Hranilnice in posojlnice niso Pddvržene državni kontroli. j 1. Neosnovane govorice. Zadnji čas so se začele razširjevati vesti, da bo država kontrolirala vse hranilnice in posojilnice. Te vesti trdijo, da bo ob tej priliki država odtegnila vlagateljem eno celo tretjino njihovih vlog. Knkor so take gcvorice smešne in r.eosnovene, vendar je zadeva resna v toliko, ker te govorice pričajo, da so gotovi krogri na delu v svrho^ da oškodujejo hranflnice in posojflnice, da ustrašijo male varčavalce, ki imajo denar ˇ hranHnicah in posojilnicah. Proti tem govoricara moramo ugotoviti, da zodružne hrnnilnice in posojilnice državrti kontroli niso podvržene in državna uprava s temi denarnimi zavodi sploh nima aobenega posla, temveč samo sodišče. Revidira pa jih vsaki dve leti Zadružna zveza po svojem revizorju. 2. lfestne hranilnice so pod držaTnim nadzorstvom. Opozarjamo pa naše ljudi, da naj dobro ločijo med mestrumi ali regulativnimi hranilnicami in med zadružnimi hrarulnicami in posojilnicami. Mestne (regulativne, občinslce) hranilnice podležejo nadzorstvu dFžavne uprave, katera nadzoruje vse poslovanje teh hranilnic in gleda, da se vpoštevajo pravila in dotični zakon pri poslovanju. To kontrolo nad mestnimi (regulativnimi) hranilnicami država tudi vrši in sicer vrši v taki smeri, kakor prihajajo povelja iz Beograda. Zadnji čas pa so povelja iz Beograda taka, da naj se pošiljajo v Beograd občinski, okrajni, cerkveni, cestRi in drugi javni denarji in da naj te regulativne hranilnice nalagajo ves odvišni denar le pri državni hipotekarni banki v Beogradu. Državna hipotekarna banka je namreč lan• sko leto preosnovala iz stare Uprave fondov in je svoj delokrog razširila na vso državo. In ta državna hipotekarna banka je upravičena upravljati vse državne in druge javne fonde, nadalje pupilarne in depozitne glavnice, dalje obCinske in okrožne glavnice, pa tudi vse cme glavnice In. denarje cerkva, samostanov in drugih korporacij, ki se pobirajo v dokladab in se v šestih mesecih ne uporabijo za to, čemur so namenjene. Ta državna hipotekarna banka ima torej pravico, da se morajo pri njej nalagati vsi javni denarji, zlasti: občinski, okrajni, cerkveni, sirotinski, cestni itd. Namen je jasen, namreč ta, da bi se še več slovenakega denarja zbralo v Beogradu, da more ž njim nikdar fita čaršija špekulirati. In razumljivo je, da bodo mestne (regulativne) branilnice neprestano pod pritiskom državnih oblasti, katerim komandira Beograd. Te državne obfesti bodo gledale na to, da se pošiljajo državni hipotekarni banld v Beograd vsi javni denarii (kakor smo jih zgoraj našteli), pa tudi ves odvišen denar mestnih hranilnic. 3. Zadružne hianilnice in posojilnice so neodvisne. Nasproti tem so pa zadružne hranilnice in posojilnice popolnoma neodvisni zasebni zavodi, za katere jamčijo neomejeno vsi člani posestniki s celim svojim premoženjem, katere vodijo posestniki sami in pri katerih državna družne hranilnice in posojilnice zato nikdar ne bodo poši- fUBUlfEU 'lJBAOp3A0d9Z DJU Ut JJJB>[SI JBS3JIU BUIIU BABjdn pa zapovedovati, kam naj pošiljajo svoj odvišni denar. Zaljale odvišnega denarja državni hipotekarni banki v Beograd, ker se svoje neodvisnosti dobro zavedajo in ker se zavedajo tudi, da so njihove naložbe ljudski denar in da ima !e Ijudstvo do njih pravico. Opozarjamo zato vsakega, ki bi slišal kake govorice o -jtfosod ui 9DIUJ1UBJIJ 9uzmpBz sjejoui opoq Bp 'saa 'uiaj nice biti revidirane, ali da bodo morale pošiljati svoj odvišni denar v državno hipotekarno banko v Beograd, naj pojasni, da je to necsnovana govorica, ki mogoče izvira iz zlobnega namena, vlagatelje ustrašiti in naše zadružne hranilnice in posojilnice oškodovati. : > 4. Državna kontrola bank se moia izvrševati. Pač pa bo morala državna uprava bolj strogo kot do sedaj nadzorovati banke. Polomi kar treh bank zaporedoma, dveh v Beogradu, in ene v Zagrebu, so vlado šele spomnfli, da ima tudi ona pri bančnih polomih svoj del kiiVde, ker je zanemarila nadzorstvo, ki ji gre po zckonu. \n ne le svoje krivde, tudi svoje škode se je morala spomniti. Saj bo pri pclomu Ujedir.jciie Ltuus poleg vlagateljev trpela tudi država, oziroma njeni zavodi: poštna hranilnica, državna hipotekarna banka in razredna loterija težke milijone dinarjev škode. Polom Ujedinjene banke je tudi pokazal, za kakšne nesolidne banke zbira denar državna hipotekarna banka. In ne lef da se s tem denarjem podpira špekulacija belgrajske čaršije, nazadnje gre ta denar še v zgubo. ZADRUŽNO-SOCIALNI TECAJI. Zadružno-socialni tečaji se vršijo gd 3. do 14. decembra po naslednjih sodnih okrajih: 3. decembra (ponedeljek) ob 9. uri dopoldne: S v. o e nart v Slov. gor. v društeni dvorani pri Arnušu (za sodni okraj Sv. Lenart). 4. decembra (torek) cb 10. uri dopoldne: K o n j i c e v prostorih Kmečke hranilnice in posojilnice (za sodni okraj Konjice). 6. decembra (četrtek) ob pol 9. uri dopoldne: P t u j v minoritskem samostanu (za sodni ckraj Ptuj). 7. decembra (petek) ob pol 9. uri dopoldne: Maribor v Lekarniški ulici 6 I (za oba sodna okraja: Maribor levi in desni breg). 10. decembra (ponedeljek) ob pol 9. uri dopoldne: Prev a 1 j e v dvorani Kat. izobraževalnega društva (za sod ni okraj Prevalje). 11. decembra (tcrek) ob pol 9. uri dopoldne: Marenb e r g v gostilni Brudermann (za sodni okraj Maren- berg). 13. decembra (četrtek) ob 9. vrri dopoldne: Slov. Bist r i c a v posvetovalni dvorani Okrajne hranilnice (za sodni okraj Slov. Bistrica). 14. decembra (petek) ob 9. uri dopoldne: Središče v Društvenem domu (za sodni okraj Ormož in za Medjimurje).