Uvodnik U
Ob zaključku
Končujemo seveda samo petnajsti letnik nafte In vafte Revije GM. Kaj nameravamo v prihodnje, boste prebrali na naslednjih straneh. V letoftnjem letu, posvečenem glasbi, pa tega letnega premora, ko revija ne bo izhajala, niti ne bomo kaj prida občutili. Saj nas bodo najrazličnejfte glasbene prireditve spremljale še naprej.
In prav zato nam gre. Da bi glasba zares postala del naftega vsakdanjika, da bi nam lepftala In bogatila življenje. Leto glasbe naj bi ne bilo samo enkratna akcija, marveč naj bi spodbuda, ki jo je dalo, Izžarevala vseskozi. In ker smo zdaj nekako na sredi tega leta In ker bi želeli, da bi bilo to leto spodbud in pobud, sodimo, da je prav, da bi se ga trajneje spominjali. Da ti koncerti in glasbene prireditve, ki jih letos poslušamo In ki Izzvenevajo ter odzvenevajo v nas in mimo nas, ne bi ostali samo spomin, predlagamo, da naj nas na to leto spominjajo fte druge akcije. Menimo, da bi bilo prav, da Slovenska filharmonija ali Cankarjev dom uresničita pobudo za postavitev spominske ploftče bodisi v avli Filharmonije ali Cankarjevega doma, ki bi nas spominjala na bogato glasbeno življenje Ljubljane v preteklosti. Le-to so organizirali starodavna Academia phllharmonicorum, pa za njo Filharmonična družba, Glasbena Matica In prva Slovenska filharmonija pred prvo svetovno vojno. Na ploftči naj bi našli svoje mesto tudi zaslužni glasbeniki omenjenih ustanov ter vsaj neka-
teri častni člani. Med njimi so bili Haydn, Beethoven, Paganlnl* Brahms pri Filharmoničnih družbi, Antonin DvoFftk pri Glasbi* Matici. Prav tako bi se kazalo oddolžiti ne samo Gustavu Mahi«*; ju, katerega kip je že v Filharmoniji, marveč prav tako mnoJF drugim glasbenikom, ki so vtisnili Ljubljani pečat glasben*)1 mesta. Ne nazadnje sta bila to dirigenta Fritz Reiner in še po*** bej za našo glasbeno kulturo pomembni češki dirigent Vaclf Talich.	„
Prav tako bi lahko Društvo slovenskih skladateljev spre]«11’ pobudo za postavitev spomenikov zaslužnim slovenskim dateljem. Območje okoli Vegove ulice in ljubljanskih Križank® bilo lahko primerno okolje, saj so tam že postavljeni spomenjj nekaterim slovenskim skladateljem. Takšna akcija bi tudi oitf šala Ljubljano In opozarjala na naše glasbenike. Obenem bila v letu glasbe trajen prispevek, ki bi pričal o pomenu, ki fl* ’ glasbi dajala Ljubljana, in o glasbenikih, ki so pri nas delali ustvarjali.	^
Naj bi nas bogato glasbeno poletje popeljalo v še bogateP glasbeno jesen in novo glasbeno sezono, novim glasbenim 0» živetjem, spoznanjem in srečanjem nasproti. Zato ne gre za z**' ljuček, ampak samo za kratek premor — tudi v delu Revije G*
PRIMOŽ KUfltf
Fotografiral:LADO JAK^
2
Reportaža
Biennalu v spomin II.
•	" Ne moreš tukaj ločevat, kaj je . "totnost in kaj ni umetnost. To je kot ono vprašanje od Cagea: a , , ®90 umetnik ali ni umetnik. To se
1,0 sprašuješ ob vsej sodobni
•	»Bienale je v glavnem niz Vetniških doživljajev, po drugi j®0' pa je tudi informacija, saj na *<jnih koncertih nimamo priložnosti mi take količine glasbe zadnjih 30 let. Tega ni v naših koncertnih ^Ptrtoarjih. Penderecki je rekel, da j to morali biti normalni koncerti, da 9 Wsfe glasbe ni treba izdvajati kot posebnega, da je nasprotnik Hvalov. *
jotok, 23. 4. Aneetia Logothetis: °»l<talia (TEATER)
“Oedal gradi labirint, toda istoča-**>tudi sam postaja njegov ujetnik.« u<# Logothetisa navdihuje mit; nik-ni dovolj tragedije, da se ne bi v Ti še videvali. Tudi za Logothetisa I® bilo preveč vzorcev sveta. In zato !'an' je bilo spet dano še enkrat videti ** slišati ujetnika svojih labirintov v a,ru »usojenosti«, sodobno pro-Gramiranih poant in odtujenosti od ^•a. Ujetnika Logothetisa, ki po sili ^e sledove starodobnih oseb v j^Bthaturško okorno didaktiko skozi PMusni simbol labirinta, in tistega
1	4-Pgothetisa, ki ne zmore močneje Ogristi v kanale svoje novodobne tvesti tako, da bi labirintskost tudi ^ občutili kot nekaj grozljivo naše-Ba.
23. 4. MBZ delavnic*: VI«-2"nir Tošič, Marko Ruždjak, Frano
Vladan Radovanovič, Mi-?°tlav Štakič, Bor Tural
“Uskoro se čuo još jedan zvuk.
the light goes out.«
Zaupajmo v moči mlajše generaci-»I Dajmo mlajšim možnosti, časa in Pfostora! Mlajši so tisti, ki rabijo spodbud, ne bojmo se verjeti vanje! hupajmo potencialom, zakaj z njim kroji bodočnosti široko odprimo ^ata, da zavejejo sveži vetrovi! Insti-'uoionalna • forma=institucionalna Robina. Neprijetne posledice te ize-
-	JJačitve so prinesle m tam večer za Jste, ki so mlajši in potrjeni. (Sicer pa jo ni prostor za tiste, ki prihajajo.) Bilo I® pošteno storjeno: preverjena in ^fomno odmerjena selekcija domačih glasbenih dogajanj, ki niso Povzročila bistvenih sprememb v dognanju, pač pa so včasih presenečala s polovičarstvom ali s prežive-,0stjo ali z vprašljivim okusom ali pa
obetala, čeprav s premalo dognanimi oz. realiziranimi namerami. (Turel).
• »Publika končno vidi, kakšni so ti veliki ljudje, kar ni nepomembno, in občuti, kakšna sinteza je bila narejena v njihovih delih. Težko je reči, a so dela ponudila kako novo možnost kar sama zase, brez konteksta ... Živimo v dobi, času, mestu, kjer so ti konteksti neuresničljivi, kjer Biennale ne predstavlja najvišje točke nečesa, ampak predstavlja edino točko nečesa.«
• »Spet pa Biennale ni dosegel informativnosti v polnem smislu zato, ker je prikazal največja imena in že zelo znane stvari. A je to problem organizacije, da se nove skladbe niso mogle naročati ali pre-zentirati najnovejše...«
• »Na vsakem Biennalu včasih malo zaspim.«
Ponedeljek, 22.4., lannle Xenakis
»Mislim, da bo z informatiko rešena socialna funkcija umetnosti. Končno bo človek z ulice mogel misliti glasbo.«
Vedno bolj se je namreč potrjevalo starčevstvo. Čutil si ga prisotnega v glavah ljudi, od koder je prihajalo in se v težkih gmotah naseljevalo po kotih dvoran. Zgostilo se je tudi pod stropom in počasi, a zanesljivo ubijalo preostale želje in potrebe. Kot da so se energije usmerjale v tiste probleme, ki že v osnovi ne nudijo povratnih reakcij. Zato je bilo težko sedeti v dvorani, kjer si se ob besedah in zvokih velikokrat počutil odvečnega. Bil si že skoraj vnaprej zamorjen, ko si vstopal in čakal na začetek. In kadar se je kljub vsemu le kaj zgodi-
lo,	se je dogodilo tako močno tudi zato, ker se prej ni dosti dogajalo. Xenakis, ki je v svojih traktatih tako glasbeno odtujen od družbene stvarnosti, da ji ne nudi nobenega zrcala (tako se vsaj govori), je tokrat povzročil evforijo tiste vrste, ki jo poznamo z rock koncertov, in sicer s skladbami, ki so nastajale okrog leta 80. Če so že po vsej sili hoteli dobiti sintezo, so jo tokrat dobili. Vendar Xenakisova sinteza ni bila taka, da bi lastno izpetost maskirala z novejšimi (alter) težnjami, prevzemala njihovo živost zato, ker bi svojo lastno izgubila, ampak je utečenost svojih oblikovalnih izhodišč razdirala in dograjevala s tako silovitimi, organično 'zraščenimi ritmičnimi strukturami in bojevito motoriko, da je s svojo srh-
ljivo dostopnostjo in komunikativnostjo zadela točno v center živca, ki se edino s tako polno izkušnjo lahko regenerira.
Nedelje, 21. 4. John Cage
»Kadar govorim o življenju in umetnosti, mislim na življenje, ki postane umetnost in mislim na Fuller-ja... Kadar je življenje življenje, potem mislim o tem kot Richard Nixon, kadar je umetnost umetnost, potem mislim na Bouleza.«
Bilo je poskrbljeno za multi-pote-šenost: poslušamo Johna Cagea in sam John Cage nam govori in prepeva. Legende so zato, da se ob njih počutimo pomembnejše. Ali mar kako drugače? Pripeljali so ga, da bi nam dal skladateljsko sintezo, variacijo svoje neusahljive revolucionarnosti, ali pa nam pokazal konec svoje revolucionarnosti, ali morda začetek drugačnega mita. Njegova koristnost brezkoristnosti nasproti bienalski brezkoristni koristnosti. Kako naj bi se kruto Cageovo izhodišče vklopilo v namenskost prireditve, ki je bila v znamenju drugega? Namesto z idejnega Parnasa, kamor je bil postavljen, da bi nam bil na daleč glasbeno neoprijemljiv, je odgovoril v zen-bližini, da bi ga videli kot resničnega in dejavnega glasbenika, in če je še možno, izven predstav, ki smo si jih bili naredili o njem.
• »Poleg tega smo imeli srečo, da smo se pogovarjali z njimi, mislim na neposredna srečanja z njimi, tako da smo vseeno profitirali.«
• »Novih del je bilo malo, zato pa so bila izvrstna. Mislim, da nismo dovolj kompetentni, ker ne poznamo sodobnih dogajanj v svetu.«
• »Postavljat, a je Bienale dober ali slab, to se mi zdi trapasto, razumeš. Meni je Bienale dobrodošel. A tebi je bil včeraj Schnebel všeč?«
• »... kaka splošna ocena ne bi bila tako pozitivna. Taka vrsta Bienala lahko funkcionira kot obletnica, če bi pasto smernico nadaljevali, bi postala zelo preživeta forma.«
• »Tu je tudi vprašanje publike. Videli smo, da, bolj ko so skladbe stare in tradicionalne, laže jih publika sprejme, bolj so ji všeč. Na primer Folk songs, cel koncert Pendereckega, taka je naša publika. Na koncertu Dieterja Schnebla pa je bilo zelo nemirno, polno komentarjev, smeha, namernega glasbenega izpostavljanja, bilo je vsega.«
•	»Schnebel — v celoti mi je bilo fino, ampak, razumeš, ne moreš tukaj govoriti o muziki.«
Sreda, 24. 4., Dieter Schnebel
»Postopek proizvodnje je tudi proces duše, saj vključuje občutke. Kaže se vidno v npr. izkrivljenih ali prijateljsko zaobljenih ustih.«
Od luči zgodovinsko velikih nekoliko krivično zasenčeni Dieter Schnebel se kot pristaš eksperimenta v luči transformirane psihološke izkušnje »vrača« v igro izraza. Če mu sploh karkoli predstavlja kompozicijsko orientacijo, potem so to: presenečenje, nepredvidljivost, neznano..., tesno vezani na neza-vednozavedna žarišča, nekakšne notranje pohode, ki jih uprizarja z glasbo- artikulacijo, gestami o.braza in telesa. »Prave« glasbe ni; so le »začetne« klice, ki so v fazah vidnega artikuliranja, s čimer želi doseči negovorjeno »pra«-sporazumevanje. Le-to ustvarja svoj ritem, svojo melodijo, svoj zvok in sproti reagira na vse, kar nastane. Ideja sledi ideji, se vklaplja v kompleks povezanih zvočnih in nezvočnih gibov, ki so posledica izrazito individualnega kreativnega videnja. Napotek, opomin Biennalu, a se otrese »ziheraštva«?
Torek, 23.4., Simpozij. Vinko Globokar
»Adomo je umrl.Nespodobno ti ni več.«
Vinko Globokar poklanja marš organizatorjem festivala.
Sreda, 24. 4., Vinko Globokar
Vinko Globokar s svojimi perfor-manci nedopovedljivo »outsider-sko« razrešuje poslednje ostanke -•časti in dostojanstva«. Vse, kar mu nastaja, nastaja iz izolacije (ostajam sam, sam pred samim seboj, bel papir). Zvoki in gibi so se izpevali v žalobnosti in humorju. Ponujali so grimase svojih stoterih stanj, svojih prispevkov socialni komediji. Nič niso bili privzdignjeni nad njo, ki je pomenila, začetek odzivnosti. Odlepljeni od nje in vendar stalno vračajoč se k njej, da bi jim dala novih potrditev, so verovali v svoja nadaljevanja izziva, negotovosti, tveganja.
O	sladka »smrt« državljana, kako bridka zna biti tvoja tolažba! In kako prekratka je bila tvoja nespodobnost!
MIRJAM ŽGAVEC
3
■A
GM novice
Dan GM — tokrat malo drugače
Dan Glasbene mladine je bil letos zaradi množice prireditev v mesecu mladosti z običajnega 24. maja premaknjen na 22. Tisto sredo se je torej dogajalo v veliki dvorani Carv karjevega doma, ki so jo mladi poslušalci napolnili skoraj do zadnjega kota. V letu vseh mogočih pomembnih obletnic in predvsem za Glasbeno mladino zanimivega obeležja evropskega leta glasbe so se organizatorji odločili, da bodo svoj Dan posvetili dosežkom mladih ustvarjalcev iz raznih krajev Slovenije. Drugače je bilo torej marsikaj — prvič prireditev ni povezoval vodja, ampak so vsak nastop predstavili in komentirali izvajalci sami, kar je učinkovalo prav prijetno in neposredno; drugič pa so se svoji publiki pokazali najmlajši pevci in igralci ter instrumentalisti na velikem odru v Ljubljani.
Glasbena mladina je organizirala dve prireditvi — ob 10. uri za osnovnošolce in ob 12.30 za srednješolce. Ob desetih sta se s svojimi glasbeno-scenskimi deli predstavili skupina osnovnošolcev iz Slovenj Gradca pod vodstvom mentorice Anice lljaš in Mladinski pevski zbor iz Trbovelj pod vodstvom Ide Virt. Za vmesno popestritev so poskrbeli mladi glasbeniki iz Žirovnice na Gorenjskem, ki so izvedli nekaj skladbic na Orffova glasbila. Slovenjgrajčani so svojo glasbeno pravljico o bolni muci, o kateri smo pisali v eni prejšnjih številk, predstavili sproščeno in simpatično in pokazali prav profesionalen odnos do nastopanja. Prav tako dobro so se na odru, s katerim so se prvič srečali na sami predstavi, znašli tudi Trboveljčani, ki so odpeli in odigrali musical o popravljalnici značajev — Salon Expon. Tudi o tem programu smo že pisali.
Obe predstavi bi lahko prišli še precej bolj do izraza, če bi ju bilo moč scensko zares dobro pripraviti. To pa seveda terja nekaj priprav, kakšno vročo vajo med tehničnim osebjem in izvajalci... Morda je to za profesionalne hiše, kot je Cankarjev dom, preveč ali pa najmlajši — »neprofesionalni« izvajalci z organizatorjem Glasbeno mladino na čelu, tega niso vredni.	K	§
S polurno zamudo zaradi tehničnih težav se je na prireditvi, namenjeni predvsem srednješolcem, najprej predstavil Zabavni orkester Glasbene mladine Bele krajine, ki ga vodi ravnatelj črnomaljske glasbene šole Silvester Mihel6č. Program je vseboval predvsem skladbe in priredbe iz bigbandovskega reper-
toarja od sredine našega stoletja sem in tudi lastne skladbe. Kot dokaj mlada skupina (po stažu) so se predstavili s precejšnjo uigranostjo , in predvsem z dvema dixijema ogreli mlado publiko.
Ravno publika pa je bila premlada, da bi lahko zbrano sledila zahtevnemu in, mirne duše lahko rečemo, odličnemu projektu skupine Viva la mušica, saj so bili v dvorani v večini osnovnošolci. Sporočilnost projekta si je moč različno razložiti, od parodije na parade vseh vrst in podobne nevsemvšečne pojave v naši (z)družbi do antimilitarizma nasploh. Sama glasba je bila domiselna, sveža, z veliko novega ter izvrstno izvedena, citati pa smiselno izbrani in bistro razdelani. Še e'nkrat škoda, da v dvorani ni bilo publike, ki ji je bil projekt namenjen.
Prijetno prireditev je v značilnem vzdušju zaključil Jani Kovačič s svojimi uspešnicami, ki jim je refrene pela publika ter z zabavnimi in naš-pičenimi povezavami. Jani je postal * pravi ljudski pevec mlade generacije.	ROR
Srečanja Glasbene mladine Jugoslavije
Zveza socialistične mladine Jugoslavije je tudi letos predlagala Glasbeni mladini Jugoslavije; da s svojimi programi sodeluje v kulturni popestritvi meseca mladosti. Zato je komisija za program skupaj s strokovno službo GMJ pripravila pester predlog sporedov po Beogradu. Nastopili naj bi komorni ansambli in solisti, najboljši izmed nagrajencev zveznega tekmovanja učencev in študentov glasbe ter mladi pevski zbori. Zataknilo se je seveda pri neposredni organizaciji — prevozih, bi-
vanju, tonskih vajah in podobnem.
Strokovna služba GMJ je organizatorju oddala natančen finančni predračun za vse prireditve v okviru Srečanj, vendar sredstva na njen račun niso prispela pravočasno. Zveza-socialistične mladine Jugoslavije je ob množici akcij, ki si jih jev tem mesecu zamislila, opešala in pogosto zatajila v drobnih nalogah, ki pa navsezadnje niso tako nepomembne. Tako se je kljub velikim programskim načrtom iz Slovenije Srečanj udeležil samo Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, in še ta z velikimi težavami. Trije slovenski nagrajenci tekmovanja učencev in študentov glasbe ter komorni trio z ljubljanske Akademije za glasbo se za sodelovanje na prireditvah v Beogradu niso mogli odločiti. Težava je bila tudi v tem, da so sestavljala programa predlagali iz Slovenije tri nagrajence tekmovanja, od katerih sta dva zelo mlada (12 in 14 let), poleg tega je vsak od njih iz drugega kraja, kar je oteževalo skupnega spremljevalca in korepetitorja.
Kranjski zbor je s krajšim, dobro izbranim in zelo slovenskim sporedom nastopil na treh koncertih in se dobro odrezal; kako pa so kranjski pevci doživljali te dneve v Beogradu, bodo povedali v posebnem intervjuju.
Povejmo le še to, da je Predsedstvo GMJ na seji 24. maja v Beogradu sprejelo sklep, da bo Glasbena mladina Jugoslavije v podobnih akcijah sodelovala le še pod pogojem, da se ji pravočasno zagotovijo načrtovana sredstva, s katerimi bo lahko programe v celoti sama organizirala. Z organizacijo, kakršna je bila zadnja leta, Glasbena mladina (in to ne po lastni krivdi) izgublja dragocene mlade sodelavce, ki jim tako pripravljene prireditve nujno ostanejo v slabem spominu.	«	§
Glasbeni kviz GM Hrastnik
Na novo obujeno občinsko druš" tvo Glasbene mladine Hrastnika j® prav na Dan GM, 24. maja pripravilo v tamkajšnjem Delavskem domu glasbeni kviz, v katerem so sodelo-vali učenci prvih štirih razredov osnovnin šol iz občine. Vsako ekipo ki je zastopala določeno starostno stopnjo tekmovalcev (1—4 razred), je sestavljalo sedem članov z razNfr nih šol, ki so jim nadeli imena kar P° solmizacijskih zlogih (od DO do LA)' Kviz je primer zglednega sodelovanja tamkajšnje glasbene šole 1 osnovnimi šolami, saj so tekmovalo poleg teoretičnih oziroma posnetih zvočnih vprašanj reševali tudi uga^ ke, ki so jim jih zastavili najmlajši & lajoči se glasbeniki s svojimi nastopi v živo. Vsak pravilni odgovor je štel P° eno »notko«, mladi tekmovalci pa so se pomerili tudi v taktiranju, ustvarjanju melodij na dano besedilo ter v plesu, kar je žirija ocenjevala s številčnimi ocenami. Tekmovalna vprašanja, ki jih je sestavila ravnateljic® Glasbene šole Elizabeta Jakšič, so zajemala snov pretežno iz Priročnika oziroma glasbenih slikanic za g|a" beno vzgojo avtorice Brede Oblaki slednja se je tudi odzvala povabil11 organizatorjev in ob sklepu prireditve podelila nagrade uspešnim ekipam Naj povemo še to, da je priredite'1 vodila oziroma povezovala Polon® Kovač, dijakinja srednje glasben® šole v Ljubljani in predsednica hrast-niške Glasbene mladine, seveda P® so pri kvizu sodelovali še mnogi tir kajšnji glasbeni peldagogi in ljubitelj' glasbe. Organizatorji napoveduje)0, da bodo to, za občinstvo zanimivo ifl poučno obliko delovanja v bodoče S® razširili in z njo popestrili glasbeno življenje v Hrastniku.
D. F’
Fotografiral: LADOJAK$£
4
Telegrami	Odmevi
''''^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pred Novim rockom ’85
DrUGA GODBA - za začetek
Radovednost, s katero smo pričakovali naš novi glasbeni festival, so nam deloma potešili prvi nastopajoči 9lasbeniki. Strnjena ocena delovna koncepta omenjenega festi-Va|a bi bila do 28.05: dobro.
Otvoritveni nastop je pripadal sionski skupini Miladojka Youneed, *i je to častno nalogo tudi zelo simpatično izpeljala. Njihov glasbeni Nastop, ki se je prepletal z odrskim, ne potrebuje dodatnega opredelje-vanja; povsem zadovoljivo, na treske pa izstopajoče so povlekli občinstvo za seboj v svet njihovega ustvarjanja.
United Front so nam predstavili dokaj občuten, izrazit jazzovski interpret, od uglasbene poezije do Poustvarjanja znanih jazzovskih ustvarjalcev, npr. Eriča Dolphyja, v nekoliko za zahodno obalo ZDA od koder prihajajo, značilnem »cool«
zvoku.
Slabše se je izkazal kvartet Zazou-Bikaye, pri katerem od afri-&ke etnične glasbe razen neprimerno grobega glasu zairskega Pevca Bonyja Bikayeja ni ostalo skoraj ničesar. Pač pa je mnogo bolje ustvarila občutje etnične glasbe sardinska skupina Suonoflccina, hkrati Pa ga je tudi ustrezno nadgradila z različnimi, bolj ali manj jazzovskimi elementi.
»Druga godba« se v dneh, ko zaključujemo redakcijo, še nadaljuje.
i	JF
20. maja se nam je v okviru koncerta Mladi mladim predstavil Simfonični orkester Giuseppe Tartini 'z Treta pod vodstvom dirigenta Sto-iana Kureta. Za uvod so prvič izvedli skladbo profesorja za partiturno igro na konservatoriju Marca Sofiano-Pula Un Salmo XXII per G. V. Glasbena meditacija, ki je izzvenela zelo izbito, ni izkoristila niti zvočnih niti tehničnih možnosti orgel in je ostala Zgolj na dialogu med orglami in godali. Mozartovemu koncertu v C-duru za flavto in harfo sta dvignila raven izvajanja predvsem odlična solista Cveto Kobal (flavta) in Jasna Corrado- Merlak (harfa). Mlada umetnika sta tudi v dodatku pokazala odlično igro. Žal pa je bil orkester Zelo slabo uigran, v izvedbah površen in nenatančen, dirigent pa je k izboljšanju tega malo prispeval. Tako je bilo 2. Brahmsova simfonija v D-duru za tak orkester prezahtevna in tudi njena izvedba žal ni izpolnila naših pričakovanj.
C. B.
Na letošnji Novi rock, ki bo v začetku septembra v ljubljanskih Križankah, so bili sprejeti tile izvajalci: na pop večer Monroes (Ljubljana), B. B. Shop (Metlika), De Gazelas (Ljubljana) in Agropop (Ljubljana), na »drugačni« večer pa Sveta Barbara (Trbovlje), Quod Masaker (Ljubljana), Masaker (Maribor) in UBR (Ljubljana).
Na Novi rock se je prijavilo 37 mladih skupin in izvajalcev in tako daje njegovo zvočno gradivo kar zanimivo informacijo o trenutnem stanju v mladi, neafirmirani slovenski rock (?) sceni. Pa naj, neodvisno od odločitve žirije, opravim kratko »inventuro« prejetega novorockovskega zvočnega gradiva. Najmočnejši prispevek k letošnjemu Novemu rocku so prav gotovo dali slovenski predstavniki novega punka, pa naj gre za odtrgane in z energijo nabite hard corovce UBR, tekstovno in zvočno malce bolj »normalne« Masakre ali pa predvsem kitarsko (manj pa vokalno in tekstovno) močne novopun-kovce Quod Masaker. Sicer pa med prijavljenimi ni manjkalo tudi tretje in četrtorazrednih garažnih punk skupin (Ludwigana, Free 48, Gotsc-hee), ki se jih ne da jemati kdo ve kako resno. Na letošnji Novi rock se je (znova!) prijavilo tudi lepo število »državnih rockerjev«, skupinic, ki v glavnem neposrečeno koketirajo z Laibach-Kunstom — PF Hrup (Ljub-
In kaj vse je bilo videti te dni v Mariboru? Precej. Prišle so skupine, kot so Borghesia (promocija kasete »Tako mladi« & video program), Irvvin (razstava), Abaddon, Odprti krog, skupina »8Ton« (funky skupina iz Kočevjal), pa gledališče Ane Monroe s predstavo Rdeči žarek itd... Zakaj ni bilo skupine Laibach? Pravzaprav tudi sami niso hoteli nastopiti, pa tudi cela kopica zapletov je bila okoli tega koncerta — tako na ideoloških kot tudi na političnih ravneh.
Kako je odzvenelo to vse skupaj v Mariboru, je tukaj verjetno pomembnejše vprašanje. Res je, da je bil obisk presenetljivo dober, res je pa tudi, da nihče ni pobiral tako ali drugače denarja za vse to. Morda se ravno v tem vidi odnos nekaterih ljudi do te zvrsti kulture. Na koncertih je statirala večinoma študentska populacija, k temu je pa verjetno pripomogel tudi kraj dogajanja. Vse
Ijana), Ekselucija (Dol pri Ljubljani) in Sveta Barbara. Zadnja, najbolj prečiščena, skuša stari Laibachov totalitaristični rock srednje prepričljivo povezati s sakralnostjo in delom kraut rocka zgodnjih sedemdesetih let (druga faza Tangenne Dream). Toliko zanimivejši je Mario Marzi-dovšek (Slovenska Bistrica), ki je razvil dokaj zanimivo postindustrijsko godbo na robu eksperimentalne glasbe, ki bi jo bilo treba še kdaj slišati. Precej manj je uspelo razbijanje glasbenih kanonov Cut Systemu (Ljubijana) ali Tockalom (Celje), ki se ne dvignejo nad raven nezrelega igračkanja z magnetofoni in glasbili. Zato pa velja med zanimivejšimi »drugačneži« omeniti še Gas Max (Ljubljana), katerih dinamično in »sfuzlano« glasbo bi težko zmašili v predalčke (funk, reggae), ob tem pa jih v dobršni meri matirajo angleška besedila, Mamo Dolores (Metlika), ki izvaja malce zastarel, a simpatičen novi punk, zelo blizu staremu In-dust bagu, z zelo udarnimi besedili, ter Auf Bix (Otočec), ki izvajajo še kar spodbuden »temni val« s solidnimi besedili.
Od »pop« skupin so prav gotovo največ pokazali B. B. Shop, katerih sprevrnjeni pop, poln subverzivnih iskric, pomeni pravo osvežitev slovenskega pop šmorna. Manj velja to za Agropop, katerih alpsko inačico novega primitivizma vse prepogosto
skupaj je bilo namreč skrajno blizu študentskih domov, tako da do postelje in televizije ni bilo daleč. . Ko smo že pri medijih javnega osveščanja: niti regionalni mediji, kot sta Mariborski radio in Večer, niso sodelovali. Edino študentski časopis Katedra je bil vseskozi vključen v akcijo kot medij in kot organizator.
Zaradi politike obštudijske dejavnosti je bila celotna prireditev v veliki nevarnosti: vstop na koncerte naj bi bil po njenem prvotnem planu omejen le na vstop z domskimi izkaznicami! Že tako je bilo prave mladine bore malo. V Ljubljani je pač drugače... Pomembna točka teh prireditev je bila vsekakor njena drugačnost. Že zato, ker ji med njenim potekom ni stal nihče ob strani. Samevala je na ramenih posameznikov. Sicer pa je vsako pionirsko delo nehvaležno, zato pa bo zgodovina njegov tihi zaveznik. Maribor je verjetno
odnaša v premočrtno banalnost. Od ostalih skupin izstopajo še Monroes, ki so vsaj glasbeno dovolj aktualni, blizu art popu zagrebške šole, toiiko bolj »luknjasta« pa so njihova besedila, ki jih skušajo fantje neposrečeno zabrisati z angleščino. No, še precej manj zanimivi pa so Flud, De Gazelas in Kazanova (vsi Ljubljana), ki ne presegajo ravni neizrazitih pop skupinic z Vala 202. Kolikor toliko sprejemljiv vtis so pustili še Deseti brat (Koper), katerih korektni, a dolgovezni mainstream rock, ki je veliko prevzel od Lačnega Franza, izgubi po petnajstih minutah poslušanja vso privlačnost, Lovci na severne jelene (Maribor) s srednje odbijajočim socpop rockom, Ouate-briga (Ljubljana) s solidnim rock jazzom, ki ga mogoče prej sodi na Festival jazza kot pa na Novi rock, ter Viktor (Ilirska Bistrica), katerih »hotelski val« tako v glasbi kot v besedilih premore vsaj nekaj zdravih iskric.
Med prijavami za Novi rock 85 pa seveda ni manjkalo tudi zgodnje-najstniškega garažizma (Vžigalniki, Virtuozi), ekshibicionističnega težkega metala in hard rocka (Lene kosti, Črna vdova, Extaza), spominov na »zlata« šestdeseta leta (Slepo črevo, delno pa tudi Noč 68 in Izola-Brand),. . . A o vsem tem in še nekaterih poslanih »umotvorih« se skoraj ne splača tratiti papirja.
PBČ
spet dokazal, da v tej smeri ne živi, (še ne živi), saj mu manjka poleg »pravih butlov«, tudi npr. MKC... Iz bolj ali manj uradnih krogov smo izvedeli, da je morala ZSMS s predsednico na čelu preveriti politično angažiranost vseh skupin: kam bi pa prišli, če bi bila med mladimi v Mariboru kakšna politično, angažirana dejavnost! Tako je mladina pridna, saj je že v osnovnih institucijah dovolj ustrahovana, onemogočena v razmišljanju in delovanju, (razen majskih prireditev seveda...), iz tega pa nedvomno sledi tudi njena apolitičnost in brezbrižnost. In zakaj? Zato. Točno zato.
Organizatorji tedna mladinske kulture so bili: Vojko Stiplovšek, Rudi Uran, Peter Tomaž Dobrila in študentski časopis Katedra. Hvala in slava jim! Povzeto iz KATEDRE P. T. DOBRILA MITJA REICHENBERG
Eden za vse, vsi za nobenega
Nekaj o tednu mladinske kulture v Mariboru
5
Odmevi
Telegrami
XI. jugoslovanski baletni bienale v Križankah
Le slab mesec nas loči od medrepubliške manifestacije XI. baletnega bienala, ki mu bo sledil XXXIII. mednarodni poletni festival, ki nam kot vsako leto obeta v poletnih mesecih raznovrsten program, nastope simfoničnih in komornih orkestrov, recitale, operne in gledališke predstave ter nastope folklornih skupin.
In kaj nam bodo to pot za jugoslovanski baletni bienale pripravili organizatorji in programski svet, koga bo letos žirija najviše ocenila?
Beograjski balet bo s svojim na X. bienalu nagrajenim delom PEER GYNT na glasbo E. Griega v koreografiji M. Atanasinove svečano otvo-ril XI. BALETNI BIENALE. Za ocenjevalni del bodo Beograjčani izvedli dva krajša baleta, ki ju je koreografi-ral M. Šparemblek na Orffovo glasbo: CATULLI CARMINA in TRIUMF AFRODITE. Tudi ljubljanski balet se je odločil za Šparemblekovo koreografsko delo BALETNO GLEDALIŠČE IGORJA STRAVINSKEGA,
ki je na prejšnjem bienalu izpadlo, ker ni bilo izvajano v Križankah, ampak v operni hiši. Zagreb pripravlja ROMEA IN JULIJO Prokofjeva v koreografiji W. Orlikowskega. V pretekli sezoni izredno uspešno sarajevsko baletno premieroj Monteverdijev DVOBOJ in Orffove CARMINA BURANA, oboje v koreografiji D. Boldina, bo neposredno prenašala JRT, ki se bo letos prvič s prenosom vključila v bienalsko prireditev. Skopski balet bo tekmoval z Assaf-jevo BAHČISARAJSKO FONTANO (koreografija B. Borkovski), novosadski z LABODJEM JEZEROM P. I. Čajkovskega (koreografija po M. Pe-tipaju in L. Ivanovu), prištinski s Sehyjevo BESO (koreografija L. Pili-penko), mariborski s PEPELKO Prokofjeva (koreografija I. Otrin) in splitski z Ravelovim DAPHNIS IN CHLOE ter Debussyjevo ŠKATLICO IGRAČ (oboje v koreografiji D. Boldina). Bienale bo zaključil GALA KONCERT s podelitvijo plaket in priznanj.
Ljubitelji baleta si bodo lahko v času bienala ogledali baletne filme, ek>-sperimentalni program (Rrata Chri-stine Jones) in se udeležili okroglih miz, ki jih bo po vsaki predstavi vodil Iko Otrin, dolgoletni šef baleta v Mariboru. Za tiste, ki jih zanima pedagoško delo, bo na voljo simpozij na temo o baletnem šolstvu in baletni vzgoji.
Organizatorji se bodo umetniškemu baletnemu paru, koreografoma Pii in Pinu Mlakarju oddolžili za njun izjemen življenjski prispevek k uveljavljanju in razvoju baletne umetnosti po vojni pri nas z razstavo, ki bo v Križevmški cerkvi, in simpozijem na temo, ki bo obravnavala njuno delo. Ta del simpozija bo na njuni domačiji ob Krki, kamor bodo vozili posebni avtobusi.
Organizatorji vabijo vse, ki jim je baletna umetnost pri srcu, naj si ogledajo bienale in se udeležijo spremnih manifestacij.
BREDA PRETNAR
Radiografija
Sedma ura zjutraj je...
Radijski budilnik se kruto oglaša in me iztrga iz prekratkega nočnega spanca. Klasična glasba na mojem radijskem valu pa me iztrga iz sanjskih prividov: iz zvočnika odmeva NOČ NA GOLEM BRDU Modesta Musorgskega, jaz pa planem iz postelje kot coprnica na Klek.
Hitro pod brivski nož, pod prho, pod zobno ščetko!
»Ob koncu naše oddaje simfoničnih pesnitev iz glasbene romantike poslušate Opoldansko čarovnico Antonina Dvoraka. Zakaj tej čarovnici niso dali zapestne ure, da bi se oglasila o pravem času!
Voda za kavo vre, pesek v peščeni urici se melini, iz zvočnika pa se oglaša napoved: »V uri klavirske glasbe boste slišali LUNINO SONATO Ludvviga van Beethovna, nato pa Schumannove NOČNE SKLADBE. Zdajle zjutraj? se začudeno sprašujem.
Zajtrk je končan, nekaj telefonskih pogovorov in pregled pošte, nato pa glas iz oddajnika: »Na vrsti je Ma-hlerjeva sedma simfonija z vzdevkom Pesem noči, nato pa njegove pesmi O polnoči. Ne vem, kaj so si pri tem mislili programerji v našem
oddajniku. Saj je pol desetih dopoldne.
Sredi poldneva zazvoni v radiu Jutran|a zora Edvarda Griega, v oddaji Lepi glasovi pa slišimo odstavek iz Bergovega VVozzka Luna je krvava... Zakaj?
V	okviru promenadnega koncerta je na sporedu Brahmsova Tragična uvertura. V ta promenadni okvir sodi prav toliko, kolikor sol na moj vanili-jev puding. — V oddaji baročne glasbe se oglaša napovedovalec: »Začenjamo z Zimo iz Štirih letnih časov Antonia Vivaldija.« Moj termometer trenutno kaže 20 stopinj v senci, zunaj sije sonce in le uboga violina se mora v radiu boriti s snegom in ledom. Že je sedma ura zvečer. »V okviru mednarodnih glasbenih slavnostnih iger je nocoj na vrsti Pasion po Mateju Johanna Seba-stiana Bacha.« Zakaj prav ob tem letnem času, ga vprašujem. Morda bomo ob prihodnji veliki noči slišali Bachov Božični oratorij?
Že je zunaj noč. Oddajnik pa razglaša: »Nočni koncert začenjamo s Simfonijo Jutro Josepha Haydna, sledi Favnovo popoldne Clauda Debussyja. Jutranja megla nad
Moskvo Musorgskega in Glasbena matineja Benjamina Brittna.«
Zadnjikrat se ozrem na jutrišnji spored, in glej: ko me bo budilnik ob običajni uri zbudil in vklopil radio, bo na sporedu Ožarjena noč... Schon-berga.
Iz Neue Muzikzeitung priredil in prevedel PAVEL ŠIVIC
Fotografiral BOŽIDAR DOLENC
V	sredo. 8. maja, je bila Ljubija11' izkazana neverjetna pozornost, saj nas je s svojim nastopom počasi'1 Japan Oratorio Association oz Tokijsko oratorijsko združenje, kot so ime tega ansambla prevajali P” nas. Nastopajoči so za letošnjo tuf' nejo po Evropi. pripravili Handlov oratorij Messiah in pa Bachovo Veliko mašo v h-molu, katero smo P°" slušali tudi v Ljubljani. Ansambel Tokijskega oratorijskega združeni3 velja za enega najboljših v izvajanj tovrstne baročne glasbe. V svojih koncertih se skuša čimbolj približa*1 originalni baročni izvedbi Bacha 1,1 Handla. V ta namen uporablja stare baročne instrumente, ki se razlikujejo od tistih v običajnem simfonik nem orkestru predvsem po barv' tona, ki ga proizvajajo, in pa po in' tenzivnosti zvoka.
O izrednih kvalitetah zbora Tonskega oratorijskega združenja sm° se iahko prepričali v številnih tehnično zahtevnih delih zborovskeg3 parta. med katerimi sta izstopaj zlasti osrednja dela maše Gloria Čredo.
Vodji ansambla, japonskemu diri' gentu Noriteru Hamadi. in pa solistom; Akiko Katsumoto (sopran)' Yoko Nagashima (alt), Toshiro Nishigaki (tenor) in Shof)0 Miyahara (bas), se je posrečilo p°' dati res enkratno doživetje baročn« glasbe vsem ljubiteljem te umetnost' pri nas.
Sedmi koncert Rumeneg8 abonmaja nam je 10. maja postr®' gel še z eno izmed številnih BachO' vih kantat. Nastopajoči so se tokrat odločili za znamenito Kantato o ka^ Bwv 221 »Schweigt stille plauder* nicht«. Gre za šaljivo meščansko zgodbo s konca 16. stoletja, ki govOr' o prepiru med očetom in njegov0 hčerjo, ki je navdušena ljubiteljic3 kave — tedanje modne novosti, hoče hčer odvaditi te razvade in I1 zagrozi, da ji ne bo poiskal snubcev, če bo še naprej pila kavo. Tako lah' kotna in neproblematična kot vse1 bina je tudi glasba.
V glavnih vlogah sta se tokrat predstavila Olga Gracelj in Neven Belamarič. Zasedba orkestra je ze|° skromna — le v prvi sopranski ariji in v zaključnem triu se godalom *n continuu pridruži še flavta.
V drugem delu se nam je dirigen1 koncerta. Poljak 'Stanislav VVislock'; predstavil tudi kot skladatelj. Skupaj s pianistko Lidio Grychtol6wno in z orkestrom Slovenske filharmonije ie izvedel svoj Koncert za klavir in orkester iz leta 1951. Ta je zanimiv3 mešanica neoklasicizma in poljskih folklornih elementov: temperament' nih ljudskih plesov in široke liričn® melodike poljskih ljudskih pesm1-
6
Telegrami	Odmevi
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pogovor
z Lucianom Beriom
®ost iz Poljske je petkov večer učinkovito zaključil s simfonijo štv 88 v G-duru Josepha Haydna. Ta doseže Vrh v drugem stavku, ki prinaša več barvitih variacij preproste, spevne Melodije, zaključi pa se z radoživim, •Skrivim rondojem. N|NA MESgC
Videogodba — 18.05. Ljubljanska televizija je z veliko zamudo in 'fiuko končno spravila na svetlo mesečno »video« oddajo, ki naj bi pocenila protiutež različnim Hitom Meseca. V maju je bila na sporedu
tretja Videogodba. Pri tem pa bolj Nedodelane in konfuzne video °ddaje že dolgo nisem videl. Video 9odba se sklicuje na svojo drugačnost. »v tej oddaji vam bomo predstavili predvsem tiste videe, ki jih ne Zorete videti v drugih oddajah!« Lepo! Vseeno pa z medlimi izdelki Simple Mindsov in Chine Crisis lastnega obraza ne boš dobil. Tako ne boš pritegnil ne povprečnega pop 9ledalca, ki čaka na svoje tri minute z Duran Duranom, kakor tudi ne dru-9ačnežev. Še bolj problematični so domači videi, ki se niti malo ne oddaljujejo od sterilnih starih TV 9lasbenih spotov. Poleg tega se vsi ukvarjajo le z izvajalci, ki so ravnokar izdali plošče pri založbi ZKP RTV Ljubljana in imajo kot taki namen le reklamirati izdelke lastne hiše, hvaliti samega sebe. Kako lepo... pB£
7. maja se nam je v Viteški dvojni v Križankah z recitalom predstavila mlada, zelo obetajoča pianistka, Tatjana Ognjanovič, ki je nedavno prejela tudi prvo nagrado na zveznem tekmovanju v Skopju, ^lada umetnica, ki je sicer študentka 3- letnika na AG, si je zastavila zelo Zahteven program. Tako je v Sonati Ludvviga van Beethovena g. 110 v As-duru, ki zahteva zelo zrelega interpreta, pokazala, da precej te zrelosti že ima, kljub svoji mladosti, ^jena igra je bila čista, spevna, z velikim intonančnim diapazonom, in Predvsem tehtna. V Variacijah na temo Marija Kogoja skladatelja A. Srebotnjaka je pianistka pokazala svoj pristop do modernejše partiture, Pa tudi smisel za oblikovanje varia-oijske forme z dobršno mero različnih razpoloženj. Drugi del sporeda je bil bolj romantično obarvan. Ognja-novičeva se je dobro odrezala tudi v Schumanovi sonati op. 22. v G-niolu, kjer se razpoloženja menjajo °d eruptivnosti do najbolj pretanjene izpovednosti. Dokazala je, da je Sposobna interpretirati tudi večje rOmantične forme, ki zahtevajo pre-oejšnjo čustveno razgibanost in se-veda veliko tehničnega znanja in zdržljivosti. Višek večera pa je pocenila Sonata A. Skrjabina op. 19 v Gis-molu, ki je pianistki očitno pi-
Zfcčeli bi s petdesetimi in začetki šestdesetih let. Zanima naju, kaj se je v tistem času dogajalo v vašem načinu komponiranja, do kakšnih sprememb je prišlo na prehodu od serializma do kolaža, montaže.
Berio: Kolaž in montaža me nikdar v življenju nista zanimala. Tega nikoli nisem počel. Preprosto sem spoznal, da serializem, ne kot restriktivna, ampak kot instrumentalna in glasbena izkušnja, lahko zajame več stvari, jih je sposoben analizirati. Gledano z določenega aspekta, gre za instrumentalni stil, ki je pomemben še danes — način, kako gledaš v preteklost skozi izkušnjo serialne glasbe, je danes zelo pomemben. Ne moreš je ignorirati. Kot psihologi ne morejo Freuda. Mogoče ga ne uporabljaš, ampak to te vseeno postavi v specifično perspektivo v odnosu do njega. Kako je z glasbo, načinom uporabe instrumentov. Ne gre za direktno uporabo, temveč za indirektno. Omenili ste kolaž. Toda poglejmo mojo simfonijo iz leta 1968, ki jo bomo izvajali jutri. Njen tretji stavek je posvečen Gustavu Mahlerju, pravzaprav vsebuje scherzo njegove druge simfonije, ki funkcionira kot skelet tretjega stavka. Iz tega skeleta izhajajo različne proliferaci-je. Toda to ni kolaž. Je zelo organsko, trdno delo, ki bi ga lahko preprosto imenovali »potovanje do harmonije.« Vseskozi je prisotna glasbena (harmonska) situacija, njen signal. Je kot potovanje z zemljevidom. Zdaj si v Ljubljani, zdaj na Dunaju, v Rimu, vseskozi si v harmonskem mestu. Ves čas je prisoten simbol tega mesta. Kot so Debussy, VVagner, Brahms, sodobna dela. Torej sploh ne gre za kolaž. Mogoče bi temu lahko rekli polifonija različnih nivojev glasbenih pomenov, toda glavna oporna navodila so harmonska.
Vi to imenujete nivoji, jaz sem temu rekla kolaž. Ali bi jih lahko imeli za splošen tok zavesti v glasbi?
Berio: Seveda. Mislim, da se moramo zavedati, kje smo, kam gremo in kje smo bili. Gre za, kako bi rekel, dinamične, dialektične odnose do zgodovine. Moraš biti sposoben zavrniti zgpdovino, če hočeš,... ali pa selekcionirati (izločiti) iz zgodovine tiste stvari, ki se ti zdijo pomembne. Stremeti moraš za svobodo, ki je ni lahko doseči. Ljudje so navadno zaporniki zgodovine ali p,a jo zavračajo na nekakšen otroški način. Nobena
od teh situacij ne pelje nikamor. Stvari se moraš zavedati in biti sposoben ustvariti svojo notranjo, intelektualno, celo duhovno kletko v odnosu do zgodovine. Zato trdno verjamem v večpomensko glasbeno delo, ki uporablja, ne fiksira, uniformnosti v načinu komunikacije. Kot npr. v polifoniji, če hočete. Je metafora polifonije, v kateri so med seboj povezani različni pomeni in ustvarjajo nekaj novega, drugačnega, saj je to prelep aspekt glasbe. Vedno lahko razumeš en nivo, celo v klasični glasbi,... lahko zreduciraš klasične simfonije na lepe prijetne melodije. Zakaj ne? Preprosti ljudje to počnejo, toda ne gre samo za to. Odkrivaš mnogo več ravni različnih pomenov. Zato se tudi Beethoven vedno izvaja ob nenehnem spreminjanju izvajalskega stališča, prav tako ob spreminjanju instrumentov v simfoničnem orkestru, novih tehnikah..., odkrivamo nove stvari. Seveda ne samo teh, so tudi negativni aspekti pri izvajanju Beethovnovih del, saj glasbena industrija potrebuje klasični fetiš.
Omenili ste klasični fetiš. Jutri se boste s svojimi deli predstavili z našim simfoničnim orkestrom. Lahko bi rekel, da so naši simfoniki bolj »klasično« usmerjeni, da nimajo stika s sodobnimi glasbenimi težnjami. Bi lahko nekaj povedali o odnosu »sodobnih« skladateljev do izvajalcev, ki so »doma« v klasični glasbi? Očitno prihaja do soočanja dveh različnih pogledov na glasbo.
Berio: Ne vidim nobene razlike med sodobnim skladateljem, sodobno in klasično glasbo Orkester dobro ve, da gre za kontinuiteto. Navadno je orkester zelo dojemljiv in odgovoren. Ljudje izven njega so neprilagodljivi in nedojemljivi za novo glasbo. To so ljudje, ki organizirajo programe, vabijo določene dirigente. S tukajšnjim orkestrom je res prijetno delati. So zelo prijazni, pravzaprav entuziasti, od sebe dajejo vse. Ta dihotomija, razlikovanje med sodobnim in klasičnim, je primerna zaradi trga. Orkester mora imeti svojo publiko, abonente, za te pa vemo, da imajo raje lažjo glasbo. To je povsem normalno, s tem ni nič narobe. Toda obstaja odgovornost umetniškega vodstva orkestra pri spoznavanju publike z drugačnimi stvarmi; npr. če izvajaš velike solistične koncerte, Mozartovega ali Beethovnove klavirske koncerte,
ima ta program v sebi nekaj drugačnega. Treba je tirani:, živo publiko, ne pa da imaš mrtvece v dvorani. To pripovedujem iz lastnih izkušenj, zato trdim, da je krivda za to vedno v vodstvu orkestra, in ne v orkestru saijiem.
Govorili ste o glasbenem trgu.
Ker ste zelo izkušen dirigent in skladatelj, bi vas prosil, da nam kaj več poveste o položaju sodobnega skladatelja.
Berio: Danes si kot skladatelj vpleten v filozofijo, muzikologijo, literaturo. Pred štiridesetimi, petdesetimi leti se je kreativni svet moral soočiti z noviteto — kvantiteto. Gre za dilemo med kvantiteto in kvaliteto. Včasih si ustvarjal v nekakšni zaprti samici, stran od drugih, saj je bila nekoč publika manjša. Določeno glasbo je poslušal specifičen družbeni sloj. V 18. stoletju so bili to aristokrati, na začetku 19. stoletja je bila to nova buržoazija, novi razred. Zaradi števila ljudi, ki so glasbo poslušali, so se spreminjali tudi instrumenti. Na čembalo se je igralo v majhni sobi pred petnajstimi, dvajsetimi ljudmi. Dandanes imaš naenkrat tisoč poslušalcev. Klavir je moral spremeniti strukturo, proizvesti mora več zvoka, da ga lahko posluša več ' ljudi. Orkester je postal večji. Ves ta kvantitativni aspekt je postal ključen za glasbeni proces, glasbeno ustvarjalnost, ne samo praktično (virtuozno koncertiranje po celem svetu, večji orkester), ampak je tudi intelektualno postal problem pri soočanju z enormno količino, ki se je producirala po svetu. Nekoč si živel v svojem svetu,... v Milanu, v Ljubljani, na Dunaju, in nisi bil izpostavljen neverjetnemu glasbenemu kaosu na zemlji. Sedaj imaš vse. Odpreš radio in slišiš glasbo iz Berlina, New Yorka, pa plošče... To je največja novost. Mislim, da glasbenik danes lahko izkorišča instrument, da bi bil sposoben kontrolirati vse to. Sam poskušam vzpostaviti možno harmonijo med različnimi glasbenimi izkušnjami, zato se zanimam za folkloro, včasih se povrnem v preteklost, prav tako vključujem novo tehnologijo (računalnik). Upam, da bom prispeval k rešitvi med trenutnimi konfliktnimi situacijami, toda to mora početi kreativna glasba danes. To je eden njenih najresnejših , najpomembnejših, celo fascinirajočih aspektov Je zelo nov.
Pogovarjala sta se NATAŠA
KRIČEVCOV, IČO VIDMAR
7
Odmevi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nadaljevanje koncertne sezone v Mariboru
Koncertna sezona se je v začetku koledarskega leta nadaljevala počasi, z več kot enomesečnimi presledki med koncerti, marca pa je glasbeno življenje postalo živahnejše in tfblj pestro.
Prvi je nastopil orkester Opere SNG Maribor, ki vsako leto pripravi abonmajski koncert. Tokrat je dirigiral in bil solist gost iz SZ, znani violinist in dirigent Pavel Kogan, solistka je bila tudi njegova sestra pianistka Nina Kogan. Koganova sta nastopila tudi v Ljubljani, toda le eno delo sta izvajala v obeh mestih, to je Koncert za violino, klavir in godala F. Mendelssohna. Izvedba ni zaostajala za tisto z orkestrom SF v Cankarjevem domu. Lepa romantična glasba in virtuozna muzikalna soigra Kogano-vih sta navdušili mariborsko publiko. Poleg Mendelssohna smo poslušali še dela nemško-avstrijskih mojstrov, Beethovnovo uverturo h Goethejevi drami Egmont in Peto simfonijo v B-duru Franza Schuberta. Dirigent Pavel Kogan je v vsega treh dneh orkester dobro pripravil. Mariborski glasbeniki bi morali večkrat nastopati na simfoničnih koncertih.
Mladi madžarski pianist Dezso Ftenki se je na poti v Zagreb ustavil v Mariboru. Izbral je pester program standardnih del iz obdobja klasicizma, romantike in impresionizma. Poleg sonat Haydna (v c-molu) in Beethovna (v Es-duru, op. 31) je
Mariborska Opera z baletom je v tej sezoni v dodatnem programu pripravila drugo baletno premiero z naslovom Plesni mozaik. Koreografinja Vesna Lavrač seje tokrat prvič predstavila javnosti. Kot štipendistka SNG in KSS se je po 4 letih šolanja na School of the Arts pri newyorški univerzi vrnila domov in sprejela mesto šefa baleta SNG Maribor. Za svoj debut je izbrala mozaik treh krajših plesov in balet Stravinskega s poudarkom na modernem plesnem izrazu.
Prvi je bil na sporedu ADAGIO na glasbo T. Albinonija za skupino 5 plesalk. DUET na andante iz Italijan-
Ršnki igral Štiri balade op. 10 J. Brahmsa. Mladi umetnik je najbolj prepričal z interpretacijo Debussye-vega cikla Bakrorezi (Estampes).
Tudi na naslednjem koncertu smo spoznali izvrstnega mladega umetnika, ki je svojo prvo jugoslovansko turnejo sklenil v Mariboru. 22-letni Sergej Stadler spada v najmlajšo generacijo odličnih sovjetskih violinistov. V Unionski dvorani se je predstavil z zelo zahtevnim programom.
Prvo partito za violino solo v h-molu J. S. Bacha je igral z velikim tehničnim znanjem, presenetljivo hitrimi tempi hitri stavkov (courante) in lepim spevnim tonom. Igral je še najbolj znano Brahmsovo Sonato v A-duru, delo sovjetskega skladatelja Slonimskega, in za konec briljantno Paganinijevo skladbo La campanel-la. Mladi virtuoz je ves program izvajal na pamet, doživetje zase pa je bilo poslušati ga na dragoceni Stradivar-ki, ki so mu jo posodili iz sovjetske državne kolekcije. Odlična spremljevalka pri klavirju je bila mlada Natalija Arzumanova. Na sedmem abonmajskem koncertu smo občudovali »enega najmarkantnejših violončelistov današnjih dni«, Valterja Dešpalja, ki ga je spremljal izvrsten pianist Arbo Valdma. Poslušali smo svojevrsten, zanimiv spored, sonate slovanskih skladateljev (Chopina, Rahmaninova in Mac«a), znanih pianistov. Chopin in Rahmaninov sta
skega koncerta J. S. Bacha je bil najboljši prispevek Plesnega mozaika. Plesala sta Ljiljana Keča in Miloš Bajc. ŠPANSKI PLES iz Ščedrin-Bi-zetove Carmen je grajen za 6 plesalcev in 2 plesalki, tu je koreografija najmanj povedala. Po odmoru je bil na sporedu znani balet Igorja Stravinskega Posvečenje pomladi preimenovan (po nepotrebnem) v Ples .življenja in smrti. Sodeloval je ves baletni ansambel, izstopala sta Ljiljana Keča in Miloš Bajc.
Koreografija Vesne Lavrač je bila v glavnem preprosta, opazne so bile tudi pomanjkljivosti. Sicer pa od
pisala največ za »svoj« instrument, sonate za violončelo pa so (po krivem) manj izvajane. Med maloštevilnimi deli znanega hrvaškega pianista in pedagoga Iva Mačeka je Sonata za violončelo in klavir najtehtnejša. Dešpalj je igral ves zahtevni spored na pamet, z lahkoto tudi najtežja mesta, z izredno lepim ekspresivnim tonom, s strastnim glasbenim izrazom. To je bil večer komornega muziciranja na najvišji ravni. — Kmalu po Dešpalju je imel recital tudi violončelist Vladimir Kovačič, profesor SGBŠ. Koncert je bil izven abonmaja. Spored: Variacije na slovaško temo B. Martinuja, dve sonati J. S. Bacha in Franckova Sonata v A-duru, v originalu zložena za violino
in klavir. „	...	.	.	...
Kovačič m navdušil; vse je
igral z not s premalo ekspresivnim tonom, intonančno mestoma nezanesljivo; kot da spored še ni bil zrel za na oder. Sicer odlična pianistka Neva Stijelja je preglasila violončelo, ne vedno po svoji krivdi. Veliki Petrof je namreč prehrupen za malo dvorano SGBš. Zanimanje občinstva ni bilo veliko, najbrž sta bila časovno preblizu dva čeli stična recitala, pa tudi publika se še ni navadila na dvorano v drugem nadstropju. V tem obdobju je bilo v Mariboru tudi nekaj koncertov v počastitev Evropskega leta glasbe, več pa jih še pride na vrsto, zato o tem drugič.
MIRA MRACSEK
komaj 24-letne koreografinje brez predhodnih izkušenj ne smemo pričakovati, da bo vse dovršeno. Baletne trikoje je pripravila Anja Dolenc, najlepši so bili v Duetu. Baleti na posneto glasbo so sicer v modi, tudi praktični so, toda vsaj nam glasbenikom se zdi nekako prazno na baletni predstavi brez živega orkestra. Plesalci tudi niso bili vedno v korak z glasbo, kot da so pogrešali dirigenta. To je bila hitro in poceni pripravljena premiera, kljub vsemu pa jo lahko štejemo za uspeh mlade Vesne Lavrač.
MIRA MRACSEK
Telegrami
iiiliiliiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
sana pa kožo. Izredno doživetje Pr' vega stavka in polet drugega sta navdušila poslušalce.	t
Med 7. In 11. majem se je v za-grebškem Kulušlču odvijal 5' YURM (Jugoslovanski rock moment). Ob slabem odzivu poslušalcev so posamezni večeri te letošnje inventure jugoslovanskega novega rocka izzveneli zelo različno. Najslabši je bil prvi, saj niti novosadski ETV IFP, ki igrajo neizdelan, raznoroden pop, ki ob posameznih iskrivih pobliskih ne prepriča, niti naš Nlet, W je ob slabem zvoku v prvi tretjini koncerta deloval zelo bledo in negotovo, nato pa se za silo ujel, niso pustili kdo ve kako vzpodbudnega vtisa. Toliko zanimivejši so bili naslednji večer sarajevski Sch, ki so svojo »sfuzla-nost« v štirih mesecih (glej tel©" grarr.3 5. številke) pošteno prečistili-O reškem Kakaduju pa je bilo vse povedano že v telegramih 7. številke. Najbolj odmeven in najzanimi-vejši je bil tretji večer. Zagrebški VValdorf posrečeno kombinirajo elemente krutega rocka in pa izhodišča postpunka zgodnjih osemdesetih (Gang of Four, Killing Joke) ter zaradi razmeroma dodelanega zvoka in solidnega pevca kot še popolnoma neznana skupina zaslužijo vso hvalo. Podobno velja za skopska Padot na Blzantija, katerih temni val, ki mnogokrat, predvsem po zaslugi pevca in ritem sekcije, spomni na Bauhaus, praviloma premore dovolj energije, napetosti in »poštenosti«, da pritegne tudi z »artom« neobremenjene poslušalce. Pravi »tulum« pa so v Kulušiču naredili naši hard core punkovci, UBR-Škoda, da je bilo njihovega agresivnega in odtrganega ameriškega »šponanja« po 15 minutah zaradi »višje sile« konec. No, vidimo se na Novem rocku. Petkov večer je ostal predvsem v znamenju nastopa Mar-cusa 5, ki je v novi zasedbi ostrejši in dinamičnejši kot prej. Zadnji večer pa ne bi smeli prezreti nastopa beograjske Radosti Evrope, ki igra prav učinkovit »žuraški« zgodnji punk’n’roll. pri tem pa se loteva včasih prav učinkovitega sprevračanja punkovskih klasik. V njihovo dina,-mično drvenje se še kako dobro vpeta preforsirana naivnost in butnglavstvo njihovih besedil. Novosadska La strada je pustila zelo mešane vtise. La strada (osnovali so jo nekateri člani Lune) aranžmajsko nadgrajuje staro Lunino psihedelijo. tako da zdaj njen zvok zveni precej bolj polno. Vseeno pa ta ne more »dihati«. Duši jo njen vodja, pevec, ki svojim »soborcem« dopušča le zelo kratke vpade. Pri tem je njegov glas monoton In te ne more dolgo držati
Plesni mozaik v Mariboru
8
Telegrami	Odmevi
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllll!	Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllililllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliilllllllllllllllllilllllllllllllllillllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllll
Opera Partizanka Ana
Pri pozornosti. Izjema so le njene bolj 'nstrumentalno-glasovno »uravno-. vešene« skladbe.	PBČ
Sredi maja je v veliki dvorani Cankarjevega doma s posredovanjem francoskega kulturnega centra v Ljubljani gostovala francoska pevka Eltaabeth Wiener s svojim ansamblom. Kljub reklamni napovedi, da je
izvajalka izjemnih glasovnih in Praznih možnosti, ki goji »nadrealističen vigurozen rock«, se je v dvorani zbralo občinstvo, ki je pričakovalo francoski šanson. Temu primerno je bilo razočaranje poslušalcev ki so ob obupno glasnem udrihanju bobnarja in primitivnem zviranju kitarista in bas kitaristke množično odhajali s Prizorišča. Elisabeth Wiener, ki je ženitna igralka (natančno v času, ko je nastopala na odru Cankarjevega doma so na naši TV vrteli enega njenih filmov), ima resnično dober glas in velike izrazne sposobnosti, vendar je njen show na precej nizki ravni, tako da ima poslušalec občutek, da ga podcenjuje. Celoten nastop je dajal vtis, da francoski bend nima pojma, kam je prišel, ko-iiko naša publika pozna rock glasbo in kaj od mednarodno uveljavljenih izvajalcev pričakuje, škoda, da tu francoski kulturni center ni poskrbel za boljšo komunikacijo med nastopajočimi in organizatorji, da bi koncert posredovali pravi publiki in ga tudi primerno reklamirali.
Napovedujemo
Cankarjev dom, Ljtibljana, 21. do 23. junij — 26. jazz festival
(Vienna Art Orchestra, Ar,thony Braxton Ouartet, Nana, Enrico Rava Ouartet, Julus Hemphill Vah Band), 26. junij — deški zbor iz Atlante (ZDA), 21. do 30. avgust — poletna violinska Sola (vodita Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hut-cap)
V	Slovenski filharmoniji bo 17. junija zvečer letni koncert mešanega pevskega zbora GLASBENA MATICA POD VODSTVOM Janeza Jocifa.
Radijska oddaja
Iz dela Glasbene mladine z
zvočnimi ilustracijami člankov o rnanj znanih ustvarjalcih in poustvarjalcih 8. številke (Crumb, Otroci socializma. hard core, pa še kaj) bo na sporedu prvega programa Radia Ljubljana v soboto, 15. junija ob 18.30.
Vodstvo Opere z baletom SNG Maribor je za konec sezone načrtovalo izvedbo musicala. Zaradi finančnega stanja pa so predvideni načrt spremenili in namesto musicala uprizorili opero Rada Simonitija Partizanka Ana. Premiera je bila 19. aprila. S tem delom, ki je podnaslov-Ijeno kot »glasbena slika iz partizanskega življenja«, se je mariborska
Evropsko leto glasbe praznujemo tudi v Mariboru. V okviru te manifestacije je prvi nastopil Simfonični ORF orkester z Dunaja. Najmlajši avstrijski orkester je gostoval v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru, povsod z drugim programom. Vse koncerte je dirigiral šef orkestra Lothar Zaqro-sek
Orkester, ki je dolžan izvajati predvsem dela avstrijskih skladateljev je v Mariboru predstavil Gottfrieda von Einema Concerto op. 4. Sodoben avstrijski skladatelj starejše generacije je znan po svojih številnih operah in baletih, tehtna pa je tudi njegova orkestralna glasba. V Koncertu za klavir in orkester št. 1 v e-molu Fr6d6rica Chopina je bil solist avstrijski piani:' ruskega porekla Leonid Brumberg. Prikupna lahkotna (edina) simfonija v D-duru Luigija Cherubinija spominja na simfonije njegovega sodobnika Haydna. Dunajski »radijci« so navdušili s temperamentnim muziciranjem, brezhibno tehniko in bogatim tonom.
Marca sta nastopila dva vrhunska mariborska zbora: Akademski pev-
Opera vključila v praznovanje 40-letnice osvoboditve. Partizanka Ana je začela nastajati v partizanih, Smiljan Samec se je lotil libreta, Rado Simoniti pa je sproti pisal glasbo; opera je pa bila dokončana šele 1967. Istega leta je bila prva radijska izvedba, 1975 pa je bila prvič izvajana na odru v ljubljanskih Križankah. Simoniti je v opero vnesel svoje
ski zbor Boris Kraigher in Mladinski zbor Maribor Bili smo priče pomembnim zborovskim dosežkom. Oba zbora se ponašata s številnimi domačimi in tujimi priznanji, študentje so pripravili boljši program, kot ga običajno izvajajo drugi naši zbori. Poslušali smo sakralna zborovska dela Anonymusa, Gallusa, Byrda, Parrya, skladbe ruske pravoslavne liturgije Rahmaninova in Čajkovskega. V drugem delu je bila (prvič v Jugoslaviji) izvajana Kodšl-yeva Fantazija na sekvenco iz XII. stoletja za mešani zbor in orgle, Laudes organi. Orgle je igral Saša Frelih. Zanimanje za koncert je bilo tolikšno, da so koncert ponovili 8. maja. Obakrat je bila stolnica nabito polna. Moto koncerta mariborskih »slavčkov« v Unionski dvorani pa je bila Pomladna pesem. Program je bil razporejen v tri dele, v prvem so se zvrstili po kronološkem redu večinoma tuji avtorji, v drugem so bile na sporedu jugoslovanske (tudi slovenske) umetne, partizanske in narodne pesmi, v tretjem za skladbe s klavirjem (pri klavirju je bila Nena Hoh-
znane samospeve Bosa pojdiva, Samo en cvet in zbore, na besedila Kajuha in drugih partizanskih pesnikov.
Partizanka Ana ni opera v pravem pomenu besede, temveč je blizu kantati, ves čas je na odru moški zbor. Muzika je lepa, dobro instrumentira-na, vrstijo se spevne melodije, kjer se lahko izkažejo solisti in zbor (ob opernem zboru je tokrat sodeloval moški zbor Slava Klavora) in instrumentalisti. Vsebina, podprta z glasbo, je naravnost ganljiva. Delo so pripravili: dirigent Stane Jurgec, režiser Henrik Neubauer, scenograf Viktor Molka, kostumografka Vlasta Hegedušič, zborovodja Maks Feguš. Partizanko Ano je pela Dragica Kovačič, bolničarko Inge Heinl (nova solistka), moške vloge so peli: Ciril Dimnik, Janez Lotrič, Emil Baronik, Dragiša Ognjanovič, Stefan Kunštek in drugi. Premiero in vse reprize je občinstvo, tako odrasli kot mladina na mladinskih predstavah, zelo toplo sprejelo.
MIRA MRACSEK
njec), tj. priredba Saint Saensovega Laboda in Božične pesmi B. Brittena. Posebej bi radi omenili balado Co-cain Lil Henka Badingsa, obvezno delo na tekmovanju v Den Hagu, s katero so si mladi pevci priborili 3 nagrade. 10 pesmi so peli prvič. Mladi so pokazali veliko znanja in tudi psihično kondicijo, ves obsežni program so peli na pamet.
Na koncertu gostov iz SZ je bila stolnica ponovno povsem zasedena. Timofej Dokšicer, trobentač, se je tukaj predstavil prvič, organist Oleg Jančenko pa je že nastopil v Mariboru. Izvirnih skladb za trobento in >Qfgle je zelo malo. Tako sta ugledna gosta izvajala priredbe znanih mojstrov za to zasedbo (Bach, Albino-ni, Schubert, Schumann, Liszt). Organist sam je igral Bacha, Vivaldija, B. Tisenka in lastne Meditacije.
To je bil tep koncertni večer. Tudi v poletnem času bodo nadaljevali s koncerti v okviru Evropskega leta glasbe.
MIRA MRACSEK
Evropsko leto glasbe v Mariboru
9
Poklic
O nastanku glasbenega šolstva
Po današnjih definicijah je glasbeno šolstvo sistematsko in organizirano izobraževanje profesionalnih glasbenikov vseh vrst na glasbeno-pedagoških ustanovah. Toda, da se je glasbeno šolstvo razvilo v to, kar je danes, so bila potrebna stoletja, vse pa se je začelo v prazgodovini.
V plemenskih obredih je imela glasba pomembno vlogo. Mladina, ki je morala nadaljevati tradicijo plemena, seje učila neposredno od starejših z imitiranjem, posnemanjem. Obredi so bili del tedanjega življenja in udeležba v glasbenih aktivnostih je bila takrat večja kot kdajkoli pozneje (sodelovali so vsi). V klasični dobi — v času razvoja civilizacij v Sredozemlju — se je glasba razvila v visoko umetnost, ki je spremljala poezijo in ples. Grška plemena so z osvajanjem ozemelj (v 2. tisočletju pr. n. š.) v veliki meri sprejemala tudi tujo kulturo in jo s svojo genialno sposobnostjo prečiščevanja in organizacije prilagodila svojemu okusu. Originalna struktura starogrške vzgoje je temeljila na glasbeni (za dušo) in telesni vzgoji (glasba je v tem obdobju bila še neločljivo povezana s poezijo). Tudi Platon je v svoji Državi pripisoval glasbi izredno velik pornen.
V 4. stoletju pr. n. š. je glasba dosegla vlogo, kot je ni imela nikoli prej. Glasbeni festivali so postali praksa, nastale so umetniške skupine. Z glasbeno vzgojo so se ukvarjali veliki filozofi. Aristoxen in Pitagora sta raziskovala teorijo glasbe. Glasba je bila del splošnega šolanja, ki so ga bili deležni vsi mladi Grki. Sčasoma se je glasba začela ločevati od poezije.
V	starem Rimu so cenili virtuoznost in v sekundarnih-današnjih srednjih šolah so začeli učiti samostojno »glasbeno matematiko«. Glasbena vzgoja je že dosegla pomen osebne discipline.
Do srednjega veka se je v skladu z nauki Pitagore in Aristotela izoblikoval »quadrivium«, zgornji nivo sedmih svobodnih umetnosti, v katerem so bili poleg glasbe še aritmetika, geometrija in astronomija.
Kristjani so v začetku prevzeli vzgojni sistem »poganov«. Potem je kontrolo vzgoje prevzela cerkev. Glasbo so študirali individualno, s pomočjo knjig. Petja so se učili v cerkvenih zborih (učenje na pamet).
Vodje zborov so nakazovali potek melodije z roko (heironomija). Glasbo so gojili predvsem v samostanskih in duhovniških šolah. Že leta 600 pa je papež Gregor 1. v Rimu osnoval prvo pevsko šolo (Schola Cantorum).
Pod vplivom teksta v cerkveni službi je glasba postala čista znanost. Do 11. stoletja je bila teoretična osnova glasbe Boethiusova študija, ki jo je tedaj zamenjala revizija in zgostitev Johannesa de Murisa. V Arezzu so že imeli svoj sistem glasbene vzgoje, iznašli in izpopolnili so tudi notni zapis (Guido iz Arezza).
V	renesansi je pojav in razvoj večglasja pogojeval nove oblike glasbene vzgoje. Poučevali so petje, igranje, elemente harmonije, kompozicije. V slednji je pomembno raven dosegla nizozemska šola. Glasba je bila v tem obdobju cenjena zaradi lepote in sposobnosti naravnega izražanja čustev (posebno religioznih). Glasbene instrukcije so postale pravilo na dvornih šolah in duhovniških ustanovah. Ustanove, ki jim je bil glavni cilj glasbena vzgoja
gojencev, so znane že od XVI. stoletja dalje. Takrat so nastali prvi konservatoriji (prvi kons. Sta. Maria di Loreto v Neaplju, 1537). V tem času seje v Benetkah že pojavila glasbena vzgoja kot del splošnega šolstva.
Luther in Calvin sta zahtevala »vernakularne šole«, kjer naj bi vsi ljudje dobili osnove branja glasbe po zapiskih. Cristopher, vojvoda Wur-tenberški, je leta 1559 uvedel šolski pravilnik po njunih priporočilih. Namen te dobe je bil predvsem razvijati glasbo kot amatersko umetnost. Pod Luthrovim vplivom so skladatelji pisali vse več skladb v vzgojne namene.
šest zasebnih šol v Angliji je imelo v učnem načrtu tudi glasbo. V večjih cerkvah so bili »mojstri« plačani za to, da so hranili, oblačili in poučevali otroke, učili so jih tudi glasbe. Instrukcije so dajali tudi člani Društva kraljevih glasbenikov.
Poznejši skladatelji so izdajali dela instruktivne narave, izstopajoči glasbeniki so prevzemali dolžnost učiteljev. Rousseau je že imel svoje metode glasbene vzgoje (številčna). Od tega časa dalje je bilo vse več
privatnih učiteljev, ki so učili tudi P® domovih. V romantiki je bila g|aS' bena vzgoja že izraz standarda,s* so vsa »dobro vzgojena« meši^ ska dekleta znala igrati klavir.
Ravno hiter razvoj glasbene ^ ture v XIX. stoletju je pripeljal do n* Stanka glasbenih šol v današnje1” pomenu besede. V XX. stoletju j* bilo glasbeno šolstvo nekajkrat & formirano, med glavnimi reformator je bii nemški pisec in pianist L. stenbeng, ki je s še nekaj znani1" glasbeniki ustanovil mednarodn0 glasbeno društvo. To je na prve"1 sestanku v Pragi (1936) sprejel osnovne smernice za reformo g*aS' benega šolstva. Zahtevali so pravih vsakega mladega glasbeno nadar' jenega človeka do kompletne gl®5" bene izobrazbe na strokovni ustali vi. Glasbene šole naj bi podpir^® prosvetne ustanove. Na osnovi t®*1 zahtev je v Evropi nastalo do neW mere izenačeno glasbeno šolstvo,18 se je razvilo v takšno, kot ga P°z' namo danes.
TOMAŽ RAUC1
Fotografiral: LADO JAK^
10
Zbori
MMZ DSUIIC
Enkraten audiovizualen učinek in pojava mladih pevk in Pevcev z zborovodjem — vrstnikom v Študentskem domu na Gerbičevi, to je bilo zame prijetno, prvovrstno presenečenje. Vtis, ki sem ga dobil o njih, me je Preganjal dalj časa, ni mi dal miru, moral sem jih poiskati in se
2	njimi pogovoriti. Našel sem jih pri vaji in rekli so, da so Mladinski mešani zbor Doma srednjega usmerjenega izobraževanja Ivana Cankarja v Ljubljani.
SANDI — Začeli smo v tem Šolskem letu iz veselja do petja, družbe, žura....
ALENKA — Pobuda je prišla od vodstva Doma, da bi po uspešnem Dijaškem oktetu na-
stal zbor, ki bi nadaljeval tradicijo kulturnopevskega življenja v internatu ...
MOJCA — 25 nas je, fantov je
11,	pa Matevž je za 4...
MARJETA — Največ nas je iz glasbene pa oblikovanja, elek-tro, grafične, zobotehnične...
ANDREJA — Največ nas je Primorcev...
MARJETA — Ne, Štajercev je več...
ALBA — Gorenjka pa sem sama in ena Korošica, tudi z Dolenjske.. .
JEŽ — Najboljše je po nastopih, do sedaj smo nastopili pri upokojencih, v Festivalni, v MGL, na Gerbičevi v Študentu, nastopili bomo še v Cankarju, v Domu...
SUZANA — Samostojen koncert pa bo v Ljubljani, to je cilj celoletnih prizadevanj, a še ne vemo, kje; včasih manjka malo več resnosti pevcev, ne pevk...
BRANE — Resnosti manjka pri pevkah...
ARMANDO — Program, izbor skladb nam je všeč, Matevž dobro izbere in to radi pojemo...
SONJA — Vadimo dvakrat tedensko, pred nastopi tudi do »nezavesti«...
RADOVAN — Obisk je dober, fantje so v redu, punce še bolj, vaje so nam veliko veselje, posebno ko Matevž zažvižga, da pride do besede...
Razpoloženje na vaji je bilo sproščeno, polno smeha, što-
sov, opazk in zborovodjevih ostrih žvižgov, s katerimi je priganjal k delu. Temu je sledil mladosten in svež zvok, lepo zliti glasovi, dobro občutje, pevci so mu izvrstno sledili, zborovska disciplina je bila na višini. Predlagal je pavzo, pa je niso hoteli, ampak še eno skladbo.
MATEVŽ — Goršič sem, Celjan, dijak četrtega letnika srednje glasbene šole, teoretsko-pedagoški oddelek...
Pevce izbiramo, ker je to naš zbor, ne moj; vzamemo vse, ki imajo veselje, pridejo sami ali jih pripeljejo pevci, največ jih dobimo po osebnih poznanstvih...
Bolj kot ne se razhajamo ravno zaradi tega, "ker smo vrstniki, ker tudi drugače skupaj živimo, 'skupaj žuriramo, pojemo pa tudi pijemo. Program pa izbiram sam, ker sem imel že od začetka zamišljeno celoto, program naj bi nosil izpoved. Precej pa gledam na to, da izberem skladbe, ki bodo tudi pevcem všeč in mi to v glavnem tudi uspeva...
Prijavil sem glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo, vendar si lahko med študijem še premislim, a samo v okviru glasbe. Zbor mi je delovna praksa, tu lahko uveljavim, kar sem se naučil, mi je tudi nekakšna sa-mopotrditev in končno tudi sprostitev. V tem resnično uživam...
Slovenci smo znani kot narod pevcev, to se opazi tudi v naši zborovski literarni dediščini, tako sem včasih v množici dobrih , skladb prav v dilemi izbrati pravo. Želel bi si pa le kakšno slovensko ljudsko v jazzovski priredbi ...
Od vodstva Doma in vzgojiteljev imamo finančno in moralno podporo, kot bi si jo lahko zbori samo želeli. Glede na število dijakov v Domu, ki imajo veselje do petja, bi lahko bilo pevcev v zboru še dvakrat toliko...
ALENKA — Matevž gre jeseni k vojakom, kakorkoli bo, se bomo dobivali še vedno v istem zboru, _tudi kot študentje. Vsaj tako pravimo sedaj, kaj pa bo...
Z zborom je bil ROMAN RAVNIČ 4 , Fotografiral: LADO JAKŠA
11
Skladatelj nove glasbe
George Crumb
Dejavnost v Evropi precej znanega ameriškega skladatelja Georgea Crumba (1929) je osredotočena predvsem na obujanje glasov od
*	»nekdaj, tukaj In drugod«, na tisto torej, kar sega v skrite, a vendar skoz in skoz prisotne psihične celice rituala, mita, arhetipa. Ta psihičnost vzorcev mu je najbolj zanimiva silnica za gibljivo glasbeno raziskovanje, silnica, ki ga kot glasbenika postavlja, ki mu glasbo narekuje in ki ga tudi nikamor slogovno ne veže. Njegova kompozicijska orientacija je samosvoja, ker zdrsne mimo kakršnekoli kategorične opredelitve. Ali bolje rečeno, takoj ko Crumb afirmira določeno slogovno potrjeno potezo, jo z naslednjo že znova ovrednoti, ji doda zven na tak način, da novo izgovorjeno ne zanika prejšnjega, ampak ga druži v nenavadno, crum-bovsko-muzikalno sintezo. V svojem komentarju k Ancient Voices of Children (Starodavnim glasovom otrok) pravi: »Ko sem komponiral skladbo, sem se zavedal nuje spajanja nesorodnih stilističnih elementov. Pozornost mi je zbudila ideja nalaganja in zoperstavljanja navidezno nezdružljivega — namig flamenca z baročnim odlomkom, reminiscence Mahlerja z nadihom Orienta. Tudi Bach in Mahler sta pogosto črpala iz veliko različnih virov, ne da bi pri tem žrtvovala stilistično čistost glasbe.«
Crumbu je torej najpomembnejša stilna prečiščenost vračanja »nazaj«, k starim virom in ravno skozi to prizmo velja iz njegovega ne preveč obsežnega opusa podrobneje prikazati dve skladbi, ki bosta nemara najbolje portretirali njegovo skladateljsko osebo. Poleg Ancient Voices of Children je to še skladba Black Angel« (Črni angeli) — obe sta bili napisani v začetku sedemdesetih let. Obe skladbi zrcalita taisto naklonjenost očišču, skozi katerega odmaknjeno in zgoščeno odtekajo najbolj čudne glasbene prispodobe, ki so si hkrati blizu in neznansko daleč, očišču, ki ima istočasno tudi funkcijo filtra, skozi katerega prepušča zgolj tiste vsebine, ki imajo za osnovo ta navidezni paradoks. Tako se povezava realizira skozi odtujenost, svetloba skozi temo, pozitivno skozi negativno, vse pa s skrajno domišljeno muzikalno gesto, ki mirno dopusti vsaki pomembnejši ideji, da se v prostoru do konca izpoje, sama ali pa v kprnl#* naciji z drugačnim, nasprotnim.
»Kompozicija Black Angels je zasnovana kot nekakšna parabola na nemiren sodobni svet. Številne programske aluzije v delu so torej simbolične, čeprav osnovna polarnost: Bog proti hudiču vključuje več kot čisto metafizično realnost. Podoba črnega angela je bila na primer v zgodnejšem slikarstvu običajen način simboliziranja padlega angela. Struktura skladbe je velikemu loku podobna slika, ki izhaja iz treh žalostink. Delo slika popotovanje duše: tri stopnje tega popotovanja so Odhod, Odsotnost in Vrnitev (odrešitev). Številčni simbolizem skladbe, čeprav morda ne tako prepoznaven, se verno odraža v-glasbeni strukturi. Ta magična razmerja, sedem proti trinajst, so izražena različno: kot razmerja dolžin fraz, grup posameznih tonov, trajanja, vzorcev, ponavljanj itd. Na določenih točkah sem izpostavil tudi ritualistično štetje v raznih jezikih (nemško, francosko, rusko, japonsko, madžarsko). Nekaj aluzij na tonalno glasbo se pojavi s citatom iz Schuberta — Deklica in sirni, prisotne pa so tudi številne reference na latinski himen Dies Irae. Z ampli-fikacijo godal sem poskušal dobiti poseben surrealističen učinek, kar se še intenzivira z uporabo nena-
vadnih tehnik (igranje na spodnji strani strun, trilanje z naprstniki...) Izvajalci poleg godal igrajo še na naracas, tam-tam, kristalne kozarce...«
Tako Black Angels kot tudi Ancient Voices of Children spominjata na nekakšno glasbeno-odrsko miniaturo, ki včasih spominja na schumannovsko fantastiko.
Posebej to velja za skladbo Black Angels, kjer gre ali za nizanje krajših izsekov, od katerih je vsak zase različno stiliziran, ali pa za formo nekakšnega mlnikolaža, kjer predstavlja uvajanje novega in močnega detajla na ali ob že znan preizkus trdnosti celotne strukture skladbe. Kakršnakoli že je Crumbova skladateljska gesta, sp dogajanja vedno medsebojno tesno speta, vsako s svojo jasno navezavo in povezavo z ostalimi deli ciklusa. Dokaj ekonomična raba kompozicijskega gradiva in občutek za proporce pripomoreta k naponu skladb, kar vse, poleg navedenih značilnosti in tudi tipično rafinirane zvočnosti, omogoča dokaj hitro prepoznavo crum-bovskega idioma. Ta pa je predvsem komorno orientiran, blagoglasen in odmeven.
»V Ancient Voices of Children sem, kakor že v svojih zgodnjih
uglasbitvah Lorce, iskal predvsem glasbene podobe, ki ojačijo močno, pa tako čudno slikovitost Lorcov« poezije. Čutim, da se bistven pome'1 te poezije dotika prvinskih stvari: življenja, smrti, ljubezni, vonja zemlje, glasov vetra in morja . Ti prakon-cepti so utelešeni v jeziku, ki je primaren in silen, vendar zmožen neskončno subtilnih nians.
Tekst je sestavljen iz fragmentov daljših pesmi, grupiranih v zaporedja, ki naj ponazarjajo »večji ritem• v smislu glasbene kontinuitete. Dvs čisto instrumentalna stavka sta prej plesna interludija kot pa komentarja A tekstu. Vokalni stil v ciklusu variira od virtuoznih do intimno liričnih■ Morda najbolj karakterističen učinek v skladbi so mezzosopranske voke-lize, pete z — v amplificirani kiavit
—	proizvajajočo auro odmevov-Vključitev deškega soprana se mi zdi najboljša rešitev za tiste pasaže, kjer Lorca jasno nakazuje otroški glas. Instrumenti, uporabljeni v Ancient Voices of Children, so bili izbrani zaradi posebnih barvnih zmožnosti. Tako pianist igra, kjer se mi je zdelo potrebno, igračko — otroški klavir, mandolinist pojočo žago, oboist pa orglice. Posebni instrumentalni učinki se uporabljajo za ojačitev izrazne napetosti. Trije tolkalci upravljajo široko paleto instrumentov, vključujoč tibetantske molilne kamne, japonske tempeljske zvonove, uglašene tom-tonne■ Od izvajalcev se pogosto zahteve petje, šepetanje, kričanje...«
Morda se zdijo Crumbova glasbena popotovanja včasih nekoliko naivna, kot da preveč ameriško ljubijo eksotiko mističnih in magični izletov. Vendar pa vseeno dajo slutiti nekakšno temeljno naklonjenost temu tipu izkustva, ki vedno znova nudi možne evokacije. Njegova glasba zato ni mistično-prozorna, niti ni avanturističen spust v nepoznane »globine in širine«, pač pa ja zato izredno intimna refleksija tistih prapodob svetov, ki mu nudijo dovolj pomembno glasbeno zapriseže-nost.
"Skladatelj naj si vedno prikliče v spomin izhodiščni impulz, kreativno klico kompozicijskega projekta. V Primeru Ancient Voices čutim, de so to zadnje besede pesmi:... and I wiH gr ver/ far... to ask Christ the Lord to give me back my ancient soul of a child.«
MIRJAM ŽGAVEC
12
Skladatelj o ustvarjanju
llliiiiilliiiiiiliiliiliiiiiiiiiiiillllliiilllilllliliiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiilillliillllllllilliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
Benjamin Britten
1913—1976___________________
— Priteguje me vsestranost godalnega ansambla. Mika me — denimo — izčrpati možnosti deljenega godalnega zvoka, učinek mnogih glasov iste vrste. Tu je tudi neomejena menjava barve, uporaba dušilcev, pizzicata, flažoletou itd. K temu velike tehnične spretnosti godalcev. Prav na splošno bi rad rekel, da rad mislim v majhnih instrumentalnih kombinacijah, in obžalujem težnje današnjih poslušalcev, ki pričakujejo od orkestra samo »prijeten« »tutti«. Mislim, da izhaja to — pri nas in onkraj, v ZDA — iz metode hollywood-skih partitur pa tudi radijskih oddaj in električnih gramofonov, ki težijo za tem, da odrežejo alikvotne tone in dajo orkestru enakomerno zaokrožen, neroden in »debel« zvok. Vedno sem bil privrženec jasnega inčistega zvoka pri Mozartu, Verdiju ali Mahlerju — ali celo Čajkovskem, če ga igrajo sicer vitalno, pa pri tem z določeno zadržanostjo. Za godalni orkester pa pišem tudi zato, ker ne pišem rad glasbe v brezzračnem prostoru. Menim, da je neposreden stik z izvedbo zelo pomemben. Godalni orkestri pa so v svojih programih podjetnejši od simfoničnih, in pogosto so me prosili, naj pišem zanje. Hvaležen sem umetnikom, ki jemljejo nase tveganje in se zanimajo za mojo glasbo ter me vabijo, naj kaj komponiram.
— V primerjavi z romantiki je današnji skladatelj mnogo bolj praktično usmerjen. Manj misli samo o sebi samem, da bi konsekventno nosil dolge lase in — tako upam — stradal v podstrešni sobici. Prvič sem lahko zaslužil, ko sem dobil priložnost delati za filmsko družbo. Menim, da so v filmskem poslu velike možnosti, toda pesniki in skladatelji jih morajo resno vzeti, glasba mora biti integralen del celote in ne le zvočni učinek ali mašilo med dialogi. (Najbliže temu so Disneyevi in nekateri francoski filmi.) Podobna je situacija pri radijski igri in v gledališču. Oba nudita dobre priložnosti, in včasih me je resno zanimalo, zlasti če je imela glasba več možnosti, če je šlo za posebne probleme ali če je bilo treba najti za posebne dramatične situacije pravilne in spretne načine šumov. Za mene kot mladega skladatelja je bila tudi dobra šola, da sem dobil od režiserjev in producen-
tov natančna navodila in da sem jih poskušal zadovoljiti. Če to pravim, pa nikakor ne mislim, da sem ravnal proti svojim principom samokritike, ki se je med tem ves čas razvijala in utrjevala. Prepričan pa sem, da mora biti vsak mlad skladatelj sposoben napisati vsake vrste glasbo — razen slabe. To nima nič opraviti z resnejšo ali lažjo glasbo. Za mladega skladatelja je zelo koristno, da mora pisati najlažje vrste zabavne glasbe. Nekoč me je izvrstna kabaretna pevka prosila za nekaj songov. Privolil sem in napisal po svojem najboljšem znanju nekaj bluesov in en calypso, ki se jih nikakor ne sramujem in ki jih pogosto igram za razvedrilo svojim prijateljem, ki pa bi jih nikoli ne objavil, preprosto zato, ker je lahka glasba te vrste predvsem stvar mode in, z zelo redkimi izjemami, samo trenutno zanimanje.
Bil sem zelo srečen, da sem za nekaj svojih del našel založnika, še
preden sem postal starejši. In to je druga pot za mladega skladatelja, da lahko živi: da namreč piše takšna dela, ki jih ima založnik rad, skladbe, ki niso pretežko razumljive in so dovolj lahke za izvedbo: klavirske skladbe, dela za različne instrumente kot tudi vokalna dela, uporabna za šolske in mladinske zbore... Ne bi pa rad zbudil vtisa, da jo treba vse svoje glasbeno ustvarjanje posvetiti samo nujnosti udobnega življenja. Seveda se je treba braniti stiske, sicer ni mogoče dati najboljšega od sebe. Toda hkrati mora skladateljev duh stremeti po lastni poti, roditi ideje za dela, kot so kvarteti in simfonije, ki ne ustrezajo zahtevam popularnosti. Zdaj pa zdaj prinesejo celo takšne skladbe kaj zaslužka, še posebno, če so pisane po naročilu.
—	Ne verjamem v avtorske pravice, v lastninske pravice do glasbenega materiala. Umetnina je več kot
le gola vrsta tonov, ritem ali vrsta harmonij. Če hoče Tin-Pan Alley uporabiti melodijo Čajkovskega, ne škoduje originalnemu delu, saj nastane iz nje nekaj novega. Preneumno je, da gleda kritika pri originalnosti le na melodijo in včasih na harmonijo — kljub dobro znanemu zgledu Eroice, za katere prvi domislek najdemo noto za noto v uverturi k Bastienu in Bastieni dvanajstletnega Mozarta. Prenos glasbe iz enega zvočnega medija v drugega je komplicirana zadeva. Kajti treba je stremeti za tem, da se sam postaviš v skladateljev položaj. Kako je to treba narediti, vidimo v mnogih Lisz-tovih klavirskih predelavah, posebno Beethovnovih simfonij. Podpiram idejo predelave nasproti mnogim, ki jo imajo za neumetniško, kajti s tem se razširijo možnosti glasbenega poslušanja. Težko je posploševati; soditi je mogoče samo po vrednosti predelave. Vsekakor pa si lahko predstavljam, da je predelava skladbe manjšega sodobnika, če jo predela kak mojster, lahko boljša od originala.
—	Pomena tehnike ne morem dovolj poudariti. Seveda je nekoristno, če imaš tehniko, pa nimaš idej, da bi to tehniko lahko uporabil. Toda, žal, se danes mnogi nagibljejo k mnenju, da je briljantna tehnika bolj nevarnost kakor pa pomagalo. Skladatelj brez tehničnega znanja resnično nima vrednosti. Grem še dalje in trdim, da v delih največjega umetnika ni mogoče ločevati inspiracije od tehnike. Rad bi videl tistega, ki bi mi povedal, kje se neha Mozartova inspiracija in kje se začenja njegova tehnika.... Mlad skladatelj se mora razvijati, in imel sem srečo, da sem našel v Franku Bridgeu izvrstnega učitelja. S tem so se začela zame mnoga leta dolgega študija in vnetega dela. Poučeval me je v harmoniji, kontrapunktu, neusmiljeno kritiziral moja dela, In jaz, ki sem si že domišljal, da sem tik pred nesmrtnostjo, sem doživel razbitje iluzije in sem se počutil kot kup nesreče. Danes spoznavam, da je bila ta doba mojega življenja, ki se mi je takrat zdela tako boleča in težka, zame najboljša, kar si je mogoče misliti, nekaj, kar mora preživeti vsak mlad skladatelj.
Prevod in priredba PRIMOŽ KURET
Ilustriral: ČRTOMIR FRELIH
13
Evropsko leto glasbe
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIII!||||||I!IIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIII!!!I!IIH
Zabavljica z naslovom Colloquim Olympium
Pogovor letošnjih slavljencev Sebastjana Bacha, Georga Hšndla, Domenica Scarlattija in Heinricha Schiitza v nebesih
»Pošta zate, Sebastian!«... se oglasi Handel.
»Hvala, Georg. Bo že spet kaj običajnega! Seveda! Tu piše: ... si dovoljujemo čestitati vam za vaš rojstni dan in prilagamo novo izdajo vaših skladb na ploščah...
Čestitke, dragi Georg, kot po navadi. Vzemi pošiljko in jo odnesi v skladišče k preostalim! Povej, Georg, ali nisi tudi ti imel danes veliko pošte?«
»Seveda, Sebastian. Štiri ali pet novih biografij. Veš, da te krame ne hodim prebirat...« odgovori Handel.
»O, vi srečneži,« se vmeša v pogovor Scarlatti. »Kako prijetno bi mi bilo pri duši, če bi se zame na svetu takč zavzeli. Končno imam tudi jaz svoj rojstni dan.«
»Poslušaj vendar, Domenico, tvoje sonate povsod izvajajo in prav zdaj se obeta kompletna izdaja teh skladb,« reče Bach.
»Moje sonate, moje sonate! Kot da ne bi bil ničesar drugega napisal!« »Tak nehajte se prepirati, otroci! Saj vendar veste, da tisti tam spodaj ne praznujejo naših rojstnih dni, ampak nekakšno zakotno leto glasbe, za katerega smo mi le neke vrste alibi. Zato ni nobenega vzroka za ljubosumnost ali nevoščiljivost,« pokara navzoče stari Heinrich Schutz.
»Tebi je lahko, Heinrich! tvoje kancone, tvoji madrigali in cerk-
veni koncerti spadajo v železni repertoar tu zgoraj v nebesih in tam spodaj na zemlji. Sicer se pa res ne smemo pritoževati; drugim je težje. Poglejte si le tistega mladeniča tam zadaj: menda mu je Alban ime. Ta revež je dobil doslej le tri skope razglednice in z gramofonskimi posnetki njegovih del tudi ni vse v redu,« pravi Sebastian.
»Ja, ja, dragi Sebastian, saj vemo, da je Alban Berg tvoja posebna ljubezen, odkar je pred nekaj leti citiral enega tvojih ko-ralov v svojem violinskem koncertu. Ampak roko na srce: ali se ti njegova glasba ne zdi — recimo — čudna, nenavadna...?« vpraša Georg.
»Niti malo ne, Heinrich! Res pa je, da smo tam. spodaj na zemlji bolj priljubljeni kot tukaj,«
pravi Bach. »Daj no, daj, bolj priljubljeni,« vpade Georg, »le bolje nas prodajajo. Če nam čestitajo za rojstni dan, potem se obračajo le na svoj lastni naslov. Nikar si ne delajmo utvar: mi smo le vprežni konji, ki vlečemo njihovo trgovsko cizo. Pa vendar ne mislite, da je njihov uspeh odvisen od...«
»Pošta za vas, gospod Schutz!« ... »O, lepa hvala: kako prijetno! Nova plošča z mojimi italijanskimi madrigali... in k temu pismo: Dovolite, da vam najprisrčneje čestitamo...«
Neue Muzikzeitung
Prevod in priredba PAVEL ŠIVIC
Fotografiral: LADO JAKŠA
14
Glasbene teorije
Zaznava glasbe
Vzemimo glasbo. Začela se je s človekom, prvobitnim človekom, ki je skušal posnemati glasove narave
—	vetra, ptic, zveri, vode, prasketajočega ognja. Pozneje so se oblikovali veliki spoznavni sistemi, vendar so nar pripeljali samo do odkritja, da je glasba brezmejna. Kolikor več izveste o njej, toliko več bi želeli vedeti. In kolikor več je slišite, toliko več si je želite poslušati.
Duke Elllngton, pianist in skladatelj
Glasba je človekova najzvestejša spremljevalka. Seveda se je zmeraj spreminjala skupaj s človekom in njegovim mišljenjem. Kdaj je človek začel prvič razmišljati o glasbi ter o svoji zaznavi glasbe, ne vemo. Arheološki viri pričajo, da so se prve glasbene teorije pojavile nekaj tisoč let pred našim štetjem, v obdobju velikih sužnjelastniških civilizacij v Egiptu, Mezopotamiji, Indiji in Kitajski, kjer je ustanovitelj starokitajske filozofije Fohl (3000 let pr. n. š.) utemeljil glasbeno znanost in uredil tonsko sistematiko. Trdil je, da je glasba odsev harmonije in matematičnega reda, ki vlada vesolju. Nadvse pomembna mu je bila brezhibnost glasbenega izvajanja, češ da ima človek, ki proizvaja zvoke, veliko odgovornost za red in ravnotežje celotnega vesolja; od urejenih tonskih višin in lestvic je bilo odvisno tudi blagostanje cesarstva. Kadar se je zamenjal cesar, se niso spremenile le
dolžinske mere, temveč tudi mere za višino tonov. Podobna stališča so veljala tudi v drugih starih civilizacijah in vsa slonijo na povezovanju glasbene in drugih umetnosti z znanostjo, religijo in politiko, t. i. sinkreti-zem, pri čemer pa so, v nasprotju s predhodno praskupnostjo, glasbo iz intuitivnega dojemanja razvile na raven zakonitosti, logike, mere in računanja. Tedanja znanost je glasbo uvrščala med naravne pojave. Podvrgli so jo kozmološkim spekulacijam, eksperimentiranju, računanju. Proučevali sojo vsTtedanji misleci — filozofi, magi, fiziki in matematiki, zato je postala predmet proučevanja v znanosti, obenem pa sojo uporabljali tudi v zdravstvu, vzgoji, politiki in religiji. Ob zatonu teh starih civilizacij je kitajski modrec Konfucij (5. st. pr. n. š.) zapisal: »Navdihujoči učinek nevidnega zvoka, ki gane vsa srca in jih združi, je od pamtiveka zavajal človeštvo.«
Nekako ob istem času je Pitagora, učenec egipčanskih svečenikov v Grčiji postavljal temelje klasičnemu helenskemu svetu. Bil je tudi prvi grški modrec in glasbenik, ki je začel razvijati glasbeno teorijo, ta pa je seveda bila samo del njegovega celotnega filozofskega sistema, v kate-rem,podobno kot v kitajskem(glasba predstavlja odsev matematičnega reda, ki vlada vesolju. Vsak planet je imel svojo številko in vsaka številka je imela svoj ton, t. i. numerologija. Heraklit (pribl. 536-470 pr. n. š.) je v
grško teorijo uvedel nezaupanje do človekovih čutil: »Oči in ušesa so ljudem slabe priče,« za njim pa je Anak-sagoras (pribl. 499-428 pr. n. š.) trdil, da »zaradi nepopolne čutne zaznave ne moremo soditi resnice.« To stališče se je ohranilo več kot tisoč let. Boethlus (450-524) je vse človeško znanje svojega časa razvrstil na sedem veščin: gramatika, retorika, dialektika, glasba, aritmetika, geometrija in astronomija, s čimer je postavil temelje krščanski izobrazbi. V eni od knjig je zapisal: »Kakšen namen ima še naprej govoriti o napakah čutil, ko pa ena sposobnost čutne zaznave ni enaka pri vseh ljudeh in niti zmeraj enaka pri istem človeku?«
Od Pitagore je tudi izvirala teoretična povezava glabe in astronomije. Filozofi so stoletja razpravljali, kako planeti, medtem ko se premikajo, verjetno ustvarjajo zvoke, ki se razlikujejo po hitrosti gibanja planetov in po njihovi razdalji od Zemlje. Nekateri so trdili, da so razdalje med planeti take, da kombinacija njihovih zvokov mora tvoriti harmonijo. Razdalja od Zemlje do Lune je obsegala en cel ton, od Lune do Merkurja pol tona, od Merkurja do Venere pol tona, od Venere do Sorica en ton in pol, od Sonca do Marsa en ton, od Marsa do Jupitra pol tona, od Jupitra do Saturna še en polton in od Saturna do konca nebeških daljav še en polton. Mnoge debate so se osredotočale na vprašanje, zakaj ljudje te
nebeške glasbe ne slišimo Censori-nus je opozoril, da je ta zvok mogoče tako močan, da bi lahko povzročil gluhost. Aristotel je neslišnost te nebeške glasbe pripisoval dejstvu, da je ta zvok neprestano prisoten; ker pa zvok lahko zaznamo samo kot nasprotje tišini, se njegove prisotnosti ne zavedamo.
V	antični dobi in srednjem veku sta glasba in astronomija ostajali tako povezani,da po mnenju skladatelja Paula Hindemitha »Keplerjevi trije temeljni zakoni o gibanju planetov (začetek 17. st.) ne bi bili mogoči brez resne podlage glasbene teorije« To tesno vez je oslšbila šele Kopernikova revolucija, ki je dokazala, da planeti ne ustvarjajo harmonije. Vendar so se racionalistične in nu-merološke metode obdržale, čeprav se je že tedaj pojavilo nekaj prosvetljenih mislecev, empiristov, med katerimi sta bila tudi Galilejev oče Vin-cenzo, pa tudi Descartes. Vendar njihovi spisi niso pustili nobenega vtisa. V to dobo sodi tudi začetek naše sodobne znanosti, ki je glasbo zanemarila tedaj, ko se je ta spremenila v umetnost in opravilo strokovnjakov. Glasbo so sicer začeli poučevati na konservatorijih, toda istočasno so jo najpomembnejši filozofi in misleci prejšnjega stoletja komajda omenjali v svojih dolgih spisih. Medtem ko se je v tedanjih salonih na veliko razpravljalo o glasbi, so jo misleci večinoma ignorirali.
Naše stoletje je kakor v vseh drugih znanstvenih zvrsteh, toda v manjši meri, pospešilo razvoj teoretične misli o glasbi. Pojav elektronskih glasbil in računalnikov je porušil temelje glasbene teorije, zgrajene na akustičnih glasbilih. Obenem pa so se pojavile psihologija glasbe ter druge specializirane vede — sociologija glasbe, estetika,akustika, muzikologija, elektronika ipd. Vsaka na svoj način proučuje enega ali več vidikov glasbe, odkritih je bilo že več prav presenetljivih dejstev, toda vse do danes se v sodobni znanosti ni našel nihče, ki bi izdelal celovito teorijo glasbene zaznave, ki bi zaobsegla vse njene razsežnosti. Vse do tedaj pa bo glasba ostala skrita za tančico skrivnosti, ki so jo edini odgrnili največji mojstri v trenutkih ustvarjalnega navdiha.
PETER AMALIETTI
Fotografiral: LADO JAKŠA
15
Glasba in zdravje
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pomagaj, glasba!
Vsaka bolezen je glasbeni problem ...
(Seneka)
Muzikoterapija je kontrolirana uporaba posebej organiziranih glasbenih aktivnosti, ki imajo namen m uravnavati počutje zdravih in zdraviti, vzgajati in rehabilitirati otroke in odrasle z motoričnimi, senzornimi, mentalnimi in emocionalnimi motnjami.
Zdravljenje z glasbo ima v vsaki kulturi posebej stoletja staro zgodovino. Špartanci so kugo preganjali s petjem in instrumentalno glasbo. Za pitagorejce, ustanovitelje muzikote-rapije, je bila bolezen disharmonija, ki jo je mogoče pozdraviti le s popolno harmonijo — glasbo. Še posebej pri mentalnih motnjah je imelo zdravljenje z glasbo prednost pred ostalimi medicinskimi sredstvi. Podobno kot Demokrit, ki je pike kač zdravil z igranjem na flavto, danes na nekaterih ameriških univerzah »zdravijo« histerijo z igranjem na harfo, trobento priporočajo tistim, ki imajo preganjavico, uro Handla za šibko srce, Mozarta za revmatizem, Schuberta za nespečnost... Zanesenost Američanov pač ne pozna meja.
Muzikoterapevt se mora predvsem osredotočiti na človeka, zdravega ali bolnega. Glasbene aktivnosti pogojuje diagnoza, na osnovi katere muzikoterapevt določi terapijo. Posameznikovo stanje, njegove težave in problemi so primarni, glasba pa je tista, ki se mora temu prilagajati.
V	preteklosti je bila v ospredju metoda, ki je temeljila na aktivnem poslušanju glasbe, danes pa se pogosto uporablja tudi tista, ki pomaga posamezniku skozi njegovo lastno vpletenost v ustvarjanje glasbe (improvizacija ali vodeno igranje na posamezne instrumente). Z ustrezno metodo in primerno izbrano glasbo udeleženca motivira in stimulira, da se ta voljno vključi v določeno aktivnost.
Uporaba muzikoterapije je danes izredno široko razpredena in zastavljena znanost in se uveljavlja kot terapija pri ljudeh, ki imajo motnje pri govoru, branju, sluhu in vidu, mentalne in emocionalne motnje, pri ^alkoholikih, drogirancih, asocialnih in akomunikativnih posameznikih in drugih. Za popolno terapijo navedenih primerov je potrebna skupina strokovnjakov (zdravniki, psihologi,
psihiatri, terapevti, različni svetovalci), od katerih muzikoterapevt ohranja svobodo izbire glasbenih aktivnosti. Primer takšnega teamskega dela je skupina, ki deluje na Poljanskem nasipu v Ljubljani in se ukvarja z rehabilitacijo alkoholikov. Muziko-loginja prof. Vida Celarec deluje v teamu kot muzikoterapevt. V že uigram skupini dosegajo zadovoljive rezultate, vendar pa je želja nadebudne muzikoterapevtke, da bi prišla pogosteje, v stik z ljudmi, ki se profesionalno ukvarjajo s tovrstno terapijo. še kje bi lahko našli primere poskusov zdravljenja z glasbo — npr. v Rogaški Slatini, kjer že več let "Zdravijo- nemške turiste s seansami, na katerih poslušajo izključno Bachovo suito v D-duru — ubogi terapevt!
»Veliko dlje« so v Zagrebu, kjer je sedež Združenja za napredek zdravljenja z glasbo in kjer je že vzgojenih nekaj generacij glasbenih terapevtov na Glasbeni akademiji ob pomoči predavateljev Klinike za nevrologijo, psihiatrijo, alkoholizem in druge odvisnosti Klinične bolnišnice Dr. M. Stojanovič.
Teorije o tem, kako glasba deluje na človeka, njegovo telo in psiho, so različne. U. Bendiev, sovjetski znan-
Psihoterapevt in klarinetist Ernst Flackus je pred leti delal na združenju glasbene terapije z avtogenim treningom, na »globoki relaksaciji skozi poslušanje glasbe«. Predvajana glasba meditativne narave je imela vlogo zvočne kulise, tako da je posameznik zavestno ni poslušal, ampak se je skoncentriral na težo in toploto svojega telesa. Klasična in zahodna spiritualna glasba pri teh seansah ni imela tolikšnega uspeha. Ker je večina že imela izkušnje s tovrstno glasbo, jim je bilo težko ne poslušati je in se osredotočiti zgolj na telo.
Veliko eksperimentov je bilo narejenih tudi z zdravimi ljudmi. Ugotovljeno je, da primerna glasba močno vpliva na relaksacijo človeka, njegovo počutje na sploh, delovno storilnost in še kaj.
Terapija s pomočjo glasbe je postala tako vsakdanja, primerna in preprosta, da že dolgo več nima samo poslanstva zdravljenja tako ali drugače bolnih ljudi. Sam svoj muzikoterapevt — trditev, ki je ni treba posebej zagovarjati.
NIVES RATKAJEC
Ilustracija: ZVONKO ČOH
stvenik, pravi: »Naš organizem je skupek različnih bioritmov. Metaforično gledano, človek reagira na glasbo kot godalo. Še posebej izrazito godalo je naš živčni sistem. Z uporabo glasbe kot spodbude, je bioritem samo še ojačen«. Poleg akustičnega učinka ima glasba torej še sposobnost oddajanja vibracij, ki »izzivajo« prijetna in neprijetna občutja. Te vibracije se dajo izkoristiti v terapevtske namene celo tako, da so uporabne pri delu z gluhimi.
Na splošno velja prepričanje, daje bolnikom s slabim krvnim obtokom, slabo prekrvavljenimi možgani, depresivnim, potrebna vedra glasba, za tiste z visokim krvnim pritiskom, manične, epileptike, pa je ustreznejša umirjena in tiha glasba. (?)
Pristaši »glasbene narkoze« trdijo, da je pacientu olajšan prehod iz budnega v narkotično stanje in obratno in da lažje prenaša operacijo, če mu predvajajo ustrezno glasbo Nekateri opozarjajo na nevarnost takšnih dejanj, ker lahko skladba, ki jo pacient sliši, prikliče neprijetne spomine iz preteklosti in tako tistega, ki je podvržen kirurškemu posegu, spravi v nevarnost.
16
T
Novi rock
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM
Ustvarjalni spopad glasbe in pesništva
Otroci socializma je ena naših prvih popunkovskih skupin, ki poleg O Kulta (še vedno) že kaka štiri leta deluje s prekinitvami in neprostovoljnim .•molkom«. Nastop na Novem rocku 82, kaseta v izdaji Galerije ŠKUC, izdaja in dva posnetka na plošči z raznimi izvajalci »84« ter ne ravno preveliko število koncertov, to je nekakšen seštevek rezultatov njihovega dela pred publiko oziroma v javnosti. Na žalost pa Otroci socializma, podobno kot velika večina naših novih skupin, zaradi objektivnih nemožnosti nedvomni kvaliteti navkljub ne morejo prebiti začaranega kroga. Pri njih in pri O Kultu se najbolj jasno izraža dejstvo, da ustvarjalnost v popularni glasbi doseže svoj namen šele, ko doseže publiko, ki se preverja v vsakdanjosti. Za glasbenoumetniško ustvarjalnost velja, da se uresniči, kakor hitro je napisana, skomponirana (kot pri klasični, tradicionalni glasbeni umetnosti),' popularna glasba pa odigra svojo vlogo šele v stiku s tistimi, ki jo poslušajo, sprejemajo, použivajo. Koncerti — nastopi so ena oblika tega, druga (morda za ustvarjalce še pomembnejša) pa so posnetki za tržišče (plošče ali kasete). Brez tega je delovanje skupin ogroženo, navadno pa lahko usodno vpliva tudi na delovanje in razvoj. Pri Otrocih socializma je to več kot očitno.
V	skupini so Brane, Dare, Andrija in Rome, prvi trije so se tudi pogovarjali z mano.
Zakaj ste prenehali delovati, ali pa o vas ni bilo slišati?
B: Iztok je šel iz benda (ustanovitelj današnjega Videosexa Iztok Turk, ki je prej igral kitaro — op, mo), nam pa je tudi »dopizdl« in smo razpadli. Eno leto nismo nič delali, nakar smo videli, da bi bilo fino, če bi še kaj delali, pa smo še enkrat začeli.
Tudi zadnje čase nekaj časa niste delali...
B: Delali smo, le nastopali nismo. Vadili smo v bistvu brez pavze, nastopali pa samo trikrat. Takrat se je folk kar dobro zabaval in nas je sprejel. Drugače pa nas noben ne »jebe«.
?
B: Ja, situacija je taka. Hardkor 'icena je posebej, totalno hermetična in samoorganizirana, drugi pa so odvisni od tega, če jih kdo »tura«. To je v bistvu Vidmar, ampak on ima Lai-bach... Povrh tega pa noben od nas ni organizator, kar je zelo slabo za bend
Se sami ne pobrigate, ali...
A: Ne znamo. Nobeden nima dovolj energije, da bi telefoniral, pa »laufal« okoli.
Kako taka situacija vpliva na delo benda?
B: Dosti mori vse skupaj.
Pomanjkanje motivacije?
B: Vpliva toliko, da ves čas ostajaš kot alternativen bend, ki je zanimiv, pa nič več. Koncerti so sigurno zelo pozitivna spodbuda za bend.
Pri nas praktično nobeden domačih bendov ne Izda plošče. Značilno je, da se pojavljajo na ploščah z raznimi izvajalci ali na kasetah ŠKUC-a. Kako pa to vpliva?
B: Ne moreš nekaj pustiti za sabo in iti naprej. Ne moreš se razvijati, spreminjati.
A: To je predvsem zato, ker ne izdajajo plošč. V glasbi moraš stvari izživeti, če se hočeš svobodno razvijati.
B: Stvar je v tem, da je nas po svoje »zafukalo« to, da nam takrat niso izdali male plošče pri ZKP. Mi smo bili na točki, ko bi morali izdati ploščo, da bi lahko šli naprej. Zanimivo je to, da so Pankrti edini bend iz punkovske srene, ki je v zadnjih petih letih pri nas Izdal »plato«, drugega benda ni.
Kaj se je pravzaprav dogajalo s to malo ploščo pri ZKP?
B: Domicelj nam je na nek način ponudil to ploščo in zmenili smo se z njim. Potem smo ga zavrnili kot producenta in vzeli Dareta. Na ZKP so nam plačali snemanje, potem pa so rekli, da so posnetki razglašeni, čeprav niso bili.
A niso bile neke stvari ie v tiskarni?
š: Ovitek je bil v tiskarni. Umekova razlaga (urednik na ZKP) je bila, da mala plošča ni dovolj komercialna, da se ne bi prodala. Nekaj mesecev zatem pa sem govoril z Robežnikom (glavni urednik) in me je vprašal, če
je še zdaj nismo izdali. Očitno sploh ni nič vedel.
D: Po moje je bilo to Šniclovo maslo, ker smo ga zavrnili kot producenta. Čeprav so vsi govorili, da ni tako, pa je po mojem bilo to zadaj.
B. Prepričan sem. da bi bilo drugače, če bi Domicelja vzeli za procenta, to pa bi bilo že malo preveč.
D: Vseskozi je pljuval po punku, pa po bendih — po celi sceni..
B: V bistvu smo takrat zaradi tega nehali delat. Zdaj smo naredili deset novih posnetkov, pa bomo spet poslušali. če nam ne bo nihče hotel izdati »plate«, bomo pač izdali kaseto pri ŠKUC-u.
Kako to vpliva na ustvarjalnost?
B: Postaneš zamorjen.
Kaj pa spremembe v vati glasbi? Ima to zvezo z menjavami članov ali tudi z modnim trendom funka takrat?
B: Bistven je komad Vojak. To je bila zavestna odločitev, da se gre v funk — v drugačen funk, kot ga igrajo Markuš 5 ali Gasfrbajt rs, v dosti bolj trd funk. Pa tudi drugi ljudje so prišli
—	Dare iz Horizontov, ki so že prej igrali funk, toda drugačen funk.
D: To ni tak melodičen, speven funk...
Brane, povprašal bi te še o recitiranju kot načinu podajanja tekstov.
Se ne bojiš, da bi to prešlo v stereotip?
B: Jaz ga vsekakor nisem sposoben prebiti. Nisem glasbenik. Sem pesnik in delam glasbo z njimi. Svoje pesmi recitiram in to že ves čas podobno počnem. Nihče pri nas ne dela tega. Kakšne komade je fino peti. Imam nekaj povih tekstov, ki po strukturi in ritmu asociirajo na ljudsko pesem. Tam bom mogoče kaj pel. ampak to je čisto drugače, kot pojejo drugi. Vsi ti teksti so ljubezenske pesmi To je bistvena razlika od drugih (alternativnih) bendov, ki so navadno bolj politizirani. Tudi tisti poHti-zirani teksti, ki sem jih imel — Voja in 700 usnjenih torbic — so zelo ironični in zabavni. Ljubezenske pesmi pa so dosti težje. Bolj prizadete so V njih se čuti moja osebna prizadetost, v njih se mnogo bolj pokaže, kje sem ranljiv, kaj me prizadeva.
Otroci socializma praktično izhajate iz punka pri nas in po moje še vedno izražate svojevrstno punkoidnost. Prizadetost, »nevseenost«, je bila za naš punk vedno značilna, toda bolj na družbeni ravni. Odkod tvoj osebni vidik?
B: V bistvu sem že ves čas individualist. Kolikor sem že v tej sceni, sem še vedno sam zase Stvari, ki sem jih dal skozi me niso »sfukale«, so pa bile odločilne za moj čustveni razvoj. Edina stvar, ki me res lahko ■■sfuka«, so... ženske To se me najbolj dotika in največ črpam iz tega, ker sem pač takšen. Po drugi strani pa moji teksti niso napisani samo za bend. ampak bi jih pisal tudi, če ne bi bilo benda To je razlika od popevk, kjer se teksti pišejo striktno za tisto glasbo.
Kako pa bend gleda na to, saj besedila vendarle delujejo kot »sporočilo«, so bolj oprijemljiva kot glasba sama?
A: To je precej konfliktno.
B: Ampak ta konflikt je v bistvu precej ploden.
D: Delamo in s precejšnjo muko spravimo tekste in glasbo skupaj.
A: Po svoje eden drugega »dri-blamo«.
B: V osnovi je koncept dela ostal isti od začetka, kljub drugačni glasbi
—	»furanje« poezije skozi glasbo.
Čeprav so bile moje pesmi objavljene v Novi reviji, mislim, da jih bo težje »sfurat« po radiu in to samo zaradi teh malomeščanskih predsodkov do »kurcev« in »pizd«. Teh malomeščanskih principov ne moreš prebiti.
Kako pa, da na ravni poezije ni tako?
B: Poezija je hermetičen medij, v tem trenutku ni relevanten, čeprav je veliko dobre poezije.
D: Dokler je poezija, je vse v redu, kakor hitro pa s3 znajde v glasbi, je »pizdarija«.
A: Glasba ima več poslušalcev in več vpliva, pa zato bolj pazijo, kaj predvajajo.
Mi smo se dela lotili brez predsodkov, zato pa je slika o Otrocih socializma toliko čistejša. Njihov nevrotični trdi funk s pesniškimi besedili pa je gotovo izzivalno izkustvo za vsakogar Vso srečo.
MARJAN OGRINC
17
Jazz
'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Jazz v mesecu juniju
Letošnje leto si bomo vsi ljubitelji jazza prav gotovo zapomnili. Ob neprestanem pomanjkanju dobrih jazzovskih koncertov so nam kulturni animatorji namreč za mesec junij pripravili kar dve poslastici oz. dva jazzovska festivala. Če je ta novica razveseljiva, in to prav gotovo je, pa ji tudi sledi še ena slaba novica — obadva festivala (eden na Bledu in drugi v Ljubljani) se bosta odvijala istočasno, kar pomeni, da bosta drug drugemu »odžrla« del občinstva in mu onemogočila slišati in videti vse, kar bi si mogoče želelo. Vsiljuje se seveda vprašanje, kako je mogoče, da v naši tako mali jazzovski slovenski srenji ni mogoče uskladiti terminov dveh tako pomembnih prireditev, kar obadva festivala prav gotovo tudi sta. Čeprav je do tega — po preverjenih podatkih in napol uradnih izjavah — prišlo zgolj slučajno, je tako terminsko podvajanje samo še ena jasna ilustracija ostrega razcepa med našimi ljubitelji jazzovskega mainstreama in tistimi, ki prisegajo na avantgardna snovanja sodobne improvizirane glasbe, ki sicer marsikaj dolguje ravno jazzu, vendar se večinoma od njega tudi popolnoma oddalji. Glede na to da so okusi različni, je taka razdelitev sama po sebi najbolj naravna stvar na svetu; delno pa je ta delitev tudi posledica necelovitega in neusklajenega predstavljanja jazzovskega ustvarjanja in njegove zgodovine v tistih redkih sredstvih javnega obveščanja, ki jazzu in iz njega izvirajoči sodobni improvizirani glasbi sploh odmerijo kaj prostora. Zato pa občinstvo ni celovito informirano, kar pa je osnovni pogoj kakršnemukoli (kakovostnemu) razvoju glasbene kulture nasploh.
Blejski turistični delavci so v okviru poživitve svoje turistične ponudbe v letošnji sezoni sklenili organizirati tri festivale. Prvi bo jazzovski, temu pa bosta sledila še festival narodne glasbe in festival otroških pesmi. Festival, ki nas zanima, se bo začel kol del otvoritvenih slovesnosti začetka turistične sezone (npr. mednarodna regata). Za pomoč so zaprosili ljubljansko jazzovsko društvo, ki je med leti 1960 in 1966 tam že organiziralo jazz festivale. To je sklenilo, da bo letošnji blejski festival nadaljeval tradicijo teh festivalov, kj so se rodili iz želje po predstavitvi tedanjega bogatega jazzovskega življenja v Ju-
goslaviji in še posebej v Sloveniji. Zato so mu dali ime Jugoslovanski jazz festival in organizatorji nam obljubljajo, da bodo nastopili prav vsi, ki danes v jugoslovanskem jazzu kaj pomenijo. Seznam nastopajočih, ki bodo 21. in 22. junija nastopili na Bledu, obsega: poleg zagrebškega in beograjskega Big Banda še Greentovvn Jazz Band, B. P. Corv vention, kvartet Alojza Krajnčana, zagrebškega pianista Vanje Lisaka s kvartetom in pianista Dejana Pečenka z mednarodnim triom. Organizatorji pa se še dogovarjajo o pogojih nastopa dixieland skupine iz Beograda Ljubomira Matiace in tria Karla Heinza Miklina. Čeprav ta trenutek še ni gotovo kdo, bo na blejskem festivalu tudi nekaj tujih gostov — verjetno odlična pianistka Joanne Brac-keen, ki je že nastopala na ljubljanskem jazz festivalu v skupini tenor-saksofonista Stana Getza in naj bi to pot igrala v duetu z basistom Clintonom Hustonom, ter kvartet odličnega črnskega tenorsaksofonista Louja Donaldsona, ki je eden od vodilnih sodobnih predstavnikov hard-bopa, obenem pa tudi eden njegovih prvih utemeljiteljev.
Prireditev se bo odvijala v blejski festivalni dvorani. V njeni avli pa bo izredno zanimiva razstava, zgodovinski pregled fotografij in plakatov minulih blejskih festivalov. Organizatorji obljubljajo še nekatere obrobne prireditve — dopoldanski obhod kamiona z dixieland skupino, v petek zvečer pa jam session v Kazini.
Po neuspeli in vsiljeni preselitvi prizorišča našega ljubljanskega tradicionalnega jazz festivala v zato prav neprimeren Cankarjev dom so letos odgovorni svojo napako popravili in tako lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da se bo letos spet odvijal v Križankah, ki so za ustvarjanje pravega jazzovskega vzdušja najprimernejše, kar nam Teden Druge Godbe ravnokar dokazuje. Očarljivo vzdušje Plečnikove arhitekture preddverja Križank ter vsem domači veliki oder in avditorij letne dvorane nam letos prinašata nastope osmih skupin, ki se bodo udeležile festivala: dva orkestra, en sek-
stet, dva kvinteta in trije kvarteti. Letošnja programska selektorja, glasbenika Lado Jakša in Tone Janfta,
sta svojo nalogo dokaj ustrezno opravila, saj sta zahtevnemu ljubljanskemu občinstvu kljub stalnim velikim finančnim omejitvam pripravila primeren in zanimiv presek s svetovnega dogajanja na jazzovski sceni. Razpršitev sodobnega jazza, ki je tekom desetletij postal večplasten, v današnjem trenutku nudi izredno stilno raznolikost, ki jo ponuja pbljubljeni program; nekaj za vsakogar, tako za ljubitelje free jazza in sodobne improvizirane glasbe, kakor tudi za pristaše tradicionalnej-ših jazzovskih usmeritev — evropski thirdstream, latinjazz, ljubljanski mainstream in popjazz.
Festival bo odprl dirigent, skladatelj in aranžer Matthias Ruegg s svojim Vienna Art Orchestra ki smo
jih obširno že predstavili v 4. številki naše revije. Če se še spomnite se orkester trenutno ukvarja z uspešnim poustvarjalnim projektom minimalistične glasbe klasičnega skladatelja Eriča Satieja, ki je v zgodovini sodobnega jazza predstavljal vzor mnogim mojstrom (Thelonious Monk, Bill Evans, Chick Corea), pa tudi našemu znancu iz Cankarjevega doma
—	Johnu Cageu. S tem programom so lani navdušili publiko na najuglednejših evropskih jazzovskih festivalih in prepričani smo, da bodo všeč tudi vam. Petkov večer bo zaključil kvintet saksofonista Paquita
Fotografiral BOŽIDAR DOLENC
D'Rlvlere, ki je zadnjih nekaj let izredno priljubljen gost na ameriških odrih. Je kubanskega rodu, prav tako tudi člani njegove skupine. Slišali bomo ritmično intenziven t. i. latinjazz, ki poslušalca ne pusti »hladnega«.
Po dolgotrajnih razgovorih in pogajanjih je svojo udeležbo v sobotnem večeru potrdil tudi ljubljanski Big Band, ki pa ga bomo tokrat slišali pod vodstvom taktirke nemškega dirigenta, skladatelja in aranžerja Eriinga Kronerja ter s posebnim gostom trobentačem Woodyjem Shawom, ki je eden od trenutno najuglednejših ameriških jazzovskih trobentačev sploh. Sobotni večer bo nadaljeval nastop slovenske skupine Ouatebriga, ki si zaradi izredno prodorne uveljavitve na področju ustvarjalne glasbe zaslužijo obravnavanje na ravni evropske glasbene scene. Ouatebriga za naš prostor ne predstavljajo le potencialne nadobudne skupine mladih ustvarjalcev; njihova glasba je že korenit mejnik med tradicionalnimi in sodobnimi glasbenimi stvaritvami, tako da se ji sporočilna vrednost še povečuje. Zadnja sobotna točka pa bo naš stari dobri znanec mojster Anthony Braxton s kvartetom. Ker ga prav gotovo že vsi prav dobro poznate, naj ta informacija zadostuje.
Zaključni večer festivala bo začel nemški kvartet mladih, vendar že uveljavljenih glasbenikov. Nana, ki prihajajo iz pobratenega mesta Le-verkusena. Organizator nam jih v programskem listu predstavlja kot izredno aktivne širom Evrope, njihov nastop v Križankah pa nam bo povedal vse drugo. Kvartet Enrica Rave z internacionalno zasedbo nam bo predstavil sodobni jazz, sloneč na temeljih mainstreama. Vendar pa pričakujemo radikalno zastavljen glasbeni koncept. Vrhuncu festivala ustrezen zaključek pripada ameriškemu saksofonistu Juliusu Hemphillu in njegovemu Jah Bandu, ki nam bo ponudil sintezo funka, reggaeja, bluesa, new wavea in sodobnega jazza. T udi Hemphill je s to zasedbo lani osvojil evropsko jazzovsko občinstvo.
V	sodelovanju s Škucom in GM so organizatorji festivala poskrbeli tudi za video program, ki se bo odvijal v preddverju Križank.
18
Jazz
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Mladi, družba in jazz
Ali to koga sploh še zanima?!
Čeprav jazz in sodobna improvizirana glasba navkljub vse večji popularnosti ostajata nekako na robu našega kulturnega prostora, pa postopoma in nesporno postajata tudi vedno bolj neločljiv del slovenske glasbene kulture v celoti. »Kakšno pa je mesto in vloga mladih glasbenikov v naši jazzovski srenji?« smo v naši mini anketi povprašali 4 predstavnike različnih generacij slovenskih jazzistov (od prve, najstarejše, prek srednje do mlade generacije).
Bobnar Aleksander Skale se je z jazzom začel ukvarjati že pred vojno, po osvoboditvi pa je prevzel položaj urednika za jazzovski program na RTV Ljubljana:
»Razlika med današnjimi mladimi glasbeniki, ki se zanimajo za jazz, in tistimi predvojnimi in povojnimi je zelo, zelo velika. Danes imajo ti mladi na voljo res prav vse — od množice LP plošč, kaset, radijskih in TV oddaj, do strokovnih šol, da ne govorim o literaturi. Vsega tega takrat ni bilo. Spominjam se, da smo le tu in tam uspeli dobiti kakšno ploščo, takrat seveda še tisto na 78 vrtljajev z glasbo redkih takratnih mojstrov — Bennyja Goodmana, Artieja Shawa, Tommyja in Jimmyja Dorseyja in Louisa Armstronga, toda o kakšni šoli jazza, kakršne imajo mladi na voljo danes, sploh ni bilo sledu. V takratnih glasbenih šolah so profesorji jazz a priori odklanjali. In zato smo bili glasbeniki prepuščeni edino sami sebi. Da ne govorim o nabavljanju instrumentov, ki so bili tiste čase prava redkost. Danes jih mladi lahko kupijo v vsaki trgovini z glasbili, tedaj pa ni bilo mogoče kupiti niti saksofona niti trobente, da o bobnarskih kompletih in činelah ne govorim. Sam sem mnogo let, ko sem že igral v radijskem plesnem orkestru, bobnal na bobne, ki sem si jih izdelal sam. Edino mali boben sem dobil iz zapuščine nekega italijanskega vojaškega orkestra. Spominjam se — ko sem bil s tem svojim »bobnarskim kompletom« na turneji s plesnim orkestrom naše radijske postaje po Madžarski (tam je bilo pomanjkanje instrumentov morda še večje kot pri nas) — so moje bobne prihajali občudovat številni madžarski bobnarji kot pravo čudo.
Kar zadeva moje delo urednika za jazz na RTV Ljubljana, sem moral tudi tam prebroditi vrsto danes prav gotovo neverjetnih težav, saj v mojih prvih oddajah nisem smel predvajati nikakršnih posnetkov z bobnarskimi
ali vročimi (hot) trobentaškimi soli. Tudi pozneje, ko smo te začetniške programske težave prebrodili, so se ob nastopu sodobnega free jazza pojavile spet nove težave, saj je bila tudi ta zvrst s strani mojih šefov ne-zaželjena.
Danes seveda nihče več ne omejuje programsko jazzovsko politiko. Seveda pa mora jazzovski program naše radijske postaje zadovoljiti okus mladih in starejših poslušalcev, tako ljubiteljev tradicionalnega jazza kot tudi pristašev sodobnih avantgardnih smeri.«
Bobnar Ratko Divijak-Rale, član Big Banda RTV Ljubljana, iz naše srednje jazzovske generacije:
»Položaj ni dober na splošno, ne samo, kar se tiče mladih. Ozračje ni več tako, kot je bilo pred leti. Težko je odkriti vzroke za to. Prav gotovo jih obstaja več, delno so tega krivi tudi sami glasbeniki, vendar bi prave krivce našli drUgje, skrite za različnimi monopoli. Če bi imeli širšo družbeno podporo, vse to sploh ne bi prišlo do izraza. Slišal sem Leonarda Bernsteina reči, da je meja med jazzom in klasiko izginila, da gre samo še za raven izvajalca, toda pri nas je ta meja še močno izražena, čeprav je sploh ne bi smelo biti. Pri nas hočejo jazz enkrat približati zabavni glasbi, drugič pa ga enačijo z avantgardno glasbo na sploh.
Pohvalil bi samo eno slovensko mlado skupino — Ouatebriga, ob-
staja pa še več dobrih posameznih mladih glasbenikov, ki obljubljajo mnogo, vendar pa je vprašanje, kakšne možnosti imajo, da bi se lahko razvili v dobre glasbenike. Prepričan pa sem, da bo tisti, ki je talent, že na tak ali drugačen način prej ali slej pokazal svoje kvalitete. Posebej bi omenil dva pianista, študenta na graški akademiji — Dejana Pečenka in Roberta Chicca, ki sta izredno nadarjena in po svoje različna. Vendar pa jima mnogi na žalost očitajo, da sta pod vplivom graške šole. Nobenemu kreativnemu glasbeniku ne moremo očitati pripadnosti kakšni šoli. Da ne omenim Lojzeta Krajnčana (pozavnista v Big Bandu RTV), ki je gotovo eden naših največjih talentov, pa ga nekateri laži-jazzistični krogi pri nas javno dajejo v nič in zaničujejo. Čeprav vem, zakaj, pa ne vem, kako je to sploh mogoče?«
Basist Nino de Gleria, deluje predvsem v okviru skupine Ouatebriga, skladatelj...
»Dokaj svoboden koncept in pa širina glasbenega snovanja so ena osnovnih vrednot, ki jih najdemo v jazzu in t.i. sodobni improvizirani glasbi. (Vsa ta poimenovanja so zgolj približna opredelitev). Glasbeniki, ki delujemo na tem področju, imamo možnost neposredne združitve osebnih ustvarjalnih izkušenj. Imamo možnost, da igramo v različ-
nih zasedbah in se sporazumevamo z različnimi glasbeniki. Tako nastane cela paleta odtenkov glasbenega izražanja, ki glasbo bogatijo. Glasba je pač komunikacijsko sredstvo. Kolikor bolj je odprta in širša, toliko popolnejša je lahko njena komunikacija. Poleg tega je prisotnost take glasbene kreacije porok za ohranitev in prenos določenega glasbenega znanja, slonečega na tradiciji, ki omogoča nadaljnji obstoj in razvoj glasbe.'
Ljudje se danes nimajo časa poglabljati v to, kar jim okolje ponuja. Glasba pri tem na žalost ni izvzeta. Tudi odzivi že tako skomercializira-nih forumov, kot so radijske in založniške hiše, so različni. Na vsakem koraku prihaja do manipulacij z glasbeniki. Krivda za to pa ni kolektivna, marveč je od posameznika do posameznika različna, kot so različni tudi osebni interesi teh posamezni-kov.
Ljubljana je pač samo srednje velika vas, kjer se medsebojna nesoglasja kažejo skoraj kot nekakšni družinski prepiri, glasbenik pa nastopa v vlogi žoge, ki si jo forumi, organizacije in posamezniki podajajo med seboj.
Altsaksofonist Miha Škerlep je član Big banda srednje glasbene šole v Ljubljani in fotograf:
V sodobni improvizirani in jazzovski glasbi se še posebej kaže vloga glasbenikove ustvarjalnosti. Kjer se konča notni zapis, se konča tudi sprenevedanje. Notni zapis je treba dopolniti z izvirnimi glasbenimi idejami. Tega pa v naših glasbenih šolah žal ne spodbujajo. Mlademu glasbeniku tako preostane le neusmerjen entuziazem. Tako se glasbeno kreativni potencial ne razvija.
Poleg tega tudi sredstva javnega obveščanja ne posvečajo dovolj pozornosti tem glasbenim zvrstem, glasba tako ni prisotna med poslušalstvom, in tako je njen razvoj tudi komercialno že vnaprej obsojen na neuspeh.
V svoji pojavni obliki zavzema pravzaprav elitno mesto, kar pa je v nasprotju z njenim bistvom, ki ni elitne narave. Na zahodni kulturni polobli je to glasba razmeroma širokega kroga poslušalcev, ki ima v celotni kulturni ponudbi ustreznejše mesto in izrazitejšo podporo forumov, organizacij in množičnih medijev.«
PETER AMAUETTI JAKA FURST
Fotpgrafiral LADO JAKŠA
19
Rock
llllllllllllllllllllilllllllHIIIIIHHIIIilllllllllltlllllllllllllllllllllilllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII1llllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllli
K vragu s punkovskim nacionalizmom
»Tijuana je manjše mesto v Mehiki in tu je samo okoli 50 punkerjev. Naš videz je različen. Družijo pa nas tri velike skupno poteze ^ amo pidi sistemu, vojni in diskriminaciji. V Ti-juani je 5 punk skupin: Solucion Mor-tal, Minoria Consciente, Era Radi-cal,\.«
»The Stalin so končno dobili stalnega basista in bobnarja." Njihove nove skladbe slonijo na tradicionalni japonski poeziji. Sicer pa je Michi-rova novost gotovo »tanka«. The Stalin vedno bolj uveljavljajo ime dveh najbolj znanih tokijskih hard core punk klubov. Yaneure in Roku-mekiana...«
»Norske Gutter so najbolj znana punkovska skupina na Norveškem. Nori so tudi Betong Hysteria, ki so ravnokar izdali novo malo ploščo in razpadli. Za vse informacije pišite na naslov: Tore Nilsen, Lop, 8061 Lop-smark, Norveška...«
To so le trije utrinki iz množice pisem, ki vsak mesec zapolnijo strani znanega hard core punk časopisa Maximum Rocknroll. Ali je potem duh »starega dobrega« punka znova oživel? Nikakor ne! V letih 81 in 82 je namreč po svetu prišlo do eksplozije nove punkovske gverile, ki s približno takim nezaupanjem gleda na stari britanski punk (z izjemo njegove zgodnje faze) kakor je prvi punkovski val leta 1977 na takratne stare rockerje. Pri tem je bil najmočnejši izbruh novega punka v ZDA, kjer se je navezal na že od leta 1977 brezkompromisno punkovsko sceno (od Dead Boys do Dead Kennedys), pa tudi njene vire (Ramones, The Stooges). Danes je tam punk po pogostosti izvajanja tretja zabavnoglasbena zvrst, takoj za mainstream rockom in countryem ter pred dis-com (povzeto po reviji Stereo Re-view). Pri tem ostaja večina najstnikov, ki izvajajo to glasbo, pri istih glasbenih in tekstovnih (policija, vojska, Ronald Reagan, nuklearna apokalipsa) klišejih, pri čemer se izgublja v ustvarjanju neizrazitega zvočnega zidu. Ta je v primerjavi s staropunkovskim šusom precej bolj radikalen, »neprebavljiv« za poslušalce velikih radijskih postaj. Standardna hard core skupinica se trudi čim hitreje drveti skozi eno ali dvodelne skladbe, pri čemer niso nič novega tudi vpeljave močnih elementov hard rocka in celo težkega (zdaj:
agresivnega) metala. Vseeno pa ta zvok toliko trdneje utemeljujejo njegovi »disidenti«. Lep primer le-teh so DRI, ki so punkovski minimalizem privedli do trenutno največje skrajnosti. Povprečna skladba skupine je dolga okoli trideset sekund, pri čemer ne pomenijo nobene izjeme niti skladbe z dolžino 15 do 20 sekund. Pri tem je vsaka skladba DRI celota zase, različna od ostalih, pa naj gre za tiste, ki gradijo na silno nasekani dinamiki ali pa na postopnem stopnjevanju dinamike, ali pa za tiste, v katerih je skupini uspelo vpeljati celo miniaturne sole na kitari. Takih čudnih odstopanj je v ameriškem hard core punku še veliko. Omenimo vsaj še Black Flag, Meat-men in Husker Du. Svež val lahko zasledimo tudi v lepem številu besedil. številne popularne mlade skupine (MinorThreat, 7 Seconds) so se od klasičnih punk tarč obrnile k osebno izpovednim temam (frustracije ob nemoči, odtujenosti), in pa, kar je še pomembnejše, k temam, ki so namenjene ravnanju neosvešče-nih poslušalcev v dvoranah (Zabavajte se z glavo, brez nujnega pretepanja, doze alkohola in drog). Ravno pretiran hedonizem naj bi punkerje že sprevračal v butnglavce, ki se ne ločijo kdo ve koliko od klasičnega poslušalca težkega metala.
Pri tem pa anglosaksonske države nikakor danes niso več edini vitalni center mlade, novopunkovske godbe. Še najbolj je vprašljiva scena v Veliki Britaniji, kjer z redkimi izjemami (Discharge, Disorder) skoraj ni prišlo do pojava novega punka. Toliko pogostejše je ponovno žvečenje starih punkovski h klišejev, ki se pogosto navezuje na dokaj konservativno ideologijo (oi punk). Tako sta v Evropi dosti bolj sveža centra novega punka na Nizozemskem in na Finskem. Prezreti pa ne bi smeli danskega, zahodnonemškega in poljskega hard corea. še zanimivejši je položaj drugod po svetu, kjer so za rock’n’rollom končno »zbolele« tudi »bele lise« v razširjenosti te glasbe. Tako je ena najbolj svežih mladih punkovskih scen v Braziliji (zanimivo je dejstvo, da ima strogo proletarsko obeležje), eden trenutno najbolj priznanih predstavnikov hard corea pa so tokijski The Stalin, ki uspelo povezujejo punkovsko napadalnost in japonsko zvočno drugačnost. Pri
tem za povezavo med mladimi scenami skrbi kalifornijski hard core mesečnik Maximum Rocknroll, katerega pomen je že zdavnaj prerasel meje ZDA. Skoraj polovica vsake njegove številke je namreč namenjena hard core internacionali. Besede enega izmed uvodničarjev časopisa: »S časopisom hočemo okrepiti podzemno omrežje hard corea. in to prek poročil o scenah, ton naslovov in spodbujanja izmenjave informacij s celega sveta, od Jugoslavije prek Brazilije do Avstralije. Upamo, da bo s to izmenjavo odpadlo veliko nacionalističnih predsodkov. Konec koncev nas vse druži odpor proti ameriškemu kulturnemu imperializmu, prazni, plitki in otopeli kulturi. Naš odpor je prešel celo ideološke meje. K vragu s punkovskim nacionalizmom!...« Poleg tega je Maximum Rocknroll lani izdal tudi prav uspelo veliko ploščo hard core internacionale s skupinami iz 17 držav. Na njej so se znašli tudi najbolj znani jugoslovanski hardcorov-ci, ljubljanski UBR. Sicer pa je jugoslovanska mlada punkovska scena tudi sicer reden gost strani Maximum Rocknrolla. Mladih skupin, ki igrajo
to glasbo, ne manjka, od Ljubljane (UBR, Tretja kategorija, Tožibabe) in Beograda (Solunski front, Nekrofilija) do Novega Sada (Dva minuta mržnje) in Sarajeva (Viva LA).
Pri tem je mlada punkovska scena v Sloveniji v močnem konfliktu z večino pripadnikov stare punkovske »garde«. Je vse preveč brezkompromisna, zvočno radikalna in mladostno zaletava, da bi se hotela spoštljivo podrediti starejši alternativi. Podobno zaletave so tudi rešitve tega konflikta — zapiranje vase, izobčanje izvajalcev, ki hočejo v svojo glasbo vpeljati bolj sprejemljive elemente, bojkot Novega rocka
84...... Tako	so ljubljanski hardco-
rovci celo precej bolj povezani z ostalimi jugoslovanskimi in bližnjimi inozemskimi novopunkovskimi scenami kot pa z ostalo ljubljansko alternativo. Pri tem nikakor ne gre prezreti predvsem besedil teh mladih skupin. Ta obračajo hrbet starim punkovskim parolarskim traktatom. Toliko bolj se ukvarjajo z osebnim reagiranjem na splošno nevrotično ozračje Nič novega tudi niso odtujena ljubezenska besedila. Kaže, da bo hard core punk pognal kri po žilah že dokaj razvodenele in hipersofisti-cirane slovenske glasbene alternative. Kar tri novopunkovske skupine so bile izbrane na letošnji Novi rock, med njimi tudi prva skupina domačega hard corea, UBR, bend, ki je spomladi že izdal E. P pri italijanski punk založbi, v času Novega rocka pa bi mu morala v tujini iziti tudi že velika plošča.
Punk je mrtev. Živel hard core punk!!!
Za drobec diskografije: DOA: Hardcore 81 (Faulty), Različni izvajalci: LetThem Eat Jellybeans (Alternative Tentacles), Različni izvajalci: If punk is dead, than what the hell is this? (Alternative Tentacles-Maximum	Rocknroll),
DRI: Dlrty Rotten LP (Radical), Bad Brains: Rock For Light (Line), Različni izvajalci: VVelcome to 1984, An International Compilation (Ma-ximum Rocknroll), Mlnor Threat: Out of Step (Dischord), Različni izvajalci (Nizozemska): Als Je Haar Mar Goed Til (Vogelspin), Različni izvajalci: Hard core kaseta LJ scene (ŠKUC), UBR: Corpus De-licti (Attack).
PBČ
20
Plošče
Janez Gregorc / Cockpit /
RTB______________________________
Janeza Gregorca ni treba posebej predstavljati. Že leta je naš vodilni jazzovski skladatelj, obenem pa tudi predavatelj jazzovske harmonije na AG v Ljubljani ter producent na RTV Ljubljana. Glede na njegove izredne uspehe v Evropi in po svetu je prav nerazumljivo, zakaj je moral toliko let čakati na svoj prvi (samostojni) album.S svojimi darovi in izrednimi izkušnjami ter odlično izobrazbo, ki jo je dobil na bostonski Berkeley School of Musič, tega prav gotovo ne zasluži.
No, RTB je to napako končno odpravila in izdala odlično ploščo Cockpit. kjer je Gregorc edini avtor in aranžer ter tudi dirigent Big banda RTV Ljubljane, ki je spet dokazal svoje kvalitete, katere ga uvrščajo v sam vrh evropskih orkestrov jazza in popolnoma zavrgel nekatere neo-snovane očitke, ki so jih v zadnjem letu ali dveh slišali na svoj račun. Celotna glasba na tej plošči je izredno sveža in izvirna, z njo pa je Gregorc izpričal širino svojega znanja in čutenja — v vsaki pesmi lahko najdemo nekaj posebnega, obenem pa lahko tudi govorimo o skupnem občutju celotne plošče, ki nosi značilen pečat Gregorčevega osebnega stila, v katerem lahko odkrijemo različne domiselne prijeme sodobnega jazza: od mešanja zvokov sintetizatorja z orkestralnimi zvoki hitre bebopske teme (v skladbi Cockpit), prek uporabe ostinatnega basa (v Ikoni), uravnotežene medigre nekonvencionalne orkestralne spremljave z Janševim razburljivim tenorsakso-fonskim solom (v Entrance), postopnega naraščanja orkestralne igre (v Glass) z izredno liričnim solom Ugri-nove trobente, privlačne funky teme (v Dr. Rhytm), ki se izmenjuje z zelo izvirnim, triolnim mostom, kjer Janšev sopransaksofon odigra uvod v altsaksofonski solo Andreja Arnola (ta skladbo odpelje v orientalsko melodiko), prek izredno otožne Elegy, vse do Bourr6eja z balkansko temo.
Glavna solista na plošči, Tone Janša in Andrej Arnol sta svojo nalogo odlično opravila, prav tako tudi ritmična sekcija orkestra. Brez dvoma je Cockpit naša najboljša in najsodobnejša plošča orkestralnega jazza in ji v jugoslovanskem merilu prav gotovo ni enake. Gregorčevo skladateljsko in aranžersko delo pa prav nič ne zaostaja za deli ameriških mojstrov sodobnega orekstral-nega jazza — Stana Kentona, Petea Rugola, Ralpha Burnsa, Gila Evan-sa, Quincyja Jonesa, Mela Levvisa in Thada Jonesa., Toshiko Akiyoshija in drugih. PETER AMALIETTI
Zasilni izhod / Nužni izlaz /
PGP RTB_______________________
Prvi LP v Sloveniji sicer manj znane skupine iz Murske Sobote, ki svojo glasbo imenuje »melodični rock«. Skupini je treba priznati izvrstno instrumentalno obrtnišvo. kar je vsekakor njena udarna moč. Glasba kot celota pa je raznorodna, nekaj med simfo in jazz rockom z različnimi drugimi primesmi Šibak je vokal, ki bi v taki usmeritvi moral biti vsaj enakovreden če ne pred instrumenti. Ob samih skladbah ugotavljam. da vokalni del nastane na postavljenem instrumentalu, kar je bržčas narobe Ali je vokalni del nujno zlo skladbe? Od tod vprašanje sporočilnosti skladb in povednosti besedil, ki tudi niso oprijemljiva. Močan vokalni del bi rešil sedaj nekoliko luknjasto glasbo. Morda pa bi bilo bolje posvetiti se samo instrumentalni glasbi in uporabljati glas kot dodaten instrument brez besedil. To pa seveda terja poleg tehnične perfekcije precej inventivnosti Čeprav jo rahlo načenja zob časa, se glasbo da poslušati, je celo nalezljiva in je daleč od plaže in koketiranja s komercialo.	ROR
Elvis J. Kurtovič / The Meteors / Da bog da crko rok’n’rol / ZKP RTV Ljubljana
Druga velika plošča enega najbolj znanih predstavnikov sarajevskega novega primitivizma mi uspelo pobija še zadnje kali evforije, v katero sem padel ob Kurtovičevem prvencu (dvome v Kurtovičevo »altemativ-nost« sta mi namreč obudila že precej bolj osmišljena neoprimitivistična plošča Zabranjenog pušenja in pa skrajno neizrazit koncert skupine novembra lani v Sarajevu). Kurtovič se z njo oddaljuje od simpatičnega, »bebavega« sprevračanja rock'n'roll oltarčkov (z izjemo naslovne skladbe in pa še ene ali dveh s prve strani). Nosi jih v zelo standarden jugo pop revival, zelo v okviru »umotvorov« zagrebačke p6p »škole« iz let 1981.82 in Idolov z E.P. in Čokolade. Iz tega jih ne izvlečejo niti lokalne »aktualizacije« besedil, kakor tudi ne (ne prepogoste) ironične iskrice v njih. Kurtovičevo pretirano naivnost »nadomeščajo« površen rock'n'rol-lovski nekonformizem, neizrazit balkanski rockovski eroticizem in srednje posrečena »kislokumarična« tematika, skratka, klasične, čeprav' malce lokalno obarvane sestavine,
jugop .šmorna'. Temu ustrezna je tudi glasba, ki še zdaleč ne preseže pop revival trikotnika Prijavo kaza-lište — Parni valjak — Idoli in se ob nekaterih simpatičnih melodijah izgublja v neizrazitosti Posebno slabokrvna je druga stran plošče, ki je primerna le za pčlaganje zvočnih tapet Očitno je da smo z » Da bog da crko.,.« DOBILI PREDVSEM »prijeten« izdelek za čas kislih kumaric, ki niti malo ne bo izstopal ob »bljuzgi« različnih Danielov in Čolicev, pa čeprav so skušali Kurtoviči skupaj z ostalimi sarajevskimi novoprimitivci v svoji začetni fazi proti njej ravno nastopati in jo parodirati.
Dovolj. Ob skrajno neposrečenem prvencu Plavog orkestra (ta se trudi povezati novi primitivizem in »novo-komponovano muziko«, pri čemer je še precej bolj bedast od kakšne Lepe Brene) in neizrazitem izdelku Kongresa nam ostaja samo še upanje, da bodo vsaj Zabranjeno pušenje s svojim novim albumom obranili »prestiž« mlade sarajevske scene. Drugače pa ..	pbč
Ekaterina velika / ZKP RTV Ljubljana
Drugi izdelek Katarine II (zdaj z imenom Ekaterina Velika) pomeni še eno potrditev dejstva, da bendi beograjske alternativne sceno niso sposobni izdati več kot po eno zanimivo veliko ploščo. Skupina se namreč na njem odreka pretanjenemu spletu številnih žanrov starega in novega rocka s prvega albuma in pada v klasično izpraznjeno bovviejansko zagrebško-beograjsko art-pop funk samozadovoljevanje. Tako je glasba albuma omejena na bolj ali manj korekten, neizrazit in srednje dodelan novi funk s še precej manj posrečenimi plemenskimi, orientalskimi (zelo blizu skupini Japan) ali celo postnovoromantičnimi odmiki (Sim-ple Minds). Kakor da bi vodji skupine, Milanu Mladenoviču, po prvi plošči neverjetno visoko zrasel lastni ego. Tako je v ospredje porinil svojo kitaro. katere predolgi posegi mejijo že na onaniranje, pretanjene klaviature pa je pomaknil v »varno« ozadje. Ob tem pa plošči ne manjka tudi glasbenih citatov s prvega albuma, kar smrdi po ponavljanju, oziroma ponovnem prežvekovanju starih idej. Mladenovič je svoj ego razvil tudi po glasovni plati. Na plošči pokaže, da je še eden od (mnogih) jugoslovanskih častilcev David Byr-nea (Talking Heads) in svetega Davida Bovvieja, ki pa pomenijo le njihovo neposrečeno karikaturo. Tako kot Dorian Gray Ekaterina zdaj odbijajo s svojim »visoko dvigujočim se«, »umetniškim« glasom. Pri tem so
tudi besedila te plošče nekajkrat bolj neposrečena in izumetničena od tistih s prve Neizrazito, odbijajoče, nedodelano! Tem očitkom se izgo-neta le dve skladbi, najstarejša, z nje. Tatoo, ki ohrani vse šarmantne alter-pop prvine zgodnjega Katarininega zvoka, in I ve always loved You ki vsaj v drugem delu ustvari močno ozračje nevrotičnosti, napetosti Drugače pa...
PBČ
Laibach / ŠKUC
Laibach so končno dočakali svojo prvo veliko ploščo tudi na naših domačih tleh. Pri tem je njihov jugoslovanski prvenec prvovrsten vpogled v razvoj njihove glasbe vse od Novega rocka 82 naprej Tako se na njem srečamo z brutalno militaristično Cari amici (v živo z Novega rocka) z izvrstno utripajočo in agresivno Silo postekspresionističnimi mračnimi Boji in sugestivnim na trenutke prav melodičnim Bratom mojim (vse tri skladbe so bile uvrščene na prvi Laibachov inozemski projekt prvič pa so bila ujete na snemanjih pri ZKP RTV Ljubljana za nikoli izdano ploščo leta 1983) ter s plesnima Dekretom in Panoramo z Laibachovega lanskoletnega britanskega E P.-ja (zadnja so Laibach za domače tržišče slišno samocenzuri-rali). Kaj lahko se zgodi da vas bo Laibachova godba d svojimi večpomenskimi totalitarističnimi aluzijami odbila. Pn »m pa je treba poudariti da je ravno vzbujanje odpora marsikdaj tudi namen Laibachove prefinjene provokacije. Ravno odpor »osvobaja« čisti omogoča misliti z lastr.o glavo rešiti se standardne samozadovoljnosti. Poleg tega ne smemo prezreti dejstva da je Laibach po glasbeni plati odprl novo pot v jugoslovanskem rocku pot v popularno glasbo ki ima precej več skupnega z resnimi modernisti kot pa z rockn'rollom v zvok ki so ga v tujini že zdavnaj dovolj dobro utemeljili različni Fausti Cani in Briani Eni. Mimogrede. Laibach na plošči sprevr-nejo tudi več motivov iz sodobne resne glasbe (Panorama in motiv iz Holstovih Planetov).
Pri tem bi o starejših Laibachovih hitih ki so jih »žvečili« že vsi mladinski (tiskani in radijski) mediji težko napisal kaj novega Edino sveže presenečenje na plošči je le nova verzija Države ki z bombastičnimi izbruhi ki so jih Laibach prevzeli iz »ta pravega« držrocka in himnično praznično vznesenostjo pomeni nov vrhunec Laibachovih slavospevov sveti državi.
PBČ
21
Beseda uredništva	Pisma
lllllllllllinililllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIHM
Pa se na tej predpredzadnji strani letošnjega letnika za trenutek ozrimo nazaj in naprej. Čeprav smo vtem letniku v precejšnji meri uresničili zastavljene načrte (ciklus sodobnih skladateljev, povezava z ilustratorji in karikaturisti, Novi rock...), pa nas skrbi, da je marsikoga Izmed tistih, ki uporabljate REVIJO GM pri glasbenem pouku v osnovni šoli, odbil zapleten slog nekaterih prispevkov. Brez marsikakšnega takšnega prispevka tudi vnaprej ne bo šlo. REVIJA GM je pač edina širše zastavljena glasbena revija na Slovenskem in mora kot taka služiti različnim namenom, ne samo didaktičnemu. Vseeno pa se bomo v novem letniku vsaj na nekaterih straneh (predvsem z Izbiro tem) poskusili malce bolj približati šoli. Osrednji dve strani bodo drugo leto zapolnjevale tudi teme iz preteklosti glasbe jugoslovanskih narodov, pa tudi po dve strani pred njimi (kakor smo poskušali tudi letos, a žal ne vedno najbolj uspešno) bosta predvsem didaktičnega značaja. Seveda pa se bo dalo teme, zanimive za pogovor v šoli, najti tudi na drugih straneh, tako kot letos (številni rock eseji, »zanimivke«, reportaže.. ). Mali kviz — eno najbolj odmevnih šolskih rubrik REVIJE GM bomo ohranili. Nadaljevali bomo s poglobljenim, »drugačnim« pristopom do popularne glasbe. Tudi pisanju o jazzu se kot edina slovenska revija, ki redno namenja svoj prostor tej glasbi in ki si je s tem ustvarila majhen, a nikakor ne nepomemben krog braloev, ne bomo odrekli. No, od vsega tega nas ločita še dobra dva meseca počitnic, ki smo jih vsi skupaj krepko potrebni. Prav vsem čim lepše poldtje
UREDNIŠTVO
Z-mol
Tokratni Ž-mol nam je pobegnil iz znane italijanske opere. Le katere?
Posebna nagrada! JURIJ PFEIFER
MALI
OGLASI
Prodam: blokflavto Moeck Rot-tenburgh sopran, baročna izdelava (1,3 M), dva mikrofona AKG 190 E (3,8 M), dobro ohranjene plošče — Bach: Brandenburški koncerti 1 —6
(2 LP) - 500 Nd, Vivaldi: 4 letni časi
—	300 Nd, Mozart: Mala nočna glasba (250 Nd), Recital de klavecin (250 Nd), Renesančna glasba (Pomykalo) (250 Nd), Drums In Ao-tion (1500 Nd),...
TELEFON -(061) 347-068.
Dragi bralci,
za konec letošnjega letnika bo tale rubrika nekolko skromnejša po obsegu, saj je zadnje čase vaše pošte tako malo, da je komaj kaj za izbirati. Najzanimivejši je tokrat prispevek Edvarda Rožmana iz Artič, ki je tekoče napisano poročilo o jubileju ar-tiškega pevskega zbora. Od dveh dopisov sedmošok, Božen« in Petra .ki sta prišla iz Laškega, sem izbral tistega, ki kaže odnos do učenja glasbe z druge straniikot je to običajno za naš časopis, ki za glasbo predvsem navdušuje. Na silo se z glasbo pač ne gre ukvarjati, toda vseeno mislim, Božena Sadar, da ti znanje glasbe, ki si ga pridobila do sedaj, ne bo škodovalo. To boš prej ali slej gotovo tudi sama ugotovila.
Osmošolka Dagmar Kadrijevtč Iz Hrastnika mi je poslala v telegramskem slogu napisano poročilce o koncertu Acija Bertonclja in Cirila Škerjanca v glasbeni šoi v Trbovljah in to je vse, kar se je do zaključka redakcije te številke nabralo v mapi s pismi. V upanju, da bodo jesenski meseci, ko bo revija GM spet prišla na vaše šole, plodnejši z vašimi prispevki, vas čez počitnice toplo pozdravlja
VAS UREDNIK
DVAJSET LET ZBOROVSKEGA PETJA V ARTIČAH
Minilo je dvajset let, odkar se je artlškl pevski zbor prvič predstavil svojim krajanom v današnji sestavi, sicer je začel delovati že leta 1925. Ustanovitelj le-tega je bil učitelj Gruden. Po njegovem odhodu k vojakom ga je nadomestil Vanovšek, ta pa je vodstvo zbora predal domačinu — dolgoletnemu učitelju, ravnatelju in kulturniku v pravem pomenu besede, Radu Demaču, ki ga je vodil do 2. svetovne vojne. Takrat so se Artičani s pesmijo poslovili od svojih domov. Iz pregnanstva so se vrnili zopet s pesmijo, ki je zvenela drugače kot pri odhodu. Po vojni so se artiSki pevci ponovno zbrali ob tovarišu Ziherlu. Leta 1960 je začel zbor voditi Franc Baškovič iz Brežic.
1963. leta je prevzel zbor Miha Haler in od takrat nam domači pevci prepevajo na vseh proslavah in prireditvah. Njihov repertoar je bogat, saj so naštudirali okrog 100 pesmi, čeprav gojijo najbolj ljudsko pesem.
Za svoje delo je zbor prejel te številna priznanja. Vseh dvajset let se zbirajo pevci na vajah v osnovni šoli. Njihovo število se je iz leta v leto spreminjalo. V današnji sestavi jih je še vedno 22. Artiški pevci so ponesli svojo pesem tudi v druge kraje Posavja in druge republike. Dolgoletno prijateljstvo jih vete tudi z globoškim
pevskim zborom, ker je tudi tega vodil tovariš Haler.
Tako so se ob svojem jubileju zbrali pevci v prosvetnem domu in se predstavili v novi sestavi. Letos so se jim priključile tudi tenske, ki so zbor zelo potivile. Na slovesnem koncertu so jim pomagali še Boš-tanjski fantje, ki so s svojim nastopom pripomogli, da so artiški pevci svojo dvajsetletnico pevskega ustvarjanja proslaylli lepo In bogato, kar lahko potrdijo tudi vsi, ki so prisluhnili njihovemu petju.
Ob jubileju se pridrutujemo vsem čestitkam tudi člani novinarskega krotka z željo, da bi nas Se dolgo razveseljevali s svojo pesmijo. Mogoče se bo v njihove vrste čez nekaj let te vkl/učll tudi kdo izmed nas.
EDVARD ROŽMAN, 8. a NOVINARSKI KROŽEK, OŠ ARTIČ*
OH, TA GLASBENA SOLA
Kdo me je sploh navdušil za to brezvezno harmoniko? Mami, ati, brat? Ali je bila to moja odločitev? O ne, midva z bratom (tudi on igra trobento) gotovo nisva imela takih idej. Pa tudi tega se ne spominjam več, da bi bila takrat ob izpitu tako za luno. Morda je prišlo do tega iz ljubezni do glasbe? Kje pa, takrat sem bila še v četrtem razredu in takrat še nisi tako »trošen*, da bi naredil tako veliko neumnost (kar je čisto meni podobno). Pa kaj bi sploh premišljala. Sedaj sem te vpisana in ne da se več pomagati.
Toda, to leto je zadnje, častna beseda/ Blazno krasno bi bilo, ko bi se postavil predme ati in izustil: »Tako, harmoniko smo prodali/« Saj je bolje, da ne-naredi tega, ker bi se sigurno onesvestila (od sreče)... Toda te ves čas samo kritiziram glasbeno šolo. Tako hudo pa spet ni. So ure, ko se prekrohotamo, da smo čisto solzni. To je namreč pri teoriji, oprostite, pri nauku o glasbi, če bi me sedajle tovariš Bučko slišal...
A kdo je tovariš Bučko? Tak vzdevek smo dali tovarišu za teorijo (prisrčen, kaj?). Včasih ga sicer razjezimo, ampak radi ga imamo vseeno, če dobro razmislim, celo kar rada hodim k teoriji (čeprav jo kdaj pa kdaj »zalivam«).
Pri harmoniki pa je vse drugače, tam ni nikogar razen mene In tovariša, kar je zelo dolgočasno in vedno isto, samo da jaz kdaj pa kdaj (ne)znam.
Ja, ja, tako je pri nas v glasbeni šoli.
BOŽENA SADAR, 7. c
DOPISNIŠKI KROŽEK OŠ PRIMOŽ TRUBAR, LAŠKO
22
Nagradna slikovna križanka
Med pravilnimi rešitvami smo tokrat izvlekli naslednje »srečneže«: Zvoneta Novaka iz Krškega (križanka), Tatjano Varga iz Novega mesta (križanka in kviz), Marto Jerič iz Vldma-Dobrepolj (križanka in kviz) in Tjašo Kranjc iz Maribora (Ž-mol). Tudi v zadnji številki letošnjega letnika se boste morali potruditi tako s križanko kot z malim kvizom. Nagrajujemo eno in drugo, poleg tega pa tudi Ž-mol. Rešitve nam pošljite najkasneje do 30. junija na naslov: REVIJA GM, Kersnikova 4, 61000 LJUBLJANA. Vsem reševalcem želimo čim lepše počitnice.
Mali kviz
Pred vami je zadnji kviz v tem šolskem letu. V vprašanja vključujemo nekaj zanijnlvlh glasbenih dogodkov preteklega leta:
1. Letos je bilo že 14 tekmovanje učencev In študentov glasbe, ki se je razširilo skoraj na vse Instrumente. Edini, ki letos niso tekmovali, so bili
a) godala
b) trobila
c) klavir
2. To tekmovanje se je sklenilo na zvezni ravni v Skopju. VI. kategoriji klarinetistov je s 100 točkami zmagal Ljubljančan, dvanajstletni Andrej
a) Kotar
b) Zupan
c) Zalar
3. Kdo je znani ameriški sodobni skladatelj, ki je letos sodeloval na zagrebškem Bienalu sodobne glasbe in imel svoj večer tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani:
a) George Crumb
b)John Cage
c) Charles Ives
4. V Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike so znani glasbeniki posneli pesmi za lačne v Afriki, pred kratkim so isto storili nekateri glasbeniki tudi pri nas. Naslov pesmi je Za milijon godina, skupina pa se imenuje Yu rock
a) pomoč
b) grupa
c) misija
5. V zadnjem času so v Ljubljani neverjetno zaživeli disko klubi. Odprli so Valentino, Super Ll, K 4 pa Palmo, ki je preurejen disko, ki se je nekoč imenoval
a) Stopoteka
b) Discoteka
c) Kinoteka
LUKA SENICA
								NEISKRE- NOST						
						SESTAVIL IGOR tONGVKA	VPRAŠANJE ŠT. %		MAKED KOLO	VZDEVEK ALPI- NISTA CEDILNIKA	BARIJ	ZAMAH	POŠILJKE	PALES- TINSKI VODITELJ (JASER)
						IZPOD -BUDA				V		U	T\ y	
						BIKO BOREC	T	0						
						PESNIK ZUPAN- ČIČ		T			GROBO ORI ENT SUKN( PLEMIŠKI NASLOV	A	£	A
						MEDVED IZ MILNIJEVE POVESTI ODMEV			NATRIJ	DIAGRAM		K	A	
								M	k/	UBOZlCA				A.
VPRAŠ ŠTEV TRI	?	MOZAR TOVA OPERA	VPRAS STEV DVA	OČE	OGNJENIK NA SICILIJI	K				KIS EMIL AOAMIČ				
ROČNI VOZIČEK NA DVEH KOLESIH		1	i		BILJARD- NA PALICA POUDAREK	X	j*i	a	IME ČRKE Živali z LOPATASTIM ROGOV			LUKA V IZRAELU	VOJVODIN. JAZZ BOB NAR (LALA	MAJHNA TRAVA
VODILNE IGRAINE KARTE						ZIDAR SKO OROOJE		r~ h*'	J.	„		DEJANJE			
UKRAJ LJUDSKI PLES	1	0 ■	V	h	K	ČEŠKA PRI TRDILNICA GOSTLJA-TA JED				NARODNO ZENSKO IME	ZBOR FLORET			
PEVKA PRODNI- KOVA	L"		A	KAZALNI ZAIMEK		D	MORAVSKC MESTO	0	S					
				NIČLA			ZEN IME '							
ODLIČEN AVSTRIJSKI					VPRAS							ANTON VODNIK		V
TRŽNICA					LAHKA TKANINA							IGRALKA GARDNER		
21 IN 15. CRKA	T		NEKD SEK RET OZN	1 .0 ! 7		A	N		INOIJAN PLEME		4-**'			
			PLANIN DRUŠTVO						22 IN 15 ČRKA					
KRATEK JEDERNAT ODGOVOR ODGOVOR	K	-K					A	UŠIV ČLOVEK						
VPRAŠ STEV ENA						A	0*	PRIRODA						
REŠITEV KRIŽANKE	vitan,	sraka,	tata,	Ru,	ato, bas, fer- Rešitev kviza: 1. b, 2. a, 3. c, 4. b,
IZ 7. ŠTEVILKE	ment, fr, Olga, O, či, scena, belcanto,	5. c, 6. belcanto
Tananarive, al, erotika, rumba, Rati-Vodoravno: fonetik, apoteka, Le-	tovec, Wolf, Cres, nota, Ela.
I||llil!!llllllllllllll!lllllllilllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Naslovnica
Fotografiral: BOŽIDAR DOLENC
UREDNIŠKI ODBOR
Peter Amalietti, Peter Barbarič (urednik), Miloš Bašin (oblikovalec in tehnični urednik), Jaka Furst, Lado Jakša, dr. Primož Kuret (glavni urednik), Igor Longyka, Mija Longyka (lektorica), Tomaž Rauch, Kaja Šivic (odgovorna urednica), Mojca Šuster in Mirjam Žgavec.
IZDAJATELJSKI SVET
Dr. Janez Hofler (predsednik), dr. Marija Bergamo (FF-PZE Muzikologija), Igor Dekleva (AG Ljubljana), Lea Hedžet (GMS), Nena Hoh-njec (PA Maribor), Zdravko
Hribar (GMS), Nevenka Leban (DGUS), Mojca Menart (GMS), Lovro Sodja (ZDGPS), Dane Škerl (DSS), Ida Virt (ZDGPS) in delegacija uredništva (glavni in od-jj govorni urednik).
NASLOV UREDNIŠTVA
Revija GM, Kersnikova 4, 61000 LJUBLJANA, telefon (061) 322-367. Račun pri SDK Ljubljana, številka 50101 -678-49381. Revija izide osemkrat v šolskem letu, celoletna naročnina za XV. letnik znaša 150Nd, posamezen izvod stane 20 Nd.
23
mi
Benjamin Zephaniah
United Front
ra c n
"Pl
tU\
S N ra £ c o or,a
»o|8
Si M
•—• C > .«."■§ C
i ra > -2