METODOLOGIJA MERJENJA BLAGINJE ZA OBČINE V SLOVENIJI Kaja Malešič, Statistični urad Republike Slovenije dr. Lea Bregar, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani dr. Jože Rovan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani UDK 330.59 (497.4) JEL: C430, C820, R130, R580 Povzetek Trajnostno povečanje blaginje in kakovosti življenja je v Sloveniji, podobno kot v drugih sodobnih družbah, eden izmed poglavitnih strateških razvojnih ciljev. Spremljanje uresničevanja tega družbenega cilja pa otežuje kompleksna, abstraktna in večrazsežna narava pojma blaginje, zaradi česar je blaginjo mogoče meriti le posredno s skrbno izbranimi kazalci. V prispevku je prikazana metodologija merjenja blaginje s sestavljenimi kazalci za občine v Sloveniji. Sestavljeni kazalci so izračunani na podlagi tako imenovanih glavnih komponent, ki temeljijo na 49 številskih socialnih, ekonomskih, demografskih in okoljskih kazalcih. Veljavnost metodologije sestavljenih kazalcev je bila preverjena še z analizo razvrščanja v skupine. Oba pristopa dajeta zelo podobno sliko o razlikah v ravni blaginje po občinah Slovenije, pri čemer je blaginja v zahodnem delu Slovenije v glavnem višja, v vzhodnem pa nižja. Analiza razvrščanja v skupine je dodatno odkrila dvojno naravo blaginje v skupini visoke blaginje. Na eni strani sestavlja skupino občin visoke blaginje podskupina gospodarsko in socialno visoko razvitih urbanih središč. Na drugi strani pa se oblikuje podskupina občin, za katero so značilne ugodne življenjske in okoljske razmere, ob tem pa nekoliko zaostaja za ravnijo gospodarske in družbene razvitosti prve podskupine občin. Grafična predstavitev rezultatov analize je lahko enostavno in učinkovito informacijsko orodje pri načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju učinkovitosti ukrepov razvojne politike na regionalni ravni. Ključne besede: blaginja, sestavljeni kazalec, občina, analiza razvrščanja v skupine, metoda glavnih komponent, regionalni razvoj Abstract A sustainable increase in well-being and quality of life in Slovenia, as in other modern societies, is a key strategic development goal; however, the complex, abstract and multidimensional nature of the concept of well-being complicates the monitoring of implementation of this social goal. Therefore, well-being can be measured only indirectly, with carefully selected indicators. The methodology of measuring well-being with composite indicators for municipalities in Slovenia is presented in this paper. Composite indicators are calculated through the application of principal components based on 49 numerical social, economic, demographic and environmental indicators. In order to verify the validity of the composite indicators' methodology, cluster analysis was applied. Both approaches show similar results concerning differences in the level of well-being of municipalities in Slovenia. The western part of Slovenia is characterised by a higher level of well-being, while that of the eastern part is lower. Furthermore, cluster analysis has revealed the dual nature of the top group of municipalities in terms of well-being. On one hand, there is a subgroup of a few economically and socially highly developed urban centres, while on the other hand, the well-being of the second subgroup of municipalities is characterised by high standards of living and pleasant environmental conditions, but a step behind on the economic and social scale. A graphic presentation of the results can be a simple and effective information tool for planning, implementation and evaluation of development policy measures at the regional level. Key words: well-being, composite indicator, municipality, cluster analysis, method of principal components, regional development 1. UVOD Kaj je blaginja, kakšne so razlike in vzroki razlik v blaginji med posamezniki, območji in državami, kako jo je mogoče izboljšati, so vedno aktualna vprašanja že od antičnih časov. Prizadevanja raziskovalcev, držav in mednarodnih ustanov za proučevanje blaginje so se posebej okrepili v zadnjem času, ko je blaginja državljanov postala poglavitni družbeni cilj sodobnih družb (Beyond GDP 2008; OECD 2008a). Trajnostno povečanje blaginje in kakovosti življenja posameznic in posameznikov je tudi v Sloveniji eden poglavitnih razvojnih ciljev (Strategija razvoja Slovenije 2005, 8). Odgovoriti, v kolikšni meri je ta družbeni cilj dosežen, pa ni enostavno. Pregled strokovne literature in praktičnih rešitev s tega področja namreč ponuja bistvene razlike v pojmovanju, v metodologiji merjenja in v ravni proučevanja blaginje (Matthews 2006). Osnovna težava empiričnega raziskovanja blaginje izvira iz dejstva, da je blaginja abstrakten, kompleksen in večrazsežen pojem, ki ga je mogoče meriti le posredno, s pomočjo izbranih kazalcev. Izbor teh kazalcev je odvisen od konkretnega socialnega, ekonomskega, kulturnega okolja, od družbenih vrednot in s tem povezanim pojmovanjem blaginje, od tega, na kakšni ravni izvajamo analizo blaginje (država, regija, lokalna skupnost, posameznik) in od same razpoložljivosti kazalcev. V zadnjih letih se za merjenje blaginje in tudi drugih kompleksnih pojavov vse bolj uveljavljajo sestavljeni kazalci (angl. composite indicators; OECD, 2008b). Bogat informacijski vir o aktualnih dosežkih in dogodkih s področja teorije in prakse izračunavanja sestavljenih kazalcev je informacijski strežnik Joint Research Centre Evropske komisije (Joint Research Center 2009). V prispevku bomo prikazali uporabo metode sestavljenih kazalcev za analizo geografskih razlik blaginje v Sloveniji. Veljavnost te metode za merjenje blaginje smo preverili z metodo razvrščanja v skupine. Kot osnovne analitične enote smo iz dveh razlogov izbrali občine. Prvič, ker so občine še vedno edina oblika regionalne organiziranosti države. in drugič, ker je občina kot lokalna skupnost tista raven delovanja države, ki je z zagotavljanjem lokalnih javnih storitev (na primer osnovnošolskega izobraževanja, varstva otrok, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, vzdrževanja lokalnih cest in zaščite okolja) ljudem najbližja. Blaginjo posameznika namreč poleg osebnih značilnosti v glavnem določajo ravno te storitve. Glede na pomen lokalnih skupnosti pri zagotavljanju blaginje se vse več držav loteva proučevanja blaginje na tej ravni, a je celovitost tovrstnih analiz omejena s skromno razpoložljivostjo sekundarnih podatkov na ravni lokalnih skupnosti (Community Indicators Consortium 2009; Steuer and Marks 2008; Canadian Index of Well-being 2009). Slovenija razpolaga z dokaj solidnimi sekundarnimi viri statističnih podatkov, ki so primerni tudi za proučevanje blaginje na ravni občin (Bregar et al. 2003, 122). Iz sekundarnih virov statističnih podatkov smo namreč pridobili 49 kazalcev, ki so bili podlaga za izračun sestavljenih kazalcev blaginje po občinah in za razvrščanje občin v skupine glede na raven blaginje. 2. SESTAVLJENI KAZALCI BLAGINJE 2.1. METODOLOGIJA Sestavljeni kazalci so matematične kombinacije (ali agregati) večjega števila posamičnih kazalcev, s katerimi opisujemo kompleksne pojave, kot na primer konkurenčnost, blaginjo, trajnostni razvoj, družbo znanja ipd. Prvi korak pri oblikovanju sestavljenih kazalcev je pojmovna opredelitev pojava, za katerega želimo izračunati sestavljeni kazalec. Vsebinsko razumevanje pojava nas namreč vodi pri razčlenitvi pojava na posamezne sestavine in izbiri posamičnih kazalcev znotraj vsake sestavine. V naši raziskavi smo izhajali iz splošno uveljavljenega koncepta blaginje kot stanja sreče, zdravja in prosperitete. Tako opredeljeni pojem je preširok in presplošen za statistično merjenje. Zato smo to konceptualno Slika 1: Število izbranih kazalcev po sestavinah blaginje za slovenske občine. Kazalci zdravja (5) Ekonomski kazalci ' (8) Kazalci življenjske ravni (14) \ 1 Kazalci izobraževanja (5) Demografski kazalci (4) 1 ' Î Î Kazalec kriminalitete (1) / Kazalci individualne blaginje (4) SESTAVLJENI KAZALEC BLAGINJE \ Kazalec občinske uprave (1) Kazalci okolja (4) Kazalci prostega časa (3) opredelitev preoblikovali v merljivo opredelitev, in to v več stopnjah. Prvič, pojem blaginje smo omejili le na objektivne sestavine, ker za subjektivno zaznavanje blaginje (sreča, zadovoljstvo) v Sloveniji na ravni občin ni razpoložljivih podatkov. Treba pa je opozoriti, da je Slovenija na državni ravni v okviru projekta European Social Survey vključena v posebno študijo, ki upošteva tudi subjektivne (osebne) sestavine blaginje (National accounts of well-being 2009). Drugič, objektivne sestavine blaginje smo natančneje opredelili. Predstavljajo jih štirje glavni sklopi (demografski, ekonomski, socialni in okoljski), ki smo jih razčlenili na posamezne sestavine (slika 1). Ker je za blaginjo socialni sklop najpomembnejši in najbolj kompleksen, smo ta sklop podrobneje razčlenili. Tretjič, za vsako sestavino blaginje smo poiskali najustreznejše kazalce, upoštevajoč razpoložljivost in druga merila kakovosti podatkov. V merjenje blaginje smo vključili 49 kazalcev. Ker so lastnosti sestavljenega kazalca v glavnem odvisne od vključenih posamičnih kazalcev, smo te kazalce izbirali zelo pazljivo in pri tem upoštevali merila evropske statistike za kakovost podatkov (European Statistics Code of Practice, 2005). Posebno pozornost smo namenili merilom vsebinske ustreznosti, razpoložljivosti in točnosti kazalcev. Možnost za pridobivanje ustreznih kazalcev je bistveno omejevala majhnost občin. Ta problem smo reševali na več načinov. V primeru, ko gre za statistično redek pojav, smo upoštevali povprečno vrednost spremenljivke za več let (na primer povprečno letno število samomorov na 10.000 prebivalcev). Za nekatere občine kazalci niso na voljo, ker preprosto ni pojava oziroma dogodka, na primer v četrtini slovenskih občin ni zaposlenega zdravnika. Nekaterih kazalcev na ravni občin ni bilo na voljo zaradi metodoloških omejitev, na primer izračun kazalca življenjskega pričakovanja je (glede na velikost populacije) metodološko komajda sprejemljiv na ravni statističnih regij, nikakor pa ne na ravni občin. Problem neobstoječih kazalcev smo skušali rešiti z nadomestnimi spremenljivkami. Na verodostojnost in točnost sestavljenih kazalcev (OECD, 2008b, 2009) lahko vpliva tudi priprava podatkov za analizo. Z normalizacijo podatkov smo izločili vpliv razlik v velikosti občin. Vsi kazalci so relativna števila (izražena kot koeficienti na prebivalca, na zaposlenega, na površino, ali kot deleži). Izvedli smo tudi ustrezne prilagoditve glede na teritorialne spremembe občin in izključili ekstremne vrednosti. Manjkajoče vrednosti smo ocenili z regresijsko metodo. Vsakemu kazalcu smo glede na njegov vpliv na blaginjo pripisali pozitivni ali negativni predznak. Referenčno leto je leto 2005, razen za podatke iz popisa prebivalstva leta 2002 in za podatke, pri katerih smo upoštevali večletno povprečno vrednost. Celoten seznam kazalcev, ki smo jih vključili v izračun sestavljenega kazalca blaginje, prikazuje preglednica A v prilogi. Podrobnejše utemeljitve za izbiro kazalcev so opisane v članku Blaginja občin v Sloveniji (Rovan et al., str. 71-72). Pregled zbranih podatkov je pokazal bistvene razlike v variabilnosti posameznih kazalcev blaginje. Ker smo želeli zagotoviti enak vpliv posameznih kazalcev na sestavljeni kazalec, smo kazalce najprej standardizirali. Nato smo sestavljeni kazalec blaginje za občine izračunali na podlagi glavnih komponent. Cilj metode glavnih komponent je zmanjšati razsežnost podatkov z določitvijo novih transformiranih spremenljivk (glavnih komponent), ki naj bi pojasnjevale kar največ variabilnosti prvotnih spremenljivk. Upoštevajoč možnost vsebinske razlage komponent smo zadržali prve tri komponente, ki pojasnjujejo 45,64 % skupne variance proučevanih kazalcev. Razmerja med opazovanimi spremenljivkami in glavnimi komponentami prikazuje matrika uteži glavnih komponent (preglednica 1). Praviloma je merilo za odločitev o pomenu posamezne spremenljivke za oblikovanje glavne komponente, da je absolutna vrednost uteži večja od 0,5 . Zaradi standardizacije proučevanih kazalcev blaginje so v našem primeru uteži glavnih komponent korelacijski koeficienti med standardiziranimi kazalci in glavnimi komponentami. Glavne komponente smo poimenovali glede na vpliv, ki ga imajo na njihovo oblikovanje proučevane spremenljivke (kazalci blaginje). 2.2. ANALIZA Prva glavna komponenta ('komponenta gospodarske in družbene razvitosti") pojasnjuje 26,93 % skupne variance proučevanih kazalcev. Je pozitivno povezana z visoko življenjsko ravnijo (SO01, SO07, SO08, SO05, SO06), visoko izobraženostjo (SO16, SO15), uspešnim gospodarstvom (EC04, EC06, EC05, EC08, DE02, EC01), nizko stopnjo socialne ogroženosti (SO14, SO13, SO09), nizko stopnjo prezgodnje umrljivosti (SO21), nizko porabo časa za pot na delo (SO25), s skrbjo za okolje (EN02, EN01) in rastjo prebivalstva (DE01), pa tudi z večjo stopnjo zakonskih razvez (SO32). Druga glavna komponenta ('komponenta družinske blaginje in neurbanih območij') pojasnjuje 9,71% skupne variance proučevanih kazalcev. Pozitivno je povezana s spremenljivkami, ki predstavljajo ugodno individualno blaginjo in velike družine (SO33, SO30), zadostno življenjsko raven (SO14, SO13, SO09) Preglednica 1: Matrika uteži glavnih komponent za kazalce blaginje v Sloveniji leta 2005. Kazalec Komponenta Kazalec Komponenta 1 2 3 1 2 3 Sad - dohod 0,944 -0,005 0,002 SO23 - zdr_zen 0,350 0,031 0,143 SO16 - izobrazb 0,887 -0,258 0,105 SO12 - dolg_br 0,309 0,299 0,025 EC04 - podjetja 0,877 -0,179 0,056 SO26 - sport 0,242 -0,175 -0,157 EC06 - pod_nov 0,802 -0,238 0,077 SO22 - zdravnik 0,209 -0,145 -0,001 EC08 - kmet 0,791 -0,224 0,026 SO33 - rodnost 0,152 0,706 -0,200 SO21 - zg_umrli 0,779 0,201 0,061 EC07 - storitve -0,277 -0,646 0,062 SO07 - avto 0,766 0,203 0,084 SO30 - splav_dv 0,278 0,592 0,217 SO15 - studenti 0,758 0,080 -0,119 EN03 - pozidava -0,267 0,546 0,283 SO14 - dsp_st 0,733 0,503 0,119 SO28 - kriminal -0,153 0,441 0,214 SO13 - dsp_zne 0,717 0,524 0,139 SO27 - kultura 0,362 -0,366 0,031 EN02 - odpadki 0,692 -0,224 0,198 SO02 - st_last -0,220 0,278 0,151 EC05 - sp 0,677 0,005 0,236 SO24 - zdr_prev -0,171 0,228 -0,034 SO08 - avto_luk 0,674 -0,124 -0,102 DE04 - odv_star 0,204 -0,050 -0,832 SO25 - cas 0,664 0,098 -0,151 DE03 - star_pre 0,181 0,366 -0,815 SO05 - telefon 0,659 -0,133 -0,147 SO03 - st_povr 0,013 0,111 0,799 SO09 - brezpos 0,650 0,534 0,063 SO20 - zivljen 0,161 0,209 0,706 SO06 - vodov 0,643 -0,150 0,000 SO17 - os_ucit -0,395 -0,154 0,506 SO32 - razveze -0,591 0,408 -0,063 SO18 - vrtec_os -0,136 -0,202 0,493 SO19 - vrtec_ot 0,582 -0,107 0,081 SO04 - st_min 0,443 0,088 0,454 DE02 - dnev_mig 0,547 -0,521 0,059 SO10 - z_br -0,002 -0,093 0,374 EC01 - dod_vred 0,544 -0,051 -0,211 SO11 - mladi_br 0,250 0,303 0,352 EN01 - kanal 0,538 -0,528 -0,022 SO29 - uprava 0,179 0,162 -0,344 DE01 - rast_pre 0,537 0,439 -0,342 EN04 - oko_inv 0,033 -0,097 0,296 SO31 - samomor 0,438 0,065 0,071 EC03 - invest 0,098 -0,130 0,167 EC02 - izvoz 0,361 -0,163 -0,130 in neurbana območja (DE02, EN01, EN03, EC07). Tretja glavna komponenta ('komponenta demografske ogroženosti območij") pojasnjuje 9,01 % skupne variance proučevanih kazalcev. Predstavljajo jo dolgo življenje prebivalstva (SO20), starejše prebivalstvo (DE04, DE03), večja stanovanjska površina na prebivalca (SO03) in več učnega osebja na učenca (SO17). Sestavljeni kazalec blaginje za občine smo izračunali kot tehtano aritmetično sredino prvih treh glavnih komponent, pri čemer so uteži lastne vrednosti (variance) glavnih komponent. V preglednici B v prilogi smo prikazali ranžirno vrsto vseh slovenskih občin po sestavljenem kazalcu blaginje (stolpec SKB). Razlike v blaginji se seveda odražajo geografsko, z razlikami v ravni blaginje med občinami. Glede na to, da Slovenija še ni uradno razdeljena na regije, smo prikazali razlike v regionalni porazdelitvi blaginje na podlagi 12 statističnih regij (slika 2). Že na prvi pogled lahko opazimo, da se regije po srednji vrednosti sestavljenega kazalca blaginje, na primer po mediani, med seboj močno razlikujejo, za večino regij pa je značilna tudi velika notranja heterogenost blaginje občin. Tako se pogosto tudi znotraj regij s pretežno visoko rangiranimi občinami nahajajo posamezne občine z nizko ravnijo blaginje. Pri razlagi položaja občin na podlagi kazalca blaginje je potrebno upoštevati nekatere temeljne lastnosti sestavljenih kazalcev, ki jih navajamo v nadaljevanju. Prednost sestavljenih kazalcev je, da so izraženi z eno samo spremenljivko, zato omogočajo rangiranje in primerjanje enot. Rezultate, ki jih dobimo s sestavljenimi kazalci, je tudi precej lažje razlagati kot pa pojasnjevati oziroma povzemati značilnosti številnih posamičnih kazalcev. Metoda sestavljenih kazalcev pa ima tudi določene pomanjkljivosti: prvič, izbira kazalcev je v precejšnji meri subjektivne narave; v našem primeru je bila omejena tudi z razpoložljivostjo sekundarnih podatkov; Slika 2: Prikaz vrednosti sestavljenega kazalca blaginje občin (♦) in mediane blaginje (--) po statističnih regijah. 1,61,4 1,2— 1,0® 0,8-C 'ro 0,6 jO .£3 0,4 O .Ï 0,2-<0 <0 0,0' ■F -0,2-1 V -T -T t -0,4- V CO -0,8-1,0-1,2-1,4 -1,6- VT s% ' T" % T" X" 5 % % "t- <5- % % \ % X X X s % \ % drugič, sestavljeni kazalec kot agregatni kazalec zakrije določene značilnosti, ki jih opisujejo posamični kazalci in ki so morda zanimivi za raziskovalce in načrtovalce politik; tretjič, rangiranje enot je izvedeno samo na podlagi dela prvotnih informacij in to sorazmerno deležu variance, pojasnjene z zadržanimi glavnimi komponentami (v našem primeru je to 45,64 %). 3. RAZVRŠČANJE V SKUPINE OBČIN PO BLAGINJI Pomanjkljivosti metode sestavljenih kazalcev zaradi izgube dela prvotnih informacij in zaradi agregatne narave sestavljenega kazalca smo skušali kompenzirati tako, da smo analizo razlik v blaginji za slovenske občine proučili še z metodo razvrščanja v skupine z upoštevanjem vseh 49 kazalcev. S tem analitičnim pristopom smo želeli razvrstiti občine v skupine, pri čemer naj bi bile občine znotraj skupin kar se da homogene (sorodne), skupine občin pa naj bi se kar najbolj razlikovale.Tako kot pri glavnih komponentah smo postopek analize pričeli s standardizacijo kazalcev. Nato smo občine razvrstili v skupine z Wardovim hierarhičnim postopkom. Na podlagi dendrograma smo identificirali štiri skupine občin. Da bi izboljšali rezultate hierarhične metode, smo v naslednji fazi uporabili še nehierarhično metodo - metodo voditeljev (K-means). Kot začetne vrednosti (»semena«) smo uporabili centroide skupin (vektorje aritmetičnih sredin standardiziranih kazalcev), oblikovane s hierarhično metodo. Metoda voditeljev je premestila v druge skupine 16 občin oziroma 8 % vseh občin. Za 47 od skupno 49 kazalcev ugotavljamo značilne razlike med aritmetičnimi sredinami skupin občin (univariate ANOVA). Analiza razvrščanja je pokazala, da je glede na raven blaginje mogoče identificirati štiri skupine občin (slika 3 in preglednica B v prilogi, stolpec©). S podrobnejšim pregledom aritmetičnih sredin kazalcev (centroidov) po skupinah pa smo ugotovili, da je mogoče identificirati skupino 1 in skupino 2 kot segment občin visoke blaginje, pri čemer pa se, kot bomo pojasnili pozneje, ti dve skupini po vrsti blaginje pomembno razlikujeta. Občine zmerne blaginje predstavlja skupina 3, občine nizke blaginje pa skupina 4. ZNAČILNOSTI BLAGINJE PO SKUPINAH OBČIN Značilnosti blaginje po skupinah občin smo prikazali na sliki 4. Vsaka skupina občin je predstavljena s posebnim grafikonom, pri čemer vodoravna črta pri 0 predstavlja -o- Slika 3: Kategorizacija slovenskih občin po vrsti blaginje v letu 2005. 193 OBČIN 1 2 i r 3 4 i r GOSPODARSKO IN DRUŽBENO VISOKO RAZVITE OBČINE OBČINE URAVNOTEŽENE BLAGINJE OBČINE ZMERNE BLAGINJE OBČINE NIZKE BLAGINJE visoke vrednosti kazalcev 15 občin 36,5% prebivalcev visoke vrednosti kazalcev 56 občin 22,4% prebivalcev povprečne vrednosti kazalcev 70 občin 33,5% prebivalcev nizke vrednosti kazalcev 52 občin 7,6% prebivalcev povprečno slovensko občino, višina stolpcev pa odmik povprečne vrednosti (standardiziranega) kazalca posamezne skupine občin od slovenskega povprečja. Za vsako skupino občin smo v graf ilustrativno vrisali še vrednosti standardiziranih kazalcev za izbrano občino (označeno s črno piko). Gospodarsko in družbeno visoko razvite občine (skupina 1) To skupino sestavlja 15 občin, ki zavzemajo 1.910 km2 ali 9,4 % ozemlja Slovenije. Po številu prebivalstva je to najmočnejša skupina, saj živi v njej 36,5 % prebivalcev Slovenije. Ima najvišje vrednosti vseh ekonomskih kazalcev (slika 4, skupina 1). Občine te skupine pokrivajo razmeroma majhno območje, a z visoko stopnjo urbanizacije. V gospodarsko razvitih središčih posluje veliko podjetij, ob visoki stopnji dnevnih migracij. Prebivalci teh občin v povprečju uživajo visok življenjski standard in dobro dostopnost do dobrin. Značilnost teh občin je tudi visoka dohodnina na prebivalca in visoko število osebnih avtomobilov na prebivalca. Prebivalci teh občin so v povprečju bolje izobraženi in imajo boljši dostop do komunalne infrastrukture. Vrednosti nekaterih kazalcev kot na primer stopnje registrirane brezposelnosti in števila prejemnikov socialne pomoči na 100 prebivalcev so na ravni povprečja. Po drugi strani pa je v občinah te skupine stopnja celotne rodnosti najnižja, število razvez na 10.000 prebivalcev najvišje, višja pa je tudi stopnja kaznivih dejanj. Tipičen predstavnik te skupine občin je občina Novo mesto, pri kateri izraziteje odstopata navzgor od povprečja skupine le dva kazalca - dodana vrednost na zaposlenega (EC01) in prodaja na tujih trgih na zaposlenega (EC02), kar je seveda odraz izjemno uspešnih novomeških podjetje Revoz, Krka, Adria Mobil itd. Po drugi strani pa sta za Novo mesto značilni relativno nizka povprečna življenjska doba umrlih (SO20) in relativno visoka stopnja kriminala (SO28, negativni predznak kazalca). Občine uravnotežene blaginje (skupina 2) Med štirimi skupinami občin pokriva 56 občin uravnotežene blaginje največji del površja Slovenije (38,4 %). V teh občinah prebiva 22,4 % prebivalcev Slovenije. Čeprav ta območja niso posebej gosto poseljena, je dostop do javne komunalne infrastrukture ugoden ali vsaj povprečen. Povprečna občina uravnotežene blaginje ima nadpovprečne vrednosti pri večini ekonomskih kazalcev in kazalcev življenjske ravni (slika 4, skupina 2), vendar pa zaostaja za povprečjem skupine gospodarsko in družbeno visoko razvitih občin (skupina 1). Za skupino občin uravnotežene blaginje so značilne najvišje stopnje rasti prebivalstva ter najnižje stopnje registrirane brezposelnosti in prejemnikov socialne pomoči. Delež prebivalstva z višjo ali visoko šolo je sicer nadpovprečen, a nižji od tistega v prvi skupini. Prebivalci v občinah z uravnoteženo blaginjo živijo v povprečju eno leto in devet mesecev dlje kot v občinah prve skupine in dve leti ter sedem mesecev dlje kot v občinah zmerne blaginje (skupina 3). K višji ravni blaginje prebivalcev v teh občinah prispevata tudi najvišja stopnja celotne rodnosti in najnižje število splavov na 100 živorojenih. Četudi z vidika ravni skupne blaginje (sestavljeni kazalec blaginje, pristop 1) med občinami skupine 1 in skupine 2 ni posebne razlike, pa se ti dve skupini občin razlikujeta po vrsti blaginje. Prva skupina občin je predvsem gospodarsko zelo dobro razvita, druga skupina pa je privlačnejša z vidika življenjskih in okoljskih razmer. Kot primer občine uravnotežene blaginje vzemimo občino Sežana. Tu je odstopanj od povprečja skupine relativno veliko, najizrazitejše je izraženo odstopanje navzgor pri številu registriranih osebnih avtomobilov na 100 prebivalcev (SO07) in odstopanje navzdol pri indeksu staranja prebivalstva (DE03, negativni predznak kazalca). Prebivalstvo občine Sežana je torej precej starejše od povprečja občin uravnotežene blaginje. 0\ o> o o E" Öl m Ü N 0 J2 O n 15 Q. > O Q. ■ > la O c 'o.: oj c č ro _q E ~ aj vi O O Ol O ■03 > j= ro 'F nT o C vi o aj £= ro " O. N « 'E S o aj o. g vi is .e,- o .<*> ro =! 's' a? o 'S Q-' JS .n "O o Q. vi 0 01 C C — OJ o C aj o c ' C "O o -C o "O o 4-" -Q "O O Q. > "O aj > aj u ^ » « E o- č "O _aj s- VI O -C O. ro o o ro o 12 a> d a> c aj c 'o. E o o ■ "O Ol aj o . E". Q. O O • Û. O > o 4-" o ' >N Ol Q. > 5 c ü => 'S ^ o »u o ._ c > o > _ro O. VI > (U ra O - O • c Q. O 4-" VI O "O > O > la "O 0) w W W -1 > O. O. O. "S C Ï 'I ž B o Cl > m Ž 01 >N ro > £= c ro c c > oi -Q ro P ro £ E > o. > O c aj .. E N 01 ro >u .E £ ' o. Q. O- . o o aj aj ro > o o. ro ai ro ro VI ^ £ >N Q. O O "O ro > _Q o n > E oi aj o ;cr Q. aj ro ro Q- > ro O W ro 4-" 00 I— O M 2 £ - ro >vi ;cr c D i- VI Q. ro > — 0 Q_ aj 4-" 01 o 2 K "O o o > E -o => a j E o ro ro E K a> g >u J2 O > "O o "O o -O S 0 5 :ö H aj "O 3 Q- c 3 — ^ o v, > ai -K ro ro sl O Q. Û. > O ■ Q. "O > ^ .2, ai aj > "O c o _ c -£= •Ž ^ s s; "O o o o rs ro — N o P o o rs ro > aj aj ^ ^ — a! £ o > > .n aj ro r- 'VI O >u Q. J2 =! O (A O C "Ü « (A o d s O. « c .a o « c « > o « C Ö..S 3 Ol ^ (S « 3 I s >UI — _ (Ü (S N n m > ^ « (V ^ Ol (S « N C ^ 2 -ÖT £ N .£ ~ -n >u c z J2 (S (S o -c - N C ± f S >tü « "> « ■ö O = = C 5 S =5 -o tA ® tN « «I n = « N 1 = s V >u u 21 s s ë 2 2 = £ .S. " •■s ~ S N < iS =5 i/i £ ^r "C « « -c ro i; C ^ a <5 -Q O C 'CL Zi Uf I d: il S H—h EN04 EN03 EN02 EN01 S033 S032 S031 S030 S029 S028 S027 S026 S025 S024 S023 S022 S021 S020 SOI 9 SOI 8 SOI 7 SOI 6 SOI 5 S014 SOI 3 SOI 2 SOI 1 S010 S009 S008 S007 S006 S005 S004 S003 S002 S001 EC08 EC07 EC06 ECO 5 EC04 EC03 EC02 EC01 DE04 DE03 DE02 DE01 - okoj nv -pozidava -odpadki -kanal -rodnost - razveze -samomor -splav_dv -uprava -kriminal -kultura - sport -cas -zdr_prev -zdr_zen -zdravnik -zg_umrli -zivljen -vrtec_ot -vrtec_os -os_ucit -izobrazb -studenti - dsp_st -dsp_zne -dolg_br -mladi_br -z_br -brezpos -avtojuk -avto -vodov -telefon -st_min - st_povr -st_last -dohod -kmet -storitve -pod_nov -sp -podjetja - i nvest -izvoz -dod_vred - odv_star -star_pre -dnev_mig - rast_pre -Q O C 'a. zs g EN04 - oko inv EN03 - pozidava •X EN02-odpadki » ENOl - kanal i • S033 - rodnost SO32 - razveze c SO 31 - samomor ■ • S030-splav dv » S029 - uprava 1 S028-kriminal • 1 S027-kultura • S026 -sport •n S025 - cas • ] S024 -zdr_prev •r S023 - zdi zen • S022 -zdravnik S021 -zg_umrli • t S020-zivljen • i SOI9-vrtec ot • SOI8-vrtec os » SOI 7-os učit • r SOI 6 - izobrazb c: SOI 5-studenti iz S014 - dsp_st r: SOI 3-dsp_zne il SOI2-dolg br S011-mladi br • SOlO-z br CI S009 - brezpos V S008-avto luk • fl S007 - avto •r S006 -vodov • Tt S005-telefon • r S004 - st min • t S003 -st povr • S002 - st last • r S001-dohod •H ECO8 - kmet • □ EC07-storitve • EC06 - pod nov • EC05 - sp • EC04-podjetja 4) EC03 - invest • EC02-izvoz • 1 EC01 -dod vred DE04 -odv star • DE03 -star_pre • DE02-dnev mig —4-—+—i -1- DE01 - rast_pre un oî Ln O un un un un un un un un un un ro rN ^ o O rv? eujpejs euDiieuijNtf eujpejs eu3|}suj}|jv □ Skupina 3 • občina Dravograd 3,5 2,5 1,5 n .5 0,5 * NJ UJ -k —1 NJ _ 0> _ ,< _ o 1 v I I I z r i <£< ? 3 J«? m m m m Q0nQ O O 0 o W ^ U! t? =■ "UOp v O Ti ? -j D n o 0 c» aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa 1 67 5 0 o 3 Olli' ■ e S _p m fp m a r,N g d d d s^o o o zra TJ v d o O N ^ O i_o 3 < u o n s r ^ fD N [si z iz z o s k" k" e s s __ rrr^o _<.-<"_ m z £ c c ? ç a I I - _ 3 oi rn e m m O Z NN Z OJ O o o o OJ —> NJ OJ - o o □ Skupina 4 • občina Kozje 3,5 n i 2,5 « iS 1,5 0,5 -- !E -0,5 -1,5 -2,5 ^ >_/ ^ ^ C 'jj m m m m Q Q O 0 O O o o —' Nj W —1 NJ a °n ^ < O- o z m m m m Q0CQ O o 0 o W -t^ on Q n o 0 --j 00 aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa 0000C>0000^ —' —11 —1 1 67 4 5 0 v u i « ee n'"oo v t t a o 7T p t t t o I I I rts? a* o < ■ o t Q_ o < o rn rn o",N g Q-Q-dtizj-o v < < o O O ^ Ü O u 3 n < u o J.10 _ r I^n sta Š t vg u n.-5_ m z ai