WW ČLANKI__
Niko TOS'	IZVIRNI
ZNANSTVI-NI ČL/\NEK
PRIMERJALNA ANALIZA RELIGIOZNOSTI - v Sloveniji in državah Srednje in Vzhodne Evrope-
Povzetek. Na osnovi podatkov, zhmnih v sedmih srednje- in vzhodnoevropskih državah (Anjbriidi derKirdten. 1997)se je avtor htil poizkusa izvirne klasifikacije pojava religioznosti. V prvem koraku je na nacionalnih vzorcih (Poljska, HrvaŠka, Litva, ShvaSka, Madžarska, ČeSka in Slovenija) in na agregiraneni vzorcu s pomočjo muhivariatne in cliis-terske analize velikega itevila trditev in vpraSanj (iz obsega krščanskega verskega kozmosa) potrdil smiselnost uporabe treh dimenzij religioznosti: ortodoksnosti, veiv v boga in vere v posmrtno življenje (globoke religioznosti). V drugem koraku pa je z analizo petnajstih variabel iz obsega treh predhodnih dimenzij oblikoval klasifikacijsko osnovo za novo tročleno (nereligiozni, avtonomno religiozni, cerkveno religiozni) kompleksno dimenzijo, ki jo je poimenoval tiotntnja religioznost in jo potrdil v preizkusu z drugimi dimenzijami religioznosti ter z izbranimi sociodemografski-mi spremenljivk^tmi. Na osnovi njegove klasifikacije se oblikuje glede na stopnjo tvligioznosti rang sedmih dežel s Poljsko in Hrvaško na vrhu ter Če.lko, Madžarsko in Slovenijo na dnu. Za Slovenijo ugotavlja, da je v vzotvu približno ena petina (19%) cerkveno religioznih, dalje, ena petina (21%) avtonomno religioznih in tri petine (60%) nereligioznih respondentov.
Ključni pojmi: religioznost, tipologija religioznosti, cerkveno, avtonomno, ne-religiozni, mednarodna primerjalna analiza, srednje- in izhodnoevropske države
' Dr Xikfi Ta<. /»rf/esnr suciohgije In iioailec limjeklii .Slinvii.tiii Jarmi mnenje nii liikiillvll za ttriiiliene vede IhUrerze i' ljiil>IJanl.
-• .Sesiareb/c firimlliti .■il^le|ln^■,^ll itela mimonrafije: ReHgiosiUU der Slonvnen im Veit-lkti zii antleren t/hutern ihK.Millet) iMrn/nvi. AnJImuh IVJH. objui tjene i hnjlni: Tomka,.»/. .Mcisluaskaile. A . Noi kkiis. A . 7W. .V. in tlrioCnik. V: (t<JW): Keligion inut Kiniten in ()sl(.Mtllel) Imioiki: Hnnarn. t.iiaiien. .Stoirenicn. Scliirtibenivrlag. Osi/iltleni. ki fc« i- cetoli <it>Jai ljena v knjigi: VA jV. ei alt (2()00). t^ntobv o cerki i in ivligiji ■ v Stuivniji c deivlilestlih. Diiknmenll /7J1 '</.lMM', tjuhljana
Uvodno pojasnilo
V	zadnjem dcseileljii so poleg |X)javov deniokraiičnc insiitucionalizacije sodobnih družb prav pojavi v zvezi z religioznostjo, cerkvijo ter njeno iimeščcno-stjo v družbo in |X>litiko v središču družboslovne spoznavne in raziskovalne zavzetosti. To kaže pogostost in ilružlx.-na razširjenost religiolo.ških raziskovanj, ki jo dobro |X)nazorijo veliki družbo.slovni empirični projekti, kot npr. Evro|5ska in .svetovna raziskava vrednot,* raziskava o religioznosti in cerkvi v ok\'iru mednarodnega družboslovnega raziskovalnega programa,' velika vseevropska raziskava o religioznosti in moralnosti in končno razi.skava o stanju religioznosti in odnosu do cerkve v sreilnje- in vzhodnoevropskih ilržavah po prehodu iz komunizma.* V večino teh projektov je bila vključena tudi Slovenija. Tako .se nam jjonuja izjemno bogato empirično gradivo, ki kaže na stanje, sestav in preoblikovanje religijske zavesti, na vrednotni svet. ki se oblikuje pod njenim vplivom, na strukturne in druge okoliščine, ki jo določajo - in vse to ne le v ozkem znotraj družbenem, v prostoru slo\enskc socialno-politične in religijske zavesti, temveč v širšem regio nalnem, mednarodnem, celo medkontinentalnem družbeno-kulturnem pro.storu. !5ele na tej široki ntednarodni primerjalni ravni .se |wnuja priložnost za ovrednotenje določnic človekove zavesti, oblikovanje njegovih vrednot in tudi njegove religioznosti. Priče smo izjemno naglih in glolxjkih sprememb v sodobnih družbah, torej proce.sov dinamične motlernizacije, ki .se v z:Klnjem olxlobju izraž-i predvsem kol globalizacija .sodobnega sveta, kot njegova vse \ečja socxlvisnost ob hkratnem poudarjanju intlividualnega bistva človeka, socialne skupine, nacionalne skupnosti, nacije, države...
V	ta okvir spada tudi raziskava," ki opazuje stanje in sprememtx' v religijski zavesti in odnos do cerkve v de.setih srednje- in vzhodnoevropskih državah, ki jih označuje prehod iz avtoritarnih sistemskih okvirov v demokratične. Tudi v to raziskavo je bila Slovenija vključena. Sicer pa lahko ob tem dodamo, da nas vodi sled religiološkega empiričnega raziskovanja, ki je |X)tekalo zgolj v slovenskih okvirih nazaj v sredino še.stdesetih let." Odtlej potekajo redna letna opazovanja stanja religioznosti, ki se kdaj pa kdaj tematsko zaokrožijo in razširijo v raziskovanje razumevanja razmerja nted cerkvijo in družbo oz. v razpoznavanje položaja vernih in pogojev za svobodno izražanje osebne vernosti, o čemer poročata Z. Roter in M Ker.ševan."
Da je empirična religiološka raziskava na Slovenskem v zadnjem desetletju tako pogosta, je predvsem zasluga zavzetosti družboslovcev, tudi raziskovalcev na področju sociologije religije v Sloveniji. Res je, da so raziskave v zadnjem desetletju
' m,liti Valili- Siinvr OmV. l-iim/H-aii Vtiliic .Simxy (HVS). ' liuvriiailoiial Soclal Siinvv l'n>nrai»mc (ISSI'}. 'Aiijlmiiii tler Klrclieii in Osl(MillelJ/:iin>/)a (Aiijhnidi). ' Aiijhriuii: niztfkara. zamioiriiut v uliririi hisuinilmuti/onima na Diiiiajii. ' 1'i-fijetl Sloix'iisL'tiJavilo itiiieiije. l'J6li-2<XX)
' iSaJlMimvinbiiejSI sut tire lenieljiil Sliiill/i: - Hiitvr. A. (1973): Cerkev In soilolmi ftvt. Oiiiluirfeva zaliiilHi. IJiiMjaiia: in - Koler '/,. in KvrSvvan, M. (I9fi2): \'eni in nevera v Sloveniji. Ceriivena relifflozntmi, Olfzoija. Maribor
sledile mednarodnim zgledom. Zavzetost v tej sleditvi .se izraža v vrednotcnjii pomena sprememb, ki so na.stale, oz. ki nastajajo v poteku družbenega prehoda, v razmerah demokratičnega raz\oja in ki .se kažejo tudi v družbenem položaju cerkve ter v spremenjenih določnicah oblikovanja in izražanja osebne religioznosti ljudi. Tako je bilo v obdobju 1990-2000 zbrano obsežno empirično gradivo, ki omogoča mednarodno primerjalno in medčasovno analizo; pričakujemo lahko, da bo v tem desetletju postoponia vključevano |X)globljene religio-lo.ške analize in obravnave.
Religioznost: predmet in cilji raziskave
V tem .sestavku se osredotočamo na |x>jav religioziiosti v Sloveniji v mednarodnem primerjalnem kontekstu. Analiza, ki je postavljena v prostor .sedmih srednje-in vzhodnoevrop.skih držav, se na koncu izteče v poizkus klasifikacije religioznosti. Pri tem na svojski način rešuje v religiološki obravna\'i \edno znova zastavljeno vprašanje opredelita in klasifikacije pojava religioznosti. Že Le Bras.' ki velja za enega prvih sodobnih empiričnih ra2iskov:ilce\' na |Xxlročjii religiologije, ugotavlja. da gre pri tem za neka psiholo.ška stanja, ki .se izmikajo neposredni empirični zaznavi - in seveda tudi poizkusom klasifikacije. V svojem raziskovanju se je tako osredotočal na empirično zaznavne religijske prakse, kar sicer ustreza razmeram znotraj katolicizma, kjer je razumevanje religijske prakse in religioznosti izenačeno. Seveda to ne velja v enaki meri tudi za prevladujoča protestantska okolja oz. za pravoslavne \ erske skupnosti, kjer obiskovanje cerkvenih obredov ni .sočasno tudi najpomembnejše merilo religioznosti. Religiološka raziskovanja so medtem pokazala na omejenost spoznavnega dometa pristopov, ki se opirajo na opazovanje pogostosti obiskovanja verskih obredov oz. na tako imenovano cerkvenost. Jasno je namreč, da iz obiskovanja verskih obredov ni mogoče z gotovostjo sklepati o notranji religioznosti posameznika. Kakor koli že. Le Bnis se je oprl na obiskovanje cerkve in sleditev verskih obredov in zasnoval tipologijo, ki vključuje nereligiozne (neprizadete), in tričleno tipologijo religioznih (.sezonski verniki, opazujoči verniki in zavzeti verniki). Naš namen v tem sestavku ni prikazovanje različnih pogledov na pojav osebne religioznosti ter različnih poizku.sov njegove klasifikacije oz. tipologizacije. Vpogled v slovensko obravnavo tega problema ponujata knjigi Z. Roterja in M. Kerševana.
Čeprav raziskava Aulbruch vključuje tudi klasične indikacije religioznosti, kot sta cerkvenost in izjava o vernosti, jih v našo analizo vključujemo le podredno, v središče pa postavljamo izraze notranje religioznosti, torej osebne izpowcli, pritrjevanja oz. zavračanja osnovnih izrazov krščanskega verovanja oz. postavk krščanskega verskega kozmosa. Naša analiza je torej usmerjena k psihološkim stanjem, ki so le deloma preverljira na zunanji zaznavni ravni. Po zamotanem postopku sočasne analize mnogih dejavnikov smo na podlagi podatkov, zbranih v okviru slovenske raziskave - in primerjalno še v šestih drugih državah - oblikovali
• /4f Hms. Cuihhjel CJ9S5/56J: litiules de Sociidogie Keligieiise /-//. fiiiit.
izhodišča za ailcrnaiivnc lipologijc pojava lehgioznosti in njegovo "dimenzioniranje v mcdnarodno-primerjalnem konteksiu.
Dimenzioniranje pojava religioznosti v neki družbi, še posebej, če jo označujemo kol družbo v prehotlu iz prevladujoče proticerkvene in proliverske usmerjenosti v stanje umirjene, demokratične pluralistične urejenosti razmerja med državo in družbo, ima več spoznavnih in akcijskih pomenov. Prispeva nanueč k spoznavanju |X)java religioznosti kot izraza odprtosti in pluralne razvitosti nekega nazorskega (kulturnega in političnega) okolja: pokaže na učinke preteklih omejitev; pokaže tudi na stanje duha v družbah, ki se n:iglo modernizirajo in odpirajo vplivom (splošno prisotne) globalizacije. Seveda vsebuje tudi napotke za delov;i-nje cerkva v nekem družbenem okolju, za njihovo (ludi kritično) samorazpozna-vo. Dimenzioniranje pojava religioznosti je ludi v slovenskih razmerah t;iko prej, v avtoritarnem obdobju protiverske in proticerkvene usmerjenosti, kakor tudi zdaj, v priz;idcv;mju z;i novo e\'angelizacijo, lahko argument za pohod oz. za spreminjanje stanja.
Omejitve in operacionalizacija problema
Glede na obsežnost operacionalizacije"' raziskave Aufliruch. 1997, ki je opis;ma v knjigi M. Tomke in P. Zulehnerja (1999), in glede na omejene možnosti za analizo, smo se odločili za dve vrsti omejitev:
Prva omejitev - glede na države, vključene v analizo. Deset izbranih držav, ki se razprostirajo od B;iltika do Crneg;i morja, n;i videz druži skupna usoda: pet desetletij - ali več - življenja v razmerah, ki jih lahko označimo s pojmom komunistični sistem, in razpad tega sistema na prehodu v devetdeseta leta. Vseh deset držav sodi v t. i. vzhodno- in srednjeevropski prostor, in vendar se med seboj kulturno, zgodovinsko, družbeno, gospodarsko in politično, pa tudi v religijskem pogledu močno nizlikujejo. Razlike med njimi niso le v stopnji njihove razvitosti n;i točki njihovih prehodov, temveč tudi v poteku njihovega notranjega kulturnega, |X)li-tičnega in družbenega razvoja od točke obrata do leta 1997, ko je potekala empirična faza te raziskave. Države se med seboj razlikujejo ix) religijski tr;idiciji, pa tudi glede n;i to, ali v njih prevladuje pravoslavna, protestantska ali katoliška cerkev oz. ustrezna versk;i tradicija. Bistvene razlike med njimi se kažejo tudi glede na njihovo nacionalno zgodovino in tradicijo državne samostojnosti. Kne med njimi so državnost vseskozi ohranile, druge so jo z razpadom komunističnega sistema spet pridobile in tretje, kot npr. Slovenija, so se kot države šele prvič uveljavile. Ta vidik je pomemlx-n zaradi povezanosti z izražanjem religijske z;ivesti in nacionalne identitete.
Tako smo se odločili, da se bomo pri analizi religijskih poj;ivov. ki jih bomo prikazali v tem sestavku, omejili na tri ravni. Prvič, na raven slovenskega luicional-nega vzorc;i, saj je to temeljni cilj naše analize." Drugič, tam, kjer se bo to zdelo
" atcj: Ihmha. M. XiiMiiicr. I'. (1999): Keligion lil (len Ke/ormliiiiilerii Osl(Mincl) IUiio/kis, SclitniheiiivHiifi. <}si/ilcli-rii.
" vShuvnl/i ttiifiim Itn t /iivblmkefSliiiviiiJe. sttiiili Ifihl In ivC - bivz zniinije mtimsiiie nme/iife.
smiselno, bomo izjemoma pokazali, kako .se proučevani jiojav izraža na ravni združenih desetih nacionalnih vzorcev, torej v cekjinem vključenem "vzhodno- in srednjeevropskem" prostoru. Vse primerjalne analize so zasnovane na nacionalnih vzorcih, ki zajemajo prebivalce, stare od 18 do 65 let.'- In tretjič, kadar bomo želeli pokazati na posebnost izražanja proučevanega pojava v državah s pretežno katoli.ško tradicijo, torej v tlržavah, v katerih med versko opredeljenimi prevladuje pripadnost katoliški skupnosti pred drugimi (pa čeprav na nizki ravni) in med katere sodi tudi Slovenija, se bomo omejili na sedem držav. Značilno.sti, odkrite na slovenskem vzorcu, bomo torej primerjali z rezultati Litve, Madžarske, pa tudi z rezultati, pridobljenimi na Poljskem, Češkem, Slovaškem in na Hrvaškem. Posebej ne bomo analizirali pojavov na vzorcih za Romunijo in Ukrajino, saj gre za drž^ivi, ki sta pretežno pravoslavni, in na vzorcu za nekdanjo Vzhodno Nemčijo, ki jo označuje prevladujoči ateizem oz. med versko opredeljenimi izraziteje pripadnost protestantskim cerkvam.
Druga omejitev. Čeprav gre z;t obsežno religiološko raziskavo, smo se v analizi in se bomo v razlagi omejili predvsem na raziskovanje poja\'a religioznosti v njegovih mnogoterih izrazih in v njegovih družbenih in individualnih določenostih, medtem ko bomo njegove vplive na oblikovanje vrednotnega sveta posameznikov oz. družbenih skupin prepustili kasnejši olxlelavi.
Kot že rečeno, analix.e ne bomo gradili zgolj na posamični izjavi o osebni vernosti. Pojavu se bomo približali - po našem prepričanju - na izvirnejši način, ki nakazuje osebna verovanja v zvezi z razumevanjem pojma boga, z odnosom do vstajenja oz. razumevanjem smrti ter na podlagi osebnega sprejemanja osnovnih postavk krščanskega verovanja. Analiza teh treh konceptov krščanske religioznosti, ki .so v raziskavi ustrezno operacionalizirani - in se izražajo kot tri kompleksne razsežnosti religioznosti - vsake same zase, ter preizkus njihove notranje po\'eza-nosti bosta pokazala, ali se smiselno prekrivajo, ker označujejo isti pojav, namreč notranjo religioznost ljudi, kot se izraža znotraj krščanskega \'erovanja, ali ne.
Če bo razi.skava odnosov med tremi raz.sežnostmi religioznosti potrdila, da gre v bistvu za eno samo, in bo nadaljnji preizkus z drugimi razsežnostmi religioznosti njeno uporabnost potrdil, nam to daje priložnost za poglobitev in razširitev našega raziskovanja - in torej določa drugi korak.
Prvi korak: Tri razscžno.sti notranje vernosti
V analizo torej vključujemo tri koncepte notranje krščanske religioznosti: razumevanje pojma boga, vero v vstajenje in temeljne vidike krščanskega verovanja (ortodoksnost).
" Nacioiitiliil trzorvc ztijenui UsoC osel>. sliiCii)iw izlmmihimlmileiiilli /irehlrahei-/Muuimeziie ilrimv. VZfin-l iilao /miulerlmiil: v Uilteidh liniriliiiiui /irlbnziijvmo itrii sioiviLU-ti vzoiva Vzorec, bi zajema res/iMiileiile tlo 65 Icl slani.\ll. Je lirimeii/ir z rznrvf tlriinfli rzlindmi- In .•inuliiJverni/i.Kbili itrtar. rzoni-brez ZKornJe suimsliie meje (vije re/>ezeiiialifeii za /iriliaz relluloziiosll v Sloveniji, .t/tj iklJiiCiiJe liiili bti legfjrijo nafMirc/.<ili /irehlralcei-. sunili nrid 65 let. za bah-reje im/aif rell/ildznosll nalznnCllneiHi
Verovanje v ftoga
Verovanje v boga je v srediSču večine sodobnih religij ne glede na različne predstave o bogu. V središču krščanskih religij je osebni bog. Vera v boga daje smisel življenju in |5omaga človeku obvladovati razmere v okolju in v njem samem. Pojem boga torej v krščanskih religijah in v krščanski religioznosti stopa v ospredje.
Razumljivo je. da je tudi v naši raziskavi vera v boga oz. razumevanje pojma boga ustrezno operacionalizirano. Tako .so npr. v raziskavi preizkušene trditve, ki zadevajo razmerje med življenjem in bogom, o smislu življenja, pa tudi o ž^ilosti in trpljenju v povezavi z bogom; vprašanja o veri v osebnega boga, ki bedi nad posameznikom itd. Seveda pa se odnos do boga izrazji tudi v splošnih izjavah o religioznosti, o odnosu do Kristusa, o razumevanju vstajenja in v razumevanju t. i. krščanskegii kozmosa verovanj. Zadnja dva vidika verovanj bomo prikazali kasneje. na tem mestu pa se osredotočamo na štiri trditve, ki kažejo na razumevanje in verovanje v boga in so prikazane v tabeli 1.
Opazov;ine štiri trditve (V23, 25, 28 in 29) so med seboj močno po\'ezane, k;ir se na v.seh vzorcih izrazi z visoko statistično značilnostjo. Upravičeno je torej oblikovanje indeksa kot nove razsežnosti "verovanje v lx)ga". Oblikovali smo jo tako, da smo .seštevali pretežna oz. popolna soglasja ob štirih trditvah; vsak anketiranec je tako prejel od O do 4 točke." Frekvenčne porazdelitve tako dobljene razsežnosti na slovenskem vzorcu in na vzorai sedmih držav so prik:izane v tabeli 2. Razlike med tremi vzorci so značilne. "Vera v boga" v Sloveniji zaostaja za splošno ravnijo lega verovanja v sedmih državah, na kar še posebno vpliva sorazmerno nižje soglasje ob prvih treh trditvah (V23, V25, V28).
« Vretlnitsli na iioi i razseinaut smo rekatllrall takale: O - iiereligioziil: I - nizka religioznosi: 2-3 ■ smliija relliiioziiuit: 4 -fmpolna rvUgiozmjsl.
Tabela 1: Vera v boga (spremenljivke) - frekvenčna porazdelitev
Trditvv	Datoteka	.sploh ne soglašam (1)	pretežno ne .s<)j{l;i.i;ini (2)	niti .v)nl;i<ani, niti ne .so}>la.<ani (3)	pretežno .soKla.^im	poj^lnonia (5)
23. Zame Ima življenje	SI.O nati IH	37.2%	is.yx.	17,7%	13.8%	17,5%
le en .smisel, ker jc 15«t«.	SI.O 18-65	jy.4%	153%	n.H'.lf.	13.0%	14,5%
	7 Drž. W-65	23,0%	12.4%	20,«%	19.3%	24.5%
25. H<>K vnaprej določa	SI.O nad IK	41.1%	13,0%	17,6%	12,3%	16,1%
potek na.^CK» življenja.	SI.O 18-65	42,8'>C.	13,6%	18,2%	11.7%	13,7%
	7 Drž. 18-65	27.2%	14,9%	22,7%	17.8%	17,4%
2ti. Žalosi in trpljenje	SI.O nad 18	3«.0%	13.6%	17,«%	13.2%	17.4%
imaia .smisel le mlaj.	SI.O 18-65	40,0%	14.6%	17,7%	12,5%	15.1%
fe vcrjameS v Iloga.	7 Drž. 18-65	28,4%	16.5%	20,5%	17,4%	17.2%
29. Obstaja »og. ki	SI.O nail 18	31,2%	10.4%	15,1%	17.0"*	26,3%
osebno bdi n:Hl v.sakim	SI.O l«-65	32,2%	11.2%	15,4%	16.8%	24.3%
človvkoin {«Meliej.	7 DK2 18-65	24,«%	12.6%	19,4%	18,2%	25.0%
Posio|x;k oblikovanja razsežnosti "vera v Ijoga". Iz\eclli smo preizkus povezanosti (s pomočjo faktorske analize na slovenski datoteki in datotekah desetih držav - za vsako posebej) osmih trditev (V22-V29), ki izpolnjujejo vrednotni prostor prometejskega aktivizma, fatalizma, razumevanja pojma boga in njegove vsepriču-jočnosti, ki je pokazala, da se odgovori na trditve povezujejo v tri faktorje, in sicer v faktor "verovanje v boga", v faktor "aktivizem" in v faktor "fatalizem". V vseh desetih državah se je potrdilo, da .se trditve, ki ponazarjajo odnos do boga, združujejo v en faktor "verovanje v boga" - z največjo močjo.
Uporabnost te nove razsežnosti smo preizkusili s pomočjo analize razvrščanja v skupine." Štiri vključene spremenljivke, prikazane v tabeli I, smo uvedli v analizo razvrščanja v skupine, in sicer tako, da smo (z metodo Quick Cluster) izvedli preizkus razvrščanja v dve, tri in štiri skupine. Tu ne bomo podrobneje navajali uporabljenih postopkov, temveč le nakazali značilnosti |X)sameznih delitev.
Tabela 2: Nova spremenljivka: Vera v boga - frekvenčna porazdelitev
	Datoteka	nič	mak)	srednje	zelo
		(1)	(2)	(3)	(4)
Vera v lioga	SI-O nad 18	47.9%	17,3%	21,9'X.	B.O-*
	SI.O 1«-65	50.2%	17.8%	21,3%	10.7%
	7 OrZ. 18-65	42,6%	14.7%	26,2%	16,5%
Delitev v dve skupini grobo razvršča populacijo nekako na polovico: 49 % vprašanih se uvrsti v prvo skupino, ki jo označuje pritrjevanje večini od vseh štirih trditev; nekoliko večja skupina (51 %) p:i večino trditev zavrača. Preizkus z novo " Ivrliunj. A (1'Jfit)): HazvrSCanjc v fkiifiliic. MeliuliilitSki zvezki 4. Ijiil/IJtina
razsežnostjo pokaže, tla se v slednjo skupino uvrstijo vpraSani iz skupine "pojav ni podan" oz. iz skupine "nizko religioznih". Delitev v tri skupine pokaže, da se razei.šCuie razmerje med polarnima .skupinama, namreč meti ti.stimi, ki izražajo veror-mje v lioga (25 %), ifi onimi, ki ga ne iznižajo (10%), n>ctl njima je inter-mediarna skupina (35 %), ki bolj leži k nizkim kot k vi.sokim vretinostim verovanja v boga. Delitev v Hnri skupine še dotlatno razjasni razmerje med |Xilarnima položajema. Tako najzajetnejšo skupino (2- iO %) označuje popolno odklanjanje v.seh štirih trditev, in na.sprotno, .skupino (1-21 %) visoko .st)glasje z navedenimi štirimi trditvami, vmes pa sta prehodni .skupini.
Preizkus s |x>močjo metode razvrščanja v skupine in preizkus ujemanja pri-patlno.sti .skupini z razvrstitvijo na novi razsežnosti dopuščala .sklep, da lahko to novo razsežnost v njeni štiričleni izpeljavi uporabljamo pri nadaljnji analizi. Vse zgornje preizkuse smo opravili tutli na vzorcu sedmih tlrž;iv in pri tem prišli do enakih uvrstitev, ventlar tlo značilnih razlik v razporejanju populacije. Na slovenskem vzorcu smo ugotovili, da z razvrščanjem v tlve do štiri skupine delež vprašanih, ki izražajo visoko verovanje v lx)ga. oz. tistih ki ne izražajo te vere, upada oz. narašča (tabela 3)-
Tabela 3: Uurslilev v 2-4 skupine (Quick Cluster); deleži ipmianili v polarnih skupinah (religiozni oz. nereligiozni)
Število .skupin	l'riirjc\anje - v % Slovenija 7-dcžcl		Odklanjanje - v % .Slovenija 7-dcžcl	
2 .skupini	■19	57	51	44
3 .skupine	25	35	-10	30
•i .skupine	21	32	40	25
V tabelo 3 pa smo uvrstili potlatke slovenskega in vzorca .setimih tiržav. V obeh primerih uporabljena meltnla razvrščanja v .skupine daje napotke za razinuevanje dimenzije "vera v txjga". Izstopajo razlike v deležih populacij, ki se uvrščajo v obe polarni skupini. Pritrjevanje oz. zavračanje različnih izrazov vercjvanja v boga ni ostro "normirano". Takti se ob razvrščanju v štiri skupine dobra polovica anketirancev (61 %) iz slovenskega vzorca nesporno opredeli (sprejema vse postavke: 21 %; f)tlklanja vse postavke: 'iO %). Tako opredeljenih je na vzorcu sedmih dežel značilno manj (57 %), pri čemer je tistih, ki sprejemajo trdit^•e, značilno več (32 %) od onih, ki jih odklanjajo (21 %). Vsi preostali respondenti v tibeh %'zorcih pa se opredeljujejo tako, da posameznim trdit\'am pritrjujejo, druge pa odklanjajo. Delež 'verniktjv po izbiri" je v vzorcu .setimih tiržav večji kot v slovenskem vzorcu, ventlar gre ta razlika na račun bistveno višjega deleža anketirancev iz Slovenije, ki vse trtlirve zavračajo.
Vse navetleno govori v jjritl natlaljnje analitične uporabe no\e razsežnosti "vera v boga".
Globoka religioznost - vera v posmrtno življenje
Vera v posmrtno življenje oz. v vstajenje je najtesneje povezana z verovanjem v boga in kot taka v sreciiSčii kr-Sčan-ske religioznosti. Tudi biblija pripisuje vstajenju osrednji pomen.
Vstajenje kot jK^membna sestavina krščanske religioznosti je v laziskavi o|>era-cionalizirano na dva načina: z neposrednim povpraše\'anjem o veri v posmrtno življenje v okviru kozmosa krščanskih verovanj (o čemer bomo spregovorili v nadaljevanju) in s pomočjo nekaj trditev v okviru t. i. Zulehnerjeve lesi\'ice \'red-not," ki vključuje štiriindvaj.set trditev. Otigovore na vse trditve smo vključili v faktorsko analizo in tako na slovenskem vzorcu, kot tudi na vzorcih posameznih srednje- in vzhodnoevropskih držav, nedvomno poirtlili, da se trilitve, ki smiselno pokrivajo koncept glolx)ke religioznosti, oblikujejo v no\o celoto. Vanjo se uvrščajo štiri trditve, kot je razvidno iz talx»le 4. Tri trditve so enoznačne (V2.30 do V232), medtem ko četrta (V233) konceptualno sicer bolj ustreza razsežnosti vere v boga. Ker pa so trditve iz obeh konceptov' med seboj močno povezane, je nismo izločili iz obravnave v okviru koncepta globoke religioznosti.
Tabela 4, ki ponazarja raz|X)reditev odgovorov na postavljena štiri vprašanja, |x>kaže u\elja\ ljenosi koncepta vstajenja oz. globoke religioznosti na opisni ra\'ni v okvirih slo\'enskega vzorca. Tak koncept se najmočneje potrdi s pritrjevanjem trditvi o "obstoju posmrtnega življenja" (soglasni, po|X)lnoma soglasni - 46 %); najbolj pa je zanikan ob trditvi "s smrtjo jc vsega konec" (soglasni, popolnoma ■soglasni - 52.2 %).
Tabela 4: CJloboka religioznost (4 spremenljivke) - frekvenčna porazdelitev
	Datoteka	•■iploh ne .«))ilaiani	pretežno nc s<>{(la.<;mi	niti .s<)gtai<ain, niti nc .soKlaiiam	popolnoma .sogU^ini	pn|«)ln(ima
		(1)	(2)	(3)	(4)	(5)
230. S .siiirij« jc	SI.O nad I«	21.2%	10.(W	13.7%	y,6%	■15.6%
v.i«.'^;! kont-c.	SI.O W-65	21,'/«.	1I.0"X,	13.7%		43.6%
	7 IM 18-6S	2.3.1%	15.4%	16.2%	13.6%	3I.7X,
2.31. t.ipiim. d;i <>b.'il;<jii	SI.O nad 18	3i.<rx.	8.1%	14.9%.	12.6%	33.4%
|X).snirtn() Zhljcnic.	SLO 18-65	31.1%	8.1%	15,5%	12.4%	32,VX.
	7 Drž. 18-65	23.2%	10,6%		I8,6'*.	.30,8'A,
232. ljudje boti« .s	SI.O nad 18	52.1%		16.6%	6.»/>f.	14.3%
icic.viin in dii.<o od	SLO 18-65	52.8'Ai	10.2%	16.8'*,	7.1%	12.9'>^
mrtvih vsiali.	7 DrZ, 18-65	36.5%	li.9%	18,7%.	13.1%	17J«(.
233. Življenje ima le	SLO nad 18	•(0,4%	12,4%	17.5%		18.5%
en smi.-iel. ker je IJor.	SLO 18-65		13,6%	18.1%	\OffX.	15,2%
	7 DrJ- 18-65	26.7%	11,4%	20.6%		23.6%
" !'. '/.uMmerje (Mikoral tesu-icn rrethuil. bi Jo iilmmbljomn pjmijckiii 'Aiijhnicli 'ht l-i rMjiiCiiJeHlIrl-tiiitfajsci irtlilcr mzllCiilli nveliioliitli Itoiice/nor. iiieil njimi liiili Ulirl Inilitv. ki Ltižejo otiiiai do -Aii/ciyteliiiiiK'(osUiJ(iiij<0
Analiza potrdi, da so povezave med otigovori pri vseh Štirih trditvah pomembne in tudi smer povezav je pričakovana. Glede na to smo oblikovali no\o razsežnost (.seštevali smo pretežna oz. popolna sogla.sja ob trditvah V231-V2.3.3) ter delno oz. popolno nesoglasje ob trditvi V230; vsak anketiranec je tako prejel od O do 4 točke". Frekvenčna porazdelitev tako dobljene nove razsežnosti, ki jo poimenujemo "globoka religioznost", na slovenskem vzorcu in na vzorcu .sedmih držav je prikazana v tabeli 5. Razlika med obema vzorcema je značilna. "Globoka religioznost" v Sloveniji vidno zaostaja za splošno ravnijo tega |X3java v sedmih srednje- in vzhodnoevropskih državah, na kar še posebej vpliva izretino visoko soglasje s trditvijo, da je "s smrtjo vsega konec".
Tabela 5: Nova spremenljivka: Globoka religioznost - frekvenčna porazdelitev
	Datoteka	jc ni	nizka	srednja	visoka	zelt) visoka
		(1)	(2)	(3)	(4)	(5)
Giobiika	SI.O nad IH	32.5%	23.1%	16,5%	15.6%	12.3%
religioznost	SI.O lS-65	32.1%	25.0%	16,6%	14,9%	11.3%
	7 Drž. 18-65	24,6%	17,7%	1«,1%	20.1%	19,5%
Tudi v tem primeru smo novo razsežnost "globoka religioznost" preizkusili z analizo razvrščanja v skupine. Štiri vključene spremenljivke, prikazane v tabeli 4, smo uvedli v analizo razvrščanja v dve, tri in štiri skupine. Delitev na dve skupini slovenski vzorec grobo razvršča v razmerju: (1) 44 % - (2) 56 %, pri čemer druga skupina popolnoma oz. pretežno zavrača koncept \'stajenja, prva pa ga pretežno sprejema. V prvo skupino .se združijo vsi primeri srednjega, visokega oz. zelo visokega sprejemanja na razsežnosti "globoka religioznost", v drugo skupino pa vsi primeri odklanjanja oz. nizkega pritrjevanja. Delitev v tri skupine pokaže, da je odklanjanje koncepta .še vedno najizrazitejše v skupini (2) - (okoli 38 %). Za skupino (1) (okoli 31 %), je značilno, da koncept vstajenja sprejema predvsem na nizki oz. na srednji ravni - in je torej neke vrste prehodna skupina, medtem ko je z:i skupino (3), ki zajema okoli 30 % anketinmcev, značilno, da sprejema koncept na visoki oz. zelo visoki ravni. Delitev v štiri skupine razčiščuje razmerja znotraj koncepta vstajenja. Tako pr\o (1) skupino označujeta visoko sprejemanje trditev V232-V2.33 in visoko odklanjanje trditve V230. Ta skupina, ki jo lahko označimo kot "pro-vstajenje", zajema nekako 20 % anketirancev. Tej nasproti se pojavlja skupina (3), za katero .sta značilni visoko pritrjevanje trditvi "s smrtjo je vsega konec" in visoko zavračanje vseh preostalih trditev; ta skupina zajema nekako 35 % anketirancev. Izviren koncept razumevanja vstajenja se skriva v skupini (2), ki zajema nekako 25 % anketirancev, označuje pa jo vi.soko soglasje s trditvijo o "koncu s smrtjo", hkrati pa izražanje "upanja, da obstaja posmrtno življenje" in pritrje-
* Vmliimli lui novi nizsežuiisli 'nkilx>lni religioziiosi' smo rekodimti Itiknle: O lt>Ck (t) l>i)jai' nI IkhIhii - (hi 4 liiCbe (5) /miJkiIiio sprejemanje Intller.
vanje "bogu kot smislu življenja". V skupini (4) se zberejo tisti, ki izražajo več upanja v posmrtno življenje, vse preostale trditve pa v glavnem odklanjajo ali pa so do njih zadržani; ta skupina obseg;i nekako 21 % anketirancev. Preizkus z novo razsežnostjo "globoka religioznost" pokaže, da skupina (1) visoko sprejema koncept v.stajenje, da ga skupina (2) sprejema na nizki in srednji ravni; da skupina (3) ta koncept 2xivrjča. In kontno, da skupina (-i) ta koncept sprejema le na nizki do srednji ravni.
Tudi v tem primeru preizkus s pomočjo nietotle razvrščanja v skupine in potrjevanje pripadnosti skupin z razvrstitvijo na novi razsežnosti dopu.ščata sklep, d;i lahko razsežnost "globoka religioznost" u|X)rabljanio v nadaljnji analizi. Vse zgornje preizkuse smo opravili tudi na skupnem vzorcu sedmih držav in pri tem prišli do |X)dobnih uvrstitev, vendar hkrati do značilnih razlik v razporejanju anketirancev. Razvrščanje je bolj izraženo s poudarkom na višjem sprejemanju koncept;i vstajenja.
Orlodoksnost
Tretji koncept, ki ga vključujemo v analizo notranje (krščanske) religioznosti, zadeva t. i. izraze krščanskega verovanja, ortodoksnost. Tu gre za odnos do osnovnih postavk verovanja, kot so vera v boga, v nebesa, v dušo, v vstajenje, v pekel, v hudiča, v čudež, v napovedovanje prihodnosti in zdravljenje s polaganjem rok (V187-V195). Očitno je, da se ta koncept vsebinsko deloma prekriva s prvima dvema, ju pa tudi tlopolnjuje. Na podlagi napotkov iz faktorske analize smo pri nadaljnjem opazovanju zadržali prvih sedem izrazov verovanja, zadnja dva pa smo prepustili poznejši analizi.
Tabela 6: Ortocloksuost (7 spremenljivk) - frekvenčna porazcleli\ev
	Datoteka	verujem	ne verujc-m
187. Verujem v... liuiliCa	SI.O nad 18	21.1%	78,9%
	SI.O 18-65	19,9%	80.1%
	7 Ort. 18-65	25.6%	74.4%
188. Verujem v ... pekel	SI.O nad 18	29.0'*.	71,0%
	.SI.O 18-65	27,6%	72,4%
	7 Drž. 18-65	32,7%	67,3%
lHy. Verujem v... nelHrsa	SI.O nad 18	46,9%	53.1%
	SI.O 18-65	45,3%	54,7%
	7 Drž. 18-65	56,0%	44,0%
190. Verujem ... »<)g;i	SI.O naci 18	66,3%	33.7%
	.SI.O 18-65	65.1%	34.9%
	7 Drž. 18-65	73.3%	26.7%
191. Verujem v... dušo	SI.O nad 18	75,7%	24,3%
	SI.O 18-65	75.7%	24.3%
	7 Drž. 18-65	77,6%	22,4%
192. Verujem v...	SI.O n;Kl 18	3«,2%	61.8%
v.stajenjc [K) smrti	SI.O 18-65	36,7%	63.3%
	7 Drž. 18-65	48.6%	51.4%
19.^. Verujem v ... Cutlež	SI.O nad 18	54.8'X.	45,2%
	SI.O 18-65	57,1%	42,9%
	7 Drž. 18-65	49.6%	50.4%
Glede na to, da gre za temeljne sestavine krSčanske religioznosti, smo skladno z obravnavo v literaturi ta koncept poimenovali oriotloksnost.
Opisne značilnosti vključenih spremenljivk so prikazane v tabeli 6. Vidi se, da so razlike v sprejemanju posameznih izrazov verovanja velike in statistično značilne. Na njihovi podlagi lahko sedem izrazov \erovanj raz\ rstimo nekako v tri skupine. V prvo: vero v lx)ga in verovanje v du.šo, z najvišjo sprejemljivostjo; v drugo: verovanje v nebesa, v čudeže in v vstajenje - nekako na ravni srednje sprejemljivosti, in končno v tretjo skupino, kamor se uvršča verovanje v pekel in v hudiča - z najnižjo sprejemljivostjo. Poleg verovanja v boga je verovanje v dušo splošno sprejeta humana dobrina, pa tudi \'erjetje v čudeže je v ospredju Slovenčeve religioznosti. To .se v celoti potrdi tudi na \'Zorcu sedmih držav. Skupaj s čudeži se uvršča tudi vera v nebesa, le neznatno pa zaostaja verovanje v vstajenje. In na koncu, z daleč najnižjo sprejemljivostjo, se uvrščata vera v [jekel in \'era v hudiča. Očitno je, da negativne in represivne sestavine krščanske religioznosti v individualnem verovanju človeka močno zaostajajo za pozitivnimi, permisivnimi in optimističnimi. To velja tako za slovenski kot za vzorec sedmih drža\-. Tu seveda še bolj kot pri obeh do zdaj obravnavanih konceptih ("vera v boga" in "vstajenje") prihaj;ijo do izraza vidik individualizacije izbir, nezavezujočnost naukov in osebn:i domišljija. V odnosu do posameznih izrazov verovanj, z izjemo verovanja v boga.
se verniki in neverniki črnijo povsem sproščene, kar ni le - in morda tudi ni predvsem - izraz in posleiiica dolgoletnega omejevanja religiozne kulture in prakse v državah Srednje in Vzhodne Evro|>e, temveč prej ponazarja globalne kulturne spremembe v razvitem svetu in z njimi povezano sekularizacijo.
Oblikovali smo novo razsežnost ortodoksnost, in sicer tako da smo vsak jjosa-mezen izraz verovanja ovrednotili z eno točko, nato pa točkovne vrednosti prevedli v obseg od 1 do 4.'' Iz tabele 7 je mogoče razbrati, kako se ta nova raz-sežnost uvršča na slovenskem vzorcu in na vzorcu sedmih držav. V slovenskem vzorcu visoko ortodoksnost izkazuje 16.7 % oz. 15.7 % anketirancev, na vzorcu sedmih držav pa 21.8%.
Da bi iKJtrdili uporabnost raz.sežnosti ortodoksnost, smo podatke o sedmih izrazih verovanja, prikazanih v tabeli 6, uvedli v analizo razvrščanja v .skupine, in sicer tako, da smo iz\'edli preizkus na dveh, treh in štirih .skupinah.
Tabela 7: Nova spremetUjivka: Oriodoksiiosi -frekveuCua porazdelitev
	l)atotck:i	je ni	ni/.k:i	srednje	vi.soka
				vi.soka	
		(1)	(2)	(3)	(4)
Ortodok-snost	.si.O nad 1«	39,9*.	24,2%	19.2%	16.7%
	SI.O 18-65		25,1%	18.8%	15,7%
	7 Drž. 18-65	34,0%	22,7%	21,6%	21.8%
Razvrstitev v dve skupini je groba; slovenski vzorec razpade nekako na dve polovici: v prvi skupini so uvrščeni anketiranci, ki izraž;ijo vero v boga, dušo in nebesa, pa tudi v vstajenje in čudeže ter v bistveno manjši meri v pekel in hudiča; v drugo skupino pa .so uvrščeni neortocloksni anketiranci, ki le v manjši meri izražajo vero v dušo in vero v b<5ga in v čudeže. Podatkov ne zbirke .sedmih držav ponudijo podobno uvrstitev, nekako pol na j>ol, pri čemer v drugi skupini, ki jo označuje neortodoksnost, deloma izstopajo verovanj;i v hudiča, pekel in čudeže. Razvrstitev v tri skupine glede n;i slovensko podatkovno zbirko razdeli anketirance nekako na tretjine: prva skupina je vi.soko ortodoksna. kar se potrjuje z verov"a-njem v vseh sedem izrazov verovanj, druga skupina (okoli 35 %) je nizko ortodoksna in jo označuje le delno verovanje v boga in Čudeže, medtem ko tretjo skupino oztiačujejo individualizirani izbori iz pozitivnih in |)ermisivnih oblik verovanja. Podobno kot na slovenskem vzorcu se izoblikujejo tudi skupine na vzorcu sedmih držav. Delitev v štiri skupine na podlagi slovenskega vzorca raz.sežnost "ortodoksnost" še bolj izdiferencira. Tu imamo skupino visoko ortodoksnih, ki dosega dobro tretjino anketirancev, skupino neortodoksnih, ki je nekaj manjša (okoli 29 %), sledit:) pa jim še dve prehodni skupini, vsaka z nekako 17 % |X)pulacije. Prva med
'• t ' mzrect (t) - -iKijavu si>loh m 'smo umlitl vse {irimere z O oz t toCko: v irizreti (2) - -iiti nizki ravni' vse/irimere z 2. .i ioibami: v razred 'srednje visoko'(3) primere s 4. 5 loCkamI in v razred 'zelo visoko. /Hi/iolnoma'(4)/irimeres (i-7 ioCkami.
njimi s ležiščem na verovanju v dušo in v čudeže in druga, ki jo označuje vera v lx)ga, v dušo in v nel>e.sa. Podobna uvrsiiiev pa se pokaže ludi na vzorcu sedmih držav, kjer skupina neortodoksniii dosega nekako 29 %, skupina visoko oriodoks-nih prav tako okoli 29 %, sledita pa jim skupina (okoli 27 %), ki ima ležišče v veri v lx)ga, v du.šo in v nebesa, in končno še skuj>ina (okoli 17 %), katere težišče je v verovanju v dušo in deloma v verovanju v boga.
Povezanost treh razsežnosti religioznosti
Do.sedanja analiza je potrdila uporabnost vseh treh konceptov, ki posegajo v prostor t. i. notranje religioznosti, namreč "vera v boga", "vera v posmrtno življenje" in "ortodoksnosi". Pokazala je, da \'saka od teh razsežnosti prispeva k pojasnjevanju pojava notranje religioznosti. Ta prispevek je dokaj enoznačen, lahko bi rekli monoton, kar se kaže v kopičenju in potrje\'anju osnovnih ugotovitev, do katerih smo prišli v analizi vsake od njih.
Raziskave odnosov med temi tremi novimi razsežnostmi ter med njimi in izbranimi neodvisnimi spremenljivkami nakazujejo možnost, da gre v bi.stvu za eno samo kompleksno raz-sežnost, ki dovolj široko pokriva pojem notranje religioznosti. To ponazarja in potrjuje tudi tabela 8, ki prikazuje korelacije med njimi. Očitno je, da .so razmerja med tremi raz-sežnostmi izrazita in značilna. Preizkusi povez.;inosti (korelacije) s preostalimi izbranimi neodvisnimi spremenljivkami, ki smo jih prikazali že v prejšnjih poglavjih, pa samo dodatno ponazarjajo že podane ugotovitve.
Vse lo govori v prid temu, da opravimo v analizi še drugi korak. Namreč tla na osnovi predpostavke, da gre v bistvu za eno kompleksno razsežnost notranje religioznosti. to razsežnost oblikujemo in preizkusimo.
Tabela 8: Koivlacije med mzsežnostmi notranje religioznosti in izbranimi
neodvisnimi spremenljivkami
Ka/.se/.ni)sti	(1)	(2)	(3)	(4)	(5)	(6)	(7)
(1) vera v htiga	-	.529 .000	.638 .000	.554 .000	.131 .000	-.198 .000	-.297 .000
(2) globoka religioznost		-	.505 .000	.482 .000	.060 .059	-.163 .000	-.223 .000
(3) onodoksnost			-	.610 .000	.085 .007	-.043 .319	-.191 .000
('i) izjava o vernosti				-	.126 .000	-.112 .009	-.295 .000
(5) spol						-.017 .690	-.082 .009
(6) staro.-it						-	-.017 .690
(7) izobrazba							-
AuJljrnch, Slovenija, N-lOJl, starejSi od osemnajstega leta.
Niko ruš
Drugi korak: oblikovanje nove kompleksne razsežnosti notranje religioznosti
Zeli se, da je raziskava Aufliruch, 1997, problem raziskave uspeSno rešila tako na konceptualni kot na operacionaliz;icijski ravni. Ne da bi .se podrobneje spu.ščali v utemeljevanje koncepta, ki sta ga razložila Tomka in Zulehner (1998), lahko v zvezi z notranjo religioznostjo ugotovimo, da je v vpra.šalniku izčrpno o(>era-cionalizirana s pomočjo petnajstih trditev, ki iM^krivajo dimenzije vera v boga ( i trditve), vera v posmrtno življenje (4 trditve) in ortodoksnost (7 niodalitet), ki so dokumentirane v talx'lah I, 4 in 6. Zastavljamo si vpra.šanje, ali petnajst kazalcev, ki pokrivajo tri koncepte, ki so v predhodni analizi potrdili medsebojno povezanost, lahko uporabimo kot po<llago za oblikovanje novega kompleksnega indeksa: razsežnosti notranje religioznosti?
Opisanih petnajst kazalcev smo najprej uv edli v faktorsko analizo. Preizkus je bil opravljen na vzorcu sedmih držav, pa tudi na .sedmih posamičnih nacionalnih vzorcih - in torej tudi na slovenskem. Pokaže se. da se v veliki večini primerov oblikujeta dva faktorja, v vseh primerih pa je prvi dominanten (46 % pojasnjene variance in \'eč). Iz tega lahko sklepamo, da je oblikovanje ene razsežnosti notranje religioznosti na podlagi petnajstih kazalce\' dopustno. I-aktor.ske vrednosti (Faktor 1 - nerotiran) bomo v nadaljnji analizi .še uporabili.
Z novim strnjenim po<latkom (faktorske vrednosti opazovanih enot na prvem faktorju) i)a ne moremo zadostiti naši raziskovalni zvedavosti. Odločili smo se, da storimo .še drugi korak. Pri tem se nismo oprli na že razvite modele in teoretske napotke, iem\'eč smo se cniločili za preizkus analitičnega |>ostopka - kot že v predhodnem koraku - metode razvrščanja v skupine. S tem smo si odprli možnost preverjanja domnev o tipologijah religioznosti. Preizkusili smo, kako se razvrščajo enote glede na značilne konfiguracije otlgovorov na petnajst vprašanj. Ker gre za merjenje razsežnosti notranje religioznosti, opravljena analiza odgovarja na vprašanje, v koliko značilnih skupin se opazovana populacija uvrsti in ali so te skupine smi.selne in pojasnijive. Kot .sledi iz opi.sov v nadaljevanju, smo opravili štiri zaporedne preizku.se - razvrščanje v dve, tri in .štiri skupine. Preizkuse smo opravili na vzorcu sedmih držav - za v.sako posebej in za vse skupaj - in torej tudi na slovenskem vzorcu. Oglejmo si rezultate te analize.
Preizkus z drema skupinama pokaže, da prva otl njih združi nosilce \'erovanj na vseh opazovanih petnajstih kazalcih, torej vse z visoko notranjo religioznostjo, medlem ko druga skupina poveže \ se nereligiozne oz. je le-ta bolj ali manj omejena na vero v boga in dušo. Delitev v tri skupine populacijo razdeli: najprej v skupino, ki se na razsežnosti notranje religiozno.sti uvrsti najnižje (deloma izstopa le verovanje v dušo), dalje, v skupino, ki se na to razsežnost uvršča visoko na vseh petnajstih kazalcih, in končno, v tretjo skupino, ki se na tej raz.sežno.sti uvr.šča nekako v sredino in zanjo je značilno, da nekatere izraze verovanj v celoti sprejema (npr vero v boga, v du.šo, pa tudi v nebe.sa itd.), ne sprejema |)a negativnih oz. represivnih izrazov verovanj in se giblje v dvomu med končnostjo in upanjem posmrtno življenje. Se korak dlje v smeri notranjega razčiščevanja pomeni razvrstitev v.pri čemer je za prvo značilna od.sotnost vsake religioznosti (z
izjemo delnega \-erovanja v dušo), zn drugo najvišji izrazi religioznosti v vsem obsegu petnajstih kazalcev, medlem ko je za tretjo skupino značilen močan (Kjudarek na verov:mju v boga (koncepta vera v boga ter ortodoksnost, ki zade%'a-ta lxjga, dušo in vstajenje). Za četno skupino je značilno, da iz celotnega obsega treh konceptov izbira le vero v boga, dušo, vstajenje in čudeže.
Tipologija tiolratije religioznosti
Na podlagi obeh opravljenih preizku.sov (faktorske analize in razvrščanja v .skupine) uvajamo v nadaljnjo analizo novo raz,sežnost notranjo religioznost,'" ki enote razvršča v tri .skupine oz. tipe. Izkazalo se je namreč, da je taka razčlenitev razsežnosti notranja religioznost tlovolj izrazita, jasna in hkrati dovolj enostavna. Tri skupine ponazarjajo tri temeljne oiKrije v izraž.;inju notranje religioznosti. Tip A: Za to skupino je značilno, da se v celotnem obsegu petnajstih kazalcev razvršča na dno oz. povsem nizko. Izpraznjenost religijskih vsebin je glavna značilnost; verovanja na nizki ravni pa so po\ezana s pojmom duša, bog in vstajenje. Torej: tip A, nereligiozni (tabela 9).
Tabela 9: Noi^a spremenljivka: Tipologija notranja religioznost -ftvkvenčna porazdelitev
	Datoteka	TIPA (nereligiozni)	TIP H (avtonomno religiozni)	TIP C (cerkveno religiozni)
Notranja vernost	.SI.O 18-65	60,1%	21.2%	1S,7%
	7 Orž. IH-65	49,1%	24,2%	26,7%
Tip B: To .skupino bi lahko označili kot sveino oz. individualizirano religiozno. Pri tem gre za izbirno sprejemanje ponujenih religijskih konceptov \eni v boga, vera v posmrtno življenje in ortodoksnost, pri čemer je izrazit |Xiudarek na pozitivnih, permisivnih in optimističnih .sestavinah krščanskega kozmosa verovanj. V to skupino .se uvrščajo indiv idualni religijski koncepti, ki odstopajo od cerkvenega razumevanja vernosti, nosilcev- teh izbir pa nikakor ne moremo označili kot nere-ligiozne. To skupino bomo v nadaljevanju poimenovali: tip B, avtonomno religiozni.
Tip C: Ta skupina označuje visoko religioznost, ki se potrjuje v vsem obsegu petnajstih kazalcev'. Lahko bi jo označili kot cerkveno oz. zapovedano, skladno s cerkvenim naukom, ortodoksno, dogmatsko religiozno skupino. tem konceptu se sicer skrivajo tudi odkloni in variacije pri izražanju individualne religioznosti, vendar so manj izraziti in maloštevilni. To skupino bomo v nadaljevanju poimenovali: tip C, cerkveno religiozni.
" Vmk ikI /leniiijslili rbljiičeiilli kazalcev je rchiillniii laka. ctti je/Ktlrjeiii retiflitiziil rsel>liii (soi^liiStim. v cetoU sanliiitini) /tri/iisttiiti freiliiitsl /. ive /iniistale rsebliie iidgufiinif fm s» rvkinliniiw !■• rmtiiDSI O.
Tričlena tipologija, ki jc bila iiKulelsko vsiljena, pa ustreza tudi izhodiščnemu pričakov anju. Enote opazovanja smo na ta način razvrstili v tri tipe oz. tri sorazmerno velike skupine, primerne za nadaljnjo analizo. Tričlena tipologija u.streza tudi naravnemu razumevanju bistva pojava religioznosti, ki se izraža v tem, da ene označujemo kot religiozne, druge kot nereligiozne, tretje pa kot nekaj vmes. Tričlena tipologija poleg jasne razpoznave, in torej enoznačnega razvrSčanja enot v oba .skrajna tipa, omogoča tudi razpoznavo vmesne skupine kot .skupine, ki le deloma prevzema in pritrjuje izrazont katoliške religioznosti, se pa vendarle v veliki meri osredotoča na izraž;inje verovanja v boga in v duSo. Glede na mnogoplast-nost pojava notranje religioznosti pa seveda nismo pričakovali, da botlo posamezni odkriti tipi oz. skupine |x>vsem enoznačni in da bo<lo torej prehajali drug v drugega. Uporabljen postopek razvrščanja v tri skupine je določil kriierij-ske položaje posameznim enotam in jih potisnil v najbližji u.strezen lip. Pri pregledu rezultatov razvrščanja v štiri oz. pet .skupin se je namreč |X)kazalo, da oba polarna tipa, tip A in C, le nebistveno spreminjata svoje obrLse, medtem ko se enote, uvrSčetie v tip B, razvrščajo v več podskupin, ki bi jih glede na specifično razvrščanje izraž;inja religioznosti sicer lahko poimenovali, zaradi njihove razdrobljenosti pa bi jih le težko spremljali pri nadaljnji statistični analizi.
Razsežnost notranja religioznost: preizkus razvrstitve v tri skupine Uporabo razsežnosti notranje religioznosti in njeno členitev na tri .skupine lahko ponazorimo na več načinov.
Najprej lahko opravimo preizkus s pomočjo faktorskih vrednosti (faktor 1 -nerotiran) in prikazom srednjih vrednosti za vsako skupino posebej. Na vzorcu .sedmih držav skupaj in po.sebej za Slovenijo .se potrdi uporabnost tričlene delitve (tabela 10).
Tabela 10: Razsežnost notinnje religioznosti (tip A, B, C-povprečje)
TIP	Slov (povprečje)	•Sedem drtav (povprečje)
TIP A (ncrcligiozni)	-M	-.89
TII' U (avtonomno religiozni)	.25	,34
TIP C (cerkvcno religiozni)	I.2t	1.32
V naslednjem koraku lahko prikažemo deleže treh tipov notranje religioznosti v vzorcih sedmih držav skupaj in v slovenskem vzorcu (tabela 11).
Tdbela JI: Notmnja iviigiozuost - deleži{>o tipih iia slovenskem vzorni in vzoivii sedmih držav
TIP	Slov (v %)	Sciiem tlr/av (v"X,)
TIP A (nereligio/.ni)	60.1	49.1
TIP H (avtonomno religitizni)	21.>	24.2
TIP C (cerkveno reli.ijio/.ni)	IK.7	24.7
Aulhriith	100 %	100%
	(N- 1000)	(N-7(K)0)
Pojav notranje religioznosti je tako na novo clinienzioniran v prostoru sedmih vzhodno- in srednjeevropskih držav- Tako odkrijemo, da se slaba polovica vseh anketirancev (49.1 %) uvršča v Tip A (nereligiozni). dobra četrtina (26.7 %) v tip C (cerkveno religiozni) in slaba četrtina (24.2 %) v Tip B (avtonomno religiozni). Seveda pa nas pri tem posebej zanima polož;!) Slovenije, ki značilno odstopa od stanja v sedmih državah. Delež lipa A je izrazito večji, delež tipa C pa izrazito manj.ši. Kam se Slovenija uvrsti na tej razsežnosti meil sedmimi državami, bomo pokazali v sklepnih ugotovitv ah.
Preden začnemo razglabljati o |K)menu razvrstitve na tričleni razsežnosti notranje religioznosti, jo |>oizkušajmo utrdili in dodatno utemeljiti njeno uporabnost. To lahki) storimo z vključevanjem sociotleinografskih spremenljivk, z vključevanjem nadaljnjih religijskih spremenljivk in s preizkusom nekaterih vrednotnih konceptov. Prvi dve smeri analize bomo v okviru tega |X)ročila le nakazali, tretjo pa prepustili posebni obdelavi. Čeprav analize in prikazi zajemajo s«lem držav, se bomo pri opisovanju bolj ali manj omejevali na opisovanje pojava religioznosti v Sloveniji.
Slika I: Porazdelitev enot (Slovenija. 7 držav) glede na tridelno tipologijo (A-nereligiozni, B-avtonomno religiozni, C-cerkveno religiozni) v prostoru faktorja 1 in Jdktorja2. ki ga tvori lutnalizo vključenih 15 spremenljivk (vera i> boga, globoka religioznost in ortodosknost)
A) SLOVENIJA
B) 7 DRŽAV
Notranja religioznost - razkrivanje povezav glede na s/mI. starost in Izobrazbo Spol. Na ravni vzorca sedmih dežel se potrdi pričakovana zveza med uvrstitvijo v tri skupine notranje religioznosti in spolom (tabela 12/A). Delež moških je med nevernimi (TIP A) značilno višji (54.7 %) kot delež žensk (45.3 %); delež žen.sk je med cerkveno vernimi (TIP C) močno vi.šji (58.3 %) kot med moškimi (41.7 %). To se potrdi tudi na vseh sedj))ih nacionalnih vzorcih, vendar holj ali mati/ izrazito in na različnih ravneh. Tako npr. med Poljaki in Poljakinjami prevladuje vi.soka religioznost, med Čehinjami in Čehi, Madžarkami in Madžari, Slovenci in .Slovenkami itd. pa .sorazmerno nižja religioznost, vendar v v.seh primerih ženske izstopajo z vi.šjo uvrstitvijo na tej raz-sežnosti.
Starost. Vpliv starosti na uvrstitve v tri skupine ni izrazit in enosmeren. Očitno je, da je uvrščanje anketirancev, pripadnikov različnih starostnih razredov, v tri tipe notranje religioznosti delom.i pod vplivom starih, deloma pa novih socializacijskih konce|>iov. Po deležu cerkveno vernih (TIP C) najmlajši sicer zaostajajo za povprečjem, vendar ne bistveno (tabela 12/B).
Tabela 12: Notranja religioznost in socio-demogmfske spremenljivke
	Datoteka	Tli' A (ncrcligiozni)	TIP» (avtonomno religiozni)	TI P C (cerkveno religiozni)	Skupaj
A) SiKji					
Mo.^ki	SI.O nad 18	52,6%	27,2%	20,2%	460-100%
	SI.O 18-65	53,5%	27,0%	19,5%	441-100'>r.
	7 DRŽ. 18-65	55.0%	22,3%	22,8%	3423-100%
Žoaske	SI.O nad 18	43,7%	29,4%	26,9"*	551-lOO-^.
	SI.O 18-65	45,4%	30,7%	23.9%	456-loč*
	7 DRŽ. 18-65	43.6%	25,9%	30,5%	3577-100%
H) Starost					
18-29	SI.O nad 18	50,9%	30,3%	18,9%	22S-100'X
	7 DRŽ. 18-65	53.3%	21,1%	25.7%	1964-100%
30-44	SI.O nad 18	53.1%	26,4%	20.5%	292-100%
	7 DRŽ. 18-65	50.5%	23.3%	26.2%	2469-100%
45-54	SI.O nad 18	48.0%	27,4%	24,6%	175-100%
	7 DRŽ. 18-65	49,9%	25.2%	24,9'X.	1304-100'X,
55-65	SI.O nad 18	41,9%	33,1%	25.0%	172-100%
	7 DRŽ. 18-65	39.5%	29,6%	31.1%	1262-100%
66 +	SI.O nad 18 7 DRŽ. 18-65	37,1%	25.7%	37.1%	140-100%
C) Izobrazba					
Osnovna .^ola	SI.O nad 18	28,2%	35.6%	36,3%	284-100%
ali manj	SLO 18-65	33.3%	36,8'X	29,9%	204-100%
	7 DRŽ. 18-65	32.4%	33.1%	34,4%	1261-100%
.Strokcn-na.	SI.O nad 18	45.9%	32,5%	21,6%	255-100'J&
poklicna šola	SI.O 18-65	43,6%	34,7%	21,8%	225-100%
	7 DRŽ. 18-65	55.0%	22.5%	22,5%	1936-lOO-*
Srednja .šola	SLO nad 18	59,6%	23,4%	17,1%	334-100%
z maturo	SLO 18-65	59.2%	23,6%	17,2%	314-100%
	7 DRŽ. 18-65	51.0%	22,4%	26,6%	2576-100%
Vi.š|a,	SI.O nad 18	59.8%	19,7%	20,5%	127-100%
vi.soka .šola	SLO 18-65	58.1%	20,5%	21,4%	117-100%
	7 DRŽ. 18-65	52.7%	21.5%	25.8%	1211-100%
Skupaj	SI.O nad 18	47,2%	28,7%	24.1%	
	SLO 18-65	48,8%	29,2%	22.0%	
	7 DRŽ. 18-65	49,1%	24,2%	26.7%	
Vpliv starosti na izražanje religioznosti smo analizirali tudi na podlagi faktorskih vrednosti (f:iktor 1 - nerotiran; x za starostne skupine - tabela 13).
Tabela 13: Izražanje religioziiosli po slarosinili skupinah (faktor 1; povprečje za starostne skupine)
Staro.stnc .skupine	(povprcCjc) .Sk>v .Sedem drtav	
- 18 clo 29 let	-.28	-06
- 30 do 44 let	-.29	-03
- 45 do 54 let	-.20	-04
- 55 do 65 let	-.13	.21
Skupaj	-24	,00
Iz prikaza laliko razberemo, da v opazovanih sedmih državaii (skupaj) negativna zveza med izražjuijem religioznosti in starostjo še vedno prevladuje, čeprav neizrazito. Ta ugotovitev velja lx)lj ali manj za vse nacionalne vzorce. Izobrazba. Iz tabele 12/C je mogoče ugotoviti, da je zveza med pripadnostjo trem .skupinam na raz.sežnosti notranje reiigiozno.sti ter pripadno.stjo izobrazbenim skupinam pričakovana in potrjena. Osnovnošolsko izobraženi anketiranci so dosti |X)gosteje razvrščeni med vernike (tipa C in B) kot med nevernike (tip A); in obratno: anketiranci z vi.šjo izobrazbeno stopnjo se pogosteje razvrščajo med nevernike kot med vernike. Preizkus s srednjimi vrednostmi |X}trdi, da uvrstitev na razsežnosti notranje religioznosti značilno upada z naraščanjem stopnje izobrazbe. To velja za vzorec sedmih držav in tudi za vse jx)samične nacionalne vzorce. Na slovenskem vzorcu opazimo značilen premik med osnovnošolsko in poklicno izobraženimi in med poklicno izobraženimi in srednje izobraženimi, medtem ko med srednje izobraženimi in visoko izobraženimi razlik ni.
Preizkus notranja religioznost z drugimi kazalci religioznosti Za potrjevanje koncepta notranje religioznosti je pomemben preizkus z alternativnimi kazalci religioznosti. Kot smo pokaz;ili na začetku, je v konceptu raziskave Aulbruch (1997) vrsta uporabnih kazalcev religioznosti, na tem mestu pa se omejimo le na dva:
(a)	izjava o religioznosti (V198)
(b)	verska praksa - udeleževanje verskih obredov (V197)
V vseh zgornjih primerih gre za alternativne spremenljivke znotraj istega šir-.šega koncepta, namreč raziskovanje pojava religioznosti v v.sej njegovi celovitosti in mnogoplastnosti. Preizkus nove razsežnosti notranje religioznosti s temi spremenljivkami poteka ob domnevi, da gre v bistvu za kopičenje vzporednih znakov. Pri tem gre brez dvoma tudi za širitev in jx)glabljanje opazovanja pojava religioznosti. Sicer pa je prav, da pričakovano povezanost vključenih novih spremenljivk religioznosti z dimenzijo notranje religioznosti pojasnimo posamič: (a) Izjava o vernosti, religiozna samoopredelitev: vprašanje, prikazano v tabeli 14, je od anketirancev terjalo samoopredelitev na lestvici religioznosti. Z lestvico je
bila merjena moč religioznosti. Anketiranci v 10 državah so tako odgovarjali na vpraSanje "Ne glede na to, ali hodile v cerkev ali ne, ali bi za.se rekli, da ste...?" Sledila je lestvica odgovorov, ki je z dobljenimi rezultati za Slovenijo in \'seh sedem držav skupaj prikazana v tabeli 15.
Tabela M Notranja religioznost in izjava o vernosti (Q19S)
	Datoteka	TIPA	TIP »	TIP C	.Skupaj
izrazito neveren	SI.O nad 18	97,0%	3,0%		101-loa*.
	SLO 18-65	96,6%	3.4%		88-100'X.
	7 DR?.. 18-65	82,1%	8,1%	9.8%	990-100%
bolj neveren	SI.O nati 18	93.6%	4.8%	1,6%	125-100%
	SLO 18-65	93.0%	5.2%	1,7%	115-100%
	7 DRŽ. 18-65	75.9%	16,5%	7.6%	834-100"X
niti veren niti neveren	SLO nad 18	68.6%	25,7%	5.7%	261-100%
	SI.O 18-65	69,6%	25,7%	4.8%	230-100"A'>
	7 DRŽ. 18-65	74,6%	18,0%	7,4%	1288-100%
iSe kar veren	SLO nad 18	17,4%	44,3%	38,3%	447-100%
	SLO 18-65	17.2%	46,2%	36,6%	377-100%
	7 DR2 18-65	26.0'X,	.37,1%	36.9%	2738-100%
zelo močno veren	SI.O nad 18	1,6%	15.9%	82.5%	63-100'X.
	SLO 18-65	2,3%	13.6%	81,1%	44-100%
	7 DRŽ. 18-65	22.VX>	19.6%	57.5%	1035-100%
Sku|>aj	SLO nad 18	47,4%	28.5%	24.1%	997-100%
	SLO 18-65	48,9%	29.0%	22.0%	854-100%
	7 DRŽ 18-65	48,7%	24,3%	27,0'Ai	6885-100%
Tabela 15: (Osebno) religiozno sainoopreeleljeranje ankelirancer v desetih državah (v %)
	l/.ra/.iio.	Nili verni.	kar	Zek> ntočno	Srednja
	o/, bolj nc\vriii	niti iicxvrni	verni	wrni	vrednost
	(1.2)	(3)	(4)	(5)	
Vzhodna Nemčija	55	19	23	2	2.34
IIrva.šk:i	11	13	43	34	3.92
I.itva	8	25	61	6	3.62
Poljska	f>	20	54	20	3.85
Konuinij;!	18	19	51	12	3.53
Slov-t^k:!	27	19	14	II	3.14
Slovenija	23	27	44	5	3.20
Češka	56	17	21	6	2.40
Ukrajina	26	16	50	7	3.18
M ad ilirska	5i	12	37	17	3.15
.Skupaj 10 ilr/.;iv	27	18	43	12	3.26
Iz pregleda v tabeli 15 izhaja, cia se v povprečju desetih držav dobra četrtina vseh (27 %) opredeljuje kot nereligioznih in dobra polovica vseh (55%) kot še kar vernih oz. zelo močno vernih (slednjih 12%); slaba petina respondentov pa ostaja neopredeljena. Glede na .samoopredelitev po stopnji religioznosti izstopajo anketiranci iz Hrvaške in za njimi iz Poljske ter Litve z nadpovprečno vi.sokim deležem religioznih in na drugi strani anketiranci iz nekdanje Vzhodne Nemčije in Ce.ške s prevladujočim deležem nereligioznih; Slovenija in Madžarska sta nekako sredi med skrajnima skupinama. Posebej si oglejmo Slovenijo. Glede n:i delež zelo močno vernih (5 %) se uvršča skupaj z anketiranci iz nekdanje Vzhodne Nemčije (2 %) ter Cehi, Ukrajinci in Litvanci (6-7 %) v spodnji del lestvice. Daleč pred v.semi prednjačijo Hrvati (.34 %) in Poljaki (20 %), sledijo pa jim že Madž;iri (17 %). Med slovenskimi anketininci najmočneje izstopa opredelitev "Se k;ir \'crni" (44 %), najvidneje, glede na vse druge države pa izstopa opredelitev' "niti verni niti neverni" (27 %). Preostali (23 %) se opredeljujejo lx>disi kot "izrazito neverni" (10 %) bodisi kot "bolj neverni ' (13 %)•
Preizkus s tipologijo notranje religioznosti (tip A, B, C) razkriv;t obseg ne.sklad-nosti opredeljevanj anketirancev. Seveda lahko pričakujemo, da se bo večji del tistih, ki sprejemajo večino krščanskih verovanj, opredelil kot "zelo močno verni" oz. "še k;ir verni". Zelo verjetno je tudi, da se lx) pokazalo, d;i večji del tistih, ki so se tako subjektivno opredelili, sprejema večino krščanskih verovanj - vendar ne vsi. Odstopanja bodo bolj ali manj značilna in Se posebej izrazita pri anketirancih v mediarnih položajih. Seveda tudi v tem primeru velja predpostavka o pozitivni povezanosti z notranjo religiozno.stjo; anketiranci, ki se sami opredeljujejo kot (sploh) nereligiozni, so uvrščeni pretežno v tip A, medtem ko so anketinuici, ki se opredeljujejo kot zelo religiozni, pretežno uvrščeni v lip C. Analiz;! kaže na značilna odstop;mja pri vzorcu .sedmih držav, saj je med zelo vernimi v tip A (nereli-
gioziii) uvrščena kar sUiba četrtina res|X>ndentov iz te skupine oz. med (sploh) nereligioznimi kar tivanajstina ali več v tipa B in C. Za slovenski vzorec ta od.stopanja ni.so značilna in .so zgolj izjema. V glavnem pa se tudi v tem primeru potrdi smiselnost tridelne ti|x>logije notranje religioznosti, kar lepo ponazarja prehodna skupina samoopredeljenih (niti verni niti neverni). Za to skupino \elja, da je več kot v dveh tretjinah primerov uvrščena v tip A, v četrtini v.seh primerov v tip B, medtem ko se v tip C uvršča le z majhnim deležem (okoli 5 %). (h) Jieligijska praksa - udeleževattje verskih obredov. Tomka in Zulehner (1999, 2000) opredelita osebno religioznost s pomočjo dveh razsežnosti: z osebno religioznostjo oz. verovanjem ter religijsko prakso. Pri slednji gre za osebno religijsko prakso oz. za udeleževanje dogajanja v religiozni skupnosti, torej predvsem za obiskovanje verskih obredov. Glede udeleževanja verskih obredov v različnih cerkvah veljajo različna pravila, ki pa so v katoliški cerkvi še posebej jasno določena: velja namreč stroga obveza udeleževanja nedeljskih \'erskih obredov. Med katoli.škimi verniki po eni ter protestantskimi in pravoslavnimi po drugi strani lahko i>ričakujemo značilne razlike. Pri slednjih namreč obveznost udeleževanja nedeljske maše ni tako ostro določena.
Na vprašanje: "Ce ne upoštevate porok, pogrebov in krsto\', kako pogosto se udeležujete \erskih obredov v cerkvi?" smo dobili odgovore, ki kažejo, da je na ravni .sedmih držav nekako petina (19.8 %) takih, ki redno tedensko ali pogo.steje obiskujejo verske obrede. Dalje, slaba .sedmina vseh (13.8 %), ki obiskujejo nedeljske obrede vsaj enkrat mesečno, četrtina vseh (24.7 %), ki obrede obiskujejo večkrat v letu, ob velikih praznikih, šestina vseh (l6.5 %), ki verske obrede obiskujejo še redkeje, in četrtina vseh (25.1 %), ki se verskih obredov sploh ne udeležujejo.
Glede na omenjeno normo udeleževanja verskih obredov v krščanskih verskih skupno,stih in razlik med njimi Uiliko pričakujemo značilne razlike glede rednega udeleževanja verskih obredov med opazovanimi sedmimi državami.
Tako je, denimo, naj\eč rednih obiskovalcev (tedensko ali pogosteje) med prebivalci Poljske (53 3 %), Slovaške (33.3 %) in I Jr\a.ške (25 %), .sledijo pa Slov enija (20.3 %). Madžarska (13.6 %), Lit\a (10.5 %) in na ziidnjem mestu Češka (8.9 %). Med opazovanimi desetimi državami za Češko zaostajata še Ukrajina (7.9 %) in nekdanja Vzhodna Nemčija (31 %), medteni ko je v Romuniji kljub prevladujočemu pravoslavju udeleževanje verskih obredov značilno višje (25.3 %)• Skladno s tem so opazne razlike v deležih abstinentov (nikoli, redkeje kot ob velikih praznikih). Med opazovanimi sedmimi državami na prvo mesto stopa Češka s tremi četrtinami abstinentov (74.4 %), za njo že bistveno zaostaja Madžarska z dobro polovico (54.6 %) abstinentov, nato pa Slovaška (39 2 %) in Slovenija (38.8 %) z okoli dvema petinama. Hrvaška (28.1 %) in Litva (277 %), medtem ko je abstinentov verskih obredov na Poljskem le slaba dvanajstina (7.9 %)•
Tabela 16: Notranja religioznost in obiskovanje verskih obredov (Qt97j
	Datoteka	TIP A	TIP n	TIP C	Skupaj
Nikoli	SI.O nad 1«	86,0%	10.7%	3,3%	243-100%
	Sl.O 18-65	85,9%	11,3%	2,8%	213-100%
	7 DKŽ. 18-65	89,6%	7,9%	2.5%	1669-100%
Redko	SI.O nad 18	66,9'>6	26.1%	7,0%	142-lOO-*.
	SLO 18-65	69,1%	26.0%	4.9%	123-100%
	7 DRŽ. 18-65	71.5%	18,5%	10.0%	1028-100%
večkrat na leto.	SLO nad 18	•19.3%	38,0%	12.8%	274-100%
ob velikih praznikih	SI.O 18-65	19,6%	37,6%	12.8%	242-100%
	7 DRŽ. 18-65	50.6%	30.6%	18.8%	1651-100%
najmanj enkrat	SLO nad 18	23.8%	41.0%	35.2%	122-100%
mesečno	SLO 18-65	24.1%	41.1%	34,8%	112-100%
	7 DRŽ. 18-65	21.4%	i9.5%	39,2%	983-100%
tedensko, enkrat	SLO nad 18	5.i¥X.	31.1%	63.1%	225-100%
ali vcCknu	.SI.O 18-65	6.3%	33.1%	60,6%	175-100%
	7 DRŽ. 18-65	9.1%	28.9'>C,	62,0%	1593-100%
vsak dan. enkrat	SLO nad 18			100,0%	3-100%
ali vcCknit	SLO 18-65			100,0%	1-100%
	7 DRŽ. 18-65		18,8%	81.3%	48-100%
Skupaj	SLO nad 18	47,7%	28,4%	23.9%	1009-100%
	■SLO 18-65	49.2%	29.0%	21,8%	866-100%
	7 DRŽ. 18-65	49.1% 1	24,2% 1	26.8%	6972-100%
Povezanost med notranjo religioznostjo in udeleževanjem cerkvenili oz. verskih obredov je pcnlana in značilna (glej tabelo l6). Tako med vsakotedenskimi obiskovalci cerkvenih obredov močno prevladujejo cerkveno religiozni, medtem ko med neobiskovalci cerkvenih obredov Se izraziteje nereligiozni anketiranci. Skladno s svojo avtonomno religioznostjo se anketiranci lipa B pretežno uvrščajo med priložnostne (večkrat letno, enkrat mesečno) obiskovalce cerkvenih obredov. Značilno pa spet izstopa, da del cerkveno religioznih (tip C) ne obiskuje \crskih obredov redno tedensko, ampak redkeje, le priložnostno, pa tudi dejstvo, da del nereligoznih - in to kar značilen del - obiskuje verske obrede ob večjih praznikih oz. priložnostno. Vse to dodatno pritrjuje ugotovitv i, da je pojav nereligioznosti večpla.stno prehoden in močno socialno in kulturno določen, medtem ko se del vernih sprošča cerkvenih obvez in iz kozmosa krščanskih verovanj pripravlja svoje osebne izbire, svoje lastne religijske koncepte. Značilno izstopa tudi dejstvo, da neverni deloma vstopajo tudi v religijski in kulturni prostor cerkve in se sicer iz različnih nagibov udeležujejo cerkvenih obredov.
Tako smo ponazorili povezanost med spremenljivko notranja religioznost in nakazanimi alternativnimi spremenljivkami religioznosti (na podlagi ol>eh slovenskih vzorcev in na vzorcu sedem držav skupaj). Preizkus |K)vezanosti je pokazal, da so zveze podane in značilne. Pokazalo pa se je tudi, da te |x>vezave v posameznostih niso vselej dosledne in da so pogosto tudi protislovne. Ob tehtanju, kateri od oljch spremenljivk religioznosti, namreč posamičnim ali novi kompleksni razsežnosti notranje religioznosti j^ripiSemo težo, se odločamo za slednjo. Pri tem pa .se za.stavlja vprašanje, kaj vpliva na to, da |x>samezniki. ki ne .sprejemajo osnovnih izrazov krščanskega verovanja itd. v odgovoru na neposreilno vprašanje zatrdijo, da .so bolj (ali manj) verni. Kaj vpliva na to, da po.samezniki, ki izražajo verovanje v boga ali ki so cerkveno aktivni ittl., hkrati ne sprejemajo osnovnih izrazov krščanskega verovanja? In obratno, da posamezniki - sicer mnogo manj pogosto - sprejemajo večino ali vse oblike verovanj, izjavljajo, da sploh niso verni, da ne verujejo v boga, itd ? Ali gre predvsem za protislovnost v naravi religijske zavesti ali na to vplivajo kake druge, zunanje okoliščine? Brez dvoma oboje hkrati. Del nakazanih protislovij pa je posledica omejenih metodoloških okvirov, v katerih je potekala raziskava.
Kljub vsemu se pokaže, da se anketiranci v vseh državah na raz.sežnosti notranje religioznosti glede na alternativne .spremenljivke religioznosti v največji meri uvrščajo pravilno. Vsi preizkusi potrtlijo, kot smo že ugotovili, da .so zveze med notranjo religioznostjo in uvedenimi .spremenljivkami religioznosti intenzivne, da se potrditve kopičijo in da so zveze izrazite in značilne. U|X)rabnost razsežnosti notranje religioznosti je tudi s tem potrjena.
Pojav religioznosti v Sloveniji in .šestih srednje- in vzliodnoevropskih državah - poizkus nove tipologije
Po vseh prikazanih analizah lahko na |XKllagi nove razsežnosti notranje religioznosti podamo opis stanja religiozno.sti v vzhodno- in srednjeevropskih državah. Razsežnost vsebuje tri osnovne tipe (ne)religioznosti, namreč, tip A -nereligiozne, tip B - avtonomno religiozne (ali prehodni tip) in tip C - cerkveno religiozne. .Na začetku tega sestavka smo že pokazali, kako se na tej razsežnosti razvršča Slovenija v primerjavi z državami Vzhodne in Srednje l-vrope. Za Slovenijo smo ugotovili, da od srednje- in vzhodnoevropskega povprečja značilno odstopa s povečanim deležem nevernih in značilno manjšim deležejii vernih obeh tipov. V tabeli 17 pa je pregled členitve religioznosti za vseh sedem opazovanih držav za vsako posebej. Če Slovenijo primerjamo s preostalimi šestimi državami, vidimo, da se skupaj s Češko in Madžarsko uvršča v skupino drž;iv z nizko stopnjo cerkvene religioznosti. Na nasprotnem polu sta Poljska in I Ir\'aSka. ki ju označuje visok delež cerkveno religioznih. Vmes pa .se znajdeta Slovaška in Litva.
Tabela 17: Nora spremenljivka: Notranja religioznost v sedmih državah Vzhodne in Srednje Evrope
Drž;iva	TIP A	TIP »	TIP C
Hrv-aška	30,6%	29.8%	39,6%
I.itva	40.9%	29.2%	29,9%
I>(>liska	21.3%	34,1%	44.6%
■Slova.^k:!	48.7%	23,3%	28.0%
.Sk)venij;i	60,1%	21,2%	18,7%
Ce.<ka	76.8%	11,9%	11.3%
Madžarska	65.5%	19.7%	14.9%
Skupaj	49.1%	24.2%	26,7%
Tudi iia tej ravni smo opravili preizkus in |X)trditev nove razsežnosti notranje religioznosti. Preizkus smo opravili tako, da smo za vsako od sedmih držav in za vse skupaj (slika 2) preverili skladnost uvrstitev enot v tipologijo A - C še z razporejanjem srednjih vrednosti uvrščenih skupin (faktor 1 nerotiran; 15 trditev, ki so vključene v tri obravnavane koncepte). Rezultat preizkusa, ki je prikazan v tabeli 18, pokaže visoko skladnost (za v.sako od sedmih držav) med tipologijo in srednjimi vrednostmi (faktorja 1) za ti|>e A - C. Vidi .se tudi, da .so razlike v posameznili državah večje, kar še posebej velja za Češko.
Tomka in Zulehner (1999) sta v olxlelavi in analizi gradiva iz iste raziskave na ravni vseh desetih vključenih držav, raziskujoč religioznost prebivalst\'a, prišla do podobnih ugotovitev. V postopku strnjevanja (josamičnih empiričnih podatkov sta oblikovala dvanajst novih razsežnosti, ki pokrivajo celoten vsebinski obseg raziskave religioznosti. V naslednjem koraku sta jih vključila v faktorsko analizo, ki je izoblikovala dva faktorja, torej dve novi celoviti razsežnosti. Pr\'o sta poimenovala kot "socioreligioznost", drugo pa kot "posledice religije". "Socioreligioznost" je vsebinsko mnogo širša kot v naši analizi izoblikovane raz.sežnosti religioznosti, saj poleg vseh izrazov verovanj vključuje še religijsko prakso, vse oblike povezanosti z religijo, religijsko izkušnjo, smisel religioznosti itd. To, kar je v okviru presoje uporabnosti no\'e razsežnosti religioznosti in njene tričlene tipologije pomembno, je porazdelitev enot, torej ugotavljanje raz.sežnosti pojava. Členitev indeksa "socioreligioznost" daje naslednji rezultat: zelo šibka 15 %; šibka 27%; močna 48 %; zelo močna 10 %.
Stika 2: Notranja religioznost - potrditev tilmlogije (A, B, C) s srednjimi vrednostmi faktorja 1 po državah
HRV LIT POL SLK SLO CEŠ MAD
Dobljen izid seveda ni ne|X3sredno primerljiv s porazdelitvijo pri razsežnosti "notranja religioznost" (lip A, B, C), saj Tomka-Zulehner v analizo vključujeta tudi anketirance iz nekdanje NDR ter Romunije in Ukrajine, torej ene države z izrazito nizkim in dve državi z izrazito visokim religijskim statusom. Njuna analiza med močno oz. zelo močno religiozne uvrsti 58 % vzorca zajetih desetih držav, preostalih 42 % pa med nizko oz. zelo nizko socioreligiozne.
Tabela 18: Noiraiija religioznost in 7 držav - potrditev tipologije (A. li, C) s srednjimi vrednostmi faktorja 1 po državah
l)r;>ava	Notranja religiozno.it	Srednja vrednost	Standardni odklon	N
Hrvaška	TIPA	-.7«	.35	306
	TIP »	,44	..38	298
	TIP C	1.36	,33	396
	Skupaj	.43	.96	1000
Litva	TIPA	-.«I	.35	409
	TIPU	,34	.37	292
	TIP C	1,28	.35	299
	Skupaj	.15	,95	1000
I'oljska	TIPA	-,72	,37	213
	TIP n	,39	,38	341
	TIP C	1.32	,33	446
	Skupaj	,57	,86	1000
Slovaška	TIPA	-.92	,33	487
	TIP IJ	.34	.38	233
	TIP C	1,35	.35	280
	Skupaj	,01	1,03	1000
Slovenija	TIP A	-.86	.32	601
	TIP»	,25	,34	212
	TIP C	1.24	,37	187
	Skupaj	-.24	,90	1000
Češka	TIPA	-1.02	,27	768
	TIP»	.26	,33	119
	TIP C	1,33	,38	113
	Skupaj	-.60	,86	1000
Madžarska	TIPA	-,87	,32	655
	TIP H	.27	,37	197
	TIP C	1,31	.37	149
	Skupaj	-.32	.88	lOOO
.Skupaj	TIPA	-,89	,33	3439
	TIP li	.34	,37	1692
	TIP C	1.32	,35	1870
	Skupaj	,00	1,00	7000
Z naSo tipologijo notranje religioznosti pa smo na ravni vzorcev sedmih držav prišli do razmerja 51 : 49, če med religiozne štejemo vse enote, ki so se uvrstile v tip C (cerkveno religiozni) in tip B (avtonomno religiozni). Na podlagi Tom-ka-Zulehnerje\'e analize se na indeksu socioreligioznosti države razvrščajo takole: najvišje Poljska, nato Hrvaška, ki ji sledita Litva in Slovaška, nato pa Slovenija, Madžarska in Češka. Uvrstitev- držav na lestvici socioreligioznosti je povsem enaka uvr-
stilvi na podlagi tipologije notranje religioznosti. Enaka je tudi razvrstitev glede na delež nereligioznili (tip A). Tako navedlx.- iz Toinka-Zulehnerjeve analize samo do-tlatno |x)trjujejo utemeljenost uporabe razsežno.sti notranje religioznosti. Vrnimo se torej k naiiim podatkom.
Ugotovimo lahko, da .se vpra.Sani v sedmih državah pri notranji religioznosti razvrstijo nekako pol na pol na religiozne in nereligiozne. Nereligiozni .so sora zmerno trdna .skupina, ki jo nasploh označuje nizko sprejemanje krSčanskih \erovanj. t izjemo verovanja v boga in dušo, torej tiveh oblik krščanskih verov anj, ki sta sicer neznatno, vendar tudi v tej skupini prisotni. Religiozni vidno razpadejo na dve podskupini, nekako na dve polovici, pri čemer jc nekaj več (26.7 %) vseh anketirancev uvrščenih v kategorijo cerkveno religioznih (lip C), nekaj manj {212 %) pa v kategorijo avtonomno religioznih (tip B). Odstopanja po državah so stati.s-tično značilna in pretežno skladna s pričakovanji. Skladno s tem je na vrhu lestvice religioznosti Polj.ska, ki izkazuje 44.6 % cerkveno religioznih, .sledi pa ji Hrvaška, kar je bolj presenetljivo,'"' in šele za njo se uvrstita Litva in Slovaška; na drugem polu te lestvice so Slovenija, Madžarska in Češka, torej tri države, v k;iterih pre-vhidujejo uvrstitve med nereligiozne (tip A) v obsegu otl 60 do 77 %. Skrajnosti sta dve sosednji drž;ivi. namreč Poljska s skoraj 79 % religioznega prebiv;ilstva in Cešk;i s skoraj 77 % nereligioznega i^rebivalstva.
Glede na velike razlike v stopnji religioznosti v opazovanih sedmih državah, ki jih v celoti potrjuje tudi preizJtus z alternativnimi raz.sežnostmi religiozno.sti, se lahko vprašamo, kaj jih povzroča. Seveda se zavedamo omejenih možnosti objektivncgii raziskovanj;i pojava religioznosti. Te se deloma kažejo v raziskov;ilnem "dimenzioniranju" poj;iva. Hkniti pa ne dvomimo, da je rezultat, do katerega smo prišli, spozn:tvno pomemben, torej da dokaj pristno prikazuje pojav religioznosti. Razlike med drž:ivami po stopnji odmerjene religiozno.sti .so tako velike, da jih lahko pojasnjujemo le v povezavi z različnimi družbenimi, političnimi in kul-turno-religij.skimi razmerami in razvojem teh družb. Vseh sedem držav prip:ida skupini t. i. "srednje- in vzhodnoevropskih" držav, torej gre za države t. i. komu-nisiičneg;i izv ora; za vseh sedem držav velja, da so v zadnjega pol stoletja jjripadale istemu tipu politične in družbenogospodarske ureditve; za štiri od teh drž;iv celo velja, da so .se razvij;ile znotraj dveh skupnih držav, namreč Cešk:i in Slovaška zno-tr;ij Češkoslovaške republike, Slovenija in Hrvaška pa znotraj Jugoslavije; za vse te države velj;i tudi, da je v njih delovala bolj ali manj izrazita ideološka represija in da je bilo omejeno .svobodno izražanje vere; v večini gre tudi za države znotraj t. i. vzhodnega bloka, ki jih je označevala visoka stopnja zaprtosti do Zahoda itd. Ob vsem tem p:i gre vend:irle za sedem držav z izrazitimi posebnostmi in ziKtčilnost-mi v kulturnozgodovinskem in |X)litičnem nizvoju - in torej z:i sedem izrazito
" Clletle 11(1 /Multilbe ii sltmjii rvllnliiziiosil lui llmiSkem smit iisenulesciili U-l in JtretI tem. kuje mi /nul-Uifil iHirlmiitemiijii o osvimi reriHisli llmiikti Iznizllo ziiusuijtihl za Sldiviitjo. /in-liileriiUi tm jo je v iznitdiijii civilne reHnioziiosli.
različnih držav. To se kaže tudi v religijskih tradicijah leh držav,-" ki .se nied .seboj močno razlikujejo, kot nted Slovenijo in Hrva.ško in .še posebej med Oe.ško in Polj.sko kot .skrajnostima.
Ali torej ni enoten političnosistem.ski okvir: avtoritaren, enostrankarski, komunistični sistem lista skujina določilnica, ki je vplivala na oblikovanje oz. omejevanje izražanja religijske zavesti prebivalstva teh držav? Otigovor ni enostaven, pa vendarle je prej nikalen. Očitno pol stoletja delovanja komunističnega sistema v Vzhodni Evropi ni zabrisalo kuliurnih sledov, vzorcev-, tradicij, vrednotenj, ki se v desetletju |X) njegovem razpadu spet polno izražajo. Ta sistem ni bil le nedemokratičen, gospodarsko neuspe.šen, temveč je bil očitno tudi ideolo.ško neuspešen, oz. je bila njegova "uspešnost" v različnih državah in v različnih druž-benokulturnih in političnih razmerah bistveno različna. Glede na izsledke primerljivih raziskav religioznosti v <lržavah Zahodne Kvrope si dovolimo sklepati, da bi skupna uvrstitev zahodnoevrop.skih in vzhodnoevropskih dežel pri ra/„sežnosti notranje religioznosti pokazala, da se zahodnoevropske države pri lem ne bi razvrščale bistveno drugače kot vzhodnoevropske - namreč tlilerencirano. Potrdila bi, da uvrščanje držav določajo preciv.sem njihove zakoreninjene družbeno-kulturne .strukture po eni strani ter dinamika družbenorazvojnih procesov in glo-balizacija v njih po drugi. Krščanske verske skupnosti in cerkve se torej bolj, kol se zdi na podlagi površnega presojanja, s|X)padajo z istimi civilizacij.sko-kuliurnimi problemi tako na zahodu kot tudi na vzhodu Evrope.
LIIERATLIRA
üeckford,.! in l.uckmann, Tli. (ur) (19Hy); The Changing I-ace ol Kcligion. I.ondon (.Sage). H().ss-Niiennig (J972): Dimensionen der Kcligiositat, Zu Opcnitionalisierung luid Messung
religi(>.ser l-insieliungen, .Main/.-Miinchen (Kai.scr-GrCinewa!d) Flcre, Sergej ei. aH. (1992): Uvod v .sociologijo. Ljubljana (I'ratini list). Here, .Sergej; Kerševan, Marko (1995): Religija in (.s<Klobna) družba, Uvod v .sociologijo religije. Znanstveno In publicistično središče. Zbirka Alf;t 1/95. Ljubljana. Inglehan. Ron (1998): Modernisierung und Postmodernisierung. Kultureller, wirLsthalllicher und politischer Wandel in 43 Gc.sellschiifien, Krankfuri. Ker.i!ev;m. .Marko (1975): Religija kol družbeni pojav. Mladinska knjig:!. Ljubljana. Kerševan. Marko (1992): Vstop v krščanstvo drugače. CZ, Ljubljana
King, .VI.; Hum. R. (1969): "Measuring the religious variable". Journal lor the .Scientific .Study j>f Religion, 8.
Klagc.s. Helmut (1984): Wertorientierungen im Wandel Rückblick. Gegenvvartsanalyse.
Prognosen, New York. KroSI, J. (1973): Uvod v p;Lstoralno sociologijo, Moiiorjeva družb;i, Celje. Künzlen, C. (1994): Der Neue Mensch. Zur sfikularen Religionsgeschichte der .M<Klerne. München.
Le »ras, G. (1955/56): I-iudes de .Sociologie Religieu.se, I-Il. Paris, l.uckmann. Thomas (1991): Die unsichthbare Religion. Frankfurt (.Suhrkanip).
Smii-e. M (1996): /lellf>ljti In fmlillliti s/iienifiiibe r (hicitili lirvlioilii. /.iiiwsnviio liiihllcislICiio sredtiCe. tjubljaiui.
Martin, David (1978): A General Thcory of .Secularization, New York.
I'aniiC. Dr:igoniir (1988): KlasiCna i svetovna religioznost, .Socijalno-psiholo.^ko istraživanje stanovnika bcogradskog regiona, Univerzitet u Beogradu, Institut tlru.^tvcnih nauka, Centar za politikoloSka istraživanja i javno mnenje, iJeograd.
Rjllack, Detlef (1998): Religiöser Wandel in Mittel- und Osteuropa, in: Religiöser Wandel in den postkomniunistischcn Ländern Ost- und Mitteleuropas, Würzburg.
Rode. Franc.; Roter. Zdenko (ur) (15)84): .Science and Faith. Ljubljana-Rim.
Roter, Zdenko (1973): Cerkev in .sodobni .swt, Razvxjj katoli.^kcga nauka o socializmu, komunizmu. marksizmu in ateizmu. Mi.sel in Ca.s. Cankarjeva založba. Ljubljana.
Roter. Z.; Ker.ševan, NL (1982): Vera in nevera v Slowniji, Cerkvena religioznost. Olv.orj;i, Maribor.
Smrkc, Marjan (1996): Religija in politika, Sprenjcmbe vdežalah prehoda, Znanstwno in publicistično sredL^Ce, Zbirka Forum 4/96, Ljubljana
Tomk:i, MikUi.s; Maslauskaite Ausra mit N;ivickas, Andrius; To.^, Niko und l'otoCnik, Vinko (1999): Religion und Kirchen in Ost (Mittel) I-uropa: Ungarn, Litauen, Slowenien, (Gott n;tcli dem Kommunismus). Ostfildern: Schwabcnverlag.
■R)mka. Miklös: Zulehncr, Paul. M. (1999): Religion in den Reformländern Ost(Mittcl)Furopas. O.stfildcrn.
Tomka. Miklö.s; Zulchncr, Paul. M. (2000): Religion im gcsell.schaftlichen Kontext Ost(Mitiel)Furopas. (Gott nach dem Komnnmismus). Ostfildern: .Schwabenveriag.
Vrcan, Srtljan (1986): Od krize religije do religije krize, ."ikolska knjiga, Zagreb.
Zulehner, Paul, M. (1991): Vom Untertan zum Freiheits Küastlalcr Religion im Leben der Österreicher 1970-1990, Herder, Wien.
Zulehner, P;iul, M.; Denz, Hermann (1993): Wie Furopa lebt und glaubt, l-uropäi.sche Wertestudie, Patmos Vcrhtg Düs-seldof.