ZAPISKI IN GRADIVO
ZGODOVINA IN ZGODOVINSKA
VEDA OB SLOVENSKI
ZAHODNI MEJI V LETU 1990
BRANKO MARUŠIČ
Razstava o veličini in sijaju evropskega
ljudstva Langobardov (odprta sočasno v Pas-
sarianu in Čedadu 2. junija) s spremljajočimi
prireditvami in dogodki je bila eden osrednjih
dogodkov na področju zgodovinskih raziskav
in zgodovinske vede v deželi Furlanija-
Julijska krajina v letu 1990. Iz novejše zgodo-
vine pa je širšo javnost bolj kot poklicne zgo-
dovinarje znova razvnela razprava o deporta-
cijah iz Gorice in Trsta po koncu vojne leta
1945. Oba navedena problemska sklopa seve-
da nista zmanjšala zanimanja za druge teme.
Sicer pa veljajo tudi za to poročilo ugotovitve,
ki so bile zapisane na uvodnih mestih podob-
nih poročil za leti 1988 in 1989.
Na Goriškem sta se kot poglavitna nosilca
dogajanj izkazala Pokrajinski muzej v Gorici
in Inštitut za družbeno in cerkveno zgodovi-
no. Pokrajinski muzej je 2. februarja 1990
predstavil v Gorici (na gradu, ki se spreminja
v eno pomembnih mestnih kulturnih središč)
tretji zvezek svoje periodične publikacije An-
nali di Storia Isontina. Na predstavitvi je zgo-
dovinar Silvano Gavazza govoril o Gorici v
času renesanse in o protagonistih tistega časa.
Predavanje je bilo povezano z razpravo, ki jo
je objavil v zborniku. V slovensko zgodovino
posega ta razprava o uporu tolminskih kme-
tov leta 1713 ter Loredane Panaritijeve pre-
gled jugoslovanske historiografije o Ilirskih
provincah. Poleg Analov je muzej izdal še
zbornik Questioni di guerra. V njem je zdru-
žil ciklus predavanj o prvi svetovni vojni, ki
so se odvijala v Gorici spomladi in v jeseni
leta 1988. Sicer pa je muzej v Gorici nadalje-
val s svojo značilno muzejsko aktivnostjo, s
prirejanjem razstav. Še v začetku leta je bila
odprta arheološka razstava o gradiščih na do-
berdobskem Krasu; ob razstavi je izšel bogat
katalog. 12. januarja je bila v prostorih pokra-
jinskega muzeja na goriškem gradu odprta
razstava o fotografiji v Gorici v letih 1860-
1920; tudi to je spremljal katalog.
Osrednji muzejski dogodek leta pa je bila
otvoritev stalne muzejske razstave o prvi sve-
tovni vojni, dne 14. junija. Izrazito zgodovin-
ska je bila razstava // ciclo della vita, o obdob-
jih v življenju človeka skozi pisane zgodovin-
ske vire. Ta arhivska razstava je bila na ogled
na goriškem gradu med 24. aprilom in 30. ju-
nijem. Konec leta 1990 je bila odprta razsta-
va, posvečena 500-letnici rudnika v Idriji, s
posebnim poudarkom na rudniških strojih
{Idria-le macchine della miniera). Pokrajinski
muzej je tudi pripravil predstavitev knjige
G.Rochata Gli arditi della grande guer-
ra. Origini, battaglie e miti« (4.12.1990) knji-
ge Lelle Au Fiore Gorizia di pietra (21.12.
1990)
Goriški inštitut za družbeno in cerkveno
zgodovino (Istituto di Storia Sociale e Religio-
sa) je svoje akademsko leto odprl s predava-
njem profesorja slovanske filologije na univer-
zi La Sapienza v Rimu Santeja Gracciottija o
zgodovini Rusije in njenem nihanju med
vzhodom in zahodom (9.2.1990). Sledila je
predstavitev šolskega učbenika G.Negrellija //
corso della storia (5.4.1990) in 8. junija preda-
vanja profesorja na beneški univerzi Gina
Benzonija o Benetkah in Furlaniji, kot uvod-
no predavanje v jesenski ciklus predavanj (že
peti po vrsti), tokrat posvečen beneški kulturi
na Goriškem. Ta ciklus se je odvijal med 26.
oktobrom in 30. novembrom in je na njem so-
delovalo 10 predavateljev, ob zaključku pa je
bila okrogla miza. Predavanja so bila name-
njena v prvi vrsti obravnavi jezikovnih pro-
blemov ter literaturi in umetnostni zgodovini.
Še pred tem seminarjem, ki je bil v prvi vrsti
namenjen šolnikom, je bil v Gorici predsta-
vljen ponatis knjige L. Faiduttija in G. Bugat-
ta o furlanskem ljudskem gibanju (prva izdaja
na Dunaju leta 1919). Na predstavitvi je s pri-
spevkom o odnosih med slovensko in italijan-
sko politiko pred prvo vojno na Goriškem so-
deloval časnikar Marko Waltritsch, poleg Pa-
ola Zillerja s tržaške univerze in Alberta Co-
ve z univerze Sacro cuore iz Milana. Dejav-
nost goriškega inštituta sta v letu 1990 zazna-
movala zlasti dva dogodka. Najprej je bila
predstavitev zbornika predavanj s simpozija o
prvem goriškem nadškofu Carlu Attemsu
(Gorica, 6.-8. 10.1988). Predstavitev (19. 10.
1990) sta sestavljala najprej okrogla miza o
vrednotenju študij, posvečenih nadškofu At-
temsu, v italijanskem, slovenskem in nem-
škem prostoru (sodelovali so Grete Klin-
genstein, France M. Dolinar in Luigi Tavano)
in nato prikaz knjige, kar je opravil prof Ga-
briele De Rosa. Med 14. in 15. decembrom je
inštitut pripravil simpozij o Jožefu II. in o
prosvetljenem reformizmu v italijanskih deže-
lah habsburške monarhije. S prispevki je so-
delovalo 18 predavateljev; z izjemo Avstrijke,
77
profesorice univerze v Gradcu, Grete Klin-
genstein, so bili preostali vsi Italijani. Goriški
inštitut je 27. maja pripravil strokovno eks-
kurzijo v slovenske kraje ŠkoQo Loko, Kam-
nik in Gornji Grad.
Med preostalimi goriškimi prireditvami je
po odmevnosti na prvem mestu omeniti 24.
srednjeevropsko srečanje (6.-8.12.), ki je bilo
posvečeno obravnavi manjšin v sredni Evropi
v prvih petdesetih letih našega stoletja. V pro-
gramu srečanja so bile seveda manjšinske
teme, ki so jih obravnavali intedisciplinamo.
Zato so bili med predavatelji zgodovinarji, li-
terarni zgodovinarji, sociologi, muzikologi,
književniki itd. Slovensko stran sta s predava-
njema zastopala prof. Vasilij Melik z ljubljan-
ske univerze in prof. Darko Bratina z univerze
v Trstu. Ob 9. mednarodnem violinskem na-
tečaju Rodolfo Lipizer (14.-15.9.1990) je bil
v Gorici mednarodni posvet o goslarstvu. Na
posvetu so govorili tudi o izdelovalcu violin
Antonu Peliconu (1763-1850), rojaku iz So-
vodenj ob Soči. 9. novembra je bil posvet o ži-
vljenju in delu goriškega demokrščanskega
politika Rolanda Ciana.
Več je bilo predstavitev knjig. Tako je bila
19. januarja v Gorici predstavljena knjiga o
Podgori (Piedimonte), ki sta jo napisala Anto-
nio Jakoncic in Mauro Belletti. Le kak dan
pred to prireditvijo, so se mogli Goričani se-
znaniti s knjigo publicista in politika Corrada
Belcija (predsednika zavoda združenega sveta
v Devinu) Trieste. Memorie di treni'anni
(1945-1975); uvodno besedo je imel zgodovi-
nar Raul Pupo. Ravnateljstvo goriške semeni-
ške knjižnice se je ob stoletnici rojstva spo-
mnilo nekdanjega ravnatelja knjižnice, zgo-
dovinarja Francesca Spessota (1890-1978).
Na proslavi sta govorila Silvano Gavazza in
Luigi Tavano; slednji je tudi avtor knjižice
Cultura e società nel Goriziano: il caso di
Francesco Spessot (1890-1978), ki so jo sočas-
no predstavili. Počastitev je spremljala tudi
razstava starega knjižnega gradiva, ki ga knjiž-
nica hrani. Ob prazniku goriških zavetnikov
sv. Hilarija in sv. Tacijana sta zgodovinarja
Luciano Spangher in Luigi Tavano govorila o
nastanku Gorice (14.3.1991) ter o goriških
cerkvenih bratovščinah v 18. in 19. stoletju
(15.3.1991). Na lep uspeh pri bralcih je nale-
tela knjiga spominov Antona von Maillyja, ki
je kot prevod iz nemščine izšla z naslovom
Ricordi goriziani (založba Editrice goriziana)
konec leta 1990. 15. decembra so na prireditvi
v pokrajinskem muzeju na goriškem gradu
predstavili dvojezično knjigo Noi e il Collioni
in Brda. Knjigo je izdala goriška pokrajinska
uprava, nastala pa je kot plod raziskovalnega
dela dijakov srednje šole Lepoldo Perco iz
Ločnika ter goriške slovenske šole Ivan Trin-
ko (knjigo so 7.2.1991 predstavili tudi na Do-
brovem v Brdih). Goriška pokrajinska uprava
je sodelovala tudi pri izdaji geografskih del
L'Isonzo - Geografia fisica, storica ed econo-
mica di un fiume internazionale ter Un pro-
getto di organizzazione teritoriale: il Parco
fluviale dell' Isonzo (predstavljeni 18.6.1990 v
Gorici). Zanimanje za reko Sočo dokazuje
tudi priprava soškega muzeja v gradiču Ali-
monda v kraju Zagraj (Sagrade). S tem name-
nom so v Zagraju med novembrom 1989 in
februarjem 1990 tudi priredili deset preda-
vanj, posvečenih Soči in krajem ob njenem
toku. Zgodovini jezuitskega reda je bila name-
njena okrogla miza v Gorici 24. maja.
Med ostalimi kraji na Goriškem so se na
polju domoznanstva zlasti izkazale Ronke,
kjer je Centro Culturale Pubblico Polivalente
odigral vodilno vlogo. Med različnimi priredi-
tvami, ki jih je pripravil, je posebne omembe
vreden seminar Scampare la guerra (13. - 15.
12. 1990); vodila sta ga Franco Bressan in Lu-
cio Fabi. Na njem je sodelovalo dvanajst pre-
davateljev (med njimi tudi Slovenka iz Trsta
Marta Verginella), ki so seveda svojo pozor-
nost namenili najrazličnejšim pogledom na
dogajanja v prvi svetovni vojni. Ob seminarju
je bila pripravljena tudi zgodovinska razstava
o goriških beguncih v taborišču Wagna pri
Lipnici na Štajerskem v letih 1915-1918.
V goriški javnosti je globoko odjeknila vest
o smrti grofa Viljema Coronini-Kromber-
škega, izjemnega poznavalca goriške preteklo-
sti. Umrl je na Dunaju 13. septembra, v staro-
sti petinosemdeset let. Zapustil je neobjavlje-
no zbirko virov za zgodovino Goriške v sred-
njem veku. Poleg tega je goriški grof zapustil
veliko premoženje, ki je prešlo na podlagi
oporoke v last posebnega sklada; upravitelj
zapuščine je goriški župan Scarano. Že 31. ja-
nuarja 1991 je društvo Italia Nostra priredilo
v Gorici študijski večer, posvečen Coroninije-
vemu delu.
Goriški občinski svet je 15. januarja 1990
ponovno razpravljal o zahtevi levičarskih po-
slancev, da se postavi spominska plošča tol-
minskim puntarjem in obenem pripravi po-
svet zgodovinarjev.
Pri slovenski manjšini na Goriškem ni bilo
kakega izjemnega domoznanskega delovanja.
Časnikar Marko Waltritsch je najavil svojo
monografijo o naselju Štandrež, južno od Go-
rice; delo naj bi izšlo v okviru krajevnega kul-
turnega društva Oton Župančič. Prosvetno
društvo Štandrež pa je izdalo proti koncu leta
zbornik fotografij in dokumentov o kraju.
Zbornik v dveh jezikih o Lojzetu Bratužu, ki
je izšel že spomladi leta 1989, so izdajatelji
(goriška pokrajinska uprava) predstavili 16.
marca 1990 v Celovcu. Takoj po novem letu
1990 je dobila svoj grb občina Doberdob.
Tudi Gorice ni obšla polemika o Venetih;
uredniki zbornika Venetovanje so svoje pogle-
de predstavili v Gorici 14. junija. Interdisci-
plinarni projekt Grad in vrtnica (Gorica in
Nova Gorica) so raziskovalci SLORI-ja pred-
78
stavili v Gorici 26. oktobra. Goriška Mohorje-
va družba je v svoji koledarski zbirki izdala
dve izrazito zgodovinski knjigi, in sicer zbor-
nik z znanstvenega zborovanja ob 450-letnici
svetogorske božje poti (1989) in spomine ko-
menskega dekana na pregnanstvo Komencev
in Rihemberžanov v Nemčiji v letih
1944-1945 (urednica Dorica Makuc). V poča-
stitev stoletnice rojstva duhovnika in politika
Virgila Ščeka je Zveza slovenske katoliške
prosvete v Gorici pripravila tri predavanja,
posvečena jubilantu (18. in 25. 1. ter 1. 2.
1990). Predavali so Peter Stres, Marko Tavčar
in Tone Požar.
V Trstu je bilo mnogo bolj živahno. 25. ja-
nuarja 1990 se je končal že decembra prejšnje
leto začeti simpozij Trst v vojni 1940-1945.
Zaključek ciklusa predavanj je bila okrogla
miza Fašizem, Podonavje in Balkanski polo-
tok na koncu tridesetih let (sodelovali so J.Pe-
tersen, K. Stuhlpfarrer, S. Bianchini, G.Cone-
tti, T. Sala in J. Pirjevec). Velikopotezno pri-
reditev je skupaj s tržaško pokrajinsko upravo
pripravil Deželni inštitut za zgodovino odpor-
niškega gibanja v Trstu. Ta inštitut je 7. fe-
bruarja predstavil tudi Alberta Berzija knjigo
Viaggio nel pianeta nazista: Trieste, Buchen-
wald, Lfingenstein. 26. januarja pa sta tržaški
federaciji italijanskih komunistov in sociaH-
stov pripravili srečanje Bruno Pincherle: poli-
tična angažiranost kulturnega delavca za ci-
vilni napredek Trsta. Zdravnik Pincherle, ži-
dovskega rodu, je bil odločen antifašist, prija-
telj Slovencev in odličen poznavalec pisatelja
Stendhala. O njem so govorili Elio Apih, Ar-
duino Agnelli, Roberto Costa in Elvio Gua-
gnini. Skupina 85 , ki v Trstu združuje slo-
venske in italijanske intelektualce, je 30. in
31. januarja organizirala srečanje o podobi
Trsta v delih nekaterih italijanskih, nemških
in slovenskih književnikov in publicistov. O
mestu Trstu v slovenski književnosti je govo-
rila Marija Cenda-Klinec. Ob proslavi sedem-
desetletnice tržaškega verskega lista Via
Nuova so se v Trstu zbrali na tridnevnem sre-
čanju (8.- 10.3.1990) uredniki in časnikarji
italijanskih verskih listov. Na tem zborovanju
je imel temeljni referat zgodovinar Fulvio Sa-
limbeni. 12. maja je bila predstavljena knjiga
Neoclassico-la regione, la memoria, una citta:
Trieste: prinaša gradivo s simpozija o neokla-
sicizmu v Trstu, ki je bil februarja 1989. 13.
julija je svojo knjigo Gli uomini che fecero
l'Italia osebno predstavil predsednik italijan-
skega senata, sicer pa ugledni zgodovinar Gio-
vanni SpadoHni. Med 28. septembrom in 1.
oktobrom je bilo v Trstu mednarodno sreča-
nje Književnost ob meji in njen prispevek k
miru. Na srečanju, ki je bilo v prvi vrsti name-
njeno književnosti, so nastopili tudi slovenski
predavatelji. Konec novembra je bil v Trstu
seminar o množičnih medijih v vzhodni Evro-
pi.
Svojevrsten dogodek v Trstu je bila tudi za-
sedba Inštituta za zgodovino tržaške univerze.
Študentje so zasedbo opravičili s slabim delo-
vanjem inštituta (na primer nefunkcionalni
prostori) in s pomanjkanjem osebja. Zasedba
je trajala več kot štirideset dni, potem ko so
bile delno izpolnjene zahteve. Prostorske te-
žave so tudi ovirale normalno delovanje De-
želnega inštituta za zgodovino odporniškega
gibanja.
Kot že na začetku povedano, se je zlasti
Trst razvnel v polemikah ob deportacijah iz
Trsta in Gorice v majskih in junijskih dneh
leta 1945. Povod za razpravo je prišel prav-
zaprav s slovenske strani, ko je novogoriški
župan v začetku junija 1990 povedal, da je
razjasnitev usode deportirancev »bistveni po-
goj za resnično sožitje in odpravo še zadnje
temne lise iz preteklosti naših krajev« (Pri-
morski dnevnik 128, 3.6.1990). Temu je seve-
da sledila pravcata poplava časopisnih poročil
in nastopov v oblastnih organih in drugih in-
stitucijah to in onstran meje. Največji del raz-
pravljanj je izkazoval potrebo, da se problem
razišče na znanstven način in ob sodelovanju
poznavalcev in institucij z obeh strani držav-
ne meje. V zapisih je vzbudila še največjo po-
zornost objava delnega seznama odpeljanih,
ki jo je na podlagi arhivskega gradiva v Lju-
bljani objavil v Primorskem dnevniku
(7.8.1990, št. 175) prof dr. Tone Ferenc. Na
objavo so se odzvali mnogi ugledni Italijani,
tako tudi prof Claudio Magris (Corriere della
Sera 191, 12.8.1990). O problemu je prof Fe-
renc predaval v Trstu 14. decembra. Na veče-
ru z naslovom Fojbe in deportacije: zgodovin-
ski problem je sodeloval tudi Galliano Fogar,
kije spomladi 1990 objavil v reviji Quale sto-
ria (2-3, 1989) članek o problemih, ki jih je
potrebno^ pri tem še rešiti ob nekaterih že
rešenih. Široka in dolgotrajna razprava o foj-
bah, ki še vedno traja, ni bila vselej naklonje-
na iskanju »zgodovinske resnice«, marveč je
vodila v protislovensko nastopanje in obraču-
ne. Vsekakor pa je mogoče ugotoviti, da pot
do primernih rezultatov ne bo kratka. Pro-
blem je samodejno vrgel nekaj temnih senc
tudi na odporniško gibanje, zato so se v deželi
pripravljala zborovanja v podporo antifaši-
stičnega boja.
V Trstu je bilo tudi nekaj zanimivih raz-
stav, kot tista o alpinistu Emiliu Comociju
(odprta 16.9.1990), z naslovom Pred nevih-
to-tržaška družbena stvarnost pred drugo sve-
tovno vojno (11.4.- 30.8.1990) ter razstava tr-
žaških starih fotografij avtorja Artura Giaco-
mellija (1862-1937).
Med knjigami o tržaški zgodovini je omeni-
ti delo Anne Millo L'Elite del potere a Trie-
ste. Una biografia collettiva 1891-1938 in
Giulia Sapellija Trieste italiana. Mito e desti-
no economico. Knjigi posegata v gospodarsko
zgodovino mesta, nacionalna razmerja pa
79
analizirata daljši razpravi Marine Cattaruzza
Sloveni e Italiani a Trieste: la formazione del-
l'identità nazionale (Clio, št. 1, 1989) in /
conflitti nazionali a Trieste nell'ambito della
questione nazionale dell'impero Asburgico
(Quaderni giuliani di storia št. 1, 1989).
24. decembra 1990 je umrl leta 1930 v Tr-
stu rojeni geograf Giorgio Valussi, pisec šte-
vilnih zemljepisnih del, med njimi tudi študije
o Slovencih v Italiji. Na tem mestu naj še
omenim, da je spomladi 1990 umrl v Trstu
rojeni (9.9.1910) zgodovinar in arhivist dr.
Danilo Klen (njegova mati je bila Slovenka iz
Rihemberka). Kmalu po smrti so mu v Zagre-
bu in na Reki priredili simpozij, na katerem
so obravnavali njegovo življenje in delo
(25.-26.6.1990).
Prav živahno je delovala slovenska skup-
nost v Trstu. Že takoj na začetku leta je Za-
ložništvo tržaškega tiska v sodelovanju s SLO-
Rl-jem predstavilo knjigo Karla Siškoviča
Znanstveno razmerje do vprašanja narodnosti
(9.1.1990). Sledila je 16. januarja na Opčinah
razprava Razmerje med Italijani in Sloveči v
Trstu: od ločenosti do prizadevanj za skupni
razvoj: sodelovali so L.Ceschia, P. Merkù,
F.Panizon in A.Rebula. V Slovenskem klubu
v Trstu sta 13. februarja predavala Pavle Mer-
kù in tržaški univerzitetni profesor Paolo
Cammarosano o srednjeveškem Trstu v luči
družbene zgodovine in imenoslovja. V Dru-
štvu slovenskih izobražencev sta 12. februarja
predavala o literarnem zgodovinarju dr. Fran-
cetu Koblarju (ob stoletnici rojstva) arheolog
Stane Gabrovec in pisatelj Alojz Rebula. V
istem društvu so 7. maja Milko Matičetov,
Bogo Grafenauer, Božidar Slapšak in Mitja
Güstin ob zborniku Venetovanje pokazali na
šibkost teorije o venetskem izviru Slovencev.
4. junija je v Društvu slovenskih izobražencev
govoril Branko Marušič o pobudah za raziska-
vo problema deportiranih v povojnih mesecih
(o istem je govoril 14.6. v Novi Gorici). Zgo-
dovinske konotacije je imela tudi razprava o
judovski problematiki, ki sta jo v tržaški Gre-
gorčičevi dvorani 5. junija vodila Mladen
Svarc in Filip Fischer. 16. septembra so v
Skednju predstavili knjigo v petih jezikih
Krušarca; napisal jo je Sandro Bolchi. V je-
senskem delu leta je omeniti še predavanje
Janka Prunka iz Ljubljane o nastajanju prve
Jugoslavije (Društvo slovenskih izobražencev,
29.10.1990), izid knjige Rafka Dolharja Na
naši koži, kije posvečena letu 1975, ko so bili
podpisani osimski sporazumi (knjigo je 22.
novembra predstavilo Založništvo tržaškega
tiska, predstavitelj Jože Pirjevec) in predava-
nje Vida Vremca o drugem tržaškem procesu
(Narodna in študijska knjižnica; 14.12.1990)
Odsek za zgodovino in narodopisje pri Tr-
žaški narodni in študijski knjižnici je med 8.
in 23. oktobrom pripravil tečaj o arhivistiki
(sodelovali so slovenski in italijanski strokov-
njaki); bil je že tretji po vrsti. Podoben tečaj so
med 7. in 23. novembrom pripravili v Gorici,
le da je bil ta namenjen spoznavanju knjižni-
čarstva. Narodna in študijska knjižnica je pri-
čela izdajati publikacijo Jezik in književnost,
njeno raziskovalno delo pa je bilo usmerjeno
tudi v probleme slovenskega izseljeništva sko-
zi tržaško pristanišče. Sodelavec knjižnice,
oziroma njenega odseka za zgodovino, Aleksij
Kale je pripravil za objavo Draga Žerjala Spo-
mine in razlage o protijašističnem boju pri-
morske mladine med vojnama. Knjiga je bila
predstavljena v začetku junija v Kopru in Tr-
stu ob navzočnosti avtorja, ki je umrl v noči
od 5. na 6.januar 1981 v Kopru v starosti 87
let.
Med izrazito zgodovinskimi publikacijami,
ki so jih izdali Slovenci v Trstu, je omeniti
poročilo o štiridesetletnem delu Kmečke zve-
ze v Trstu (1950-1990), zbornik o mladin-
skem raziskovalnem taboru v Reziji leta 1989,
gradivo o študijskih dnevih Draga 1989 in
knjigo Jožeta Prijevca // gran rifiuto: guerra
fredda e calda tra Tito, Stalin e L'Occidente.
Izven Trsta in njegove neposredne okolice
je omeniti še večer, posvečen reki Timavi, ki
je bU 24. aprila v Devinu v okviru krožka Vir-
gil Šček. Pobudo za srečanje je dala slovenska
izdaja knjige Reka Timav. Podobe, zgodovina
in ekologija kraške reke; o knjigi je govoril
eden izmed njenih avtorjev, France Habe iz
Postojne.
V tem pregledu bodo dogajanja v videmski
pokrajini in še bolj v pordenonski, le skopo
zajeta. Na videmskem območju je bila kot
vedno doslej domoznansko nadvse aktivna
furlanska filološka družba (Società Filologi-
cha Friulana). Pretežni del svojega zanimanja
je zlasti na izdajateljskem področju namenjala
furlanskemu jezikoslovju in narodopisju.
Osrednje društvena prireditev je bil 67. kon-
gres (30.9.1990) v obmorskem kraju Marano
Lagunara; kot običajno, je ob njem izšel pose-
ben zbornik s prispevki o domoznanstvu kra-
ja. Sicer pa je tudi leto 1990 označevala cela
vrsta krajevnih monografij. Med temi imajo
za Slovence večji pomen M. Visintina Sant'-
Andra! del Judrio. Note storiche e vita parro-
chiale (Udine 1989); obravnava namreč kraj v
neposredni bližini slovenske narodnostne
meje. Veliko pozornost je vzbudil zbornik La
cultura popolare in Friuli, ki ga je izdala vi-
demska akademija za znanost, književnost in
umetnost; prinaša gradivo s strokovnega se-
stanka (Videm, oktober 1989). Izrazito zgodo-
vinska je knjiga E. Zorattija // Friuli nel Ri-
sorgimento (Udine 1990). G. Bengamini in
M. Buora sta avtorja monografije // Castello
di Udine (Udine 1990). O Langobardih poleg
drugih govorita tudi knjigi G.C. Menisa Lon-
gobardi d'Italia in Borghesana ter G. EUera
Paesi del Longobardi in Friuli (Udine 1990).
V Vidmu so spomladi leta 1990 pripravili
80
ciklus predavanj o furlanskih gradovih (utrd-
bah), 14. septembra je bila tu odprta razstava
o Kopru med Rimom in Benetkami, s katero
je v furlanski prestolnici gostoval pokrajinski
muzej iz Kopra. V Ogleju je bil med 7. in 9.
septembrom 1990 simpozij o Atili {Attila fla-
gellum dei), sicer pa je bil Oglej prizorišče še
nekaterih znanstvenih srečanj (na primer po-
govora o 4. knjigi Storia di Roma založbe
Einaudi).
V Pordenonu se je zlasti z zgodovino druge
svetovne vojne ukvarjal študijski center Silen-
tes loquimur, ki je 1. decembra pripravil v
Vidmu srečanje o odporniškem gibanju. Ude-
leženci so razpravljali o značaju odpora (osvo-
bodilni ali razredni boj, državljanska vojna).
V dejavnosti slovenske etnične skupnosti v
videmski pokrajini na polju domoznanstva je
treba omeniti knjigo Pavla Petruciga in Boža
Zuanelle Atlante toponomastico e ricerca sto-
rica: posvečeno je toponomastiki občine Špe-
ter Slovenov.
13. oktobra 1990 je v Čedadu umrl Carlo
Guido Mor (zet zgodovinarja P.S.Leichta), '
zgodovinar in uviverzitetni profesor. Velik del i
svojih objav je posvetil tudi furlanski srednje-1
veški zgodovini, zlasti nekaterim pravnim.
problemom.
V letu 1990 so zgodovinske in sorodne revi-1
je v deželi Furlaniji-Julijski krajini izhajale v
značilnem obsegu in razmeroma redno. O
njih vsebini na tem mestu ne gre poročati. Pač i
pa velja znova opozoriti na tekoče bibliograf-
ske preglede, ki jih nekatere izmed revij obja- i
vljajo. Se najbolj izčrpen je tisti, ki ga za posa- !
mezna leta objavljajo goriški Studi Goriziani.
Začetek leta 1991 je pokazal in napovedal, da :
bo tudi to leto historiografsko pestro in plodo-
vito.
81