američan je v tretjem poskusu preskočil 5,44 i® SACRAMENTO, 23. — Dvakratni olimpijski prvak John Pennel je zopet svetovni rekorder v skoku s palico. Na atletskem mitingu v Sa-cramentu (Kalifornija) je z neverjetno lahkoto preskočil znamko 5,18 m in končno tudi, čeprav v tretjem poskusu, višino 5,44 m, kar se do sedaj še ni posrečilo nobenemu. Ker se je počutil v izredni formi, je Pennel dal postaviti letvico na višino 5,50 m, vendar tej znamki‘id bil kos. Mitinga se je udeležil tudi svetovni rekorder s 5,41 m Bob Sea-gren, ki nastopa za isto univerzo kot Pennel. Tudi on je čestital klub skemu tovarišu, ki je spočetka menil, da je dvignil svetovni rekord do 5,41 m. Toda po natančnejšem merjenju so ugotovili, da je bila letvica na 5,44 m, kar pa je vseeno brez dvoma senzacionalna znamka. Na istem mitingu je Barbara Fer-rel z 10”4 le za desetinko sekunde zgrešila svetovni rekord v teku na 100 jardov. V disku je Čeh Ludvik Danes premagal z metom 64,64 m Jaya Silvestra (63,22 m) in Garyja Carlsena (61,49 m). KNOXWILLE, 23. — Med drugim dnevom atletskega prvenstva NCAA je Curtis Mills izboljšal s časom 44”7 svetovni rekord v teku na 440 jardov. John Pennel zopet svetovni rekorder SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO — TRST z namenom da vzbudi med mladino zanimanje in ljubezen do gorskega sveta in narave sploh, razpisuje NATEČAJ za najbogatejšo zbirko razglednic gori in gorskega cvetja, s točno označbo pogorja in slovenskim imenom cvetja. Veljavnost natečaja do 10. oktobra t. I. Tri najboljše zbirke bodo nagrajene. Tekma med šahisti Gorice in Nove Goric® V posebni sobi Park Hoto^j Novi Gorici so se v nedeljo «5 pomerili v tekmovanju šahi® , Gorice in Nove Gorice, ša,hjs ^ vogoriškega šahovskega dru?l^č»' *i zmagali na štirih deskah, ^tala Si ni na treh, ena tekma je 1 neodločena. tede^*: ^ Posamezni rezultati so s & Petrovič (Nova Gorica) je P^lli 6 gal Rupenija iz Gorice, J iz it (Gorica) je patiral z Grgi®® go- it Nove Gorice, Kragelj (N°v® go- it risa) je premagal Perinija ' eBia- I rice, Kusterle (Gorica) je. * jje- la gal Bratino iz Nove Gorie®1 ^ -j deljkovič (Nova Gorica) jjLggnt k mortol Pulnfn i ■» flnflUP. ^ .. \1. H magal Culota iz Gorice. - ,a u (Gorica) je premagal Moko* Nove Gorice, Mitič (Nova go-ca) je premagal Calabresa pfe-rirp P.nrpani fdnrirflT D& J CiO0 rice, Coceani (Gorica) P® £ 'GO-magal Zucchiattija iz Nov rice. , Čez nekaj dni bo gost ji ga kluba v Novi Gorici W ti slovanski šahovski mojster.. igral simultanko. Na to nje bodo šli tudi goriški l Jugoslovanska nogofl prvenstvo I 1. ZVEZNA LICA Izidi Vojvodina - Bor Proleter - Hajduk Olimpija - Beograd Radnički - Zagreb C. zvez. - željeznlčar »;* (j;o) Čelik - Velež Vardar - Rijeka 1:4 <1:?! 4:0 J*0’ i:» JS HI (ul! Sarajevo - Partizan 0:0 (l;o) Dinamo - Maribor Sl * k k i k k k h ti C. zvezda Dinamo Partizan Vojvodina željeznlčar Hajduk Velež Sarajevo Čelik Radnički Bor Vardar Olimpija Zagreb Beograd Maribor Proleter 32 19 - „ 32 13 12 1 32 14 Lestvica »o;28 32 !T ,2» °‘!SSjs| 35 io 16 »SiSj Jt 32 9 15 ® ^ 32 10 12 0 ^:39 f. J ”10 “S Is?11 32" 32 1° 10 32 J gžrfiS I 32 H 4 t i 3i:55 * i> 32 7 12 3 Jj;40 g V 32 7 ® \ Rijeka 32 8 5 Vi. Pari prihodnjega - ^ * je Čelik - Vojvodina, velfLriW*. |<* dar, Rijeka - Dinamo. ‘vgftr&JeA J C. zvezda, željeznlčar ' - V ki Partizan - Radnički. er> OA k liinpija, Beograd - pr0* duk - Bor. zMK? I! Sloboda H Borac (BL) - Slob°u» y0 Trepča - Budučnost (*;jj Orljent - Crvenka 2;* <»’ Sutjeska * Radnički ..« g 11 Ostale športne na drugi str®«*’ k k UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-80« ln «4-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL vnaprej ""četrtletna"" 3.250 Ui~ poUetiia 4.400 lir, oiloletna 8.100 Ur. SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštol tekoa račun: Trsti 1-6374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250. osmrtnloe 150 Ur beseda — Oglasi za tržaško ln gorlško pokrajino ne naročajo prt upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Itaiije pri ___________________________________________________________ #00 SV. FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA. me"^ake6* T® ion din (10.000 starih dlnartev) - Poštni tekoči račun: ZalOtnlStvo * ((Socletk PubUclth ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst