Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulico Štev. 15.
Z urednikom ao more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Bokopisi 80 ne vračajo.
Inserati:
iSoststopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popust.
ljubljanski List
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> S. uri zvečer.
za Ljubljano
v upravnietvu:
za colo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na meBeo 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti volja
za celo leto 10gl., ca pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 250.
V Ljubljani v ponedeljek, 29. decembra 1884.
Tečaj I.
Kaj sedaj?
Leto 1884 se poslavlja na jako oduren način od našega trgovinskega stanu in naših obrtnikov, lokalna gospodarstvena kriza stoji pred durmi, in strah pred tem neljubim gostom razodeva se na slehernem obrazu. Ne da se tajiti: katastrofa, katera je udarila kranjsko eskomptno družbo, zadeva deželo našo bridkeje nego borzni „krah“ leta 1873 ali polom banke „Slo venij e“. Kajti v prvem slučaji bili so oškodovani ven-der le posamezniki, kateri so jako drago morali plačati svoje poželjenje, mahoma obogateti potom borzne spekulacije; pri ponesrečeni banki „Sloveniji“ pa niso bili engažirani naši trgovski in obrtni krogi, temveč njen polom zadeval je v prvi vrsti duhovščino in kmetske posestnike, kateri so pri tej priliki deloma izgubili svoje prištedene novce. Udarec je bil pač zel6 občutljiv za domače kapitaliste, toda na gospodarstveno produkcijo vender ni toliko vplival, njenega gibanja ni motil. Sedaj pa je skoro ni tako trdne kupčijske firme v vojvodini kranjski, da ne bi direktno ali indirektno prizadeta bila po žalostnih dogodkih minolega tedna. Kredit naš, doslej tako utrjen in soliden, se maje in ziblje, nespametne, pretirane govorice povekšajo istinito zl6, z bolestjo v srci pričakuje naš trgovec, naš obrtnik, kar mu prinese jutrajšnji dan. In pred pragom je novo leto, najvažnejši letni obrok s svojimi
neizogibnimi plačili!	.	t
K aj s e d a j ? To vprašanje se čuje povsod, slišimo ga iz vseh ust. Hudovati se nad pro-palo banko, očitati njenemu upravnemu svetu, da je zanemarjal svoje dolžnosti, da je bil premalomaren v svojem nadzorstvu, preklinjati tihega moža, kateri sedaj smrtno spanje spava pri sv. Krištofu, dočim duša njegova ostro sodbo pričakuje od večnega sodnika — to vse vkup nič ne pomaga, nič ne koristi! Kranjska eskomptna družba — ne bojimo se nobenega ugovora — bila je zavod, osnovan na zdravi podlagi. Namenjena je bila živ-
Listek.
Ob mor j i.
(Tržaške slike. Spisuje M. Brence.)
I.
Leno ležali so jesensko popoludne umazani čolnarji v svojih čolnih ter z odurno hripavim glasom kričali mimoidočim sprehajalcem: „Signore, la barca, la barca!" A slab dan je ”bil danes za čolnarje, nihče jim ni hotel dati zaslužka, zaradi tega so pa tudi za odhajajočimi pošiljali ostre zabavljice.
Prokleto so to slabi časi, Antonio, pro-kleto”slabi, ti pravim. In vprašam te, kje je danes kaj zaslužka za nas? Nič, prav nič in nikjer' Časih imeli smo na mizah najboljše morske ribe, pili smo lehko najdražja, najboljša vina, in naše žene m naši otroci oblačili so se v fino gosposko obleko. In dandanes? Zdaj pa vesel’ če si moreš skrčeni svoj želodec polniti z osti o, nezabeljeno polento. Saj je pa v prejšnjih časih dohajalo
ljenskim potrebam domačih podjetnikov in kapitalistov, njen delokrog obsegal je vso deželo, a vender le to, ni se spuščala v daleč segajoča eksotična opravila, v drzovite borzne spekulacije, služila je domačinom in vse je kazalo, da se bode še nadalje plodonosno razvijala na korist naši kupčiji in obrtnosti. Dve veliki zmoti sta jo pokopali. Najprej to, da se je društvo, ustanovljeno s pičlim delniškim kapitalom 150000 gld., v toliko spozabilo, da je jednemu samemu deležniku zaupalo za svoje razmere ogromno svoto 300000 gld., tedaj še jedenkrat toliko, nego je znašal ustanovni kapital. In druga usodna napaka je bila, da se je premalo na prste gledalo nezvestemu služabniku, spridenemu tujcu, kateri je, zlorabivži slepo zaupanje v svoje poštenje, ime svoje onečastil s tatvino, katera nima para v analih ljubljanske deželne sodnije!
Kaj storiti, kako pomagati domačim producentom, sedaj ko je uničen prvi naš zavod za personalni kredit? Glasovi se čujejo, naj se podviza vlada, da kar hitro odobri pravila ljubljanski mestni hranilnici. V tej zadevi podala se je včeraj deputacija našega mestnega odbora, obstoječa iz župana gosp. Gr assel-lija ter iz gg. Jos. Kušarja in Vasa Petriči ča k gosp. deželnemu predsedniku, priporočat mu to opravičeno željo, in gotovo je zapustila palačo na Turjaškem trgu, svesta si, da bode načelnik deželne uprave z vso energijo podpiral težnje ljubljanskega prebivalstva. I mi smo uverjeni, da bode mestna hranilnica, ako se namreč skrbi za spretno vodstvo in natančno nadzorstvo — conditio sine qua non — dobrodejno vplivala na gospodarstveni razvoj. Ali izdatne pomoči v sedanji krizi nikdo ne more pričakovati od tega embryoničnega zavoda. Da bi kedo bil tako sangviničen, primerjali bi ga lehko razgretemu, vspehanemu potniku, kateri seme polaga v razbeljeno prst, češ, iz njega mi vzraste drevo, ki mi bode senčno zavetje dalo v pekoči solnčni vročini. Ustanovni kapital mestne hranilnice bode raz-
vedno obilo tujcev sim in vsak se je hotel voziti po morji, bili so imoviti trgovci. Kdo pa nam dandanes d& kaj zaslužka, te vprašam? Tujec hodi po nasipih roke križem na hrbtu držeč, glavo povešajoč kakor sestradani izvoščekov konj, zre zaspano po morji ter se zaspano vrača. Povsodi je beračija! Vsede se ti v čoln kak domač golobradat mladič s svojo signorino, a ta se ti puli za krajcar. Oj, to	so	slabi,	prokleto slabi časi!11	tarna
čolnar Gregorio.
„Da, prav imaš, Gregorio," pritrjuje Antonio, „prav praviš! In zdaj se je med nas vsilil še ta tujec, požrešna ta duša. Povem ti, ta bode nam pobral ves najboljši zaslužek. Nu, le čuj! Bogati Silvio vozil se je vedno z menoj, oni dan pa si je najel tega tujca, pritepenca Leona, in zdaj vozi ga vedno le ta, in vsak pot mu da bogatin po pet goldinarjev. Oj, to	je	hudo!	In ta tiha, potuhnena	duša
niti hvaležen ni;	malomarno vzame denar, ga
vtakne	v	žep, se	pokloni ter odide. Da,	to je
hudo. Mi pa skoro ližemo bogatinom prah s črevljev — pa nič zaslužka. Ta ošabnež! In z nauii se niti meniti neče; vedno pohaja sam,
merno majhen, in dokaj časa bode trebalo, predno se naložene svote pomnožč do take velikosti, da se bode nanj mogla upirati kaka večja akcija. Potem pa ima hranilnica vender ves drug delokrog nego banka. Zavodu prve kategorije je glavni namen, nabirati kapital iz malih doneskov ter ga varno in plodunosno nalagati, zlasti hipotekarnim potom, v nepremičnem blagu tedaj, kjer ga varujejo vse zakonite garancije. Eskomptni posel pak opravljajo banke, in le v drugi vrsti, rekli bi, bolj postransko se je ž njim pečati tudi hranilnicam. Da bi tedaj ljubljanska mestna hranilnica uže ustanovljena bila, vender ne bi mogla izdatno pomagati naši gospodarstveni b£di.
Glavno zlo, katero bode najhuje pritiskalo na domače produktivne kroge, je sigurno pomanjkanje kredita, Creditnoth, izvirajoča odtod, ker se kapital, preplašen vsled usodnih udarcev zadnjega časa, odteguje trgovskemu in obrtnemu podjetji. Nekaj sličnega so doživeli te dni na Dunaji in v Pragi. Toda, ko je nižjeavstrijska eskomptna družbav zadrego prišla po Jaunerjevem zločinu, in ko je polom češke „Bodencreditgesellschaft“ v nered spravil češko produkcijo, priskočila je
avstro-ogerska banka, ter je na stežaj odprla svoje bogate zaklade. V jednem tednu je poskočil njen portefeuille, to je svota od nje eskomptiranih menjic za celih 14,73 milijonov, in sicer je le na Dunaji prevzela menjic za 10,2 milijonov, v Pragi pa za dobre 4 milijone. Kaj jednacega naj se stori v prid ljubljanskim trgovcem in obrtnikom, ako treba, naj se dotacija podružnici avstro - ogerske banke povikša morda naj se za trenotek dovolijo posamezne druge olajšave, na pr. da se mesto treh varnih podpisov za vsako menjico od banke zahtevata le dva. Le kredit ljubljanskemu tržišču — in kmalu bodemo prebili sedanjo krizo, po vzgledu češke komore, in tudi državni poslanci, kateri sedaj bivajo na počitnicah, naj potrkajo na pristojnem mestu, da se pomore Ljubljani in vsej deželi, dokler še ni prekasno!
molči in v tla poveša oči. Ali pa veste, kdo je in od kodi, ha, ha! vas vprašam. Bom pa jaz povedal, jaz, kdo je, le čujte! Oni dan pravil mi je nekov pomorščak, da je tega tujca, videl uže v Madridu, da je bil nekoč bogat plemič, a babe so ga----------------“
„Molči, molči, zavistna čeljust! Hudoben ni, dobro srce ima; sam sem videl oni dan, kako je skrivši stisnil stari prosjačiči cel goldinar v roko, zahvale niti Čakal ni. Srečo ima, in reči se mora, da bolje vodijo njegove ne-žuljave roke veslo, nego marsikateri izmed nas !“ deje postaren čolnar.
„Naj bode, kdor hoče in od koder hoče, hudič je, pobira nam zaalužek!" trdi drug čolnar ter si maši v usta debel kos polente.
»Molčite, molčite in poslušajte rajši to godbo!“ deje ob stebru na obali sloneč čolnar.
Čolnarji obmolknejo ter poslušajo. Iz dalje čuje se neko votlo vršenje. Solnce je zatem-nelo, po nebu podili so se črni oblaki.
»Vihar bo!“ meni Gregorio.
„Pa še hud! Le gledi, kako letajo morske tice,“ opozarja Antonio. „Da bi se le ne zgodila kaka nesreča. Hudo je biti na morji ob
Uložniki pa, kateri so svoje novce izročili eskomptui družbi, kaj je storiti njim, da sami ne poostrijo položaja, ki je itak neugoden in mučen dovelj? Težko je svetovati razburjenim ljudem v zadregi, — a vender mislimo, da vsaka likvidacija mirnim potom neprimerno večje koristi donaša nego sodnij ski k on k ur z. Ohraniti eskomptno banko baje ne bode mogoče, — vender se bode veliko več dalo rešiti, če se mirno razvija zamotani vozelj ter če se na ponesrečeni zavod ne pritisne s tožbami. Glavo po konci tedaj, hladno kri obdržati tudi v nezgodi, iztrebiti g n j i-lobo, katera se je med nami razodevala pri tej žalostni priliki ter zopet povzdigniti javno moralo, potem pa na delo s prirojeno nam vztrajnostjo in gibčnostjo
—	in tudi denašnja kriza ne bode mogla uničiti stanov, s kojimi se po pravici ponašamo, trgovca našega in obrtnika!
Francoska vojna.
Razpravljanje vojnega budgeta obrnilo je pozornost na francoske vojne razmere. Kon-statuje se, da se vsled splošne vojne dolžnosti v mirovnih časih dobivajo samo vojaški novinci. Temu se vsekako izogniti ni možno, ker financijalne razmere silijo vojnega ministra, da zmanjša pravo službeno dSbo. Moderna vojna, narod v orožji, obseza vojaške novince in rezervnike, t. j. izvežbane vojake. Ta po nemškem vzgledu urejena organizacija vojne je neukretna in draga in ne ugaje vsem potrebam Francije. In v zbornicah predložil se je načrt zakona gledč podčastnikov, dalnji gled<5 novačenja in tretji gledč ustanovitve kolonijalne vojne. Uže 12 let se dela na organizaciji vojne in navzlic temu se še ni nič konečnega ustvarilo.
V	slučaji, ko se mora francosko ozemlje braniti, to je, ko bi se vojevala nacijonalna vojna, bi se zdanja vojna gotovo dobro obnesla. Drugo vprašanje je vender, če bi trebalo vo-jevati politično vojno, na pr. da bi se morala ekspedicija poslati v Egipet ali v Sirijo. Koliko ovir je trebalo premagati, da so se sestavile čete za ekspedicijo v Tunis.
In dan danes se še vender ni doseglo, da bi se moglo 12 000 do 15000 mož kar najedenkrat poslati v Tonking. Kako bi se moglo še le 35 000 mož mobilizirati? V tem se kaže vsekako nedostatnost organizacije. Za malo kolonijalno vojno, katera bi se rekrutirala iz pomorskih vojakov in iz domačih afrikanskih in azijatskih čet. Naprava take vojne, katere ustanovitev je le denarstveno vprašanje, bi v odnošajih kontinentalne vojne nič ne spremenila. Evropa vč, da ima Francija za svojo obrambo močno vojno; staviti pa se more vprašanje, če bi bila Francija v stanu, 60 000, 100000 ali 200 000 mož za vojno v interesu evropskega ravnotežja v Egiptu, Siriji ali na Balkanu mobilizovati.
Kaže se, da bi Francija danes ne mogla
viharji. Živo se še spominam viharja, ko smo se vozili iz Aleksandrije-------------“
»Pusti, pusti, stokrat si nam uže pripovedoval," vpijejo čolnarji.
Jeli so se uže kupičiti mali valovi oznanjajoči bližajoči se vihar. Čolnarji privezavali so svoje čolne ob bregu in mornarji v luki stoječih ladij pritezali so krepkeje vezi, katere so držale ladije pri nasipu. Mornarji so koj izpoznali, da pride hud vihar.
Prešlo je pol ure. Po nebu so ležali temni oblaki in med njimi so se zvijali bliskovi kakor meči borečih se vitezov. Iz dalje z morja čulo se je zamolklo šumenje. Opazovati je bilo daleč tam na morji gore nakupičene vode.
Nastal je najhujši vihar. Tudi v pristanišči je bilo morje razburkano in valovi plu-skali so ob nasipe ter razprševali vodo na obiskovalce nasipa. In vender je bilo veliko ljudij zbranih na Karlovem nasipu, zrli so tj& proti Miramare ter si skrivnostno šepetali. Med valovi zibal se je čoln, v njem sedel je gospod srednje starosti, in poleg njega krasna dama, gospa njegova, gospa bankirja Sidolija;
vojevati krimske ali italijanske vojne. Če pa je tako, kakor more potem Francija svojim nazorom v mednarodni politiki dati kaj važnosti in igrati na kontinentu resno ulogo ? Francija ima ščit, a ne meča.
Odličen častnik in vojašk pisatelj Jean-nerod izdal je spis, v katerem razpravlja to zadevo in skuša zdanjo organizacijo francoske vojne spraviti v soglasje se zahtevami francoske politike. Po njegovem mnenji bi bilo zel<5 dobro, če bi imela Francija razen svoje nacijo-nalne vojne še vojno poklicnih vojakov. Jean-nerod predlaga, naj se obdrži splošna vojna dolžnost in naj se iz vsakega kontingenta izbere 40000 mož za šest- in sedemletno službo. Na ta način bi se dobilo 200000 mož, kateri bi bili izvežbani za vojno.
Načrt je gotovo duhovit. Vprašanje je le, če se more z zdanjo organizacijo združiti.
P. C.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Kakor znano, so se po odredbi minister-stva anulirale volitve v brnsko trgovinsko in obrtno zbornico. Vsi listi, da, cel6 najbolj opozicijonalni, izražajo zadovoljstvo o tem vladinem postopanji.
Tuje dežele.
Ristič se je zopet pokazal na dan in govoril je v Belem Gradu pred svojimi pristaši govor, v katerem je izražal program tako-zvane liberalne stranke. Ristič oziral se je na pridobitve iz vojne s Turki in od berolinskega kongresa, pridobitve, za katere se je zahvaliti samo patrijotizmu in liberalizmu „tedanje“ vlade. Svoboda in konstitucijonalizem da so jedine ideje, katere morejo Srbijo ohraniti in rešiti. V vnanji politiki je samo jedno rešilno sredstvo — balkanska zveza, katera ni fanlazmagovija, marveč močna ideja, katera se bode kmalu uresničila, le potrpeti je treba. Balkanski poluotok je historičen in geogra-fična jednota in v zvezi z balkanskimi državami je najboljše poroštvo za bodočnost Srbije.
V	Sredci nastal je pred nekaterimi dnevi v sobranji povodom debate o železnici Cari-brod-Vakarel pretep. Opozicijonelni poslanec napadal je z govorniškega odra vlado in zbornico z nečuvenimi izrazi, kar je naposled peljalo do pretepa, kateri se je dovršil s tem, da so zabavljivca vrgli iz zbornice. Opozici-jonalci sklicali so naslednji dan shod, kateri pa je vender za kneza in za zborni ugodno resolucijo sklenil, ker se je shoda udeležilo sila- mnogo vladnih privržencev. V ponedeljek podali so se Cankov, Stojilov in vodje opozicije k knezu, kjer so bili burni nastopi. Cankov imenoval je v pričo kneza ministru Radoslavova ogleduha.
Nameravana italijanska ekspedicija proti Kongu odšla bode pod vodstvom ka-
plaho se je stiskala k soprogu. Čolnar delal je na vse sile, da bi z jednim veslom pritisnil čoln k nasipu, jedno veslo se mu je uže zlomilo.
Posrečilo se mu je nekoliko, čoln priplaval je uže precej blizu nasipa, a tedaj zgrabi ga zopet val ter ga vrže dalje proč v morje. Gospa steza plaho proti naispu roke, proseča pomoči. — Kdo jih reši? Skrajni čas je! Bankir Sidoli ni skop mož. — Čolnarji, vajeni morja, se spogledujejo, nihče si ne upa nastopiti nevarne poti. — Čoln zajel je vodo in tri osebe zginile so v morskih valovih. — Bolesten krik med gledalci. — Tedaj pa prerije s krepko roko skozi gledalce čolnar Leon; iz prsij izvije se mu vzdih: „Ona, ona!“ in Leon plane v valove. V strahu gledajo za smelim plavačem; dospel je na ^nesreče kraj, s krepko roko delil je valove. Čez nekaj minut položil je krasno Sidolijevo gospo na nasip. Bila je v nezavesti; čez nekaj časa odpre oči, vpr6 jih v rešitelja in bolestno vzklikne:
„Ti si, Emilio? Odpusti mi!“ in zopet je zaprla oči.
pitana Cechija koncem decembra iz Genove. Sestavljena bode iz korvete „Garibaldi“ in križarice „Vespucci“ ter bode izostala celo leto. O dohodu k izlivu Konga bode šel Ceclii z malimi parniki po vodi gori do prvih kataraktov. Namen ekspedicije je, kakor se govori, ne samo političnega nego tudi znanstvenega značaja.
V	Belgiji se je ravno pred prazniki osnovalo novo volitve n o društvo izmed liberalne stranke. To društvo, katero se imenuje „LiberaIua zveza", bode v prvi vrsti delalo na to, da se odpravi novi šolski zakon, da se zmanjša verski budget, da se preustroji zakonodavstvo o upravi cerkvenega premoženja; kot članovi se mogo vzprejeti samo volilci.
Dopisi.
Iz Gorice, 21. decembra (Izv. dop.) Včeraj otvorila se je tukaj obrtna šola prav slovesno. Navzočen bil je vladni zastopnik gosp. dvorni svetnik baron Rechbach, ves šolski svet, učiteljstvo, zastopniki mnogih tukajšnjih učilnih zavodov. Navzočni zbrali so se v veliki dvorani za risanje, in tu pozdravil jih je gosp. župan, govoril o nastanku te šole, razlagal nje velik pomen iu pojasnjeval nje smoter; poudarjal je, da se imamo za to šolo zahvaliti osebito naučnemu ministerstvu in deželnemu odboru; konečno poživljal je učence, naj marljivo obiskujejo šolo, naj bodo poslušni in pridni. Ravnatelj Schiff pozdravil je navzočne ter poudarjal na dalje v svojem govoru, daje Gorica v tej šoli dobila zavod, kakeršnega še nima nobeno mesto v naši provinciji, in da se bode v tej šoli učencem, kateri dovršijo ljudske šole, nudila prilika, da si pridobijo dalnjih vednostij, da mogo potem tekmovati z izobraženimi delavci drugih dežel. Učenci da dobivajo v tej ioli pouk in učila brezplačno, kar je gotovo velika dobrota.
Poučevalo se bode natanko po minister-skem učnem črteži. Najpa/.ljivejSi učenci se bodo obdarovali z darili, katera je določil šolski sv6t.
Vladni zastopnik je izrekal svoje zadovoljstvo ob ustanovitvi šole ter izrekal, da bode vlada gotovo blagovoljno podpirala mladi zavod.
Tako smo dobili gotovo za našo proviu-cijo prevažno šolo, katero smo uže toliko časa željno pričakovali.
Razne vesti.
—	(Odlikovanja o priliki dokončanja nove univerze.) Nj. veličanstvo podelilo je višjemu stavbenemu svetovalcu v ministerstvu notranjih zadev, Hermanu Bergmanu viteški križ Leopoldovega roda; stavbenomu svotovalcu Ford. Gaubeju viteški križ Pran Josipovega reda; stavb, adjunktu Vikt. Hellmossonu zlati križec za zasluge, arhitektu Karolu KOchlinu naslov
„Tiho, inadama! Vi uničili ste moje življenje, jaz sem vaše rešil. Uživajte ga, bodite srečni!" deje čolnar Leon in zgine med množico.
Zastonj so iskali pozneje Leona po vsem mestu, da bi dobil plačilo za rešitev bogate gospč. Nihče ni vedel povedati o njem; čoln njegov stal je prazen privezan ob obali.
*
* *
Čez tri dni prinesli so tržaški listi te dve novici: „Danes našli so pri „Ponte rosso" truplo onega čolnarja, kateri je redil gospo Sidolijevo. Njegovo pravo ime je bilo Emilio Fernandez, rojen Madridčan. Nekdaj je bil zel6 imovit plemič, a vsled nesrečne ljubezni pričel je razkošno in razbrzdano življenje ter izgubil vse premoženje. Kaj ga je zdaj gnalo v smrt, se ne vč.“ — In druga včst: „Gospa Sidolijeva je zblaznela; zdravniki nimajo upanja, da ozdravi. Jo je pač prehudo zadela izguba soproga."
višjega stavbenega svotovalca, arhitektoma Jul. Niedzi e 1 s ki j u in H. Mikschu viteški križ Fran Josipovega reda; dvornemu barvarju F. B a c h -hausu zlati križec za zasluge; zidarskemu vodji Jos. Buchingorju in polirju J. Grossbiesu zlati križec za zasluge — vsem za zasluge, ki so jih pridobili pri gradenji novo univorze.
— (Čudna oporoka.) „Boz. Ztg.“ poroča, da je v Eoveredu umrši papirni fabrikant Filippo Jacob zapustil legat 100 gld. najboljši kuharici v Eoveredu; odločbo o tem, katera je najboljša kuharica, pa je pripustil patru gvardijanu frančiškanov v Eoveredu.
— (Hitri poročevalec) V Brunecku izhajajoči „Pusterthaler Bote“ piše v štev. 19. decembra: Kakor pozvedamo, je bil v lanskem poletji dvorni uradnik v naših krajih, da pregleda grad Micholsburg, ki je baje rojstna hiša habsburške obitolji od materino strani. Ni neverjetno, da preide ta star in na polu uže razdejani grad, ki je sedaj last grofa Karela pl. Kilnigla, v last naše cesarske hiše. Ako se to v istini zgodi, razlegalo se bode veselje po vsej dolini.
— (Noge prorokove.) Iz Carigrada se poroča: List „Ueber Land und Meer" zdaj ne sme več dohajati sem. Prepoved pa se je izdala zaradi tega, ker so bile v tem listu noge svetega pro-roka Mahomeda pretenko narisane, kar je dajalo pohujšanje.
— (Obitolj zgorela.) Iz KOroszega poročajo listi: Gozdar Jurij Dragan hotel je dne 16. t. m. gorečo petrolejevo svetilnico z oljem napolniti. Potrolej so je vžgal, svotilnica se jo razpočila in goreča tekočina se jo vlila po soprogi gozdarjevi. Mož je prestrašen skočil na pomoč, jel obleko trgati raz gorečo ženo — a pri tem jo vrgel kos obleko na dojončeka, spočega v zibelki, ki jo bil tudi kmalu v plamenu. Ves zmešan je vlekel ubogi soprog svojo ženo do vodnjaka na dvorifiči, kjer je ogenj pogasil, a sam se jako hudo opekel. Dete je kmalu umrlo in obče se dvoji, da zakonska okrevata.
— (Pariški original.) Blizo pariške zvezdarne stanuje mantis pl. Tencin, ki je te dni praznoval stoletnico svojega rojstva. On je velik original. V naslanjaču nesejo ga vsako loto na deželo in zopet nazaj, kakor je bilo to običajno za časa njegove mladosti. Marquis se tudi jako razume na dobro jed in čestokrat gro sam na trg kupovat. Opravljen je silno skrbno, navadno tako, kakor so se nosili plemenitaši na dvoru Ludo-vika XVI. Spomin ima ogromen. Ead popisuje dogodke svojih mladih lot in dobro šo v6 o nokom otročjom balu, na katerom je plesal pred 94 leti. O prvem cesarstvu ve take podrobnosti, kakor bi jih bil danes doživel. Napoleon I. in njegovi generali so mu znani v vsaki potezi. Smatrajo ga za živo kroniko jednega celega stoletja!
— (Draga knjiga.) Te dni so razprodajali biblioteko v Syston-Park v Londonu. Pri tem so prodali knjigo, ki ima naslov: JPsultnoTiitn Codc% Latina, cum Hymnis, Oratione Dominica, Sym-bolis, et Notis Musicis; vezana je v baržun in ima slikano začetnico, zlat obrez in zlate vogle. Tiskala sta jo v Mainzu P. Just in P. Schoiffer
1.	1459. Pri dražbi kupil jo jo nekov Quarisch za 60000 gld.
Domače stvari.
—	(Najvišje potrdilo.) Nj. c. kr. apost. veličanstvo jo z odlokom z d ti 6 26. decembra 1884 blagovolilo pritrditi sklepu kranjskega deželnega zbora z dnd 23. septembra 1884, da se pobira 20 °/0 doklada k užitninskemu davku na vino, vinski in sadni mošt in na meso, priklada, s katero so bodo deloma pokrili troski, ki jih ima dežela plačati k potrebščini zemljišno-odveznega fonda za
I. 1885.   Z Najvišjim sklepom z dnd 20. de-
combra 1884 je nadalje Nj. voličanstvo potrdilo zakon, ki ga je sklenil kranjski deželni zbor o doneskih družb za zavarovanje proti ognju k troskom požarnih bramb in v podporo ponesrečenih ognjegascev.
—	(Mestni odbor ljubljanski) ima jutri ob 6. uri zvečer v mestni dvorani sojo z naslednjim dnevnim rodom: I. Naznanila prvosedstva.
II. Stavbinskoga odseka poročilo: a) o stavbinski črti Viljem Majorjevi hiši na sv. Petra cesti; b) o licitaciji šute za leta 1885 do 1887; c) o regu-
liranji Streliških ulic. III. Šolskega odsoka poročilo: a) o nagradi za pouk o veronauku v šoli na barji; b) o Jos. Matevžeta prošnji glede mestne šole na barji; c) o dobavi dveh peči v kemičnem oddolku tukajšnje c. kr. velike realke; č) o šolskega vodje Leopolda Belarja prošnji zaradi funkcijske doklade. — Potem bodo tajna seja.
— (O samomorilcu Zonariju) čujejo se sedaj reči, katere smo sicer čitali le v pripovedkah o amerikanski korupciji. Mož, ki jo toliko oškodoval in onečastil našo kupčijo, storil je tragičen konec, a krog mrliča vzdviguje se smrdljivi vzduh ter okužuje ljubljansko ozračje. Navzlic svoji visoki letni plači izneveril je koristolovni tujec velikansko svoto, toda tudi ta plen ni zadostoval njegovi razkošnosti. Enfant gate naših trgovskih krogov, oblastni plenipotentiarius drugega denarnega zavoda v deželi, zapustil je celo kopo umazanih dolgov po mostu, in lo čudom se je čuditi, da se preje nikdo ni spodtikal nad takim nepoštenim, razuzdanim delovanjem. Pripoveduje se, da je le za manufakturno blago v noki veliki ljubljanski prodajaluici na dolgu ostal 2000 gld.! Pri črevljarji K. „visi“ za 300 gld., za ravno toliko svoto pri nekem sladčičarji!! V istem razmerji je dolžan pri drugih trgovcih in obrtnikih. Se vd da, kodo bi se drznil, kredit odpovedati tako vplivnemu možu, kakor je bil ranjki Zenari! Ka-keršno življenje, takov tudi konec. Celo rodbina njegova se ni nič zmonila za usmrtenega očeta in sopruga. Pustili so ga ležati v mrtvašnici pri sv. Krištofu, prašnega in onesnaženega z zasedeno krvjo, niti navadne krsti mu niso privoščili. Ljubljančanov pak so se gnjetile goste trumo vun proti pokopališču, gledat žrtev nebrzdane lakomnosti in razuzdanosti — in sodbe, katere si čul celo iz nežnih ust, bile so neusmiljene, grozovito trdosrčne, a vender po vsem zaslužene. Stoprav v soboto zvečer se ga je usmilil nek rojak in prijatelj, g. C., ter je naročil grobokopu, naj očisti truplo. Dejali so ga potem v prosto leseno krsto, in včeraj popoludne so ga pokopali, tiho in brez duhovniške asistence v — lastni rakvi, katero je kupil še le pred dobrim mesecem. Pač svarilen vzgled za vse lehkomisljence in lehkoživce, koji višjo cenijo samogoltni materijalizom in razkošno življenje nego pošteno delo!
— (C. kr. kmetijsko družbo kranjske) glavnega odbora seja vršila se jo dnd 21. decembra t. 1. Iz zapisnika posnemljemo : Seji predseduje gospod družbeni predsednik Karol baron Wurzbach-Tanneuborg. Navzoči so: podpredsednik g. Josip Pr. Seunig, tajnik g. Gustav Pirc in odborniki gg. Brus, Detelja, Jerič, Kastelic, Murnik, Newo-klowski, Eobič, Witschl, dr. Wurzbach. — Določi so spored za občni zbor, ki bode 28. januvarija. Novo volitev bodo troba le za jednega odbornika, ker po pravilih iz odbora izstopi lotos le g. Eajko Kastelic. — Zapisnik občnega zbora podružnice v Boštanji se na znanje vzame. Sklepi tega zbora se bodo o svojem času obravnavali, zastran ame-rikanskih, trtni uši zoperstoječih sort, bode se pa precoj potrebno ukrenilo. Prošnja šolskega sveta v Begunjah pri Cerknici za nekaj sadnih drevesc se usliši. Podružnica kočevska poroča, da je gosp. dekan J. Krese prevzel mestu gosp. Paberja pred-stojništvo podružnično. Eačuno razstavnega odbora o pokrajinski razstavi na Krškem se skleno izplačati. Tajništvo naznanja, da se je odposlala podružnicam pola za pobiranje družbenih doneskov za leto 1885., ter so se pozvale, da pri posameznih članih pozvedo, kateri želijo „Kmetovalca“, kateri „Oekonoiua“. Za službo družbenega vrtnarja oglasilo se je pet prosilcev, skoro vsi s prav dobrimi spričali. Po daljši razpravi imenovan je bil z večino glasov Josip Urbančič, bivši vrtnar in vincar na vinarski in sadjarski šoli na Slapu, druž-bonim vrtnarjem. Glavni odbor sklene, službo za sedaj provizorično oddati, v pogodbo pa sprejeti šesttedenski odpovedovalni rok. — Finančna direkcija za Kranjsko odboru naznanja, da se izkazi o pravih posostnikih in njih posestev ne morejo predrugačiti, kakor to centralni odbor zahteva, se na znanje vzame. Gospod odbornik Eobič predloži glavnemu odboru po njem sestavljeno poročilo o stanji kmetijstva na Kranjskem, kojega je sostavil na prošnjo centralnega odbora na podlagi poročil od posamoznih podružnic in katerega ima kmetijska družba odposlati agrarnemu odboru na Dunaj. To temeljito sostavljouo poročilo
glavni odbor s zahvalo gosp. Eobiču na znanje vzame. Gosp. odbornik Eobič poroča tudi o pre-ustrojitvi užitninskega davka na meso. Na novo se v družbo sprejmejo sledeči gospodje: Anton Dejak, mestni in deželni svetovalec v Trstu, vele-posestnik v Senožečah. Jakob Habe, posestnik v Zadlogu. Hipolit Mlekuš, zakupnik grajščine Ea-dolca. Jauez Pleško, učitelj v Idriji.
— (Silvestrovo veselico) priredi narodna čitalnica ljubljanska dne 31. decembra 1884 v zgornjih društvenih prostorih. Vspo-red: 1.) „Kralj Vondra XXVI.“ ali: žalostni konec vesele pojedine ali strašna osveta. Velika roman-tično-heroično-tragična opera v treh dejanjih. Zložil J. Illner, poslovenil J. Illonovič. Osebe: Kralj Vondra (g. Stamcaroni); Cimfrlina, njegova hči (gspdč. Staralossi); Eldorado, žlahtnič na kraljevem dvoru (g. Pribilini); Hassan, generalinspektor kraljevih prasce v (g. Nostropadre); Pakan, prvi dvorni klavec (g. Pelanozzi); knez Arnošt Sebastian Kriš-pin Čavalari de los Parados, kraljevi poverjenik (g. Harpuzzi); helebardir (g. Secula-Piccoli.) Zbor vitezov in plemenitašev. Klavir-orkester zvršuje s posebne prijaznosti gospod vitez Ohm-Janušowski.
2.	a) HofbOck: „Sladko dekle“, b) A. Schweiger: „Zapuščenaigra na citrah A. Schw#iger. 3.) F. Stegnar: „Naš mešani zbor“, šesteroglasni zbor za sopran, alt, tenor in bas. 4.) ***: „Lajnar“, komičen prizor s petjem. 5.) „Že ženo ga Tineta", šaljiv mošk zbor z mrlotinkami; 6.) Hr. Volarič: „Vesela družba", mazurka za mešan zbor. 7.) Loterija. 8.) „Prizor o polunoči." (Deklamacijo je blagovoljno prevzela gspdč. Josipina Wernigova.) Uljudna prošnja: Slavno občinstvo naj blagovoli opustiti med opero in pri druzih točkah programa naročevanje jedi in pijač ter glasno konverzacijo. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustop jo dovoljen iz-ključljivo le čč. gg. društvenikom.
— (Ljubljanska čitalnica) imela je dne 26. t. m. občni zbor, pri katerem se je vršila volitev novega odbora. Izvoljeni so v odbor: dr. Drč, Drenik, Jeločnik, Kadilnik, Križaj, Lah, Ledenik, Nolli, M. Pakič, Eohrmann, Sos, Stegnar, Trstenjak in Vojteh Valenta. Pri tem zboru se je izvolil častnim članom g. dr. Zupanc, kateri je podaril Čitalnici 100 gld.
— (Tombolo v korist »Narodnemu domu" v Ljubljani) priredili so pred nekaterimi duovi Žužemberčanje tor zložili precejšen znesok, katerega so oddali na določeno mesto za zgradenje »Narodnega doma". ŽiveliI
— (Eoparsk umor.) V noči dnd 22. tega meseca ubili so neznani lopovi pri Pragersko m nekovega trgovca s senom ter mu vzeli 700 gld. denarja. Truplo je bilo skoro po polnem razkosano, Dva dejanja sumnjiva moža so uže zaprli.
— („Dolenjske Novice.") Prvi list „Dolenjskih Novic", kateri nam je došel na ogled, obsega osom stranij ter prinaša, zvest objavljenemu programu, v istini prav zanimljivo vsebino: Vsakemu nekaj! V raznih predelih: »Kaj je novega v Novem Mestu"; »Najboljši nauki za kmeta" ; „Trtna uš na Dolenjskem"; »Našim rokodelcem"; „ Kaj jo no/ega po avstrijskem cesarstvu"; »Kaj je novega po širokem svetu"; „Nam se piše" (dopisi); „Gospodarske stvari: Nauki za gospodinje, Poljedolstvo";	„Domače vesti"; »Bazno v&sti"; „Smešnice"; »Uganko*; »Letina" in „0 vremenu" podajejo se važne v&sti in tehtni nauki. List izhaja 1. in 15. dan vsacega moseca ter volja za celo leto I gld., za pol leta 50 kr. Naročnino in dopise sprejema J. Krajec v Novem Mestu. List je, kakor so razvida, prav vzglodno uredovan in vsega priporočila vreden. Cena je gotovo zelo nizka.
— (Umrl) je dne 23. t. m. v Mariboru bivši državni in deželni poslanec, umirov. stotnik Konrad Seidl.
— (Poštno dopisnice.) Došla je poštnim uradom odredba, da se v prihodnjem meseci in nadalje smejo v prometu v Avstro-Ogerski in z Nemčijo dopuščati privatne dopisnice. Take dopisnice pa morajo biti tako velike in imeti tak papir, kakor poštne; na prvi strani morajo imeti te dopisnice napis v nemščini: Corrcspondenzkarte. Temu napisu pa sme dodati odpošiljatelj še napis v drugem jeziku. Odpošiljatelj si lahko sam izvoli barvo. Dopisnico se morajo frankirati z marko za 2 kr. Dopisnico, katere niso po obliki in velikosti jednako poštnim, so izključeno iz poštnoga prometa.
Stanje barometra v ram
Čas
opazovanja
Prekrasno novoletno darilo!
Ravnokar so v našem založništvu izišle na svitlo
zložil
Drugi, pomnoženi natis.
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gold.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
—	(Književnost.) V kratkem izide „Lira in Cvetje", zbirka liričnih poezij, balad in dram, ter delo „ Ljudmila in Privina", ali pokristjanjenje koroških Slovanov. Delo je spisal gosp. Pr. Zakrajšek v Gorici; založila in izdala Ivan Dolinar in Avgust Bremi o v Trstu. Cena knjigi je 55 kr. z vračunjeno poštnino. Naročnina naj se blagovoli poslati gosp. pisatelju v Gorici, Via Cocovia 22, ali pa na uredništvo „Jurija s pušo“, Ferriera, Trst.
Vabilo na naročbo.
Z novim letom 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar od-strizek treba prilepiti le naslov, ki je na p&sku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po pošti:
za celo let«.......................gld.	10'—
„ pol leta...........................„	51—
„ četrt leta.........................„	2-50
„ en mesec...........................„	—‘85
Za Igubljano:
za celo leto.......................gld.	«•—
,, pol leta..........................„	8’—
„ Četrt leta........................,,	1’50
za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr.
Telegrafično borzno poročilo
81-75 82’75 103-80 96-85 853- — 289-80 123-20 9 -73r' 5-77 60-20
Tirjci.
Dn6 27. decembra.
Pri Maliči: Ostermann, kljupar juž. železnice, z Dunaja. — Carabelli, Lloyd. uradnik, iz Trsta. — Simonovič, oskrbnik, iz Oseka. — Machatzek, c. kr. lieut., iz Karlovca.
Pri Slonu: Glanzmann, trgovec, in Thomas, trg. po-tovalec, z Dunaja. — Wagner, trg. potovalec, iz Karlovca. — Dr: Pitamic, odvetnik, iz Postojine.
Pri Avstr, carji: Vran, posestnik, iz Logatca.
Pri Južnem kolodvoru: Michelitsch, trg. potovalec, iz Gradca. — Kočevar, posestnik, iz Vel. Lašič. — Hafner, jurist, iz Dorfarjev. — Progler, trgovec, iz Postojine. — Kogej, učitelj, z Brezovice.
z dnž 29. decembra.
Jednotni drž. dolg v bankovcih......................
»	>	»	>	srebru ...................
Zlata renta. ... ...................................
5% avstr, renta.....................................
Delnice ndrodne banke...............................
Kreditne delnice....................................
London 10 lir sterling..............................
20 frankovec........................................
Cekini c. kr........................................
100 drž. mark.......................................
Umrli so:
Dne 26. decembra. Josip Zenari, ravnatelj kranjske eskomptne banke, 53 1., Mestni trg št. 19, samomor vsled ustreljenja. — Leopold Birk, delavčev sin, 6 1., Kravja dolina St. 1, ošpice.
Dn6 2 7. decembra. Karel Konšek, žurnalist, 27 1., Mestni trg št. 17, jetika. — Polona Teran, kurjačeva soproga, 43 1., Streliške ulice št. 6, jetika. — Lujiza Dzimski, vdova agenta, 55 1., Krakovski r.asip št. 4, srčno otrpnjenje.
V civilni b61 niei:
Dn6 25. decembra. Marija Urh, gostinja, 44 1., krvna gnjiloba.
Srečke
z dne 27. decambra. Dunaj:	37	32	30	55	8G.
Gradec: 82 16 88 9 45.
Triiue cene.
V Ljubljani, 27. dec.: Hektoliter banaške pše-nice velja 7 gld. 14 kr., domače 6 gld. 34 ki-.; ječmen 4 gld. 55 kr.; rež 5 gld. 4 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 69 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 92 kr., salo po 82 kr., Špeh po 58 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3‘/a kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 64 kr., svinjina 54 kr., drobniško po 36 kr,
— Piške po 50 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 90 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
Zobni zdravnik Schveiser
z Dunaja
stanuje y hotelu „pri Maliči", II. nadstropje, sobi št. 23—24.
Zdravi vsak dan od 9. do polu 1. ure in od 2. do 4. ure popoludn6.
Vse operacije, najmodernejšim zahtevam sedanje dobe ugajajoč, izvršujejo se brzo in sigurno. (134) 5
Piccolijeva esenca za želodec
od G. Ficcolija, lekarja v Ljubljani,
kakor je razvidno iz pismenih zahval in zdravniških svedočeb, koje so bile izvoditelju te esence vposlane, ozdratja želodečne in podtrebušne bolezni, grižo v črevesu, krče, želodečno in premen-ljivo mrzlico, zabasanje telesa, zlato žilo, zlatenico, trganje po glavi i. t. d. in je najboljše sredstvo za glistova deca.
Steklenioioa 10 kr. V škatuljah po 12 ste-kleničic vpošilja izvoditelj to esenco proti povzetji zneska 1 gold. 36 kr. Pri večjem nakupu dovoljuje se primeren rabat.	(104)	15—6
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Celovec, 29. decembra. V Trbiži in v Celovci bil je v soboto ponoči hud potres, posebno trije udarci so bili silni. Hišni zidovi v Beljaku kažejo razpoke.
Madrid, 29. decembra. Vsled potresa se je nagnila fasada katedrale v Granadi; vetji del mesta Alhame je porušen. 300 Jjudij je mrtvih. Katedrali v Sevilli in Giraldi ste poškodovani. Polovica prebivalcev mesta Alba-nuela leži mrtvih pod razvalinami.
Dunaj, 28. decembra. Izdala se bode ministerska naredba o vpeljavi strogega pri-gleda bank glede zavarovanja zaupnih polog.
Dunaj, 28. decembra. Oba načelnika precej velike žitne firme bratje Wottiz v Him-bergu ustrelila sta se zaradi denarne zadrege.
Pariz, 28. decembra. Grčvy je danes podpisal dekret, v katerem se Luiza Michel in več zatožencev iz lyonskega procesa anarhistov pomiloščuje.
Madrid, 28. decembra. Po uradnih poročilih je zahteval hud potres v Andaluziji 150 žrtev.
Madrid, 28. decembra. V Kastiliji je razgrajal hud vihar. Potres v Jaenu, Bena-garci, Alfanateju, Nerji in v provinciji Malaga napravil je znatno škodo. Skoro vse hiše so se porušile. Okolo 200 oseb je bilo usmrtenih.
Tempe-
ratura
Vetrovi
Nebo
Mo- I krina I v mm j
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
737-77
739-00
741-06
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
740-47
738-68
737-32
30
0-4
1-4
svzh. sl. jzpd. sl. svzh. sl.
szpd. sl. vzh. sl. »
12-00
sneg
SSBEiES3-SiMS
MF P	V založništvu našem ja ravnokar izišla na svitlo knjiga:	M
k ffii	Šaljivi Sl ovene e.	i [Tjl
i	Hliirta mjkljšili kraltasiiit i* vseli aianuv.	S
liS		ui
I m	Nabral Anton Brezovnik,	i
i®	učitelj. 12 p61 v 8°. Mehko vezana slane 60 kr.,	i
lil	franko po pošti 65 kr.	M
1	I|. v. Heimajr & Fei. Barteri	1
tl	knjigotržnioa v Ljubljani.	kri
EESBEliHPE
jako vkusne, elegantne in cene
izdeljuje tiskarna
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.