SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pMti pi^Jeman velja: Za celo v cerkvi razdeljene služba in dela *) in dasi «o tudi različni udje v telesu *), je vender- le .¡j e di o telo in j e -d e n duh 5). Te jtdiaosti vzrok in vez je Jezus Kristus, ki vstvarja cerkev « svojim duhom in jo oživlja. ¡Po njem je vse telo staknen« in skleneno in raste vsled vsakovrstne zve*e v pomoči, poleg opravila, vsakemu udu. odmerjenega 6). Cim tesneje so pa zvezani udje v Jazueu Kristusu, "tem Jtr£nej6i je ceekvena ustanova. Zate je budi Jezus Kristus, predn« je ¿el v nefcesa, prosil Očeta, naj bi bili vsi popolnoma jeduo"7). V ti ceekveni jedinosti je nwč in znamenje njenega božjega izvora. Posamni pastirji «o namreč zvezani s svojim ljudstvom e klenem soglasja kot pravi sv. «Ciprij&n; s svojim škofom in po škofu so nerazdruiuo sklenjeni z najvišjim škofom, Kristusovim namestnikom iu tako se sveti vpričo vseh ona mila in krasna cerkvena jedinost, ki je strašna njenim nasprotnikom, kot združena vojna četa8). Vsled tega «e lahko sporna, zakaj se je Bogu nasprotnik vedno na vse načine trudil, d* bi razdružil srca vernikov in oelabšal zvezo katoliške jedinosti. Prejšnje čase je osobito skušal odvrniti katoliški svet «d rimskega papeža ia odtrgati cerkev od svojega temelja, na kateri jo je Bog postavil. Sedanji čas se pa trudi z vsemi silami, da bi odvrnil od svojih pastirjev, — ki so škofje, vernike same, katerim je Jezus Kristus zato dal ime ovčic, da bi jim pokazal, kako morajo iz popolnoma vdanega srca ubogati učečo cerkev. Zavoljo takega ščuvacja vernega ljudstva proti škofom se moramo bati najhujših stvarij za božjo cerkev. „Odtod namreč, — piše sv. Ciprijan, — so izvirali in še itvirajo razkoli in krivoverstva, ker se škof, ki je jeden in ki je predstojnik v cerkvi, z oholo predrznostjo nekaterih zaničuje in ker se mož, ki ga je Bog sam kot vrednega počastil, sodi, da je nevreden za ljudi". Treba je namreč vedeti, da je .škof v cerkvi in cerkev v škofu in da če kdo ni s škofom, ni s cerkvijo" 9). 2. časopisi v boju proti škofom. Vzlasti je pa mnogo časopisov, ki imajo tak namen. Zapeljuje jih napačna sloboda in sodijo, da smejo predrzno vse početi proti rimskemu papežu in škofom ; tako izpostavljajo pastirje, ki jih je sveti *) Op. vred.: V oddelku smo poslanico razdelili sami zavoljo preglednosti. ') Dej. ap. 20, 28. >) Kol. 1, 24; Ef. 6, 30. ') I. Kor. 12, 6. 6. *) Ib. 12. ') Ef. 4, 4. •) Ib. 16. ') Jan. 17, 23. •) Vis. pes. 6, 3. 9. •) Ep. ad Florentinum Pupianum de obtrectatoribus. Duh nastavil za predstojnike verni čredi, su mničenju ia zaničevanju in ne mislijo, da se na ta k način pripravlja >pot razkolu in da se z zasrem ovanjem škofovske oblasti, ki je med vsemi najevel .ejši, ne rujejo samo cerkveni, marveč tudi državni temelji. Take ' časopise sem že z zelo resnimi b esedami označil v pismu, ki sem ga poslal častnim, d uhovni-kom L 1-887, posvetovavši se s prečastninLi škofovskimi brati naše pokrajine io tedaj sem n -od dno do dna so predrzn ejši. Najbolj me pa bolir dt take časopise neredko de-janjski in z denarjem podpirajo duhovniki, ne me.ueč se za »naš, dasi zelo važni opomin. V našem mestu: izhajata dva taka čtsopis a, jeden v laščini, drugi v slovenščini. Oni je bil vedn o pripravljen žaliti nauk e ev. vere in poniževati oblas t škofov in duhovnikov; tn pa**« dlje ¿asa take predrzno presoja škofe in duhovnike in tako uporno piše proti učeči cerkvi, da se je pri nas zelo bati za cerkveni red (discipliino). Hujše je, .da skuša ta list svoje delovanje, ki se mora obsojati, skrivati s „katoliškim" imenom in se celo ne straši navajati mojega imena, s katerim se izgovarja, kot bi bil jaz njegove stranke ali kot bi se z mojim dovoljenjem ono pisalo. Ia ravno ta slepilna barva katoliškega imena goljufa mnoga neprevidna srca, mej tem ko nasproti vsi vedo, da oni prvi časopis pišejo ne-verci ali liberalci, ki se ne samo ne imenujejo katoličane, marveč se javno bahajo s svojim liberal-stvom. Najbritkeje me je pa užalilo, da se imenovani časopis drzne mene stavljati v protislovje s prevzviše-aiim ljubljanskim knezom in škofom, kot bi jaz soglašal z liberalne stranke trditvami, obsojal njegove apostolske namene in -čudovito modrost x delovanju, vzlasti pa da bi ne soglašal ž ajim glede na politična vprašanja. Imenovani časopis «e je drznil dolžiti prevzv. ljubljanskega škofa, da je izvršil „fidei violatae erimen", da je kompromitoval katoliško vero in ves duhovski stan, da je v zlobne namese zlorabljal izpostavljanje sv. Rešnjega Telesa in da je več druzega tacega zelo slabega ustanovil. Po teh opazkah je pristavil: „Srečni smo,da pri nas stvari še niso take. Naš nadškof daje duhovnikom popolno slobodo v političnem delovanju. Zato blagrujemo Goričane". Jaz torej ta in vsa te vrste očitanja s tem iz celega srca zavračam in hočem, naj vsi naši duhovniki in verniki vedo, da sem s p r e -vzvišenim ljubljanskim škofom popolnoma j edne misli in da tudi glede na cerk veno - p o 1 i t ične zadeve ne učim druzega evangelija, negoon, „ker vender ni druzega; toda so nekateri, ki motijo vernike in hočejo prevrniti Kristusov evangelij." (Gal. 1, 7.). Sodim, da počenjanje imenovanih časopisov škoduje katoliški veri in krščanskemu redu, in očetovsko opominjam vse one, ki sodelujejo, izdajajoč ali pišoč jih, naj opuste to počenjanje in se poboljšajo. V ta namen ne morem, da ne bi Vas, častni bratje, in po vas tudi može neduhovnike, ki se pečajo s politiko, opominjal x besedami pokr. turon-skuga »bora 1. 1849: „...Duhovniki naj (v političnih zadevah) ničesar «e store, o čemer se niso posvetovali s škofom in čemer škof ne pritrjuje. Pisatelji pa, bodite katerikoli, naj se odločno ogib-ijejo, da ne bi, kot pravijo, zavoljo sprave narodov s cerkvijo, ali tudi s kako drugo pretvezo doseči kaj dobrega, spravili božje in nepremenljive ustave eerkve same v tiste nevarnosti spreminjanja, katerim 80 podvržene človečke družbe: da sami ne padejo v zmoto, ki je zavržena kot krivoverska, kot bi iz skupine vernikov prehajala v pastirje oblast oefkvese službe in vlade. Kedarkoli se pa tičejo politična vprašanja vere in duševnih stvarij, naj sodijo in pišejo po tistih navodilih, ki bo sklenjena v cerkvenih spisih in v novejših papeških odlokih." Vas torej, častni bratje, opominjam, da časopisov takega mišljenja iu delovanja, naj izhajajo v našem mestu, ali kod drugod v katerem koli jeziku, ne podpirate niti z dejanjem, niti z denarjem in da jih ne prebirate. Ravno tako hočem in ukazujem, da podučite vernike, ki so izročeni Vaši skrbi, o tem mojem pismu in njegovi vsebini, koder in kakor se vam zdi primerno in jih skušate odvrniti, da ne bodo brali časopisov, ki emo jih zgorej omenjali. In ker ee tako pobija dostojanstvo in oblast šltofov, ki jo napadajo cerkveni sovražniki z neverjetno predrznostjo, zato sodim, da je najbolj potrebno, da vernikom večkrat in obširneje govorite o značaju učeče eerkve in o škofovski oblasti, silno zabičujoč opomin sv. Ignacija: „Časti Boga, kot Stvarnika in Gospoda vseh; škofa pa, kot prvaka duhovnikov, ki nosi božjo podobo: Božjo zavoljo prvenstva, Kristusovo pa zavoljo duhovstva. V cerkvi m nič večjega, nego škof, ki je Bogu posvečen v blagor celega sveta. Kdor spoštuje škofa, tega- spoštuje Bog; tako bo pa tudi Bo,g kaznoval tistega, ki onega sramoti."10) Nobenega vzroka ni, da bi se bal kak narod ali njegova čast cerkve ali škofov. Cerkev ne išče v narodih druzega, nego kar je božje in Jezusa Kristusa. .Gospod Kristus mora vladati ne samo po-samnim ljudem, marveč tudi eelim narodom: „Prosi me, in dal ti bom narode v delež.11)" Zato jse najde narod miru, dokler ne prizna Jezusa Kristusa za svojega kralja. Škofje pa, namesto Krietuga poslani,12) ko skušajo utrditi kraljestvo Jezusa Kristusa in njegove pravice, ne samo ne nasprotujejo narodom in njihovim pravičnim težnjam, marveč celo vrlo pomagajo njihovemu srečnemu razvoju in podpirajo njihovo resnično slavo. „Pravičnost namreč povzdiguje narod; greh pa dela ljudstva nesrečna."1®) Ce pa ostanejo v svojih sklepih imenovani časopisi, kar odvrni Bog in kar upamo, da se ne bo zgodilo, in če se ne spametujejo, potem naj vedo vsi verniki, tudi neduhovniki naše nadškofije, da je v s e m p r e p o v e d a n o p o d s m r t n i m grehom podpirati, brati ali obdržavati jih na kakoržen koli način." ,0) Ad Smvrn. 9. ") Ps. 2, 8. •») II. Kor. 5, 20. ") Preg. 14, 34. V* // 7 3. Dolžnosti duhovnikov. Častni bratje, ne opustite vernikom hkrati zelo priporočati dobrih in katoliških časopisov, vzlasti onih, ki se izdajajo v našem mestu v pouk krščan-skega ljudstva. Dandanes so namreč dobri časopisi mej krščanskim ljudstvom posebno koristni. Naj vam na tem mestu prikličem v spomin tega se ti-čoče besede svetega očeta Leona iz pisma, ki je je leta 1891 poslal avstrijskim škofom : „Taki dobri spisi, ki izhajajo vsak dan ali le določene dni, so pri vseh narodih velikega pomena v korist sveti in državni stvari; naj jo že naravnost branijo ali krepš ali naj pobijajo nasprotne spise, ki ji hočejo škodovati in tako zavirajo nečisto oku-ževanje. Toda v avstrijski državi so največjega pomena, kjer razširjeni časopisi večinoma služijo zagrizenim cerkvenim sovražnikom, ki so bogati in jih ložje in vspešneje širijo . . Zato bi bilo primerno in koristno, da ima vsaka pokrajina svoje lastne časopise tako rekoč v obrambo svetišča in ognjišča tako ustanovljene, da se v nobeni stvari ne ločijo od škofovega mnenja, marveč da prav in radi soglašajo ž njimi z razumom in z voljo; tudi duhovniki najjim blagohotno p o m a g a j o i n n a j jih podpirajo s svojim znanjem in kolikor je v resnici katoliških mož, naj jim bodo po svojih močeh in zmožnostih naklonjeni in v krepko oporo."14) Tem besedam naj dostavimo opomin biturskega (Bourges) pokr. cerkvenega zbora leta 1850, ki se ozira ravno tako na duhovnike kot na neduhovnike: „Dobro premislite, katere časopise boste prejemali; vedite, da se morajo pobijati tisti, ki jih je obsodil papež ali škof, in tisti, ki uče veri in družbi sovražne nauke ali napadajo cerkvene ustanove. Listov pa nikar ne prebirajte, ki so sovražni veri in nravnosti in ki vzbujajo poželjivost. Da se verniki odvrnejo od te pogube, naj čujejo župniki in izpovedniki z vso skrbjo in strogostjo." Sicer pa želim, častni bratje, da bi bili napolnjeni z duhom Jezusa Kristusa, ki je naš mir, ki je iz obeh storil jedno, ki je o b a v j e d n e m telesu po križu spravil z Bogom, ker je umoril sovraštvo.16) Rotim vas, da vsi jedno govorite in da naj ne bodo med vami razpori; bodite pa popolni v jed-nem duhu in v jedni misli.16) Ime Jezusa Kristusa in zadeva njegove cerkve naj vas veže, da z združenimi močmi bojujete Gospodov boj. Nikakor se ne bomo mogli meriti s tolikim orožjem in zvijačami sovražnikov, če ne odložimo vsega sovraštva in vsega teženja, ki ne spada k stvari17) in se ne prizadevamo s svojim imetjem in s svojimi močmi za tisti jedini namen, ki nam je vsem splošen. Da se ta jedinost in sloga tem tesneje sklopi mej vami, priporočamo čim najbolj, da se vpišete v „Associatio sacordotum adoratorum", ki sem jo vlani v naši nadškoiiji vstanovil; ti drnžbi je namen „zjediniti vse duhovnike z vezmi mejsebojne ljubezni, v kateri naj bi v jednem duhu živeli in drug druzega podpirali z vzgledi vere in ljubezni do Boga". Dah Jezusa Kristusa naj živi v vaših srcih in naj vas krepko priganja k vsakovrstnemu plemenitemu delovanju! Poleg te notranje dušne vezi vam priporočam tudi zunanjo vez v dosego skupnih teženj. Duhovnikov vrsta je v naših dneh vedno manjši. Koliko bratov nam je minula leta pobrala prerana smrt! Mladeničev, ki bi vstopali v duhovski stan, je pa z leti vedno manj. Druzega zdravila za to ni, nego da se ustanovi v našem deškem semenišču notranja gimnazija. To vsem skupno zadevo vam zopet in zopet priporočamo, proseč vas, naj obrnete po svojih močeh in po veljavi, ki jo imate mej vernim ljudstvom, vse svoje težnje v dosego tega namena, da bi bilo mogoče čim najpreje punčici našega očesa, deškemu semenišču, podariti po cerkveni želji ustanovljene šole. Da se pa razširi ta duh katoliške jedinosti in ljubezni, s katerim naj bi bili vsi z nami vred spojeni, tudi mej verno čredo in da odtod tudi sam dobim nove moči, opominjam ras, da ne razširjate samo, kot smo zgoraj omenjali, dobrih časopisov mej verniki, marveč da skrbno ustanavljate tudi u) Pismo avstrijskim Škofom: »In ipso aupremi« 3. maja 1891. ") Ef. 2, 14. nasl. ") I. Kor. 1, 10. ") Ef. 5, 4. društva y podporo katoliški stvari in drugim poštenim, ljudstvu koristnim zadevam. Zelo mi je vfieč, da so v mnogih krajih naše Škofije duhovniki že ustanovili taka društva ali jih ravno ustanavljajo. Ne ustrašite se dela in ne oplašite se vsled nasprotnih groženj, marveč nadaljujte krepko in marljivo v tem, kar ste dobrega začeli, zaupajoč tistemu, ki je dejal svojim apostolom: »Na svetu boste imeli britkosti; ali zaupajte, jaz sem svet premagal".11) Torej, častni bratje, dvignite se z menoj vred breme noseč. Vedoč, da obdelujemo jeden vinograd, nosite z menoj dneva težo in vročino 19). Poklicani v isto duhovno vojsko, borite se v isti vrsti z menoj, kot dobri vojaki Kristusa Jezusa Spominjajoč se, da Bog ni Bog razpora, ampak miru S1), javljajte vedno svojo pokorščino do mene. Bodite pokorni svojim predstojnikom in bodite jim podložni, zakaj oni čujejo kakor taki, ki bodo dajali odgovor za vaše duše, da z veseljem to delajo in ne vzdihovaje "), da morem motreč vaše plemenito iskreno nagnenje do mene in iz tega izvirajoče bogate sadove, po pravici zaklicati: Glejte, kako dobro in kako prijetno je, če bratje skupaj prebivajo "). Da dosežemo te svete želje, pomagaj Najvišji, Najboljši Bog po prošnjah svete in brezmadežne svoje deviške matere, katero prisrčno prosimo, naj vas častni bratje, bogato podpira. f Alojzij knez. - nadškof. ") Jan. 16, 33. ») Mat. 20, 12. 2. Tim. 2, 3. •') 1. Kor. 14, 33. •') Heb. 13, 17. ") Ps. 132, 1. Državni zbor. Dunaj, 18. maja. Poslanska zbornica je danes v tretjem branju vsprejela načrt zakona o zadrugah pri rudokopih ter pričela razpravo o vladni predlogi gledč revizije zemljiškodavčnega katastra in nekaterih prememb zakona z dne 23. maja 1883 o razpregledu zemljiškodavčnega katastra in odpisu zemljiškega davka vsled uim. Poslanec Dyk zahteva, da se loči razprava o posameznih točkah. Na poziv predsednikov zbornica s 95 proti 78 glasovom sklene, da se o vseh treh predmetih ob jednem razpravlja. Poslanec T e k 1 y nagiaša, da treba odpravili ves zemljiški davek ter ga nadomestiti s pravičnim osebnodohodninskim davkom. Razne priklade že presegajo zemljiški davek in poljedejci ne morejo več shajati ter morajo delati dolgove. Zemljiški davek bi se moral znižati na 25 milijonov. Govornik na-svetuje več prememb. Poslanec Plass opisuje žalostne razmere poljedelskega stanu; dolžnost države je, da pomaga poljedelcu, sicer postane zopet suženj, če se razširijo socialistični nauki po deželah. Poslanec RobiČ govori v istem smislu, češ, da treba odpraviti državni zemljiški davek ter ga prepustiti občinam, ter opisuje štajerske razmere. Govor objavimo v celoti. Ko sta govorila poslanca Fux in Rammer, utemeljuje poslanec P o v š e v daljšem govoru opravičeno zahtevo, da se skupni zemljiški davek zniža vsaj za 2'/j milijona. Govornik izraža nado, da se bode dal omečiti finančni minister. Govor objavimo v celoti. Poslanec Kaiser se pritožuje, da se dovoljujejo Galiciji pri določevanju zemljiškega davka prevelike olajšave, graja določbo § 14., po kateri so dovoljeni ugovori proti sklepom deželne komisije le onim posestnikom, ki plačujejo vsaj šestino zemljiškega davka v občinsko blagajno. Konečno predlaga, naj se zniža glavna svota zemljiškega davka na 30 milijonov, ter graja zakon gledä odpisa zemljiškega davka povodom elementarnih nezgod, češ, da se vlada preveč ozira na velike posestnike. Poslanec vitez Czecz skuša pojasniti, da se Galicija nikakor ne more šteti mej najbolj obdarjene dežele, ter slika razmere, kakoršne vladajo mej gališkim kmetskim prebivalstvom. Poslanec Formanek izjavlja, da bode glasoval za vse predloge, ki zahtevajo znižanje glavne svote zemljiškega davka, Konečno govori še poslanec Tausche, na kar se debata zaključi. Politični pregled. v Ljubljani, 19. maja. Ljudsko gibanje na Češkem. Pretečeno nedeljo se je osnovalo v Pragi že davao zaieljeno in še bolj potrebno katoliško ljudsko druStvo, Čegar namen je, boriti se za pravice češkega naroda in ustavljati židovsko-liberalnemu uplivu. Ustanovnega shoda se je vdeležila nebrojna množica zavednega ljudstva vseh, posebno pa delavskih stanov. Prekrasni govor je imel šempeterski duhovnik Simek, ki je pokazal židovstvo v pravi luči ter poživljal navzoče, naj se ogibajo Židov pri vsaki priliki. Tudi ostali govori so bili sostavljeni v antisemitskem duhu. Vsi govorniki so povdarjali, da se je treba boriti po vzgledu Dunajčanov, da se konečno tudi v Pragi doseže tak vspeh, kakor na Dunaju. — Isti dan je pa priredil ljudski shod tudi mladočeški politični klub, katerega je obiskalo kakih 300 oseb, mej njimi le 100 Mladočehov. Že pred pričetkom zborovanja so zasedli vse prostore socijalisti in anarhisti, ki so vprizorili tak nered, da je moral predsednik zaključiti shod, predno je končal prvi govornik posl. Janda. Zaman je poživljal predsed. k redu, socijalisti so razbijali in kričali, da ni bilo možno nadaljno zborovanje. Socijalisti so tu znova pokazali svojo surovost ter s svojim vedenjem dokazali, da so največji nasprotniki reda in miru. — Omenjeni shod je pa tudi najbolji dokaz, da ni možno zadušiti soci-jalističnega gibanja na način, kakoršnega uporabljajo mladočeški vodje, in je toraj tem bolj pozdravljati novo katoliško društvo, ki se bode vsestransko trudilo, oprostiti ljudstvo židovskega in socialističnega vpliva. Pedagog Dittes f- Včeraj so položili na Dunaju k večnemu počitku moža, ki je bil v vsem svojem delovanju strasten nasprotnik antisemitskega gibanja in zagrizen prvoboritelj za brezversko šolo. Veliki pedagog Dittes, kakor ga nazivajo liberalni listi, je z vsemi silami nasprotoval verskemu vplivu na ljudsko šolstvo. Kako strastno je sovražil antisemitskega prvoboritelja dr. Luegerja, pokazal je povodom zadnjih volitev, ko je v okraju Landstrasse le vsled tega prevzel kandidaturo, da bi propadel dr. Lueger. Toda kakor je oblastno nastopil kot kandidat, tako sramotno je propadel in zmagal z veliko večino njegov nasprotnik. Pri dunajskem učiteljstvu je vžival sicer obilo spoštovanja, toda nikakor ne radi njegovega političnega mišljenja, kajti pri zadnji volitvi je večina učiteljev neomahljivo stala na strani dr. Luegerja in z njim tudi zmagala. Liberalno časopisje svetuje učiteljstvu povodom Dittes-ove smrti, naj mu ohrani trajni spomin s tem, da se bojuje zoper antisemitizem, mesto da mu pomaga do zmage. Toda liberalci naj bodo prepričani, da do tega ne bode prišlo, ampak da bodo sedaj še tem bolje goreli za pravično stvar. Francija. Minulo nedeljo je pokazalo francosko mesto Pariz, da še ni popolno v oblasti fra-masonov in Židov in da se nebrojna množica še zaveda svojega katoliškega prepričanja. Pred soho device Orleanske na piramidnem trgu se je zbrala nad 5000 oseb broječa množica, na čelu ji dijaki zavoda bv. Stanislaja s svojim voditeljem Abbé Foussagri-ves, ter proslavljala narodni praznik za Jeanne d'Arc. Imenovani voditelj je nameraval v daljšem govoru pojasniti pomen narodnega praznika. Govor je sicer policija prepovedala, vendar pa se je prebrala iu vsprejela resolucija, v kateri se zahteva, da se vsako leto obhaja imenovani praznik. Proti 6. uri je došlo še kakih 800 dijakov pod vodstvom Abbe Garniera. Množica je naudušeno klicala : „Živela devica Orleanska!", „Francija Francozom!", „Proč z Židi!" Nad 600 oseb se je podalo potem pred palačo židovskega milijonarja Rothschilda, koder je pa policija in njegova telesna straža posegla vmes in razkropila množico. Konečno so se podali vsi udelež-niki v Montmartre, koder je imel Abbe Garnier v cerkvi kraBen nagovor o devici Orleanski in je naudu-ševal navzoče, naj jednako gred6 v boj zoper brez-verstvo. Liberalno-židovsko časopisje udriha z vso silo po udeležnikih in prirediteljih imenovane manifestacije, posebno pa še po stariših, ki pošiljajo svoje otroke v katoliške zavode, da se popolno popačijo {!). Toda to jadikovanje in tožarenje jim ne bode mnogo koristilo, kajti vremena se čistijo in tudi v Franciji bode kmalu odklenkalo framasonsko - židovskemu gospodarstvu. Dnevne novice. V L j a bi j »a i, 19. maja. (Slovesno črno mašo) ta pokojnega nadvojvodo K a r o 1 a Ludovika bodo služili prevzv. kuezo-škof ljubljanski prihodnji četrtek ob 10. uri dop. v stolni cerkvi. (Liberalnim rimskim romarjem !) Ker naši liberalci sedaj z vsemi močmi grme proti prevzv. goriškega nadškofa poslanici, zato jo v današnjem listu doslovno objavljamo. Da ne prezro liberalni gospodje, kako rešuie Leon XIII. vprašanja, ki mu je mislijo staviti, navajamo še posebej na tem mestu v izvirniku njegove besede, ki jih je pisal avstrijskim Škotom 1891: „Apteet salu t ar i ter fuerit, si suae propriaeque epheme-rides, velut pro aris focisque p r o p u -gnantes, unicuique sint regioni.eo modo i n s t i t u t a e, ut nulla in re a iudicio Episcopi abscedant, sedrecte studioseque cum e i s couveniant prudentia et volúntate." — Tu ni ničesar več pomišljati. Ali si katoličan ia po tem se drži škofa, ali pa nisi in potem nimaš nobene pravice vtikati se v strogo katoliške z a deve in pred p i s a v a t i, kako se obnašaj škof ali duhovnik. — Boljšega dokaza ni, kako potrebno in umestno je bilo nadško-fovo pismo, nego šum, ki ga vprizarjajo možje, ki nimajo druzega katoliškega več na sebi, nego „krščeno glavo mej rameni" in ime v krstni matici. (Petindvajset letnica.) Jutri, 20. maja obhaja g. prof. dr. Alojzij Valenta pl. Marchturn, c. kr. vladni svetnik itd. 25 letnico kot vodja dež. bolnice. — Ob tej priliki mu bo čestitalo zdravniško in uradniško osobje bolnice z dež. odbornikom dr. Schafferjem kot referentom. (Poročil) se je včeraj v frančiškanski cerkvi g. dr. Danilo Majaron, advokat in deželni poslanec z gdč. Fernando roj. Stare tovo. Poročil ju je č. g. Al. Stare. — Danes ob 2. uri popoludne se je v tukajšnji frančiškanski cerkvi gosp. Dragotin Hribar iz Celja poročil z gospodičino Evgenijo Sumi. (Na javni dražbi) v Ribnici se bodo dne 21. maja ob 9. uri dopoldne prodajale v zapuščino rajnega g. dekana M. Povšeta spadajoče premičnine, tudi živina. (V Sodražici) se je ustanovila v nedeljo dne 17. maja t. 1. posojilnica po Raiffeisenovem načinu. Yes čisti dobiček se obrača v prid občine. Zadru-garjem se obrestujejo deleži, kakor vlagateljem. V direktorij so voljeni gg.: J. Lavrenčič, ravnatelj; P. Pakiš, ravnatelja namestnik; J. Lovšin, T. Fajdiga, M. Krže, L. Mikolič, Fr. Hudolin, J. Vesel, odborniki; župnik J. Voglar, nadzornik. Uprava je v najboljših rokab. Možje so vsi poštenjaki. Bog blagoslovi pričeto delo I Zupana — njega ni bilo! (Iz 6orjan) 18. maja. Letina. Toča. Zdrav kraj. Gasilec Jožef Zupančič umrl. Ozimno žito se je pri nas dobro ohranilo in ker so mrzli vetrovi prehitri razcvit zadrževali, se je vse bolj enakomerno razvijalo in se nam je obetala prav dobra letina. Posebno sadje je bilo s cvetjem kar obsuto. Ali pre-tečeno soboto, 16. t. m. prihrumi kar na nagloma okoli druge ure popoldne huda ura od Eočne sem, in gosta, pa k sreči le drobna toča se vsiplje kakih 10 minut nad Gorjansko in Zaspiško župnijo. V zavetnih krajih in kjer jo je naliv zanesel, ležala je toča še zvečer. Na polji in na travnikih je škoda bolj neznatna ; najbolj je trpelo sadno drevje, kateremu je toča liste in cvetje oklestila, tako da je nekatero drevo videti, kakor da so je gosence osku-bile. Upamo pa, da se škoda še nekoliko popravi, ker še niso vsi sadeži pognali. Kakor slišimo, na Bledu niso bili posebno prizadeti. Sicer je pa pri nas zdrav kraj, in je nekaj posebnega to, da izmed vseh 66 otrok, ki so bili od lanskega aprila do letošnjega rojeni in ktere je treba zavoljo stavljenja koz izkazati, prav nobeden ni umrl. Zadnjo nedeljo pokopali smo gasilca Jožefa Zupančiča, 24 letnega krojača iz Mevkuša, ki je prvi izmej tukajšnih bram-bovcev umrl. Njegovi tovariši so ga spremili v svoji društveni opravi k pogrebu in so mu lep venec položili na prerani grob. Ko bi ranjki ne bil gasilec, bi pač ne bil imel tako veličastnega pogreba. Se naj dostavim, da j:h je izmed 10 letošnjih mrličev polovica iz Mevkškarske vasi. (Potres.) V noči med 16. iu 17. majem okrog 12. ure bil je v Smartinu pod šmarno Goro precej močan potres v smeri od jugozapada proti severovzhodu. Trajal je okrog dve sekundi in bil toliko močan, da so po več hišah prižgali luč. Škode ni napravil. (Iz Vojskega) 17. maja. Se se ni niti pričela celiti rana, katero mi je zadala neizprosna smrt, vplenivši mi nepozabno, nenadomestljivo mater, že sem moral zatisniti oči v večno spanje tudi svojemu ljubljenemu bratu Mihaelu 13. t. m. ob ravno tisti uri, kakor materi svoji pred šestnajstimi dnevi. Tožno, britko opravilo to I — Prišel je raujki Miba 20. pr. m. teden pred materino smrtjo — iskat zdravja sem gori, k bratu svojemu, kamor je vsako leto prihajal tako rad. A ni se mu izpolnila nada, katero gojijo te vrste bolniki do zadnjega in katera je gnala tudi ranjkega iz prijazne Trate na tu-kajšno višavo. Pa četudi sam bolan, postregel je materi do njenega zadnjega zdihljeja. Materina smrt potrla ga je popolnoma. Parkrat le obiskal je mater, ležečo na mrtvaškem odru — k pogrebu ni mogel več, tim manj k osmini. Udan v voljo Božjo prejel je sv. zakramente za umirajoče in omenj. dne je po kratkem smrtnem boju zaspal prav mirno v Gospodu. 20. julija bu 11 let, kar je bil poročen v tukajšnji župui cerkvi — sedaj pa na tukajšnjem pokopališču počiva poleg matere svoje in — moje ! Odšla sta eden za drugim v boljše življenje, prav kakor je napovedala mati še dan pred svojo smrtjo. Bodi jima lahka žemljica I Priporočata se v molitev in pobožen spomin. J. R. (Povozil) je danes dopoludne ob 10. uri bici-klist Jan. Novak na št. peterski cesti služkinjo M. Hafner, tako da je v krvi obležala na tleh. Do-tični „sportsmann" jo je hotel popihati, a se mu ni posrečilo. * * * (Iz Istre,) 15. maja. Slavno vredništvo! Prosim izvolite sprejeti v cenjeni vaš list sledeči dopis iz Istre: Precej se je že slišalo zadnji čas o nemarnosti magistrata ljubljanskega, a da so bile opravičene te tožbe, spričuje ta-le slučaj: Dne 28. marca t. 1. poslal je neki rodoljub iz Istre v priporočenem pismu sledečo prijavo: „Slavno občinsko predstoj-ništvo v Ljubljani I Podpisani si usoja prijaviti, da dospe na železniško postajo v Ljubljano (če ni že dospelo) nekaj sodov vina pod naslovom J. Prelog, Buzet (Pinguente), restante. Podpisani je tisto viuo videl in pokušal in se mu dozdeva, da je najmanj polovica isterske luže v njem in Bog v^ kaj še druzega. Znano je, da v Istri ni dobre pitne vode, najmanj pa na onem Krasu, kjer je to vino pripravljeno, ampak so same smrdljive luže, kjer se perejo najgnusneje stvari, zato mora biti po mojem mnenju to vino zdravju škodljivo. Da ne bode ljudstvo s tako pijačo oškodovano na imetju in zdravju, naj izvoli to slavno občinsko predstojništvo potrebno ukreniti." Sledi: kraj, pošta, datum in popolni podpis. Jednako prijavo je poslal tudi slavnemu županstvu v Kamnik. Županstvo kamniško je prijavljeno vino ustavilo in ker so prodajalci te pijače trdovratno trdili, da je popolnoma naravno vino, poslalo ga je v Klosterneuburg na ces. preskušnico. Od tam je prišlo spričevalo, da je vino napravljeno iz za-duhle vode, glicerina, pepela itd., samo pristnega vinskega soka niso našli v njem. Iz tega je raz vidno, da je bila prijava utemeljena. Kaj pa je ukrenil magistrat ljubljanski proti tem sleparjem? To se pove pa 8 kratko besedo — nič. Čudno a vendar istinito. Dotičniku, ki je prijavil, se je tako čudno zdelo, da je šel vprašat na magistrat ljubljanski, če so prejeli njegovo prijavo in kaj so ukrenili. Uradnik pri eksp. protokolu je rekel, da so pisali v Krainburk (ne Kranj), pa niso dobili še odgovora. No, vsaj so vendar le nekaj storili: pisali so v Krainburk, a to še le zdaj, ko je brozga morda že popita. — Da nis6 dobili odgovora, se jim lahko verjame; kaj pa ima Krainburk s to zadevo. Pisali naj bi bili v Stein. Gospoda so slišali, da je nekje zvonilo, a to menda še zdaj ne vedo, pri kateri cerkvi. Tudi značilno. Dotični, ki je prijavil te sleparije, kako smrdi tista luža, iz katere je bila pripravljena ta pristua kapljica in pozna lastnika. Luža je na sredi vasi, v katero se sperajo vse nesnage, a za ponarejanje vina ima to prednost, da jo ni treba barvati. Ponarejalec je bogat kmet po imenu Anton Džjot pok. Petra vas Dižjot pri Opertlju (Portole). Kupovalci vina, zapomnite si ga I Obogatel je, kakor se čuje, največ s ponarejanjem vina. Napravi ga vsako leto do 200 hektolitrov, iz česa, ni treba še praviti. Narodne kmete po celej širnej občini zelo stiska, posebno ob času volitev. Posebno odlikuje se z agitiraujem za iredsnto, dasi ni Italijan, ampak njihov podrepnik. Posebno veseli ga, kadar s svojim vinom oslepari ščavo (Slovenca), kar se mu je tokrat le deloma posrečilo. Njegov meše-tar je bil za zdaj Jakob Prelog iz barake pri Bu-zetu (Pinguente). Je Kranjec. Ne morem si misliti druzega, kakor da je občina ljubljanska toliko napredovala v svojem liberalstvu, da dd celo takim sleparjem prostost. Obstoji menda v tem napredek narodnonapredne stranke ljubljanske? « * * (Imenovan) je poštni oskrbnik gosp. Edvard S t r u k 1 v Ptuju za poštnega nadkontrolorja v Mariboru. * * * (Odlikovanje.) Presvetli cesar je podelil infuli-ranemu proštu in mestnemu župniku v Brežah, Č. g. Fr. K o r u k e vitežki križ Franc - Jožefovega reda. (Celovškim podžnpanom) je bil v sobotni iz-vanredni seji mestnega občinskega sveta izvoljen nemški nacijonalec dr. pl. Metniti z 18 proti 25 glasovom. Telegrami. t Nadvojvoda Karol Ludovik. Dunaj, 19. maja. Nadvojvoda Karol Ludovik je danes zjutraj ob tri četrt na 7. uro umrl. Cesar je prečul celo noč v hiši pokojnega nadvojvode. (Ta novica bo žalostjo napolnila vse prebivalce širne Avstrije. Nadvojvoda Karol Ludovik je bil brat našega cesarja, rojen BO. julija 1833. Bil je trikrat poročen ter ima iz druzega zakona tri otroke: nadvojvoda Franca Ferdinanda d'Esté, Otona, Ferdinanda in Margareto, iz tretjega zakona dve nadvojvodinji. Pokojni nadvojvoda je imel eventuelno pravico do prestola. Bil je vzoren katoličan, ob svojem času je bil cesarski namestnik na Tirolskem in v Galiciji, v političnem oziru je bil pospeševatelj prijateljskih razmer z Rusijo, zato je bil odločen tudi sedaj kot zastopnik cesarja pri kronanju v Moskvi. Cesar ima sedaj še jedinega brata nadvojvodo Ludovika Viktorja. Pokojni nadvojvoda Karol Ludovik je bil nedavno na Jutrovem, ondi se je pre-hladil in se ni mogel doma opomoči, umrl je vsled disenterije.) Dunaj, 19. maja. Skoro vsi tukajšni listi izražajo v posebnih izdajah sožalje nad smrtjo nadvojvode Karola Ludvika in na-glašajo njegovo vztrajno delovanje za razvoj domovine. — V poslanskih zbornicah na Dunaju in v Budimpešti so se predsedniki toplo spominjali nadvojvodove smrti. Dunaj, 19. maja. Nadvojvoda Evgen odpotuje jutri popoludne ob 23/i. uri s posebnim vlakom v Moskvo. Dunaj, 19. maja. Včeraj je prišla deputa-cija dunajskih vseučiliščnikov k rektorju vseučilišča, katerega je prosila, naj prepusti vse-učiliščnikom prostor za zvečerni shod. Rektor je prošnjo odklonil z ozirom na zadnje dogodke. Dunaj, 19. maja. V včerajšni seji mestnega sveta je prebral dr. Friebeis zahvalo namestništva na začasne odbornike, ki so v polni meri zadostili svojim nalogam. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem lia tu zaznamovanih wenic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Wieii, Schelhammer & Schattera BadimpeSta, 19. maja. Poslanska zbornica je izvolila v včerajšni seji člane v delegacijo. Moskva, 19. maja. Car in carinja sta dospela včeraj popoludne ob polu 5. uri iz Petrograda. Vkljub deževnemu vremenu se je zbrala nebrojna množica ljudstva, ki je vladarja navdušeno pozdravljala. Madrid, 19. maja. Y minuli noči se je razpoČila blizu kraljevega grada petarda, ki pa ni provzročila nikake škode. London, 19. maja. Danes so pričeli stavko tukajšni stavbinski delavci. Tudi 12.000 tesarjev je ostavilo delo. Število vseh stavkujočih delavcev znaša 25.000. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta), katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. e. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonasledniee-vdove nadvojvodinje afejT Štefanijo. 165 Steklenica velja 20 kr 126 (60-13) 6 Umrli ho: 15. maja. Jožef Lukman, sprevodnika sin, 2'/i leta Tržaška cesta 8, jetik». 16. maja. Jožef Polje, usnjarski pomočnik, 54 let, Sv. Petra cesta 70, plučna tuberkuloza. — Ivan Žitnik, delavca sin, 3 mesece, Poljanska cesta 31, božjast. — Antonija Bokalič, cestarja vdova, 68 let, Gledališka stolba 3, otrpnenje možgan. V hiralnici: 17. maja Julijana Ovid, kuharica, 32 let, paralitična topost (atrofia). V otroški bolnišnici: 14. maja. Karol Grilj, sirota, 10*/, leta, plučna tuberkuloz». 15. maja. Jožef Tekavc, delavčev sin, 3 mesece, črevesni katar. Tujci. 17. maja. Pri Slonu : Svetič, Noot, Born, Enböck, Kdellmiillner, Bartl, Ivanoviš, Frommherz, Gessner z Dunaja. — Bettlheim iz Vel. Kaniže. — Mihailovič iz Vel. Gradišta. — Ritz iz Hamburga. — Hammer iz Skednja. — Glanz iz Voitsberg-a — Sprinar iz Gradca. — Ahčin z Reke. — Gregorič iz Ptuja. — Pimpaoh iz Trsta. — Hudovernik iz Kostanjevice. — Ljustina iz Opave. — Kessler iz Magdeburg-a. — Vogel iz Walberg-a. Pri Maliču: Schmidt, Pransek, Hochstiitter, Weiss, Ma-chanek, Polak, Karpeles, Robitsch, Reudolt z Dunaj». — llrog iz Ustja. — Laurič iz Trsta. — Stein iz Petrograda. — Ože-goričnik iz Plevne. — Ohme iz Schönlinde. — Fiala iz Kolina. — Kolb iz Maribora. Pri Lloydu: Pogačnik iz Celovca. — Kornmüller iz Kranja. — Kornmiiller iz Trsta. — Eisenbock iz Monakovega. — Mörtl iz Trbiža. a se a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo S t • * > 18 9. zvečer 73?, 6 10-9 sr. jvzh. jasno 00 7° pod 19 no 7. zjutraj 2. popol. Srednja rmalom. 7383 735 0 včerajšna 73 20-0 tempera si. vzb. sr. vzh. tur» 11-7* skorojasno jasno in za 2' Pri avstrijskem čaru . Tavzei iz Idrije. — Kvas iz Trsta. — Žvan iz Dobrepolja. Pri bavarskem dvoru : Mai iz Inomost». — Hinlic iz Kalj. Meteorologično poročilo. Na prodaj je jako zanesljiv D hafllnškega plemena (Haflinger) za Ježo ln vožnjo. Posebno pripraven bi bil za kakega gospoda zdravnika na deželi. — Vee se izve pri gosp. stotniku Pongratz-n v novi vojašnici v Ljubljani. 370 2—2 Mildjro Liniment. Capsici comp. 18—10 z lekarne Blohter-Jeve ▼ Pragi 296 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-47 Hichter-jev liniment s,sidro* ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno. Richter-jeva lekarna pri zlatem levu v P r n g 1. Q( priznano neobhodno potrebno Öarg-OVO gredatvo za čiščenje zöb je patentovano -0Y0 milo je najboljše za perilo in poljubno domačo porabo ; zjedinjuje najlepši čistilni uspeh z največjo milobo gledč ohranjenja blaga; provzroči najčistejšo beloto, ne daie perilu neprijetnega duha; je osobito priporočljivo za pranje volnine. Tudi je izvrstno snažilno sredstvo pri umiranju in kopanju za odrasle in otroke. Poskušnje ne bode nikdo obžaloval. Dobiva se skoro v vseh prodajalnicah na drobno. Izprehodne palice, 319 30-19 kegljl, lignum-sanotum kroglje, vozički za otroke, oanjioe za potovanje, arUton - glasba, škatlje z glasbo, krožniki za krah z napisom, razpela itd. itd priporoča lepo narejene iz trpežnega blaga po nizki ceni FE. STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle). Iii SI mnogo milijon krat preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan kot najboljše •edstvo za ohranitev zdravili in lepih zob. Dobiva se povsodi. 710 30—23 p p p I JAKOB KOBILCA naznanjam p. n. občinstvu, da preselim z dnem 20. maja t. 1. dežnika? in gobčniko? im P. n. občinstvu se zahvaljujem za dosedanji obisk in zagotavljam, da bodem slavnoistemu, kakor dosedaj v preteklih 35 letih, vedno s poštenim in cenim blagom postregel. 377 e_i um, i I IO u 11 j s k a borza. Dn6 19. maja. Sknpni državni dolg v notah.....101 gld. 25 kr. Skupni državni dolg v srebru ... . 101 , 10 . Avstrijska zlata renta 4%............122 , 55 , Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . 101 „ 30 . Ogerska zlata renta 4%.......122 „ 40 . Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 98 . 90 , Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 947 , — . Kreditne delnice, 160 gld............345 , 60 . London vista...........120 , 15 . NemSki drž. bankovci lalOOm.nem. drž. velj. 58 „ 72%, 20 mark............11 „ 75 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 531/,. Italijanski bankovci........44 „ 40 „ C. kr. cekini......................5 „ 65 „ Dn6 18. maja. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo gorskega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . , „ južne železnice 3% . „ , južne železnice 5% . „ , dolenjskih železnic 4% 144 gld. — kr. 155 „ 25 194 . 75 n 99 , 2« 138 . 25 126 . 75 107 „ 25 112 . — 98 . 50 99 „ 25 221 . KO 166 „ 60 128 . 50 99 „ 50 f» Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 139 . Avstrijskega rndečega križa srečke, 10 gld. 18 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......25 „ Salmove srečke, 40 gld........69 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......70 , Waldsteinove srečke, 20 gld......61 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 157 Akcije Ferdinandovesev. železn., lOOOgLst.v. 3390 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 415 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 93 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 61 Montanska družba avstr. plan. .... 77 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 158 Papirnih rabljev 100........127 — kr. 25 . 25 25 75 50 W Nakup in prodaja »»Akovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. X«varovanje za zgube pri žrebanjih , pri iižrebanju najmanjšega dobitku. K ilan t na izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C U iollztili it. 10 Dunaj, Ririahilfirstrain 74 B. éé Pojasnila "Ett v vseh gospodarskih in Inanftnih stvar«h, potem o kursnih vrednostih vseh ip«kul»el|skifc vrednostni* papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega ibrestovanja pri popolni varnosti mm- naloženih glarnlc. «m