OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds vol. xxxvi.—leto xxxvl CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), OCTOBER 6, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 196 Blaž kern v Pueblo, Colo., je v nedeljo zjutraj nagloma preminil pozna-Jii Blaž Kern, star 74 let. Doma Je bil iz Knežaka pri Št. Petru na Krasu. Svoječasno je bil aktiven na društvenem polju in je član društva Orel, št. 21 SNPJ. žena mu je umrla pred dvemi leti. V Pueblo, Colb., zapušča dva sinova in hčer, tu v Clevelandu pa hčer, Mrs. Bertho Dovgan, ^ je žena poznanega Joe Dovga-lastnika Century Tire Serv-na Waterloo Rd., v Trstu pa Zapušča sestro. Pogreb se vrši v sredo. Hči Mrs. Dovgan se je včeraj podala v Pueblo, Colo., da se Udeleži pogreba svojega očeta. stavka v Pristaniščih Končana New YORK, 5. oktobra — "fistaniški delavci so morali opustiti stavko in se vrniti na Stavka je trajala pet dni. Y pristaniščih ob atlantski oba-^ kakih 100 ladij ni moglo odpluti. Na zahtevo predsednika Ei-^Rhowerja je v smislu Taft-^rtleyevega zakona sodišče iz-plo sodno zapoved, da se de-^vci morajo vrniti na delo za »ladaljnih 80 dni. Jixon na pot-lowland domov Washington, 5. oktobra— odpredsednik Nixon je šel na potovanje po azijskih državah. °'njegovi lastni izjavi, nosi s ? osebno poslanico predsed-'Ka Eisenhowerja, naslovljena ^ razne azijske državne pogla- v&rje. Senator Knowland se je vrnil ^^^zijskega potovanja. Dejal je, ^5 P^oti temu, da se ponudi Vjetski zvezi v imenu zapad-bloka nenapadalni pakt. smrt v hladilniku ODGOVOR ZAVEZNIKOV RUSIJI; PRIPRAVLJA SE V LONDONU LONDON, 5. oktobra—V Londonu so zbrani diplomatski predstavniki Združenih držav, Velike Britanije in Francije, da sestavijo skupni zavezniški odgovor na zadnje ruske predloge, ki se tičejo mirovne pogodbe z Nem čijo in z Avstrijo. Gre za to, ali bodo zavezniki ponovili svojo zahtevo, da se se-stanejo najprvo štirje zunanji ministri, da bi pokazali ali je sporazum mogoč ali ne, nakar bi prišli skupaj državni poglavarji omenjenih držav in se porazgo-vorili o ostalih vprašanjih, obenem pa odobrili sporazum, ki naj bi ga izdelali zunanji ministri. Nekaj je treba ukreniti—to je splošna želja in zahteva. Iz New Yorka; iz središča Združenih narodov se čujejo stalni glasovi, predvsem oni iz azijskih držav, da naj se sestanejo predstavniki štirih velikih držav—Združenih držav, Vehke Britanije, Francije in Sovjetske zveze že radi tega, da se lx) pokazalo, kaj Sovjetska zveza v resnici misli. Zahteva, da naj bo pri pogajanjih o splošnih svetovnih vprašanjih prisotna tudi komunistična Kitajska, je za enkrat omejena le na Moskvo. V tem predlogu Moskve ne podpira, razen njenega bloka nobena druga država, niti ne Indija Nehruja. HAVEN, Mich., 5. ok-— Petletna Pamela Pfish-^ je igrala s prijateljico v ^^PUŠčenem hladilniku, ki se je J Pamela se je v njem za-tep. Slučaj je svoje vrste radi ' ker je otrok že enkrat pre-tremi tedni, splazil se v hladilnik, pa ga je tod ^ P^^vočasno rešila iz njega, ^ Vrat ni odstranila. MESTO ^SKE York, 5. oktobra — V i.Q^°®tnem svetu Združenih na komunisti doživeli po-{;j.p^,^esto Poljske, katero je V Texasu straši DALLAS, Tex., 5. oktobra— Pretekli teden je neznanec stoi il gnusen zločin nad go. H. C. Parker, stara 29 let, ki je bila posiljena in umorjena. Prebivalstvo mesta Dallas se je odločilo na samoobrambo. Trgovine s strelnim orožjem so bile naravnost oblegane. Domačini so bili tako oboroženi. Začel se je splošen lov na sumljive tipe v nadi, da se ujame zločinec, čigar žrtev je aila imenovana Parker. Za njegovo glavo je bila razpisana nagrada $8,000. Dosedanji uspehi? Neka gospodinja je streljala trikrat na neznanca, ki ga je zasačila v svoji kuhinji. Neki moški, da je prepodil nekega neznanega mladega moškega, na katerega je streljal večkrat. Drugi, je zopet javil policiji, da je streljal v grmičevje za hišo. Ali je kdo kaj zadel ali ne, o tem ni poročila. Na razpolago je do sedaj le eno točno poročilo, da se je neki moški, ko je pripravljal svojo pištolo in jo napolnil s strelivom, obstrelil samega sebe v roko. taiai •lici Sal komunistični blok, je "*'ca Varnostni svet kot čla le g?^^Čija, katero so podpira-^žene države. škrat na delu petek je imel naš tis-in , ^ škrat svoje prste vmes ®kaj zmešal vrste v dopisu Vtisi o Rusiji LJENINGRAD, 5. oktobra— Trije ameriški žurnalisti študentje, ki so se nahajali na dvotedenskem potovanju po Sovjetski zvezi, so na poti domov v Ameriko. Svoje vtise o življenju v Sovjetski zvezi so strnili v kratko sliko: Predlagali smo, da naj sovjetska vlada ' oli njenim študentom, pro 'em in umetnikom, da obišče aružene države in na licu n ca študirajo ameriško življenje. Sovjetska zveza ne sliši rada izraza "železna zavesa." Ne bo pa ukrenila ničesar, da bi se ta izraz odpravil, z drugimi besedami, da bi dovolila večjo svobodo doma in v njenih satelitskih državah, ko gre za obiskovanje teh dežel in poročanje o življenju v teh deželah. Če naj se odpravi izraz "železna zavesa," naj se ustvari stanje, ki bo samo ta izraz odpravilo. Več tujcev v Rusijo in več tujcev iz Rusije v inozemstvo. MOSSADEGH OBSOJEN NA SMRT TEHERAN, 5. oktobra—Vojaško sodišče je obsodilo bivšega predsednika vlade Irana Mos-sadegha na smrt. Mossadegh si je hladnokrvno prižgal cigareto. Somrak, kar pa se ni 'lo pravočasno, da bi se po- ^s. ipa sti i Upamo, da se nam opro-i))Q ^^evSečnost, skušali pa bo-bodoče preprečiti takih [NDIJANCI SO BILI VEŠČI ZDRAVNIKI LIMA, Peru, 5. oktobra—Dva zdravnika kirurga sta bila mne nja, da so bili južno-ameriški Indijanci, rodu Inca vešči kirurgi in da je bilo njihovo orodje dobro. Oba kirurga sta to orodje, s katerim so stari Indijanci operirali možgane, označila za dobro. Po daljšem študiju sta se ga sama poslužila in je bila operacija s temi sredstvi nadvse uspešna. Gre za nož iz srebra, bakra in železa, katerega so na šli v tukajšnjem muzeju. Pri operaciji je šlo za bolnika, ki je vsled možganskih motenj izgubil dar govora. Operacija je tra jala komaj 14 minut in je bila nekrvava. Po operaciji je dobi' bolnik nazaj dar govora ter se je vobče počutil dobro. Stari Indijanci so se posluževali tega načina operiranja pred dolgimi stoletji. BLAGOSTANJE ALI NAZADOVANJE? Gabriel Hauge, gospodarski svetovalec predsednika Eisenhowerja, je bil poslan v Evropo, da tam na licu mesta študira gospodarski položaj. Evropejci so mu stavili naslednja vprašanja: Ali bo, v Združenih državah prišlo do depresije? Ali sedanja republikanska vlada povečuje nevarnost morebitne depresije? Ce bo prišlo do depresije, ali ima vlada kaka sredstva, da jo prepreči, oziroma ozdravi? Gabriel Hauge je na ta vprašanja odgovoril: "Morda bo pred koncem leta 1954 treba nove orientacije, vendar o morebitni depresiji ne more biti govora." V Washingtonu računajo z vsemi možnostmi. Ce bo položaj slab, potem se bo treba oprijeti naslednjih načrtov in jih izvesti: Pospešiti javna dela, in sicer na ta način, da bo delavec na njih plačan, obenem bo to delo neka pomoč. Znižati davke na ta način, da se bo dal pogum za večji konsum in za večje investicije. Znižati davke v družinah, ki imajo samo srednje ali nizke dohodke. Na splošno se opaža malo nazadovanja, čeprav še ni točne statistike, koliko znaša ravno sedaj popolna zaposlitev in koliko je število že odpuščenega delavstva. Če pa se o nečem govori, je gotovo nekaj v zraku . .. Koreja v usodnih dneh-Južni Korejci za osvoboditev vseh vojnih ujetnikov? Popravek V društvenem koledarju priredb je bilo poročano, da priredi pevski zbor Jadran svoj jesenski koncert v nedeljo, 8. novembra, kar pa bi se moralo glasiti v nedeljo, 15. novembra. V nedeljo, 8. novembra se vrši proslava društva V boj, št. 53 SNPJ, na kateri bo nastopila v koncertnih točkah mlada pevka Miss Florence Siskovich, hčerka poznanih Mr. in Mrs. Joseph Siskovich. Podana bo tudi kratka igra in vršila se bo splošna zabava s plesom. Iz bolnišnice Mrs. Anna Petrovich se je po srečno prestani operaciji povrnila iz Euclid-Glenville bolnišnice na svoj dom na 511 E. 222 St.* Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voš-čilne kartice, ki jih je prejela. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu. Srebrna poroka Danes obhajata 25-letnico svojega srečnega zakonskega življenja Mr. in Mrs. John in Mary Kresevič iz 9801 Elizabeth Ave. Otroci in prijatelji iskreno čestitajo glavijencema ter jima želijo še mnogo let sreče in zadovoljstva v skupnem življenju! Zaroka Mr. in Mrs. Louis Mihačič iz 18522 Glenfield Ave. naznanja-,ta, da sta se zaročila njuna hči Miss Anna Marie in Mr. Adolph Anton Kebe, sin Mr. In Mrs. An ton Kebe iz 937 E. 222 St. Bilo srečno! V bolnišnici V Charity bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Sophie Vegel iz 1073 E. 72 St. Nahaja se v sobi št. 115, prvo nadstropje. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja! Pred odločitvijo glede diskriminacije WASHINGTON, 5. oktobra-^ Vrhovno ameriško sodišče začne pod predsedstvom Williama Warrena svoje' razprave z 12. oktobrom 1953. Med vsemi tekočimi zadevami bo najvažnejše razpravljanje o vprašanju ameriških šol in pouka na njih. Namreč ali naj ostane plemensko ločevanje učencev po razredih in šolah na ameriškem jugu, ali pa naj se to početje proglasi za protiustavno. Governerja James Byrnes iz Južne Caroline in Herman Tal-madge iz Georgije sta napovedala, da bosta ukinila javne šole, če bi vrhovno sodišče izreklo, da je ločevanje po plemenih po šolah protiustavno. KOMUNISTI GROZIJO, DA BODO ODSTOPILI OD PREMIRJA PANMUNJOM, 5. oktobra—Položaj na Koreji se je zaostril. Na podlagi verodostojnih virov bodo Južni Korejci ponovili politično taktiko, ki jo je uporabil predsednik Rhee, da je še pred podpisom premirja izpustil iz raznih taborišč Južne Koreje večino vojnih ujetnikov, ki ne marajo domov. Ta taktika naj bi se ponovila sedaj in bi Južni Korejci s silo osvobodili še preostalih 23,000 vojnih ujetnikov, katere stražjio indijske čete. Osvobojeni ujetniki bi se razmestili po Južni Koreji. Peking pravi, da če se bo to zgodilo, potem premirje na Koreji ne velja več. Južno korejska vlada je predala poveljstvu osme ameriške armade in skupne zavezniške kopne vojske na Koreji protestno noto. Protest gre za tem, da Indijci, ki čuvajo vojne ujetnike, ravnajo pristransko in da so pod vplivom komunistov. Južno korejska vlada grozi, da bo s silo pregnala Indijce iz Koreje. Gre torej za uradno protestno noto južne korejske vlade. Nota sicer ne trdi, da bo južno korejska armada prevzela vojne ujetnike Kitajce in severno Korejce v svoje lastno varstvo. Vendar se predvideva ta korak; sicer bi ne bil radio v Pekingu opozoril zaveznike, da naj v tem slučaju računajo z nadaljevanjem vojne in s prenehanjem vojaškega premirja na Koreji. Mučna—»/njeva pot Povdarili smo že, da so Južno Korejci skrajno sovražno razpoloženi do indijskih čet, kakih 5,600 po številu. Zavezniki so vračali ujetnike, ki se ne marajo vrniti domov, iz južno korejskih taborišč tudi z ladjami, ki so se usidrale v zapadno korejskem pristanišču Inchon. Iz pristanišča naj bi bile te skupine ujetnikov prepeljane po kopnem v nevtralno zono ob 38. paraleli. Zavezniki so se bali za varnost teh ujetnikov, ki so jih sprejele v svoje varstvo indijske čete in so odredili, da naj se ujetniki prepeljejo v nevtralno zono z letali. Po kopnem bi namreč morali potovati po ozemlju, ki je upravljano po južno korejskih oblasteh. Gre za kakih 23,000 Kitajcev in Severnih Korejcev, za 359 zavezniških vojnih ujetnikov, med njimi 23 Amerikan-cev, ki ne marajo domov. Dva ropa v naselbini Snoči okrog 6.45 ure sta se pojavila v prodajalni čevljev Mills Shoe Store na 6311 St. Clair Ave., dva roparja, od katerih eden je zvezal lastnika Max Mills, mu zatlačil brisačo v usta in odvedel v ozadje trgovine, medtem ko je njegov pajdaš izpraznil blagajno, v kateri je pa bilo le $25. Eno uro po tem ropu pa sta se ista dva roparja pojavila v Capitol Beverage Store na 1121 E. 79 St., kjer sta storila enako z lastnikom Solomon Kirschnerjem kot sta storila z Millsom, nato pa pobegnila s $155.00. Zopet doma Iz Mt. Sinai bolnišnice, kjer je pred kratkim srečno prestala dve težki operaciji, se je povrnila domov poznana Mrs. Rose Ver-bič iz 5107 Luther Ave. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu. Listina o vojaškem premirju na Koreji določa datum 24. septembra, ko naj bi se začelo nagovarjati vojne ujetnike, naj gredo domov. Rok poteče 24. decembra 1953. V resnici se s tem delom še ni začelo in padajo predlogi, da se termin 24. decembra podaljša Zavezniška oblast je proti podaljšanju tega roka. Zdi se, da so indijske čete po svojem vodstvu prekoračile svojo kompetenco. Njihova naloga je le ta, da čuvajo vojne ujetnike; v resnici pa se je njihovo poveljstvo menda spuščalo v pogajanja, ali se rok 24. decembra podaljša ali ne. To vprašanje pa imata odločiti le obe delegaciji, ne pa poveljstvo indijskih čet. Poveljnik indijskih čet je obljubil, da se v bodoče v to vprašanje ne bo spuščal. Njegovo postopanje je namreč dalo povod hudi protiakciji Južnih Korejcev. Za podaljšanje roka so namreč komunisti, ki hočejo zaslišati vsakega posameznika od vojnih ujetnikov in ga prego voriti za vrnitev domov. Obtožbe Moskve Sovjetsko časopisje se je spravilo na ameriškega državnega tajnika John Foster Dullesa, kateremu očita, da je bil dvakrat na Koreji. Prvič leta 1950 neposredno pred izbruhom sovražnosti in drugič po podpisanem premirju. John Foster Dulles hoče spraviti Južno Korejo pod svoj klobuk, iz Južne Koreje pa napraviti ameriškega vazala, obenem pa odskočno desko v nadaljnje imperialistične namene Amerike po vzhodni Aziji. Medsebojna varnostna pogodba, ki je bila podpisana med Združenimi državami in Južno Korejo, ima značaj napadalnosti. Pogodbo sicer mora odobriti še ameriški senat, kar bo tudi storil, ko "V v januarju 1954 začnfe novo zasedanje kongresa; računati pa je že sedaj s stanjem kot je, to je, da se je Južna Koreja podredila ameriškim imperialističnim interesom. Komentarji sovjetskega tiska so zanimivi radi tega, ker so zagledali beli dan ravno v času, ko se napetost na Koreji v vprašanju vojnih ujetnikov zopet po-ostruje. . * še vedno negotovost PANMUNJOM, 6. oktobra — Poveljnik general Clark je opozoril tako imenovano nevtralno comisijo, ki naj skrbi za usodo ujetnikov, ki ne marajo domov, da zavezniki ne bodo trpeli kakega nasilja nad ujetniki. Poveljnik indijskih čet je obljubil, da čete ne bodo več uporabile orožja, da pa pričakuje, da bodo uživale zaščito Združenih narodov, če bi bile napadene od strani južnih Korejcev. Po vsej Južni Koreji se vršijo velike manifestacije, da morajo indijske čete oditi iz Koreje. Poveljnik general Mark Clark je danes zapustil mesto vrhovnega ameriškega in zavezniškega poveljnika ter se vrača v Ameriko. Clark gre v pokoj. Mislimo na obrambo! WASHINGTON, 5. oktobra ■Direktor za narodno mobilizacijo Arthur Flemming opozarja federalno vlado, naj ne drži rok križem, ko je očitna nevarnost, da bi bila Amerika napadena po sovjetskih atomskih bombah. Flemmingu se pridružujejo politiki iz obeh taborov s pozivom, naj se opusti misel, da se mora federalni proračun spraviti v ravnotežje, četudi na račun in nevarnost narodne obrambe. Federalna vlada je namreč črtala kredite skoraj pet milijard dolarjev, ki so bili namenjeni v obrambne namene, predvsem izgradnji močnega letalstva. POTNIKI IN PRISTANIŠKA STAVKA NEW YORK, 5. oktobra— Angleške potniške ladje, ki so bile namenjene v New York, so radi stavke pristaniških delavcev spremenile svojo smer in pristale v kanadski luki Halifax v Nova Scotia, odkoder potniki nadaljujejo svojo vožnjo v Ameriko z vlakom. Za prihodnje dni so napovedane razne britanske potniške ladje, ki bodo istotako pristale v Halifaxu mesto v New Yorku. Med temi je tudi vele-parnik "Queen Mary," če ne bo končana stavka, se bo ta praksa nadaljevala in se bodo vkrcavali potniki za Evropo enako v pristanišču Halifax mesto v New Yorku; tak je dogovor med velikimi prekooceanskimi družbami Evrope. Sicer pa se pričakuje danes ali jutri odločitev Bele hiše in sodišča, da zapove stavkujočim pristaniškim delavcem, da se za 80 dni povrnejo na delo. PAMET NAJ PRODAJAMO BERLIN, 5. oktobra—Fred Willkie, brat pokojnega Wen-della Willkiea, ki je bil leta 1940 ameriški republikanski predsedniški kandidat, se nahaja v Nemčiji. Willkie je nastopil za to, da naj se daje še naprej ameriška pomoč Evropi, toda ne v obliki dolarja, marveč^ v obliki strokovnih nasvetov. (Trezni ameriški znanstveniki prinavajo, da je evropska industrijska in agrarna tehnika na višku in da tudi Evropejci znajo "know— how.") NOVI SVETOVNI REKORDI Ameriški letalski poročnik James Verdin je dosegel svetovni rekord s svojim letalom "F-4-D." Letel je s hitrostjo 753.4 milje na uro. Pri avtomobilskih tekmah v Belgiji se je dosegel novi rekord v avtomobilski vožnji. Zmagovalec na tekmah je vozil z brzino 155 milj na uro. Oba rekorda sta bila uradno priznana. V Los Angelesu v Calif orni ji so imeli rekord jesenske temperature. Ob koncu prejšnjega tedna je kazal barometer 100, celo 101 stopinj vročine. NELJUB SPOMIN NA VOJNO PINNER, Anglija, 5. oktobra — Župan mesta Sedgwick, Fookes je grabil jesensko listje pred svojo hišo. Ko je bil kup listja gotov in okoli hiše pogreb-Ijeno, je listje zažgal. Kaj se je pri tem zgodilo, tega se je župan Fookes zavedel šele v bolnici, kjer se zdravi vsled ran na glavi in na rokah. V ognju je eksplodirala ročna granata, ostanek zadnje svetovne vojne, in župana ranila. TUREK V AMERIKO WASHINGTON, 5. oktobra— Bela hiša je javila, da bo v januarju 1954 prišel v Združene države predsednik Turčije Celal Bayar. Bayar bo gost predsednika Eisenhowerja. V Združene države bo prišel dne 27. januarja. Gre za prvi slučaj iz zgodovine, ko poglavar Turčije obišče Združene države kot uradna oseba. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST it ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by ' THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEndeifon 1-5311 — HEnderson 1 5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)___ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 _ 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$12.00 - 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. "TRADE NOT AID," ALI "DAJ—DAM" (2) Krištof Kolumb je leta 1942 odkril Ameriko. Ko se je povrnil nazaj, so mu mnogi zavidali njegovo slavo. Zavidanje je pač človeška lastnost. Nekateri so mu hoteli dokazati, da pot na zapadno poloblo ni bila njegov pravi cilj. Njegov cilj je bil namreč ta, da gre tja v Azijo. Kolumb se je znašel. Na mizo je postavil jajce in zahteval od svojih nasprotnikov, da ga postavijo pokonci. Nemogoče, so dejali nekateri. Kolumb je prebil jajce na enem koncu, da je lahko stalo pokonci. Debata je bila rešena. Gre za to, kaj je v javnem življenju trenotno potrebno. Kako se izogniti neprilikam, kako najti pota, da nekdo pride do ciljev. Med nami je znano ime Herberta Hoover-ja. Pridigoval je, da bo vsakega Amerikanca čakalo v njegovi garaži dvoje avtomobilov. Zemeljska sreča že kuka izza vogla. Ko pa je bilo treba nekaj napraviti, ko je nastopila depresija, je Hoover popolnoma odnehal. Ni znal postaviti pokonci jajce Krištofa Kolumba! Politika je eno, vojaška strategija je drugo. Eisenhower je bil vrhovni zavezniški poveljnik v zapadni Evropi, na afriškem vojišču, v Sredozemlju in je kot tak v zadnji svetovni vojni strogo s stališča vojaške strategije dal nalog, da se nekatere zavezniške čete, tudi ameriške, umaknejo z ozemlja, katerega so že zasedle v Nemčiji. Eisenhower takrat kot vojak je gledal kot vojak. Tudi kasneje je priznal, da je pač vojak in da nima političnega instinkta. Kaj je bila posledica Eisenhower j eve odločitve, da zavezniške čete zapustijo okupirano ozemlje Nemčije, s tem pa da pripomorejo Sovjetom, da zavzamejo Berlin, ta Berlin pa je bil kasneje kot otok v sredi sovjetskega in zapadno zavezniškega okupacijskega ozemlja? Samo nekaj potankosti: Leta 1948 se je začela blokada zapadnega dela Berlina. Berlin je še danes ločen v vzhodni in zapadni del. Koliko stroškov, da se je prehranjevalo prebivalstvo zapadnega dela Berlina, ki je pod ameriško, angleško in francosko upravo! Koliko diplomatskih in političnih motenj v nadaljnjih letih! Eisenhower je pravil, da ga politika ne interesira. Kasneje je to svojo trditev malo omilil in trdil, da se bo znaj del v politiki. Danes gre znova prav v Združenih državah za Kolumbovo jajce, ki ga je na enem koncu razbil v času depresije demokrat Roosevelt, ga pa republikanec milijonar Hoover ni znal postalviti pokonci. Počasi se plazi v ameriško gospodarsko življenje nezaposlenost. Republikancem gre za volilno leto 1954 in hočejo skrčiti na slepo federalni proračun. Poljak, ki je ušel iz. poljske delegacije, računa, da po svojem računu imajo Sovjeti komunisti letnico 1970 v očeh, ko naj pride po naukih marksizma do splošne svetovne revolucije. Amerika hoče to revolucijo preprečiti. Eisenhower je mnenja, da z vlado milijonarjev samo da gre za dobre bilance naloženega kapitala! Nasprotstva med Anglijo in Azijo na prostorih Azije so več kot očividna. Anglija vztraja na tem, da se preživi; na svoji tradiciji, na svojih bivših trgovskih zvezah, ki so tudi v Aziji. Amerika seje sprijaznila samo z vlogo dolarja, ker gre pač v prestolici v Washingtonu za vlado milijonarjev Pa če vzamemo, da je sovjetski blok kolikor toliko enoten; če vzamemo v poštev, da je tudi sto in sto milijonska Indija za to, da naj Azija pripada Azijcem; pa če vzamemo, da bi bil mogoči svetovni pokolj neomejen spričo vloge letalstva in atomske bombe, si lahko zastavimo odkrito vprašanje, neglede na notranjo kapitalistično politiko v sedanji Ameriki: Ali res mislijo republikanci, da se bo zapadna .polobla rešila samo z ameriško in kanadsko pomočjo? Da je ameriški kapitalizem—izolacionizem še vedno na mestu in da se bodo 63 milijonske delavske mase dale zadušiti, kar tako brez velikih notranjih pretresljajev? Naj pazijo konzuli, da ne bo rimski imperij oškodovan! Tako so svoječasno skoraj dva tisoč let nazaj vzklikale rimske množice svojim najvišjim predstavnikom doma in v tujini. Velja tudi za danes za Ameriko! L.C. NAJVEČJA JESENSKA KULTURNA PRIREDITEV SNPJ CLEVELAND, Ohio—Ko človek pregleduje seznam naših prireditev za to jesen, žalostno opazi, da ni tako bogat.kot druga leta. Vrzeli so zelo vidne, manjka marsikatera priredba naših kulturnih ustanov in organizacij. Razveseljivo pa je, da Glasbena matica lepo naprej prireja kako opero—to pot kar dve —da bo Zarja imela svojo besedo v koncertu, mladina zbora Mladinskega pevskega zbora SDD svojo 20-letnico. Pozdravljeni vsi in enako Slovan, ki bo tudi nekaj novega predvajal. Igre ne opazim nikjer, torej bo menda društva V boj, št. 53 SNPJ edino, ki bo imelo nekaj "dramatičnega" na odru. Res je temu tako. Sklenjeno je za dvojno priredbo v nedeljo, 8. novembra ob 4. uri popoldne v Slovenskem delavskem domu. Prva je komedija in drugo pa prvi koncertni nastop mlade, obetajoče Florence Siskovich — pela nam je že 4. julija na SNPJ prireditvi, kajpada na njenih izletniških prostorih. O tem bo več pisano v poznejših dopisih in oglasih. Za danes naj velja glavno, da se je • društvenemu apelu odzval kot igrovodja g. John Stebla j, ki bo nosil naslovno vlogo v komediji "Mutast muzikant." Te nismo videli mnogo, mnogo let na naših deskah. Posrečilo se mu je tudi dobiti izredne soigralce, kar garantira absoluten uspeh. Špalir mu bodo delali g. Frank Kokel, o kateremu se lahko reče, da je ena izmed naših dramskih zvezd. Gdč. Florence Unetich ne potrebuje nobenega posebnega predstavljanja. Igrala je v nešteto vlogah in sam sem porok za njeno dobro igranje, kajti razvila se je med nami še takrat, ko sem poučeval naše otroke slovenskega jezika 1932-1937. Frank Žigmana vsi poznamo po Collinwoodu in drugod, njegova zvezda se še zmirom sveti na našem odru. Nova igralka za nas je Frances Godnjavec, mladenlm, ki čedalje večkrat nastopa med nami v igrah in petju. Solidnost igre je garantirana po teh petih izvrstno izbranih igralcih. Smeha in zabave nam je garantirana stvar. John Ste-blaj, ki je menda nastopil v tolikih komedijah, da jih je že lepo število pozabil, bo imel režijo v rokah. Kadar on režira, se mora res igrati ali pa gredo igralci domov. Sam da vse svoje sposobnosti kot režiser in igralec v igro, katero on vodi za Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE CLEVELAND Banka" napreduje finančno CLEVELAND, Ohio—Na dru gem mestu je priobčen trimesečni račun slovenske The North American banke. Račun se nanaša na stanje s prvim okto-bram 1953. Banka je od 1. januarja do danes, v devetih mesecih napredovala za $1,879,-460,05. Danes je skupna vsota $15,865,796.95. Direktorij se za ta napredek, ki ga omogočajo naši zavedni rojaki, kar najlepše zahvaljuje. Kdor sodeluje z domačo banko, ta pomaga narodu v gmotnem oziru in tudi dela čast imenu našega naroda. Banka poso-juje našim ljudim, ki se za posojila vedno oglašajo, obenem pa je tega deležno nad tisoč delničarjev banke. Kdo ne bi odobraval takemu narodu kreditnega sodelovanja ?! Pameten je, kdor hrani. Poslužujte se domačega finančnega podjetja! Anton Grdina, predsednik. predvajanje na naših deskah. Iztisne iz igre in igralcev vse, kar se da, sebe pa tudi ne špara. Več ne moremo in ne dobimo od nikogar, dasiravno je med nami marsikateri dober, sposoben igrovodja in igralec. John ostane svoja posebnost zase — vse njegove priredbe nosijo en pečat: Pečat John Steblaja! Zase priporočam vsem, da v teh razburkanih časih posetite vse gori navedene igre in opere in koncerte. Umevno, da jaz "bobnim" največ za koncert in dramo društva V boj v nedeljo, 8. novembra ob 4. uri popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Takrat se boste naužili in divili naši lepi slovenski pesmi ter arijam iz Gorenjskega slavčka, našim izrednim slovenskim pesmim. Danes, ko se ves svet prepira in "bojuje" za podlago nove svetovne vojne — Slovenci igramo drame in pojemo svoje pesmi! Naj ne bo na ta dan enega izmed nas, ki bi ne imel rezervirano vstopnico. Počastili bomo naše igralce, uvedli našo obetajočo pevko na koncertnem odru, kar bo nji v čast in nam vsem v nepozabljen ponos. Kdor bo zamudil, bo njegova zguba, ne naša. Dekle se dobro pripravlja za ta dan na konservatoriju in pride med nas samo za ta dan pod posebnim šolskim dovoljenjem. Igralci in ona vam garantirajo menda najbolj bogat kulturni program jesenske sezone. Iz programa, ki pride kasneje v javnost, bo to postalo očitno dejstvo. Za eno vedite, slišali boste gotove, arije iz oper, katere navadno dilentanti izpuste, kadar prirede kako opero. To velja na splošno med vsemi narodi v Clevelandu. Pri tem pa se ne jemlje nobenemu nobena čast, marveč jim da vse pripoznanje, da z razpolagajočimi močmi prednesejo na deske vse, kar se da dobiti iz njih talentov in sposobnosti. Več ne more nikdo storiti! Vsi—od prvega do zadnjega —ste vabljeni na to veliko priredbo društva V boj, da se pa ne pozabi, kar lepo stopite v Dur-novo trgovino in si lepo kupite vstopnice takoj. Imeli jih bodo tudi drugi na razpolago, ampak glavni stan naj bo kar lepo pri Jožetu Durnu. Do pomembnega koncerta in velike komedije pod režijo John Stebla ja, kličem vsem skupaj na svidenje in obilo zabave! ^ Joseph A. Siskovich. I Še o proslavi v Johnstownu CLEVELAND, Ohio—Na letošnji proslavi sem želel srečati našo dobro dopisovalko Emmo Žekar, kar se mi je posrečilo. Prišla je tudi ona in sva se pogovorila o tem in onem. Toda bilo nas je preveč, da se bi z vsemi mnogimi znanci in prijatelji mogel do dobra pogovoriti. Emma Žekar je vesela in korajžna žena. Ravno danes sem prečital njen opis te proslave in upam, da bomo še imeli priliko citati njene jedrnate dopise. Vsi pa smo se razšli z upanjem, da se še vidimo. Well, jaz upam; da se vsi spet vidimo prihodnje leto, na konvenciji in na narodni proslavi v Milwaukee ju. Da ne pozabim, videla sva se z mojim velikim prijteljem Tonetom Modicem iz Homer Citya, s katerim se poznava že več let On je naročil Prosveto svojemu bratu v starem kraju. Pri kupčiji sva še par spila na najino zdravje. Hvala, Tone, in na zo-petno svidenje. Tu sem se spo- (Dalje na 3. strani) Bil sem prvič v Clevelandu leta 1907, ko sem se vračal iz La-sallske konvencije SNPJ. Zanimal sem se že prej zanj, ker se je vedno kaj slišalo o tem, kako žive in kako se bore naši v mladi slovenski naselbini. Na konvenciji sem imel priliko izpoznati nekaj naših iz Clevelanda. Bili so tam pokojni Frank Korče, Josip Kalan in Jože Zalokar, priljubili so se mi. In ko so me povabili, da se ustavim nazaj grede pri njih, sem jim kar obljubil in tudi prišel. Tam sem ostal par dni in izpoznal mnogo naših. Našel sem v splošnem dosti več družabnosti, kakor kje drugje in tudi več zmožnosti. Naselbina Cleveland je bila nekaj posebnega, nenavadnega, česar se ni dobilo v nobeni drugi. Njegova lega ob jezeru Erie je tako lepa in prikupijiva, da sem se takoj vdomačil. Mislil sem si, kako bi bilo lepo, če bi prišel sam t je. Naselbina se vleče ob znanem St. Clairu samo par minut od jezerskega brega. Na misel mi je hodilo kopanje v jezerski vodi, pred vsem pa lov na ribe. A ne samo to. Poglavil^na privlačnost je bila od strani ljudi. Kamor sem prišel in koder sem se oglasil, povsod sem bil lepo vzprejet in vsak mi je nudil vsega, kar je bilo pri hiši. Potem pa življenje, zdravo gibanje za vse, kar je bilo lepega in našega. Res, bili so šele začetki, a dosti lepi in vabljivi. Obetali so mnogo. Koder je človeški material, kakor je bil v Clevelandu, tam se res tako živi, da si človek niti nazaj več ne želi. Eni so mi svetovali, da bi se preselil v Clevelandu, koder bi bilo dovolj hvaležnega dela zame. A bil sem na konvenciji iz voljen za glavnega tajnika pri SNPJ in sem vedel, Kakor sem obljubil konvenciji, da se bom preselil v Chicago, koder je bil glavni stan Jednote. Vzprejel sem tajništvo s pogojem, da se imam pravico odpovedati pred novim letom. To pa zato, ker sem imel druge račune zase in za svojo bodočnost. Moji načrti so me vezali na New York, moja obljuba in izvolitev na Chicago, moja notranjost pa je silila v Cleveland, ki se mi je bil najbolj priljubil. Naša naselbina v tem mestu je bila velika in živa že v tistih časih. Če bi bil pustil New York in Chicago, ter se odločil za Cleveland, bi bilo najbolj prav zame in za naselbino. No, pa prišlo je, da sem skoro moral v Chicago. Bilo je namreč tako, da chicaška slovenska naselbina ni bila razdeljena samo na dve običajni skupini—to je svobodomiselno in versko—pač pa na več. Svobodomiselni ali narodni element je imel kar med sabo velike boje med socialisti, ki so v tistih časih živahno ysta-jali in pa med naprednjaki, ali narodnjaki, oziroma svobodaši kakor so se tedaj imenovali. Jaz sem na konvenciji podpiral izvajanja socialistov, ki so bili dokaj živahni in zmožni. Mislil sem večkrat, da bi baš take ljudi rabila Jednota, če bi ne bila v rokah naprednjakov ali svobpda-šev, ki so paznp gledali na to, da se ni v glavne odbore priplazil noben socialist. Seveda je na konvenciji leta 1907 prvič zmagala socialistična skupina in spravila nekaj svojih v glavne odbore. Ti so pritiskali name, da bi prišel čim prej v Chicago in prevzel glavno tajništvo, ker je bilo nekako to delo zelo zaostalo. Niso bih pa samo ti, ki se pripomogli, da sem se odločil za Chicago. Ona premagana, ne pa poražena skupina je bila dokaj močna. In bilo je par ljudi med njimi, ki so se me spominjali slednji teden s kakim pismom, katerega vsebina je bila navadno tako: na konvenciji si znal govorit, zdaj, ko je čas, da prevzameš delo, si se pa vstrašil. Pa se nisem. Moja narava je taka, da če le morem, izhajam izlepa. Moje življenjsko vodilo je bilo to, da je boljše malo popustiti, kakor pa izsiljevati skrajnosti. Narodni pregovor, da lepa beseda najde lepo mesto, mi je večkrat izpričal, da je res tako. Če sem pa čutil, da mi kdo nagajal iz tihega sovraštva, je pa vzrojilo v meni in šel sem vselej naravnost odločen v boj. Tak sem bil torej tedaj in tak sem še danes. Če bi se koga bal zastran mojih besed ali spisov, bi se enostavno ogibal resnice ter ostajal v ozadju, pa bi ne bilo vsega tega, kar imam danes nad glavo. Saj veste, za kaj se gre. Ko bi bil rekel, da takih ni, kakor smo pri narodni jednoti, pa bi bil še kje pohvaljen. Tako je torej prišlo, da me ni dobil Cleveland, ampak Chicago, koder se nisem nikdar dobro počutil. Bili so tedaj veliki boji med skupinami—namreč socia-« listi in svobodaši, prišlo je celo tako daleč, da so začeli z ameriškimi sodnijami. Zato ni bilo mogoče delati za kako skupnost. Bil sem takorekoč sam zase, ne da bi spadal k tej ali oni skupini. In to mi je škodilo. Zakaj leta 1907 sem bil baje tako dober in zmožen, da bi bilo vse delo na tretji konvenciji zastonj, če bi ne vzprejel tajništva. Dve leti kasneje je bila konvencija v Clevelandu. Najeli so posebne strokovnjake od banke, da so pregledali knjige in prona-šli vse v redu. Za zahvalo so me pa vrgli pri volitvah za tajnika. In tedaj sem sklenil, da se bom v. bodoče ogibal takih skupin in odvisnosti od svojega naroda, pa naj velja kar hoče. Bil sem sicer izvoljen za Urednika novega tednik^ SNPJ, vendar pa nisem vlekel do konvencije, pač pa sem se prej zahvalil in pustil uredništvo. Marsikdo mi je zameril, da sem kaj takega storil. In očitali so mi, da sem takorekoč jednoto prodal socialistom. Dostavim še to, da nisem bil samo jaz, ki sem žel tako zahvalo za,dobro delo. Pri Ameriški bratski "zvezi je bil za predsednika Janko N. Rogelj, ki je gotovo dobro delal za organizacijo. Prispeval je dokaj dobre stvari za zvezino glasilo in tvoril z urednikom Antonom J. Terbovcem dvojico, ki bi delala čast vsaki organizaciji. Pa so na zadnji konvenciji začeli natihoma rogoviliti proti Janku N. Roglju in ga tudi vrgli. Kakšen gnoj so vozili za sabo, tega ne vem. Pri mojem padcu za glavnega tajnika so hodili s tako frazo: nalašč ne volite zanj, da se ne bo preveč postavljal, kakšno večino ima. In ker smo mi, napredni in nevtralni najboljši, ne vem, kam bi postavil Josipa Zalarja, glavnega tajnika velike organizacije menda od leta 1908, ne da bi bil imel kdaj konkurenta na konvenciji. To je hvaležnost naroda, ampak v tem slučaju katoliškega. Ko sem se poslovil od naših organizacij leta 1911 in pustil uredništvo Glasila, sem začel polagoma misliti, kaj bom začel. Posledica je bila "Naš gospodar" in pa "Čas"—s katerim sem se pripeljal na Public Square naše največje naselbine —Clevelanda. V Clevelandu sem se v splošnem jako dobro počutil, nisem pa izpeljal tistega načrta, o katerem sem vedno mislil, da ga rabi Cleveland. Je pač bilo tako, da se človek rad drži korita,'dokler je kaj notri. Bil sem že deset let v Clevelandu, ko sem zaznal, kako so prišli za mano in pripravljali domače ravsarje za nastop proti meni. V nekem kevdru ali bezmentu je bilo. Vse med sodi in sodčki, ki so bili polni znane Cleveland-site kapljice. Tje so bili povabljeni izvoljeni domačini in tam jim je držal predavanje nek ro-jaček iz Chicaga. Poslali so ga nalašč za mano, da pripravi naselbino za moj pojav. Pod nobenim pogojem se me ne sme pustiti v javnost in povsod naj nastopajo izbrani proti meni. Bil sem baje ljudem tako nevaren, da se mi mora preprečiti vse, kar bom podvzel jaz. Zraven tega je prišel od časa do časa eden izmed clevelandskih domačinov do mene in mi našteval vsa mogoča društva ali skupine, katerih ni treba vznemirjati z mojo osebo. No, in tako se je zgodilo, da sem bil jako malo v javnosti za časa mojega bivanja v Clevelandu. Mislil sem si, da bodo ze prišli pome, če me bodo rabili. No, pa me niso. Toda Cleveland mi je kljub temu ugajal. Pred vsem so ljudje, katere moraš vzljubiti. Imajo dosti družabnosti in posebne se-gavosti. Če se dva Clevelandca-na sporečeta, ne pride do sovraštva. Kaj še. Enega pijeta, je stvar poravnana. Kot povsod, sta bila tudi v Clevelandu dva tabora. Enega bi imenoval naprednega, drugi je katoliški. Ampak ni nobenega sovraštva med njima, kakor je bilo recimo v Chicagu. Jaz sem občeval z najrazličnejšimi ljudmi in priznati moram, da ni nikdar bilo Žale besede napram meni. Zato sem bjl tudi sam—človek napram njim. Izpoznal P® sem iz vse moje preteklosti eno in to je: resnica je kakor je narod. Majhen narod jo ima malo, srednje velik jo ima več, velik narodv pa največ. Med majhnim narodom nekako ni prostora za njo medtem, ko se med velikim takorekoč izgubi. y Clevelandu je med vsem narodom nekaka skupnost in zato so tudi dosegli toliko, da so naSi danes v Clevelandu priznani kot najbolj zaveden in napreden narod. Ta narodova skupnost je odprla pot governerju Lausche-tu, kateri dela nam vsem čast-Če pridem že do človeka, ki ve malo ali nič o našem malem narodu, pa mu pokličem v spomio governerja Lauscheta, pa je takoj vse jasno. Njega pozna menda vsak človek v Ameriki vsaj po imenu. Ni to vse, kar mislim pisati o Cleveland, ampak komaj začetek. Zakaj tak narod, kakor je v Clevelandu, zasluži, da malo bolj poznamo. Ni dovolj' da govorimo o Clevelandu samo kakor o naši metropoli. To je daleč premalo. Narod, kateri je za" čel sam od sebe s tako politik^' da je odprl pot stoterim javnim elementom, narod, ki si je zna pridobiti spoštovanje in občudovanje vseh, ki pridejo do npg^' narod, ki od leta do leta žrtvuj® ogromne vsote prostovoljno da' nega denarja, narod, ki vzdrzU' je devet narodnih domov in k' še edini prinese kaj vrednega ^ javnost, narod—pa kaj bi števal. Je toliko vrlin, kateri ne najdem v nobeni drugi na' selbini. Zato je samo prav, da govon mo o njem, ker zasluži, ne sa"^' da ga poznamo, ampak tudi, d ga posnemamo. Tak je Clev® land—naš slovenski Cleveland- m NATIONAk #A#*TV COWN«'K % J ENAKOPRAVNOST BTRAN 3 ^ proslave narodnega dneva SNPJ (Nadaljevanje s 2. strani) znal 2 Jožetom Rusom iz iste na-®®lbine. O nj^ bi lahko rekel, spada med mlajšo generacijo, je mlajši človek. V Ameriko ^ prišel, ko mu je bilo komaj 16 let. ^ sem zopet srečal svojega ^reg^ znanca Toneta Žuga iz ^ena. O., njegovo soprogo in ^eč drugih iz Girarda in okolice, prišli z velikim busom. Vsi so bili opravljeni na svoj po-®6ben način, da so zbujali več pozornosti. To je bila zelo vesela družba. Spoznal sem tudi Johna Dor-^sha iz Rockwooda, Pa. On je ''at Ivanke Kramar iz Clevelan-ki ima gostilno na 55 in ancis Ave. Pogovoril sem se tudi z starim prijateljem in ta j- ^kom društva št. 118, z Jože-m Hrvatinom iz Pittsburgha in Njegovo soprogo. Njega tare tež-^ bolezen že več let. Želim mu obrega zdravja in zopetno svi-Med drugimi smo srečali pilo Klunovo in njeno hčerko °®ephino, ki je pela na progra-kjer je žela buren aplavz. Klun pa je šel v staro do-?^ovino. Srečal in pozdravil sem Ijev Veliko drugih starih prijate- zaradi W spoznal več novih. Toda casa in prostora ne bom ^seh omenjal program je bil obširen in za-največ v angleškem jezi--Ajnpak v tako veliki drušči-se ljudje preveč naglas po-'"avljajo in pogovarjajo, da ^fsikdo pozabi na program ali Sa več zamudi. ^^em, da ste radovedni, kako končala balincarska tek-V soboto je bilo vse mokro ^ blatno, toda v nedeljo se je ®ialo dali, kz osušilo in tekma se je na-JGvala. Bila pa je huda bitka, . sem se že bal za naše doma-Punce, ki go končno zmagale, bile Katie Bradač, Pauline k Zakrajšek in Helen ^ush. Za to so prejele lepe na-Trda jim je predla, toda ^ tako kakor lansko leto v Mil-ukeeju, ko so se bile spopri-^ z Waukegančankami in Mil-^^ankami. Sedaj sem pa sigu-, ' da jim bodo prihodnje leto go pesem zapele, ko se bodo spoprijele v tekmi. Seveda odo naše punce še izvežbale, ^bodo ' pa nikogar ne strašim. ^pai prinesle zmago domov, »a nikogar ne strašim ^edno poudarjam, da koraj bo kar kadilo za pa je rekel, bomo ^^kaj velja. Saj je še hrom in 1 ^^®t rekel, če bo poražen, bo da se ■ ■ ■ ■ ■ slepec ® kako boste bežali. ^oliko posetnikov pa je bilo jjjj prav na proslavi? To je ^®snici velik prostor in po Sodbi je tako množico tež-^J^nčno ugotoviti. Nekdo je trdil, da je bilo samo v nedeljo kakih sedem tisoč oseb, dočim so drugi trdili, da jih je bilo veliko več, kajti eni so prihajali, drugi pa odhajali, v nedeljo pa je bilo veliko več takih, ki so prihajali nego odhajali in so ostali tam do pozne ure. Godba je lepo igrala, da so plesalci z veliko korajžo sukali pete, drugi so pa pili in pogovarjali med seboj. Z eno besedo povedano, da smo rajali in si dali duška. Bili smo še posebno veseli, ko se je vreme zvedrilo, da je nazadnje bil lep sončni dan. Po-^ vsod si opazil dobro razpoloženje med ljudstvom. Nihče pa ni najmanj pogrešal tistih komarjev. Še zdaj premišljujem, kaj bi bilo z nami, če bi bila trajala tista neznosna vročina .še nekaj dni. V tisti kotlini se bi bili prav dobro skuhali. Toda lahko reče-le ušesa je držal nastavljena pri mo, da nas vremenski bogovi imajo radi. Precej ljudi me je nadlegovalo zaradi strica Matica. Še danes niso uverjeni, če je stric bil ali ni bil na proslavi. Nekdo v naši skupini je nekje videl nekoga z nekakimi profesorskimi očala-mi in je trdil, da je to najbrž naš skrivnosten striček, ki se je plaho izogibal vsakemu pogovoru; le ušest je držal nastavljena pri vsakem pogovoru. Potem sem slišal še druge pripombe, o katerih tudi nisem siguren, da so resnične. Par možakov mi je po-šepetalo, češ da naj ne tajim, rekli so: "Ti si in nihče drugi." Temu pa sem se naglas nasmejal. Stric je pač neke vrste profesor. Kaj bom jaz revček, ki sem hodil v take šole, iz katerih so krave ven gledale in mukale. Sedaj pa res ne vem več o tem. Najrajši bom počakal, da bo nekdo prišel v javnost z zapriseženo izjavo, ali pa se bo morda striček sam skesal v svoji koloni. Vsekakor moram omeniti tudi o tem , kako smo se imeli p r i družini Jennie Jordan, ki je tudi' tajnica društva št. 421. Omenil sem že, da sva tam prenočila s Tonetom Skapinom. Ona je vdova in živi v majhnem mestecu Windberju. Njen mož je umrl pri koncu zadnje vojne. Oba sta bila rojena v isti vasi.Jordane, ki je kakih 20 minut oddaljeno od lepega izletniškega mesta Opatije, kjer so se nekoč šopirili kralji, cesarji, princi in princezinje. Toda v zadnji vojni je vsem tem od-klenkalo. Oba sta se prej pisala Jordan. Imela sta dve hčerki, ki so že omožene in živijo obe s svojimi možički skupaj pri materi. Vsaka ima eno hčerko. Pri tej družini sva se takoj udomačila z odraslimi otroci. En zet je sin Francke Veharjeve, ki je že večkrat kaj pisala v Prosveto. Posebno je lepo opisala svoje po- tovanje in razmere v stari domovini. Škoda, da je ni bilo na proslavi. Ob tej priliki smo se spoznali tudi z Tonetom Demojzesom, ki je tudi društveni uradnik, ki nas je parkrat peljal na proslavo. Vsem prav lepa hvala za uslugo. Posebno se pa zahvaljujem Jen nie Jordan, njenima hčerkama in zetoma za postrežbo. Veste, če bom zdrav do naše prihodnje konvencije, če bom delegat ali ne, bom vseeno prišel v Johnstown, zato se spet priporočam tem družinam. Pa ne tako kot sedaj, češ da bodo vse to zapisali nekam na led, še dekletcu niso pustili, da bi vzela malenkost. Torej na svidenje na konvenciji. V ponedeljek smo se udeležili seje, ki se vrši po vsaki taki proslavi. Najprej so proglasili zmagovalce v raznih tekmah in obenem razdelili nagrade. Potem se razmotriva in določi, kje bo prihodnji narodni dan SNPJ. Skoro že vsi veste, da smo določili veliko in agilno slovensko naselbino Milwaukee, Wis., kjer društva SNPJ lastujejo velik Arcadian park, pri katerem se udejstvuje veliko število pridnih žensk in moških. Torej na svidenje prihodnje leto. Jožeta Widmarja bom že zdaj pozval v boj, da se enkrat dože-ne, kdo je boljši mojster pri ba-lincanju. Pa tudi tisto žlahtno drevo naj dobro obdela ali okop-Ije, da bo v prihodnji kampanji malo bolj obrodilo, kajti v zadnji kampanji ni menda rodilo posebnega sadu. Na seji so bili navzoči tudi nekateri glavni odborniki, ki so bili na proslavi, kakor tudi zmagovalci. Sejo je izvrstno vodil mladinski direktor Michael Vrhov-nik. Po seji pa smo se še slikali, za kar je poskrbel distriktni podpredsednik Samanich iz Clevelanda. Kako bomo izgledali na tej sliki, ne vem, vem, da ni "šajbca" počila, ko je naperil svoj kontrofe proti meni. Potem smo se še malo zamudili v spodnjih prostorih tamošnjega doma, nakar smo se naložili na bus in podali proti domu. Rojakom in rojakinjam od-nosno članstvu SNPJ v Johns-townu in okolici kličemo: le tako naprej. Dobro ste nas postregli, da nismo kaj takega pričakovali. Hvaležni smo tudi vašim vremenskim bogovom, da so nam dali lepo sončno vreme. Omeniti moram še to, da so tamošnje prostore precej povečali in popravili zgornje prostore. Upam, da jih boste še bolj izpopolnili, pa še tisti graben zasuli, kar imate namen že več let, pa vam mestne oblasti nekaj ovirajo ali kaj. To boste lahko naredili zdaj do konvencije, da bomo šli rajši kakega spiti na zdravje. Naša vesela družba pa se je peljala čez hribe in doline. Med Ivanu Vrhovcu, zgodovinarju Novega mes+a, so odkrili spominsko ploščo v četrtek, 21. maja t. 1. se je na nekdanjih Spodnjih Poljanah v Ljubljani zbrala skupina sorodnikov in častilcev slovenskega zgodovinarja Ivana Vr-hovca, da ob stoletnici njegovega rojstva počasti njegov spomin. Zgodovinsko društvo za Slovenijo je tega dne na njegovi rojstni hiši odkrilo spominsko ploščo. Slovesnost je začel rektor univerze v Ljubljani dr. Frank Zwitter, ki je po uvodnih besedah naprosjl akademika in profesorja univerze dr. Milka Kosa, da spregovori o delu in pomenu Ivana Vrhovca. V krepko risanih potezah je profesor Kos označil zunanjo podobo žal kratkotrajnega V r h o v č e vega življenja in vrednotil njegovo znanstveno delo na proučevanju zgodovine' predvsem rodnega mesta Ljubljane in Novega mesta. Za njim je spregovoril zastopnik novomeškega ljudskega občinskega odbora. Dolenjskega muzeja in novomeškega Muzejskega društva prof. Janko Jarc, nakar je rektor de. Zwitter odkril spominsko ploščo, ki jo je v imenu Ljubljane prevzel v varstvo tov. Zdešar. Ljubljanski mestni arhiv in LOMO Novo mesto z novomeškim Muzejskim društvom so ob ploščo položili lovorjeva venca. Da je Novo mesto ob tej pri-ilki posebej počastilo Vrhovčev spomin, je samo ob sebi umljivo. Saj je Ivan Vrhovec prav tako kot z Ljubljano, svojim rojstnim mestom, z mnogimi intimnimi vezmi in z vso svojo neumorno delavnostjo zvezan tudi z Novim mestom. V njem je preživel potjo smo se okrepčali tu in tam, da smo prišli domov prav zadovoljni in prepričani, da se spet snidemo na taki proslavi v lepem Arcadian parku v Milwau-keeju. Wis. Anton Jankovich. nad deset let svojega kratkotrajnega življenja—umrl je komaj 49 let star,—zapustil pa v našem mestu globoke sledove. Kot profesor novomeške gimnazije se ni zapiral med njene stene, ampak od vsega početka našel pot v sredo našega javnega in društvenega življenja, ki ga v osemdesetih in devedesetih letih preteklega stoletja obeležuje živahno delovanje novomeške Narodne čitalnice. Pri vsem tem pa je zvesto sledil klicu svoje no-trajnosti, ki ga je vodil k znanstvenemu raziskavanju takrat malo znane preteklosti Novega mesta. Tako kot gledamo danes v Vrhovcu društvenega in s tem knulturno - prosvetnega prerodi telja tedanje novomeške družbe, ki se je shajala v takrat pravkar dozidanem Narodnem domu, prvem, ki je stal na slovenskih tleh, gledamo v Ivanu Vrhovcu tudi neutrudnega znanstvenega delavca, ki so mu novomeški in ljubljanski arhivi odkrivali poglede v že pozabljeno in nepoznano preteklost našega mesta. Vseh svojih dognanj seveda ni ohranjal zase. Z javnimi predavanji jih je posredoval takratnim novomeškim občanom, z objavami v revijah jih je posredoval vsemu slovenskemu či-tajočemu občinstvu. Prijatelj Pran Leveč mu je odprl vrata v Slovensko matico, ki je v naš kulturni svet poslala njegovo Zgodovino Novega mesta. Zaradi tega je ime Ivana Vrhovca krepko zapisano v analih našega mesta. Zato se ob stoletnici njegovega rojstva Novo mesto spoštljivo klanja njegovemu spominu. FINO BELO GROZDJE se proda na ione. Pišite ali kličite Mrs. Josephine Geilica, Perry, O. tel. REdwood 1-6032 ^ WORLDS/'FOpD ^ k f ^ > i'' <, ^. ^ > k n ' > k s ^ k i; u u ^ k ^ > ' k ' k TISKOVINE IZDELANE V TISKARNI Enakopravnosti so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena Se priporočano društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. H40SL C- OLSCyJ, /U2S.W COtUMBtASr, ^ PORTLAtJO, OREiOtJ BECAUSE HENRY WH OF ENGLAND !rO FOND OF€AFFR0N IN HIS FOOD, he forbade its use ev couer ladies AS NAIfl DYE, SO 7WE SUPPLY WOULD BE PLENriF^UL IT'S NO ACCIDENT THAT VITAMINIZED MM6A.RINE TAiTEi SO FRESH ANO GOOD. THE STRONG CAeJDN PLUS ALUMINUM FOIL V^RAPPING ON EACH QUARTER INSURES DOUBLE PBOTECTIONFORA QUfiUTYPRODUCT LAST VEARS LUWCH GOTTL/ee 9itf ts»Moeo*ie