DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, JUNE 4, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. prlJJ ijer1 M .».A"-r> oosevelt ukazal stavkarjem na delo for Wagner priporoča f socialno varnost lavski razred iS» (J): ngton. — Senator Wag ^ v'°žil predlog, ki bo dra-Povečal sedanjo socialno a'i zavarovanje. V po-^ ^ krnici je vložil tak f^C8 kongresnik Dingell iz 1 .hA ' ven"' a JJN zahteva 12% davka i |h r°8tjio, 'brezposelno in rJ I^Venrv _________„i„:— T.. >, e»0 zavarovalnino. In bi o Hi • , Pnneslo v blagajno za 4tlJe starostne pokojnine lelne zavarovalnine nad ;, $ ^ Plačevali delodajalci~6| V v ta sklad, delavci pa it . p > % 10v dolarjev letno. | Astern bi plačeval do ftiesec starostne pokoj-letu. ženske bi bile starostne pokojnine po ^ 1 sistemu bi se lahko .za-:Ujdi farmarji, hiauisdu-in trgovci, ki aio te prilike, o- Jugoslaviji so Mno poskočile |!y londonski Times se številki od 21. apri-. barskimi razmerami v . v'ii in poroča o never jet-^anju cen naj potreb-'! / vari za življenje. Corner navaja ceno mesa, ta Prej 14 dinarjev kila, din. i y .^ti, katero so plačevali .i.0,3110 16 do 20 dinarjev, 1000 dinarjev. Vv!-rneter lesa za kurja" i; "i! prej 350 dinarjev, se s Z(3aj po 3,000 dinarjev. Manjkanja denarja in v °bčem gospodarstvu se v, potrebnosti, kakor na n obutev najlažje „ . ^a hrano. --o- velike izgube v Jugoslaviji ^---Iz Carigrada pri- 'tijj Pačila, da se vrše veli-osiško armado in (jjjj^ki generala Miha j lovi' WCe je doživelo v teh bo-^e izgube. L J---o- \ " 0 dekletca na jdeno ^2 Jutra j ob 1:30 je na-^t at>dska 'policija trupel-\ deklice v ozadju hiše if O 82. St. Policija pravi, otr°k posiljen in nato ^ Njeno ime je Mary Vi ady, ki je stanovala z '■i <® *a 5218 St. Clair Ave. šla "togovna industrija mora začeti obratovati v pon-deljek, je ukazal predsednik; stavka je kljubo-<5 yanje proti vladi. fc u- -■- ashington, 3. junija.—Predsednik Roosevelt je izdal v g1 besedah apel na stavkuj,oče premogarje, naj se vrnejo j °v Pondeljek. V ta namen je pooblastil tajnika notra-^dev, Harold Ickesa, ki je prevzel premogorove v imenu odpre rove v pondeljek. Predsednik Roosevelt, ki na celi črti podpira vojni delavski lodbor, je rekel, da kadar se bodo vrnili stavkarji k svojim "vojnim dolžnostim," da bo vojni delavski odbor vzel v pretres njih zahteve po večji plači. Kaj bodo storili stavkujoči premogarji, še ni znano. Iz nekaterih krajev, kjer se vrši stavka, se sliši glasove, da se premogarji ne bodo ozirali na predsednikove besede in da je samo od premogarjev odvisno, če hočejo iti nazaj na delo, ali ne, ker so odšli samovoljno na stavko in se lahko vrnejo na delo, kadar hočejo in če hočejo. Predsednik ni nič omenil, kaj bo storil, ako se premogarji ne vrnejo na delo v pondeljek. Nekateri mislijo, da se bo po-služil vojaštva, drugi pravijo, da bo naročil nabornim komisijam, naj stavkarje pokličejo pod orožje. (John L. Lewis, predsednik premogarske unije ni še ničesar izjavil v tem oziru. -o- Glasom časopisja je porušenih 176 vasi in 6,997 domov v Jugoslaviji Washington. (ONA) — Glasom nekega članka v švedskem listu Industria, katerega je dobil v roke OWI, so okupacijske čete -osišča porušile v Jugoslaviji v dveh letih, ki so minila odkar je bila napadena ta država, 1776 vasi in 6,997 hiš. članek poroča, da je bilo 28 vasi in 1,972 hiš do tal porušenih v onem delu Slovenije, katerega so anektirali Nemci in 158 krajev in 5,225 hiš v italijanski zoni. Povrh tega, pravi omenjeni list, je ostala tretjina zemlje v Sloveniji neobdelana. Poročilo pravi razen tega tudi, da je jugoslovansko prebivalstvo popolnoma izgubilo zaupanje v novi denar, katerega izdaja marijonetna vlada; narod še vedno hrani velike vsote starih jugoslovanskih bankovcev. -o- Sabotaža na hrvaških železnicah Švedski list Social Demokra-ten prinaša dne 19. maja brzojavko madžarsko telegrafske agenture, ki javlja, da so partizani v okraju Karlovcav četrtek pognali v zrak železniški vlak s hrano in da se je ob tej priliki razvil boj, v katerem je bilo ubitih 12 oseb. Volivna registracija Volivni odbor je določil dan 26. avgusta kot poseben registracijski dan za one, ki niso registrirani in ki hočejo voliti pri primarnih in novembrskih volitvah. Ta dan. bodo odprte voli-vne koče in sicer v vsaki vardi po ena. Primarne volitve bodo 28. septembra, glavne pa 2. no vembra. Vsi državljani, ki niso volili pri dveh glavnih volitvah zapovrstjo, se morajo registrirati, ako hočejo zopet voliti. \ Pismo od Stalina je v Washingtonu Joseph E. Davies, kateremu je izročil Jožef Stalin pismo za predsednika Roose-velta, je včeraj ž njim dospel v lcapitol. Pismo je zapečateno in p r ed se dn i k Roosevelt ga bo lastnoročno odpr l danes. Cenike na 82. cesto, kjer sinoči z otrokm ob- P* ■a Nenadoma izginil. Ob- • 1 nfo 1925. Ostal je naš kaplan do junija, v letu 1931. Tudi on je bil izredno delaven in skrben ter pripravljen pomagati kjerkoli je mogel, pa naj je bilo to na verskem ali pa na družabnem, ali izobraževalnem polju. Father Gnidovec je imel izredni talent za jezike. Koncem prvega leta po svojem prihodu v Ameriko, je že učil krščanski nauk v angleškem. Poleg slovenskega in angleškega govori tudi nemško, slovaško in hrvaško. Vse te jezike poleg slovenskega rabi sedaj v svoji fari v Rock Springs, Wyoming, kjer deluje že 12 let z največjim uspehom. Tudi njemu tem potom čestitamo. Vsa fara sv. Lovrenca se ga bo spominjala v nedeljo, 6. junija, ko bo on tam gori v svoji župniji daroval sv. mašo v zahvalo za številne milosti, ki jih je prejel v teku 25 let. Ne samo to. Ce Bog da, mu pone-semo pozdrave in voščila kakor tudi krasni kelih, ki mu 'ga nekateri njegovih zvestih prijateljev pošiljajo, osebno tja gori. Nikdar ne bom pozabil, kako hitro se je odločil, da gre v Ameriko, kakor hitro je slišal, Ja je potreba velika. Tudi njemu želimo še mnogo let sado-nosnega dela V vinogradu Gospodovem. * * * Življenje je polno zanimivosti, dokler se ženemo za nečem kar bi radi. Kakor hitro pa to dosežemo, neha tudi veselje in zadovoljnost. Ali ni tako? Po polno zadovoljnost in nekalno veselje nam prinesejo šele nebesa. Zakaj? Zato, ker je človek ustvarjen za Boga in že po svoji naravi, če tudi nevede, hrepeni le po Bogu. To je vzrok, zakaj so oni, kateri so Boga in vero zgubili, tako nemirni, da se pri vsaki priliki hočejo znositi čez Boga in Njegovo ustanovo, sv. katoliško cerkev. * * * Pravijo, da ima vsako vojaško taborišče čevlje 90 raznih velikosti in kopit, da more obuti vojake vseh vrst in velikosti. Kadar bodo ženske splošno klicane v vojaštvo, bodo morali imeti čevlje 190 vrst in sicer čevlje*z luknjo na koncu, pa ne da bi bili mi kaj zoper takega. To se razume. * * * Tri reči ni mogel dobiti na nemškem, kjer je bil poslan v ujetniško taborišče. Zato je pisal Lieutenant Corrigan, naj mu pošljejo od doma "candy, cigarete in pa rožni venec." Starši in domači naj skrbijo, da imajo vsi vojaki rožne vence. Rožni venec ga bo spominjal na to, da je ne samo vojak, ki mora braniti svojo deželo, ampak je tudi otrok bo); j i, ki mora braniti svojo dušo proti napadom skušnjavca. Zadnjo soboto sem dobil pismo od Stanley škufca, eden naših vojakov, v katerem pravi: "Velika noč bo kmalu tukaj." Pismo je bilo na poti od 16. aprila. "Upam, da bom prihodnjo Veliko noč doma praznoval," pravi. Drugo pismo od Louis Globokar-ja pa je bilo pisano 12. maja, torej mesec pozneje, pa je prišlo ob istem času, ker je prišlo po zračni pošti. Louis tudi pravi, da je zdrav in zaposlen še vedno v "service squadronu." John Rožnik se je oglasil iz Afrike pred kratkem in pravi, da je zdrav. Frank Čolnar je pa v Ca-liforniji, kjer se vadi vojaškega "rokodelstva." Od vseh strani se oglašajo, toda do sedaj se ni še nobenmu kaj hudega zgodilo. Bog jih varuj in Mati božja. * * * 54 osmorazrednikov bo prihodnjo nedeljo graduiralo iz naše šole.' Zelo se veselijo, da bodo cdšli iz prostorov, v katere so pred osmimi leti prišli plahi in boječi. Bog je pač hotel, da so mladi ljudje polni idealov in navdušenja. Toda, ti ideali morajo imeti pravo smer. Mladina mora spoznati, da je nad nami nekdo, kateremu smo odgovorni za naše čine in še celo vse prostovoljne misli in besede. Da bi varneje hodili po poti, ki pelje v časno in večno srečo, po kateri človeško srce hrepeni, nam je dal Bog kažipote, deset zapovedi, katere naj nas bi vodile od rojstva dc nebes. Upamo, da bodo vsi nadaljevali študije v katoliških višjih šolah. * * * Zopet odhaja celo tropo naših fantov v vojaško službo. Nekateri se bodo pripravljali za mornarje, drugi pojdejo ik armadi ir zopet tretji k zrakoplovcem. Nj vse kraje sveta se ibodo razkropili in le Bog ve, kedaj bodo zopet prihajali nazaj in kako. Do danes sm0 še zelo srečni, ker niti eden izmed štirih isto še ni padel. Zato naj tudi te spremlja naša molitev in pogosto priporo-čevanje Materi bbžji v varstvo. Čast komur čast! Papeževa letna knjiga poroča, da je na Ruskem še vedno preganjanje vernikov, kot je bilo ves čas, odkar so komunisti na krmilu. Vsa baharija glede verske svobode je prazna fraza. Škofje katoliške cerkve so še vedno, ali v jetnišnicah, ali pa so izgnani iz Rusije in ne smejo nazaj. To je tista "demokracija" in tista "verska svoboda" na Ruskem, o kateri se je toliko pisalo zadnje mesece. * * * Da ne pozabim omeniti naš j naraščaj. Tu pa tam pozabim j in to imajo nekateri za neod-I pustljiv greh. Pri Andrej Kac-marovih so imenovali hčerko Donna Marie; pri Wendetovih so dobili sinka, Dennis Mervin; pri Pollakovih pa Gerald Johna. Naj jih spremlja sreča in veselje male, kakor tudi njihove, starše. Kupujte vojne bonde! Molimo pa tudi za skorajšnji povratek miru. * * * Seaman Ralph Godec se je po kazal, prvič odkar je odšel 1 mornarjem, na naših cestah. Na njem se ne vidi, da je bila mornarska služba pretežka zanj Pvt. Anthony Kaplan je tudi prišel iz daljnega Zapada, iz Oregona, pogledat nazaj v do mačo vas in k materi za nekaj dni. Kaplanovi so že trije v službi in kakor je čuti, poj de še četrti. To je od sile. Lawrence Globokar se je pri-smejal v naš urad, kakor da je nekdo napravil velik "joke" nan], ko je bil poklican. Vidi se mu da gre sicer rad, pa bi morda še rajši ne šel. Kedo bi se ne počutil enak? Lawrence je podaril $25.00 pred odhodom za novo cerkev. Hvala lepa! Albert Rozman se je poslovil ter odšel k mornarici. Pravi, da so ga nekateri strašili češ, kaj pa če se na sredi morja ladja potopi. Albert je odgovoril: "Sa^j znam plavat." Enako znjim odhajajo tudi Travnik, Blatnik, Kastelic, in še drugi. * * * Pri Ameriški Domovini; urednik: "Torej ti bi rad službo tiskarskega škrata? Ali se pa tudi zavedaš odgovornosti, ki je združena s to službo?" Mladi aspirant: "Seveda se zavedaim. Vi naredite napako, jaz pa vzamem krivdo." * * * Več ko 50 otrok v starosti od 12 do 15 let, se pripravlja, da bodo na Binkoštno nedeljo slovesno ponovili svoje krstne ob Ne pišem teh vrstic za to ker sem prejel lep dar. Pišem jih pa za to, da bi ostalo zapisano v zgodovini našega naroda, da je živela blaga duša slovenskega naroda, ki ni še nikoli prezrla nobenega klica, kadar se je šlo za v pomčo slovenskemu narodu. Ko boste slišali njeno ime, se boste spomnili, da ste res vse-^ lej brali to ime, kadar je bilo v prošnji zapisano "Pomagajte." Ime zapišem sam iz moje volje proti volji nje, ki je darovala. Ta blaga gospodična je Marija Smrekar, ki je poslal $25.00 v sklad evnim doma. Čudim se njeni požrtvovalnosti. Občudujem jo za to, ker se nahaja v tako častitljivi starosti in pri tem izvršuje tako važno delo najboljše kuharice v prostorih katoliškega zavoda Villa Angela. Ce govorite znjo, boste rekli: "Duh govori." Sama dobrota jo še skupaj ohranjuje Ona živi za sama dobra dela. V tako visoki starosti opravlja ta ko važna dela, kakoršne ne bi opravljal za veliko plačo naj bolj učeni mojster kuhinje. Gospodična Sihrekarjeva, ki je s'estra rajnega blagopokoj nega župnika Andreja Smi'e kar j a je tako šibke postave, pa kljub temu tako točno izvršuje tako važna dela. Pri tem pa brez vsakega počitka prebira naše časopise in se zanima za javno življenje, kjer ne zamudi nobene prilike, da bi tudi ona ne storila kaj v pomoč. Takih je malo! O, kako zlate ljudi imamo med seboj, ki so kakor skriti zakladi delivci dobrot in podpor. Take osebe ne gledajo nase in zase, marveč le za dru ge in takih narod ne sme poza biti. Spominja naj se jih za to da bi njim sledili še drugi. Tukaj ne gre za to, da je darovala za zgoraj omenjeni namen Gre bolj za karakter osebe. Kakor zgoraj omenjeno, ona še ni prezrla nobene javne prošnje če je le vedela, da je nujna potreba, to je kar šteje. Kako lahko bo takim osebam kadar se dan zmrači in sledi sloves iz tega sveta. Lahko bo rekla: "Saj sem vse storila, kar sem mogla in znala." Želim spoštovana Miss Marija Smrekar, da bi Vas Bog še ohranil zdravo, če tudi vem da je Vaše življenje napor in trpljenje, to da, ker ste verna in bogosluž-na, je vse to Vam v veselje in v veliko veselje vsem onim, s katerim ste Vi v družbi. Zelo pa želim spoštovana go spodična Smrekar jeva, da bi tisto, kar znate Vi v Vaši stroki kuhinjske umetnosti, navadili druga dekleta in deklice, ki Vam pomagajo pri vašem odličnem delu, da ne bi šlo Vaše toliko znanje z Vašo osebo v grob. Že mnogo sem slišal o Va ši veliki umetnosti od odličnih oseb, ki vedo kako zmožna in spretna učiteljica mojsterske kuhinje ste Vi. V veliko veselje mi je, da sem imel priliko dati duška mojim željam Vas vsaj deloma opisati v javnosti. Cast komur čast! Anton Grdiria. -o- Izjava preds. jugoslovanske vlade Slobodana Jovanoviča la svoje posle tudi po o!iUl,!"'' ji Jugoslavije. "Glede mednarodne?8 ustavnega prava ne bo težkoč, da se po vrnitvi v vino vlada prenovi—Pri bo treba vedno upoštevati Ijenje naroda — kajti kraJ neoporečno simbol legi*"11 sti. . "V današnji vladi v L«11^ so zastopane vse glavne P° ne skupine v Jugoslaviji ral Mihajlovič, srbski & vodja na terenu, je obe11®® di minister vojne. Dr- ^ ujetnik osišča in priznani hrvaškega naroda, kak°r slovenski prvaki — VS1 ,. svoje predstavnike v liaS1 koniti vladi. "Očividno je, da v sed^ tud ima razmerah, prav do zma£c' i sfr mogoče v naprej iz inoz^n3-deli"1 inf in P r e d s e d nik jugoslovanske vlade, g. Slobodan Jovanovič, je napisal nekaj člankov o Jugoslaviji. Agentura Associated ress je v svoji depeši od 5. maja citirala iz teh člankov na-1 slednja mesta: "Vprašanje ponovnega vpo-stavljenja mirnodobne meščan-ga pouka o krščanskem živi je- ske vlade v moji zemlji, sploh nju, o namenu človeka na zem- ni na dnevnem redu," je dejal lji in o vsem, kar je potrebnp za J predsednik jugoslovanske vla-pošteno in koristno pot skozi ta'de, "kajti princip zakonitosti je svet. Zato naj pa tudi redno pri-j ohranjen radi tega, ker se v hajajo vsak dan o 5 popoldne' Londonu nahaja kralj obenem razen četrtka, k pouku. s svojo vlado, ki je nadaljeva- izdelati določen načrt za ustavno vlado upravni aparat. "Vprašanje naj nuj ^ jnejšeP°* v ni pore in obnove za časa v i t«W ne dobe, ki se bo začel8 ^ ko bodo prenehale s°vr^e — to ni več stvar, ki se ključno le jugoslovanske temveč zadeva, ki sp;i ^ okvir onih načrtov za P . kater'1"! rekonstrukcijo, s bavijo zedinjeni narodi donu in Washington«, števajo ljudstva vseh . ^ melj, ki se nahajajo z sovražno okupacijo. "Določitev državnih ^ goslavije mora biti ^^ v^1 Ki no izvršena po načelih skega čarterja. "Ta načela, v kolik01' ^ i P jo Jugoslavije, zna&J0'vfj bodo morala biti vrnje^iji kem slučaju vsa °na.,„0j$ \ vojne, kakor tudi P^JJi so sicer narodnostno • vanske, a so bile po p'!1 , ski svetovni vojni izr°c liji ali Avstriji. "Vprašanje manjši'1 buje nobenih težkoc. narodnostne manjšine 0 s oj 10V« b 0f čele zapuščati jug°s tla; prepričan sem, Qli>, po vojni napraviti ^jjjiJ za preseljenje onih 1,1 i7'alct so se tekom vojne P° tokolonaške. "Izjave g. Winston ^ d la glede tesnega n med skupinami m8'1. so po mojem mišlje,lJ. ^ pravem času in so ze ne- Skl<, "S sporazumom, ^vij". med kraljevino kraljevino Grčijo gl^j/, ske unije, ki je bil P^l5' Londonu dne 14. iain"olld»r je Jugoslavija s P^H pokazala svoje razP° (J> takšno sodelovanje- h . jA M0\ ft 9 yet} ji'""" i w "Ali si kdaj zma^, ' -se prepirala s %en0 "Če se prav spom*1 enkrat. . "Kdaj je bilo to # "Ne vem prav je i* bilo. Samo to vem, ai\„ I*5; ugW žena takrat P0 ^^' igel in mi ni mogla / $ I i ieJ ljube. Predno to storijo pa bodo morali imeti še veliko praktične- "Kakšen človek e« kel sem vam že vse ■ P falot, guncvet, m*? ge vse, pa kar stojiš 1 te." že \ "Veste, tega seI!\ ur<^' ker sem nekoč dela1 nekega lista.: "Kam si pa tak° zjutraj?" "Tekel sem, tek*1 da »i (i-1 "Kdo se je P* Pr ed. "Jaz in pa S i f ¥ \ ;oc Mi S P v Newburske novice okuP8C nega _ , noH .v ri ČCI vati V Carigrad! (Spisal Ljudevit Stiasny.) # sj^ ne^a carigrajska vsem Carigradu kralj]|iPtT' najV6Č pa V ti_ Jer prebivajo Tur-I tudi najbolj po-1 ne bilo teh, bi se ,rak okužil od razne igitrt do»< Loii' a polit'6 3iie® iti Iniv^ kor lin aJ nasi seda- )zen1Jl ^ efu" tve« in5j 3Sti iz sosednih ulic, redko posreči. Ka-f Pokaže kak tuj pes me jo jše P1 > .. t^0 .'a :ev _ ž« povoj" irifli' v If ki nib daj ^ ;zP01 „ ■ »i J se ,, 4» kat, '■' me^eJ° Turčini j ■'er Stanujejo Tur * bolje godi, kakor v 1 ^jer stanujejo kri-Turčin namreč mno-tud \ na ulico, razen tega ftSe svoje ulice. Na-Pa kristijanom veči-,aJ ne dopadejo. Ker ^'niso navajeni meta-°dPadke na ulice, se fSom radi tega v teh 0 godi. Skušajo to- ■e i namreč nanj ga okoljejo, da je se torej izpreha-„ Carigradu s v'' nas dela po svojim pri a, je v Carigradu 'Cer se pa teh psov, so na pol divji, ker na svet in poginjajo 1 Potreba bati, saj ni-^°rijo žalega. najprej pois-cerkev sv. Petra ;em . stolpu. Iskal dejanje dni, toda je lgel dobiti. Tudi ta posrečilo še le, ko lat; le *ekdo pokazal. Videl Posl v °Pje že prejšnje dalje, ker se ni-J1. da na Turškem ^ajo zvonikov, ker Pustijo kristijanom ''^oliška cerkev sv. ;il°traj kaj lična. Os-1 oo. dominikanci. jj največ italijansko. J bil0 polno pobožnih ' sv. mašo je daro-l^eiiski duhovnik, V ,,. 2lvi namreč čez 6400 »- lo^ S0 zclruzeni z JA6' Pozneje je bila še ,.li;li!| maša. butari. Jehajd do galatskega i,,Se od tam odpeljem ;' ^sedem se v mal 0". nas pelje od mo-dn° stran. Kmalu ^ Leandrov stolp ali ^J (deklični stolp). Na Hi ile ■aH nJ1 vi)" ja' 9Dl amburški parobrod 'ti L. ^ "fiialis, je bil stolp j, v bizantinskih časih ij So ob njem pritrdili Rajskega rtiča na-1 katera je zapirala Zlati rog. Na tem ( ^j svetilnik, ker je iu^ja, ko se menjavamo. Tako je vr-j,1' 1897. blizu tega l ^artiburški parobrod t0.ani ladij i, da se je ,3 Potopil'ter poteg-, toož. I .'me Kis-Kalesi pa pripovedka, po U1 sezidati sultan JI* ti skali prebivali-^ :,ijaJo krasno hčer, ker ifj, Cl&anka prerokova-pičila kača. Ko dan sultanova hči cil cfi, i'1 ' Ko pa je videl, da je dekle blizu na tem, da udari v jok, je umolknil in pil. Dekle mu je iznova nalilo. Po njegovih žilah se je razlila mehka gorkota, po srcu pa mu je zaplala zadovoljnost. "Je že prav, ampak ti tega ne raumeš; Zormanovi so hudobni ljudje, zato ne maram _» "Saj ni res, saj ni res!" Dekle je zajokalo. Tedaj pa je bila vrsta na njem, da jo tolaži. "Jezni so name, vidiš, to je kar me boli!" ženske dobe delo Sprejme se ženske za čiščenje uradov v okraju St. Clair in Euclid Ave. Začnejo ob 5:00 popoldne, delajo 6 ur na večer, 6 večerov v tednu. Pokličite PRos-pect 2945. (132) ženska dobi delo Išče se ženska za delo v kuhinji v restavrantu. Delo je od 4 do polnoči. Zglasite se pri Paulichu na 5238 St, Clair Ave. (132) MALI OGLASI Hiše naprodaj 8 sob za 2 družini na 436 E. 158 St., cena $5,600. 7 sob za 1 družino, z velikim sadnim vrtom na 19801 Kewa-nee Ave. Dajte vašo ponudbo. 9 sob za 1 družino, parna gorkota, v dobrem stanju, na Pawnee Ave., cena $6,500. 8 sob za 2 družini, zadej 3 sobe za 1 družino, z velikim lotom na 929 E. 207 St., cena $7,-000. Dajte vašo ponudbo. če vas zanima, pokličite za podrobnosti L. Petrich 19001 Kildeer Ave. IV-1874. nes le še veter veje preko goste trave in maje pšenične bilke. Na grobovih, ki so tako daleč od doma, pa vlada tišina. Ameriške lešnike (peanuts) so poznali že 650 let pred Kristusovim rojstvom. Nove vrste brizgalna, ki brizga vodno peno namesto vode .v curkih, je bila preizku-šana na konveniji za varnost proti ognju. Ta brizgalna vrže 60 galonov pene na minuto in je predvsem namenjena za gašenje oljnih požarov. .J\> vodno peno meče na daljavo 75 čevljev. . Turki. • temveč podal sem ^ ' se kopičijo po 'h: iš. ^semtertja tudi V en jem dreves, na i'TS Med potjo sem ' ^ hiše prav čedne in VH'le> čeprav so spo-\ . e> a zgoraj lesene. \ 1J*aj0 tudi že okna ^ Pa na nekaterih Pete, batan petelinček, ki je doma iz Penmylvanije, je sedaj že šest mesecev na Aleutskih otokih. Slika nam ga predstavlja stoječega na rami svojega gospodarja narednika Charles Haney iz Latrobe, Pa. Ta petelinček je edini iz domače kurje družine na osamljenem Andreanof otoku. "Bodite drugačen kakor ste in dobri vam bodo!" Tedaj mu je bilo hudo, in čutil je, kako je krivičen. Izpil je natočeno mu vino, in šel molče se preoblačit. Ko se je vrnil, ležalo je kot globoka tuga na njegovem obličju. Stopil je k hčerki in se nasmehnil: "Franica, ti si dobro dekle, Bog ti plačaj — pa odpusti mi — ker sem bil tak s teboj. Pa nič si ne jemlji k srcu mojih besed!" Za hip je prestal ter jo potem vprašal: "Ali imaš zelo rada Petra?" "Vas najbolj, a potem njega —!" Govorila je vsa objokana in oče ni mogel, da bi je ne potolažil : "Pa imej ga no, ker si tako dobra z menoj!" Ona pa se je vzpela na prste, poljubila ga z vso strastjo in ljubeznijo, svojega edinega, nesrečnega očeta. III. Pri Zabregarjevih je biloi pred par leti vse lepše kot zdaj —. Franica je skoro vsaki dan mislila nazaj v tiste dneve, ko je vladala v hiši njena rajna mamica in ž njo sreča in bla-goi\ Danes ji je stopilo vse to iznova pred oči in začutila je, da se začne z današnjim dnevom zopet staro, mirno življenje. Poznala je svojega očeta, da ni hudoben, vedela je edina ona morda, kako je bil nekdaj dober in kako je postal potem nesrečen in vsled nesreče padal, padal brez konca. Tako bo sedaj zopet, zopet isto mirno življenje. In vendar, ko je Pogledala v bodočnost, si ni želela tega življenja več; kaj vse lepšega je rojilo v njeni glavi. Pritisnila je vroče čelo k oknu in se zagledala v jasni dan in usta so ji ponavljale njegovo ime, in njena duša mu je vriskajoča šla naproti, njemu, kateremu je dala ključ do njenega srca . . . (Dalje prihodnjič) 1 Izberite si hišo Šest sob na Miller Ave., cena $3,800. Sest sob na E. 238. St., cena $4,500. Pet sob bungalow na Pawnee Awe., cena $5,650. Za 2 družini, 8 sob, na Hale Ave., cena $4,500. Za 2 družini, 8 sob, na Way-side Rd., cena $4,800. 10 sob na Trafalgar Ave., ce-na $7,700. Za 2 družini in za eno družino na Lindberg Ave., cena $10,000. Deset sob na H ar land Rd., ceni $9,500. 12 sob na Lake Shore Blvd. in Neff Rd., cena $12,500. 76 akrov farma, nova hiša, velik hlev, cena $4,500. J. Knific Realty 18603 St. Clair Ave. Iv. 7540, zvečer KE 0288. Stanovanje išče Želim dobiti stanovanje, obstoječe iz 3 sop, v bližini od 55. ceste do 79. St. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče PO 1)814 po 5 uri popoldne in naj vpraša za Mrs. Papik. (133) Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini na Calcutta Ave. Ima 4 sobe in kopalnico spodaj, 3 sobe in kopalnico zgorej, garaža za 2 avta. Za več informacij pokličite IVanhoe 6948. (134) Stanovanje išče Išče stanovanje 4 sob zgorej v hiši za 2 družini, za zakonski par srednjih let. Plačam do $30 mesečno. Kdor ima kaj primernega naj pokliče Mrs. Sedlak, GLenville 6399. (134) Stanovanje se odda Odda se stanovanje 5 sob, mali družini; odda se pošteni in mirni družini. Rent po dogovoru. Pokličite Diamond 3499. (131) V najem se odda Hiša sama zase, z 1 kuhinjo in 2 spalnima sobama, z vso opremo, pripravno za 2 pečlarja. Vprašajte na 6600 Bliss Ave. (131) United statu ^f&JiimZ BONDS AND STAMPS 'III' Plačamo v gotovini Plačamo najvišjo ceno za rabljene avte. Vse v gotovini, nič čekov. Pokličite EN 9712 od poldne naprej. (Jun. 2, 4, 7, 9, 11.) Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištva, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Pjrišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) pustila ... Le pomislite, mi smo preprosti ljudje, preprosta je naša govorica in kmetsko je naše obnašanje, podali bi se vam, kakor se poda pest na oko. Sramovali bi se me v gosposki družbi, samo če bi odprla usta, in že prvi dan bi se kesali. Ne, ne, gospod, bodite pametni, ne gre, pa ne gre, nemogoče je. Glejte toliko je na svetu lepih deklet plemenite krvi. Jaz sem ubogo, preprosto dekle, nisem niti bogata niti lepa. Kakšen zakon pa naj bi bil to, ne glede na to, kar je najvažnejše, da namreč nisva oba iste vere." Iz njenih mirnih, modrih besedi zveni neka ljubka hudomušnost, zato mu še ni splaval ves up po vodi. "Vprašaj prvo stekleno čre-pino v oknu, vprašaj gladino vode tukaj-le v škafu, če si lepa, in izvedela boš, da si lepa, najlepša vseh, kar jih je ustvaril Bog!" je ves razvnet zakli-cal. "Toda Štefka, ne gre samo za to. Vem in sem si gotov, čez dvajset, trideset let, ko bo od-cvetela mladost in lepota, mi boš prav tako ljuba in draga, kakor danes, kajti tvoja čudovita duša, ki jo je Bog vzel angelu, da jo je dal tebi, ne bo nikdar odcvetela." Zunaj so se vrata odprla. Štefana se je zdrznila. Drobne, male nožice stopicajo zunaj. Jezus, otroci so zunaj! Tudi mater sliši prihajati, oj, kaj bo sedaj? Tiho je stopila k vratom in jih je zaprla. Nato je trudno sedla na kuhinjsko klop —. "Gospod, prosim, tiho govo- rite, zgoraj leži mrtvo dete —," je otožno zašepetala. "Bom," je rekel z izrazom, -ki ga še ni opazila na njem in se je sklonil k njej, "tiho bom govoril . . . zaradi bratca, ki si ga tako ljubila. Kajne, Štef-dan, kajne? Toda, Štefana, ti li ne smem povedati, kako neizrečeno te ljubim?" Trudno je rekla .-"Gospod — če pa ne sme biti, saj sem vam že povedala, zakaj ne." "Vse, kar praviš," je rekel in se je rahlo dotaknil njene rame, toda zdrznila se je in se je na mah umaknila, kakor bi bila njegova roka razbeljeno železo, "je sicer resnica, toda zame, ki te ljubim bolj kakor ves svet, kakor nebesa in blaženost, so to samo prazne besede! Štefka, tvoja kmetska govoric^ je zame angelska pesem, zakaj v vsaki besedi, ki jo izpregovoriš, je tvoja duša; kar govorijo drugi, je prazen glas; v tvojih besedah cveto cvetlice in vsa lepota sveta." "Gospod — nehajte!" je vsa obupana rekla, zunaj so se culi težki materini koraki, "lepo vas prosim, nehajte, saj ne morem, je vse zastonj." JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE {^SjfoHsorJlrati BUSSCOflT^ PREMOG IN D fO, WHITING 22290 LAKELAND^ n MERRYMAKERS^: 4814 SUPERIOR!*. Prvovrstno žganje^ ZAKBAJSEK FUNE^jfjP 6016 St Počasi in bolestno odvrne Henrik; "Po tem me nikar ne vprašuj "O binkoštih, Štefana." V tihi blaženosti so ji skozi okno plavale oči proti grajski cerkvici. O kako dober je gospod Henrik. Tako se je bala dneva njegove vrnitve, sedaj je pa ta dan pravi dan veselja. In kako modro govori Henrik, prav nič je ne žali! Srce ji prekipeva sladke radosti. "Gospod Henrik," je rekla, "to vam bo poplačal Bog v nebesih, vsakdan bom molila za vas. Bi-li ne hoteli nekoliko sesti tam-le v sobi, saj ste gotovo trudni od dolge ježe;" čula je, kako težko diha, videla je, kako se mu vsak hip izpreminja obraz, sedaj mu žari, sedaj zopet prebledi. To je bila ljubezen in hrepenenje, ona pa je mislila, da to prihaja od hitre ježe. "iSedel bom že," se je zasmejal, "pa ne tam v sobi, ampak kar tukaj le, samo če dovoliš." Hitro je s predpasnikom potegnila po kuhinjski klopi, nakar je sedel, "in če mi hočeš še kaj dobrega storiti, daj mi hitro košček kruha in požirek vode, ker sem še tešč." Štefana je hitro prinesla hleb kruha; "tega sem sama spek-la," je rekla, vzela je nož, prekrižala je hleb, ki ga je nato naslonila na prsi ter je od njega odrezala kos, ki ga je podala stotniku. Potem je stekla k vodnjaku ter je na cinkovem krožniku prinesla kozarec mrzle vode. O kako sladak je ta kruh, saj ga je držala na svojem srcu. Ta voda je dragocenejša kakor sto let staro cesarjevo vino, saj jo je sama z nežno roko izgonila iz vodnjaka. Jedel je in pil ter je rekel: "Še nikdar nisem bil tako dobro pogoščen." Štefana je medtem stala pri ognjišču, vsa je bila vtopljena v ljubeznive, pobožne misli: Z vel ič ar bo zopet prišel v Šta-jer. — Toda, je pomislila, medtem ko je s kuhalnico mešala lečo, bo-li miroval satan? Kaj je s sodnikom, ga je-li cesar zadržal na Dunaju, se bo-li sedaj vrnil tudi on, o potem bo divjal satan, morda pa besni že sedaj. "Gospod Henrik," je rekla, "rada bi nekaj vprašala gospo- Njeno modro, jasno oko je ! bralo v potemnjenem obrazu; spoznala je, da je moral vihrati , hud vihar. "Bo-li ostalo pri tem, da dobimo cerkev, kadar se vrne vaš i oče," je skrbno, boječe popra-ševala. "Bojim se, da bo skušal ! preprečiti." "Ne more več; da je bil srdit, si lahko misliš. Ne bil bi to, ■ kar je, če bi bil ostal miren." Zopet je brala v njegovem obrazu in je tam videla celo dolgo žalostno zgodbo: da ni več vse prav med njim in očetom, da vsled tega močno trpi v svojem srcu, da je moral prinesti težko žrtev, da bi ubogim Štajercem pomagal iz duhovne zadrege. In vendar je ubog kri-voverec ... o kako čudovito je to, kakih sredstev se poslužje dobri Bog. On pa je s klopi skočil pokonci. Še enkrat hitreje mu bije srce pod petelinom. Mora b^ti, da ali ne. V njeno malo roko, ki sedaj počiva ob predpasniku, polaga svojo usodo, življenje ali smrt. "Štefana." Močno se je prestrašila. To je glas, čudoviti, votli glas roteče ljubezni, ki ga je že enkrat slišala in je upa-. la, da ga nikoli več ne bo. O Jezus, ne ... ne! Pomagaj! Samo to ne! Toda Henrik je govoril: , "Ni mi šlo dobro zadnje dni > na Dunaju, marveč trdo, zelo : trdo . . . Med mojim očetom in menoj je vsega konec . . . Tebi : je umrl bratec, meni oče . . • . živi za vse druge, zame je umrl, Toda, vi imate svojo cerkev, i lahko ste veseli." Tako prose-l če udarja njegova beseda ob : ajeno srce. Ponosen, bogat mož, . in vendar je tukaj pred njo ta-. ko ubog; že se ji začne v sočutju tresti srce. "Gospod," je rekla, "Bog vam bo pomagal — in vas tolažil . . . vsakogar potolažiti, kadar je sila naj vleč j a. Tudi .jaz sem močno žalovala, ko je umrl mali bratec," je ljubko potolažila, da bi mu olajšala bol, ki mu zre iz oči, in da bi.ga odvrnila od tega, kar je sedaj moralo priti. "Meni je bilo zelo hudo za bratcem. Človek se cele dni muči z otrokom, pa naenkrat je konec . . . sedaj leži zgoraj v majčkeni, majčkeni krstici ... in se ne gane." Solze ji zalijejo jasne oči, ki si jih otira s predpasnikom. Zopet je Henrik vsled njene žalosti pozabil na svojo bol. "Štefka!" Roko je hotel oviti okoli njenega lepega telesa, toda umaknila se je; prijel jo je za roko, s katero se je držala za predpasnik, pritisnil jo je na srce in jo je poljubil. Štefana ga je sicer nežno, vendar odločno zavrnila: "Ne, gospod Henrik! Uboga revica sem, kako vam pride kaj takega na misel." "Nisi uboga revica, Štefana. — Jaz sem ubog, ti si bogata, Štefana! Li naj ti povem. Zate sem zahteval cerkev. Kar sva imela« očetom! jje bilo zaradi tebe, vse, kar sem moral pretrpeti, je šlo zaradi tebe, zaradi tebe .. . ki si od onega dne . . . saj veš..." "O gospod Henrik," je vsa prestrašena prosila. "Ne tako, epo prosim gospoda!" Oj, kje je mati! Sedaj je prišlo ... O, mati, mati! Toda, saj mati mi ne bo pomagala, o, kje je go- J spod Albert, o Jezus, pridi mi ; Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno PreS HAFFNER INSURANCE flOENO* j 6106 St. Clair Avenue MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE Ena največjih trgovin z moško opravo je opustila Mi smo kupili popolno W Vse volnene Worsted obleke Hlapne in dvojno-prsne obleke! Pin Stripes! Invisible Stripes! Over Plaids! Temne Stripes! Modre, rjave, sive, teal modre, svetlo rjave in temno rjave. Mere od 35 do 42. Vsaka obleka ima 2 para hlad (s zippcrjem spredaj), in telovnik Dvignil se je s klopi in je stopil k njej. "Tudi jaz tebe, Štefana. Toda najpreje govori ti!" Deklica je resno rekla: "Gospod Henrik, kaj je rekel vaš oče, ko ste zahtevali cerkev? Se-li ni srdil ?" DVE RUSKI SLIKI Začenši v soboto 5. jun. Vse volnene vrhnje suknje Shetlands! Herringbones! 0% 4% gQ Camel Shades! Covert! ^Mt Cavalry Twill! Velika iz-bera barv na razpolago . . . modre, rjave, tan in druge svetle in temne barve. Mere od 34 do 42. "Postanite član DVA-MILIJONSKE BRATSKE PODPORNE ORGANIZACIJE Slovenske dobrodelne zveze • \ ieKpm "kampanje svobode" Nesreča nikdar ne počiva, bolezni smo podvrženi vsi, smrti nihče ne uteče. Za vse take slučaje vam nudi Slovenska dobrodelna zveza svoje varstvo. Skrbela bo za vas, vaše najdražje—vaše otroke, starše, sorodnike. Clan lahko postane vsak od rojstva do 50. leta starosti. Zavarujete se lahko od $500 do $5,000 posmrtnine, $5, $7, $14 tedenske bolniške podpore in boste obenem deležni operacijskih in poškodninskih podpor, članice-matere pa še porodne nagrade Za vsa pojasnila se obrnite na uradnike krajevnih društev ali naravnost na Penn Square Theatre EUCLID IN 55. ST. od 2 popoldne naprej "Rusi v vojni" The May Co. Basement Izberite si iz te zaloge mehkih, izvrstnih Srednje in velike mere brisače, 20x40 inčev, s gostim, velikim sukancem, ki vzame veliko vode. So zelo trpežne. To so "seconds" zaloge, ki se prodaja po 35c . . . toda to ne bo škodovalo njih kakovosti za dolgotrajnost. Bele z robi v drugih barvah. Ako boste videli to sliko, boste spo-mall, zakaj svoboda ne bo nikdar umrla. GLAVNI URAD S. D. Z. 6403 St. Clair Ave. telefon EN 0886 Cleveland, Ohio Poj o in plešejo v razbiti Rusiji The May Co. Basement na pomoč, sedaj prihaja ona grozna reč, ki sem se je že cele tedne bala. "Da, tako je, ne morem več nazaj. Moram govoriti. "Ti veš —," je nadaljeval, krčevito se mu poleg nje dvigajo prsi, in kakor plamena se mu svetijo oči, "da te nosim v svojem srcu, odkar sem te nosil v svojih rokah. Se-li še spominjaš sramotnega odra? Da, od takrat si v mojem srcu, si moja princezi-nja, moja nevesta, moje vse. Stokrat sem ti že to povedal, pa me nisi hotela poslušati. Danes pa me poslušaj, poslušaj me pri vsem, kar ti je svetega v nebesih in na zemlji. Glej, držal sem svojo besedo. Prinašam ti cerkev. Za plačilo me pa tako strogo gledaš, za Boga svetega, ne glej me tako strogo, saj ti prinašam tudi tvojega Gospoda Jezus; naj on prepro-si ivoje srce, če ga cerkev ne more." Segel je v nedrije in je ven prinesel križec, ki se je lesketal v dragih kamenih in je nosil slonokoščeno Telo Gospodovo, položil ga je Štefani v roko, ki se je trudno pobešala. Štefana je jecljala: "Gospod, ne, ne, ne tako, ne smem ga vzeti." O ubogi zemski mož, s podobo nebeškega Ženina snubiš duhovno nevesto, o, saj ne veš, kaj delaš. "Smeš, smeš!" je vzkliknil. "Ali morda tudi cerkve ne ma-raš? Ako pa že nočeš mojih darov, o, ne pehaj od sebe moje ljubezni . . . vse sem žrtvoval zate, Štefana, cerkev sem kupil zate za ceno ljubezni mojega očeta, in ta trenutek, ko govorim s teboj, sem plačal s srcem mojega očeta in z vsem, kar mi je drago na svetu. — Zaničujem vse, niti solze ne potočim za vse, kar sem izgubil, hočem in želim samo tebe — Štefana, glej, tu stojim in te prosim, kakor prosi človek za svoje življenje, daj mi svojo ljubezen, daj mi svojo malo roko. V nebesih in na zemlji zame ni du-ge sreče, ni druge blaženosti, kakor blaženosti, kakor samo, kakor samo Štefana." "Gospod," je rekla, prestrašeno se je ozirala okoli in mu je skušala iztrgati roko, ki jo je krepko vklenil v svojo roko. "Hudo mi je pri srcu, da ste toliko hudega vzeli nase. Toda, gospod Henrik, naj vas potolaži Bog, toda ne morem vam da- ti, kar želite, saj veste," glas ji je postal mirnejši in njeno oko je zrlo nanj z jasnostjo, ki je smrt za njegovo ljubezen/"Nikar ne mislite, da sem nehvaležna, o kako se vam zahvaljujem z "vašo dobroti j ivost, da ste se spomnili naše revščine in zapu-ščenosti. Gospod, tisočkrat vas prosim oproščenja. Molila bom za vas, sveti rožni venec bom za vas darovala, kaj drugega pa nikar ne zahtevajte, ker vam drugega dati ne morem. Pomislite, zvest otrok katoliške cerkve sem, vi ste pa luteran. Vi ste plemenit gospod in častnik, jaz pa sem uboga sirota, nimam vinarja dote, imam le nekaj zakrpane oblekce, pa male bratce in sestrice in ubogo mater, ki bi je za ves svet ne za- COOK FURNACE & SHEET METAL Dele in popravila za vseh vrst furnezov Delamo nove in popravljamo stare žlebove. Pokličite KEnmore 1221 _ 525 E. 152. ST.___ RUDY B0ŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske. Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR HEnderson 1126 iti 02 St. Clair Avenue Moške obleke s 2 hlačami! THE MAY CO'S BASEMEK1 Turških Brisač