Gospodarske stvari. Plemenjenje žrebic. Vsakemu umneinu konjerejcu je znano, da se kobile raje obrejijo, če se vsako leto spustijo k žrebcu. Vendar pa je treba po nekolikih letih eno leto prenehati, da kobila preveč ne oslabi. Koliko pa mora biti žrebica stara, da jo smeš rabiti za pleme? V tem je Ireba razloeiti med hladnokrvno in žlahtno ploho. Hladnokrvne plohe so konji s širokiin hrbtoni, debeliini nogami in primeroma debelo glavo. Taki so konji ardenskega, burgundskega, karloškega, noriškega, valonskega plemena. Nahajajo se večinoma na srednjern in zgornjem Štirskeiu. Zrebico takega pleinena, ako je zdrava, niočna, dobro razvita ter veliko ne dela, ameš spustili k žrebeu že v tretjem letu. Ge pa je slaba in veliko trpi, tedaj pa še le v četrtem letu. Zlahlne plohe so konji z ozkiin hrbtom, na visokih, primeroma šibkih nogah in z nežno glavo. To so konji angleškega polno- in polkrvnega, arabskega polno in polkrvnega, anglo-norinanskega, lianoveranskega plemena. Zrebice take plohe sinejo se v štrtein letu rabili za pleme. Ako pa so slabo rejene in mnogo Irpijo, tedaj pa še le v petem letu. Kdor slabo razvite žrebice rabi zgodaj za pleme, škoduje s tem kobili ter dobi slabo gingavo žrebe. Slabo rejena kobila ali taka, ki veliko trpi, potrebuje vso hrano za sebe, da ohrani svoje telesne moei in toraj ne more zadoslno hrane dajati žrebelu v svojem tele.su. Posledica temu je, da oboje, kobila in žrebe hirata. Ge pa je žrebica močna, dobro razvila, tedaj vrže gospodarju hasek, ako jo zgodaj pusli k žrebeu, zakaj dokler še je premlada, ni za težavno delo ter zastonj v hlevu stoji, ako neina žrebeta. Opomniti pa moraino gospodarje, da naj nikar ne spuSčajo malili, slabih kobil k težkiin žrebeein. Pri takih kobilah se žrebe primeroma preveč razvije in toraj težko kotijo. Velikokrat pa tudi kobila in žrebe pri kolenju pogineta. Divjega konja vkrotiti. Divjega konj.i vkrotiS, ako niu hitro z rokania of-i zalisneS ter mii nokalcreki-ali inoeno v nosnice dihneš. Tako so že. zdavnej lndijanci krolili bivole, »livjc konje itd. Poskusi in gotovo ne bodeš lako neusniiljeno pretepal uboge živine, ako se splaši, ali kako drugačc zdivja. Knietijsko nadaljevalni tečaj za štaj. učitelje v Mariboru daje posameznim ljudskim učiteljem priliko svoje znanje v raznih strokab kmetijstva, kakor v sadjarstvu, v vinoreji, poljedeljstvu, bučelarstvu itd. popolniti, vrši se vsled naročila vis. e. kr. naučnega niiniskTstva lelos od 25. julija do 27. avgusta na tukajšnji vinorojski šoli posebni tečaj, v katerega je dež. šolski svet razun 11 nemških učiteljev tudi 9 slovenskih poklieal in sicer obiskujejo ta tečaj ti-le slov. gg. učitelji: Ant. Farenik iz Polzele, Ant. Gnus iz Zg. Rečice, Ant. Križ iz Zavrča, L. Korže iz Ribnice, Ant. Kosi iz Središča, .lož. Mocher iz Št. Lenarta, M. Šalamun iz Sv. Miklavža, R. Škorjanec iz Makol in A. Šket iz Podsrede. Sejmovi. Dne 12. avgusta v Veržoju in pri Sv. Juriji v slov.'gor. Dne 10. avgusta v Arveži, v Lembachu, na Ptujski gori, v Mozirji, v Hevniei in v Vuzcnici, pri Sv. Vidu nižje Ptuja. Dne 17. avgusta pri M. D. v Hrezji, v Jarenini in v Kapelah.