ft pošti prejeman:
za
««lo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — „ tetrt , , 6 „ 50 „ *esec » 2 „ 20 „
V upravništvu prejomnn.
za
C«lo leto naprej 20K — h pol leta „ 10 » ~ »
««lrt » » ? »Z,'
mesec > ' I{J.
■r.i pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserite sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrarikovaria pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niSkih ulicah št. 2.1., 17.
Izhnjavsak dan. izvzeroAi
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 298.
V Ljubljani, v petek 28. decembra 1900.
Letnik XXVIII.
Strašilo.
Zopet straši po mestih in po trgih. Kadar se liberalizem ne moro rešiti, kadar se zdi liberalnim voditeljem, da je kaka njihova postojanka v nevarnosti, pa privlečejo iz kota staro strašilo — klcrikalizma, — in je pošljejo strašit po gostilnah in po pisarnah, po trgih in po ulicah. »Tako, kakor mi hočemo, in nič drugače — če ne vas vzame klerikalizem in vas sne s kostmi in kožo vred!« To je stara, že tisočkrat hri-pavo zapeta pesem, ki je sicer nihče ne ume, ker smisla nima, a ki vedno plaši uboge, obžalovanja vredne »Narodovce«, da jim stoje lasje po koncu.
In vendar, kaj je na tem resničnega? Kaj je »klerikalizem«? Naj nam vendar odgovore enkrat liberalci, kaj si mislijo pod to besedo, in kaj hočejo neki tako strašnega — klerikalci?
Katoliško-narodna stranka neče n;č drugega, kakor to, da so pošteno, kakor nam veli deset božjih zapovedij, dela za javni blagor. To zahtevamo v prvi vrsti od časopisja in od ljudskih zastopnikov. Pri nas neko časopisje ne živi od drugega, kakor od zasmehovanja cerkve, od obrekovanja in od škandalov. Vsak duhovnik jim je za divjačino, katero sme loviti in preganjati vsak pobalin, vsako cerkveno društvo jim je »obi-ectutn fnppabile«, vsak trezen, pošton poskus za zboljšanje gospodarskega stanja širnih mas se jim zdi kot napad na »svobodomiselnost«. In kadar meščanstvo začne dvomiti nad resničnostjo teh liberalnih ne-slanostij in jim hoče obrniti hrbet, pa vpijejo : če niste z nami, pa sto — »klerikalci« ! In ta beseda se zdi ubogim preplašenim »purgarjem« nekaj tako groznega, da rajši verjamejo vse neumnosti, da le niso — — »klerikalci« ! Sram jih je »Narodovce« grde pisave, a kadar pridejo volitve, pa se dajo od liberalnih agitatorjev vleči na volišče kakor ovce in volijo vse, kar kdo hoče, tudi magari Tavčarja, ki ga vsi obsojajo, da jih le »Narod« ne razmesari kot — »klerikalce«.
In kaj imate od tega, častiti posili liberalni meščani ? Ali je kateri izmed Vas le za en krajcar obogatel od »larške gonje?« Ali je kateri izmed Vas le za troho svobodnejši od »klerikalcev« ? Ali je trgovina in obrt našla le e n nov vir za dohodke, odkar je postala moda. da se prežvekuje to, kar je izbruhnil Malovrh v »Narodu«.
Vzemite v roke resolucije katoliškega shotla, katere obsegajo jasen,natančen program za prospeh vseh strok, in potem pa vzemite v roke Tavčarjev kandidatni govor, v katerem je izjavil, da ni on nič več in nič manj, kakor le poosebljeni boj proti »kleri-kalizmu«, in pred seboj imate razloček med »klerikalstvom« in iiberalstvom. Na naši strani pozitivno delo — na liberalni pa nič drugega, kakor hujskanje in razdiranje.
Mi vemo, da že premnogim preseda neumna in surova liberalna gonja, a — stra šilo klerikalizma jih še vedno plaši!
Ali je dostojno omikanih ljudi, da se boje takih strašil, ki niti otrokom več ne imponirajo ?
Volivno gibanje.
Kandidat dolenjskih mest in trgov prošt dr. Seb Elbert.
Iz Ljubljane dne 27. decembra. Jako čudno se mi je zdelo, ko sem čital v „Slov. Narodu", da novomeški prošt g. dr. Seb. Elbert nima nobenih zaslug. Njegova podoba na spominski sliki v ljubljanski mestni hiši mu pa kliče v spomin razgovor, ki ga je imel s presvetlim cesarjem pred mestno hišo 1. 1895., ko je Nj. Veličanstvo prihitelo z Dunaja ogledat si ljubljanske razvaline. Prošt dr. Elbert, tedaj stolni kanonik, je bil jako delaven član ljubljanskega pomožnega komiteja, načelniku tega komiteja g. c. kr. dvornemu svetniku dr. Račiču tako rekoč desna roka. Na prošnjo dunajskega pomožnega odbora obhodil jc dr. Elbert vse kraje po potresu poškodovane ter potem poročal na Dunaj. Koliko je pač tu koristil s svojim peresom, ko jc pisal razna poročila za dunajske in inozemske časopise!
Koliko se je tudi trudil za to, da je država podarila tako lepe prispevke. Njegovo delovanje v potresni dobi pa je doseglo vrhunec, ko je stal pred mestno hišo in ga je presvetli cesar sam počastil z nagovom. Presv. cesar je bil namreč informiran, da je mladi kanonik obhodil vse od potresa poškodovane kraje, in vprašal ga jc, kake vtise da jc sprejel? Kateri kraj je našel najbolj poškodovan ? Kako daleč da seže potresni radij od Ljubljane na okoli? itd. Ko jc bil g. dr. Elbert cesarju vse to pojasnil, spregovoril jc Nj. Veličanstvu še te-lc besede: „Veli-čanstvo! Ne vem, kako se bo sedaj dala uporabljati konkurenčna postava, ko so prebivalci sami tako silno oškodovani? Ce bi morali sedaj prispevati tudi za javna poslopja: cerkve, šole, župnišča po konkurenčni postavi, a bi se jim na drugi strani dovolila kaka podpora, reklo bi sc to z eno roko dajati a z drugo jemati." Na to je presvitli cesar blagovolil odgovoriti: „I)a, to sedaj nc bo šlo, uvidim to, to sc bo moralo drugače ukreniti." — Dunajski reporterji so takoj vprašali, kakšen jc bil razgovor dr. Elberta s presv. cesarjem, in so to brzoja-vili na Dunaj, g. dr. Elbertu je pa vse čestitalo, da je to besedo izustil ob pravem času in na pravem mestu.
Ko je potem c. kr. dež. vlada vse eno razpisala konkurenčno obravnavo, je nekdo, ki ni umel namena teh obravnav, spisal v ^Slovencu" uvodni članek in se skliceval na razgovor dr. Elberta s presv. cesarjem. Uradni list je takoj pojasnil, da se je to zgodilo le zbog tega, da sc zamore konšta tirati, koliko bi morali ljudje za popravila javnih poslopij prispevati, a vse sc jc dovolilo iz državnih podpor. Poleg drugih zaslug ob potresnem času si jc novomeški prošt g. dr. Elbert pridobil tudi to in sicer kot najvažnejšo.
Dolenjska mesta in trgi naj bi si lc čestitali, ako dobe novomeškega prosta za poslanca. Naš g. župan Ivan Hribar je govoril čisto resnico, ko je dejal novoimenovanemu proštu: „Žal nam je, da Vas izgubimo, a Novomeščanom je čestitati, da Vas dobe."
Govoril je tc besede ' ot župan, kot poglavar mesta, dobro v ' kako jc g. proštu iri srcu javna korist i 'udski blagor, ker ne živi samo zase, ne sk samo zase, marveč da uporablja svojo nv in svoj vpliv za bližnjega koristi. Težko nogrešamo in da bi bil še med nami, posta ; bi ga kot kandidata za ljubljansko mesti n prepričani smo, da bi bila njegova zmaga sigurna.
Torej dolenjskih mest meščani! Volite enoglasno novomeškega g. prošta dr. Seba-stjana Elberta za svojega poslanca in imeli boste vplivnega, previdnega, trezno mislečega in delavnega zastopnika svojih koristij in teženj. Naj vas nc vodi in zapeljuje slepa strast, marveč lastno korist imejte pred očmi; doma v svoji sredi imate poslanca, in to jc vendar velike važnosti.
„Zmaga centralizma".
(Dopis z Dunaja.) »Zgodovino zakonskega načrta o uvedbi deželne dokladc na državno žganjarino si bo treba zapomniti. Njen izid jo zmaga pametnega centralizma in enotnega zakono-davstva.«
Tako je zaklical vladni »Fremdenblatt« dno 19. decembra, dan potem, ko je bil v deželnem zboru dalmatinskem odklonjen omenjeni zakonski načrt. Vse nemško časopisje, začenši z oticijoznimi in polclicijoznimi glasili pa dol do »Preše« in »Arbeiterice«, bo je obradovalo ter hvalilo v Bvojem cen-tralistiškcm srcu dalmatinske deželne poslance, ki so mu naklonili nepričakovano božično vezilo. Zatrjuje so v veselem soglasju, da je doživela avtonomistiška ideja popolen tijasko ravno tedaj, ko ji je bila prvikrat dana prilika, da bi izkazala svojo moč in praktično veljavo. Stroj je bil prvikrat pognan in dokazal je takoj, da ne more delati. Potreba centralistiškega zakonodav-stva je sijajno opravičena in program avto-nomistiške »desnice« je blamiran.
Priznati je treba, da se nemško časopisje ne veBeli brez vzroka. Vsa njegova izvajanja so v tem slučaju gola resnica.
LISTEK.
Med Slovenci ob Renu.
(Piše Luka Arh.)
Na prošnjo župnika dr. Laakmana v Ilambornu sva se odločila s tovarišem Ko-ritnikom, da greva na Nemško misijonarit. S tem upava, da sva ustregla želji presvetlega kneza in škofa, katero so izrazili, ko so nam poslali pismo župnikovo. Z božjo pomočjo bodeva tudi storila kaj za uboge, v dušnem in narodnem oziru zanemarjene rojake v ruhrkohlenskem okraju, kamor ni mogel tovariš Knific letos o Veliki noči radi pomanjkanja časa. Težko bi bilo, da bi se ne odzvala ljubeznjivemu pismu župnika dr. Laakmana, kateremu je dušni blagor Slovencev, bivajočih v njegovi fari, tako pri srcu.
»Zelo so zanemarjeni avstrijski katoličani v verskem oziru, ker ne razumejo pridig. Tudi k spovedi ne pridejo, ker ne znajo nemškega jezika, mi pa slovenskega ne.«
Zato prosi, »če jo le količkaj mogoče, naj bi poslali premilostljivi gospod knez in škof enega ali več slovenskih duhovnikov. Zelo pripraven čas bi bil od 20. decembra dalje.«
In midva imava ravno božične počitnice v tem času. Okoli 15. decembra nehajo profesorji s predavanji. Zamudila ne bodeva mnogo. Priliko imava, čas tudi, drugo že pride.
Da pa združiva koristno in potrebno s prijetnim, se nameniva peljati malo na okoli. No, tak ovink ni, kakor čez Bohinj v Kranj. Oskrbiva si »rundreisebilette«, kar stori vožnjo veliko cenejo, in 11. dec. zjutraj odrineva z Dunaja.
* *
*
O koristi potovanja je napisal vsak, kdor je zvršil gimnazijo, gotovo vsaj dve nalogi. Koncem pete ali v začetku šoste šole se je glasila obligatna naloga slovenska: »Ta ni možak, ta ni za rabo, - Kdor tujih videl ni ljudi«, nemška pa: »Wem Gott \vill reehte Gunst er\veisen, — Den schickt er in die \veite Welt«
Kako smo navdušeno pisali o vseh mogočih in nemogočih dobičkih, dušnih in telesnih, katere da človeku potovanje! In kakšne naklepe in načrte smo delali za počitnice! A kaj, ko pa stariši niso bili vedno zadovoljni. »Doma bodi, kaj boš hodil po svetu. Saj ni, da bi moral človek vse videti. Ti ne veš, kako težko bo prisluži krajcar.« Ta vražji denar jo pokopal vse idealno
osnove. Denar — ideal, kako sta si nasprotna, in vendar je premnogim denar edini idesl!
Gimnazija ima ali bolje morala bi imeti nalogo, vzgojiti mladeniče v krepke, značajne može. Vsaditi in gojiti mora vednost in znanost, ki naj vzraste na visoki šoli v mogočno, krepko drevo. Sposobnega inora storiti mladeniča za prvi samostojni korak v življenje, da ne omahne in ne pade. To, kar se je naučil v šoli, naj bo mladeniču vodilo v življenju.
In tako sem prišel jaz sedaj do tega — seveda po ovinku — da porabim kapital, katerega sem si nabral z ono nalogo o koristi potovanja. Kake koristi bom imel? Telesnih nič, saj peš ne morem hoditi, in od sedenja v železničnem vozu nimam druzega, nego to, da se vsak trenotek lahko prebrnem, če se vlak kam zaleti. Duševnih koristi pa mnogo, katerih je pa žal preveč, da bi mogel vse obdržati v glavi. Preveč utiskov pride, tako da je človek večkrat duševno in telesno truden. A nekaj jih le ostane.
Toda pozabiti ne smem, da moj namen ni potovanje, temveč dušgopastirsko delova-njo med rojaki delavci. Ker pa drži več potov gori k njim, sva si zbrala onega, od katerega pričakujeva tudi koristi, ne pa samo I težav.
Zlata Praga.
Posebnega navdušenja za mažarski jezik ni menda med Slovenci, čeprav je rekel nedavno sam Moric ali Maurus Jokai, da je najbolj ^blagoglasen jezik na svetu. Ne vem, če se ni judovski mož sam s<bi smejal, ko je to izrekel. Ali dva stavka zna vendar skoro vsak Slovenec mažarski, kdor se mora voziti po južni železnici, — posebno idrijski dijaki — ki sta napisana v železničnem vozu: Ki nem hajolny in Nem dohany zoknak. Nicht hinausbeugen, in fiir Nichtraucher. O potrebi mažarskih napisov seveda ni dvomiti, posebno na progi Dunaj-Trst! Vedno some jezili ti barbarski, docela nepotrebni mažarski napisi. No, na progi Dunaj-Brno-Praga jih vendar ni. Nemški, češki, poljski in sem-tertje tudi maloruski napisi so. Vendar nekaj pravičnosti, sem si mislil. Da bi si Maurus Jokai in * drugi Mažari utisnili v trdo mažarsko glavo: »Nenachybejte se ven!«, gotovo bi jim ne škodilo.
Do Brna gre železnica sredi rodovitnega polja, a potem dolgo časa skozi mnogo predorov med samimi griči. Cisto drugačen svet. V enem oddelku voza sva sedela sama b tovarišem. Kmalu za Brnom se prisede k nama nek trgovec, ki je šel po opravkih v Prago. Ogovori naju češki in midva «mlu-
Deželne finance so bile potrebne pomoči in vlada se je odločila, da spravi zakon o dokladi na žganjarino s 1. januvari-jem v veljavo. Da bi se to doseglo, je apelirala na deželne zbore. Ta pot je bila nenavadna, komplicirana in po mnenju centra-listov celo protiustavna. Toda zakonski načrt sam na sebi je bil tak, da se kakega upora resno ni bilo bati. Z novo doklado bi si opomcgle pred vsem finance kraljevine češke in dežele moravske in nižjeavstrijske. Deželam, ki bi trpele škodo, kakor n. pr. Kranjska, je bilo dovoljeno za dobo devetih let pobiranje že obstoječe deželne naklade, tako da se tudi od te strani ni bilo bati ničesar. Bilo je torej izključeno, da bi zakonski načrt padel in vlada je računala z vso gotovostjo, da pojde stvar gladko. A zgodilo se je, česar bi nihče ne pričakoval: dalmatinski deželni zbor je napravil čez vladni račun debelo črto ter odklonil zakonsko predloge.
Dalmaciji je bil zakonski načrt sam na sebi malo važen , profit, ki bi ga imele njene finance cd nove doklade, bi bil minimalen. Gotovo je, da bi bila ob normalnem razpoloženju vladna predloga tudi v dalmatinskem zboru enoglasno sprejeta. Toda poslanci so se hoteli na nekak način maščevati nad vlado zaradi znanega kompromisa v stvari bosenskih železnic.
Povedati se mora odkrito, da je bilo to »maščevanje« neumestno in celo smešno. S tem, da se je odklonila predloga o žganja-rini, se ni doseglo v stvari železnice čisto nič, kajti ti dve zadevi nista menda v ni-kaki zvezi. Razumljivo bi bilo ravnanje dal matinskega zbora, če bi se s tako odklonitvijo vladi škodovalo, če bi se jo spravilo v nepriliko. Ali vladi ni veliko ležeče na tem, če se dežele same protivijo zboljšanju svojih financ. Vladi se ni škodovalo, pač pa se je škodovalo tistim deželam, ki so nujno želele, da se čim preje uvede nova doklada.
»N. Fr. Presse« pravi ironično, da se je pokazalo, koliko je vredna v praksi avto-nomistiška solidarnost in ljubezen llrvata do Cehov. Za Cehe je bil zakonski načrt iz dveh ozirov važen. Finance češke dežele bi imele od nove doklade velik dobiček, skoro dva milijona na leto, in umevno je, da tej deželi ni vse jedno, če se uvede nova doklada leto prej ali pozneje. Poleg tega pa je bila predloga Cehom tudi zategadelj simpatična, ker se je obrnila vlada neposredno na deželne zbore ter tako napravila nekako koncesijo češkemu avtonomistiškemu načelu. Pričakovati bi torej bilo, da se bodo ozirali dalmatinski Hrvatje na svoje nekdanje zaveznike v parlamentu, posebno še, ker bi ne napravili svoji deželi nobene škode in vladi nobene usluge, če bi sprejeli predlogo, ki za nje itak ni imela posebne važnosti. Če so hoteli pokazati svojo ogorčenost nad vlado, tedaj naj bi si bili izbrali drug predmet in drugo priliko. S tem, da so odklonili pred-
viva« kolikor moreva in znava. Ko si povemo, kdo in kaj smo in kam gremo, začnemo takoj pogovor o politiki, mož je bil precej hud »klerikalec«. Hvalil je posebno delovanje mlajših duhovnikov. Navdušenega antisemita se je pokazal, ko smo se menili o Hilznerjevi aferi. Sploh, mož nama je jako ugajal. Ej, ni nas tako malo »klerikalcev« ne, in še vedno več nas bode!
»Praha, Prag, zakliče sprevodnik. Poslovimo se s prijaznim moravskim trgovcem, in hajdi v mesto.
Zgodovinsko mesto, to je utis, ki ga imam od Prage. Najbolj mi je ostal v spominu Karlov most in pa Hradčin. Slavni Karol IV., koliko je storil za Češko! 1348 je ustanovil univerzo, 1357 pa napravil most čez Vltavo. Če bi druzega ne naredil, že s tem zasluži, da se ga narod hvaležno spominja. Most je dolg 497 m., 10 m. širok in ima 16 obokov. Okoli 30 kipov je na njem, med njimi tudi kip sv. Janeza. Tam, kjer so vrgli svetnika v vodo, je majhen križ.
Na Hradčinu je kraljev grad in stolna cerkev sv. Vida, ki pa šo ni izdelana. Prej je bila na tem mestu mala cerkev, katero je sezidal vojvoda sv. Vaclav 92S—935. V cerkev je dal hraniti roko sv. Vida. 21. nov. 1344 je položil Karol IV. temeljni kamen novi cerkvi. Mnogo je prestala cerkev od
logo, niso napravili vladi nobene sitnosti, a svojim češkim zaveznikom so se globoko zamerili, tako da ima »N. Fr. Presfie« prav s svojo ironijo.
Vlada naznanja zdaj po svojih glasilih, da se zanaša na parlament, ker se je apel na deželne zbore tako klaverno ponesrečil. To je krvava ironija na avtonomistiški program. Deželni zbori niso bili v stanu, da bi sklenili enoglasno tako enostaven zakon, in vlada se mora zanašati na tisti parlament, ki so mu že tolikrat prepevali nagrobnice! Kaj bi se še le zgodilo, če bi vlada kaj z a-h te vala od deželnih zborov, če bi prosila v zadevi, ki bi ne bila direktno na korist posameznih kronovin? Veselje nemško-centralistiškega novinarstva je povsem utemeljeno"; hujšega udarca bi se češki avtonomistiški ideji ne bilo moglo zadati. Žalostno je, da je pripomogel v to ravno deželni zbor dalmatinski. Pametna politika pač ni, dajati največjim sovražnikom slovanstva zaželjeno orožje v roko ter z nepremišljenimi in brezvspešnimi demonstracijami pehati od sebe nekdanje in morda bodoče zaveznike.
Dostavek uredništva: Ta dopis smo prejeli od odlične strani z Dunaja. Objavili smo ga radi tega, da zvedo čitatelji tudi mnenje, ki vlada v dunajskih, vladi prijaznih krogih. Svoje stališče napram vladni predlogi smo označili v članku „Žganjarina" v 291. številki našega lista. Nikakor se pa ne strinjamo s trditvijo, češ, da je bilo maščevanje dalmatinskega deželnega zbora neumestno ali celo smešno. Dalmacija bi ne imela od vladne predloge nikake koristi, kompromis v zadevi železnice je pa za deželo že tolike važnosti, da je bil opravičen odpor naroda in njega zastopnikov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. decembra.
Državni budgetni prov i zori j. V bližnjih dneh izide v dunajskem uradnem listu cesarska naredba na podlagj § 14., s katero se dovoljuje ministerstvu budgetni provizorij za dobo treh mesecev leta 1901. Ob jednem se objavijo te dni tudi nekatere druge naredbe, izšla pa ne bo tokrat naredba glede kvote, ker velja še sedanji provizorij do konca junija 1901.
Spravna akcija na Tirolskem. Razdor mej obema katoliškima strankama na Tirolskem je neprijetno dirnol vse trezno misleče kroge, posebno pa je bil radi tega užaljen katoliško konservativni klub v deželnem zboru. V tem klubu sedi tudi nekaj krščanskih socijalcev, ki ne odobrujejo povsem postopanja vodje Schopferja. Dne 21. t. m. je vsled tega sklenil ta klub soglasno naslednjo izjavo: Ko katoliško-konservativni klub najgloblje obžaluje, da se ni posrečilo doseči jedinosti povodom bližnjih državnozborskih volitev in da se je vodil volivni boj češče na nedostojen način, kar gotovo
sovražnikovih napadov. Ko je oblegal Friderik II. 1757 mesto, je priletelo v cerkev nič manj nego 22.000 krogel. Šele 1859 so se poprijeli energično zidanja cerkve, ki bode 158 m. dolga. Stolp bo visok 156 m., kakor kolinski.
Znamenit je kraljevi mavzolej, kjer je pokopan Karol IV., njegove 4 žene in Rudolf II.
Krasna je kapelica sv. Vaclava. Stene so okrašene s češkimi dragimi kamni. Lepa je slika L. Krauacha, umor sv. Vaclava. Za oltarjem je čelada in oklep sv. Vaclava, na vratih pa levova glava z okroglim držajem, za katerega se je prijel svetnik, ko ga je mahnil z mečem brat Boleslav. Nad kapelo je shranjena kraljeva krona.
Mnogo kapelic je krog velikega oltarja, ki so vse zgodovinsko znamenite, najbolj pa kapela sv. Janeza. Grob je ves srebrn in ima 2 oltarja, kjer sva maševala. Vrednost ima nad 200.000 gld.
Glava sv. Ljudmile, meč sv. Vaclava in sv. Štefana so v zakladnici nad zakristijo.
Kako srečni so Čehi, ki imajo svetinje svojih svetnikov tako lepo v glavni cerkvi ohranjene. Vesel sem bil, da sem bil tako srečen, videti tako svet kraj, in blagroval sem v duhu brate Čehe. Mi revni Slovenci nimamo kaj tacega.
slabo vpliva na prebivalstvo, izvoli izmoj svoje srede odbor z naročilom, naj stavi takoj po završenih volitvah primerne predloge v dosego sprave mej obema strankama. Objednem naproša klub vse katoliške liste na Tirolskem, naj v bodoče delujejo v smislu nameravane sprave. — V ta odbor so bili izvoljeni konservativci dr. Kathrein, dr. Pusch in Zallinger, ter krščanski socijalci dr. Scho-pfer, dr. Schorn in Steck. — Gotovi poučeni krogi so mnenja, da se bo poskus dobro obnesel.
lluski konzulat v Prag'. Avstro-ogerski zunanji urad se peča v članku, ki so ga objavili nedeljski oficijozni listi, zelo obširno z vprašanjem glede ustanovitve ruskega konzulata v Pragi. Kakor znano, je praška trgovinska zbornica pred nekaj časom predlagala zunanjemu uradu, naj ustanovi ondi ruski konzulat Vlada temu predlogu ni pritrdila z razlogom, da mora dotični predlog iziti od dotične velesile same. S tem vlada nekako izjavlja, da bi ne nasprotovala eventuvalni ustanovitvi, ustavlja so le radi tega, ker ruska vlada molči. — Morda je pa to samo izgovor.
Proti razširjanju socijalistiških in anarhistiških listov ter istovrstnih brošur po vojašnicah je izdalo tajen ukaz poveljništvo drugega voja. V tem ukazu se mej drugim tudi naroča, naj se pogosto preiskujejo efekti vojakov, posebno pa onih mož, ki jih je naznanilo politiško oblastvo kot sobojevnike za socijalistiške in anarhiške ideje.
Predsednik Kruger biva še vedno v Haagu. Predvčeranjim ga jo obiskal vojvoda meklenburški, kateremu je Kruger vrnil obisk. O potovanju transvalskega predsednika v Anglijo je sedaj vse tiho. Menda si je Kruger premisljl. O razsodišču se tudi ničesar ne čuje. Morda čaka vse vspehov, ki jih bo imela najnoveja burska akcija.
Mirovna pogajan ja s Kino so sto pila z dnem 24. decembra tako rekoč v prvi štadij, ker dotlej se niso vršili mej zastopniki velesil ter kitajske vlade nikaki dogovori. Dan pred svetim dnevom so pa vročili zastopniki interesovanih velesil kitajskemu zastopniku princu Čingu skupno noto, ki obsega mirovne pogoje, ter storili s tem prvi korak. Pri dotičnem slovesnem vspre-jemu pri španskem poslaniku Cologanu je odgovoril princ Čing: Čast imam vsprejeti noto, ki ima namen poravnati napete razmere. Noto vročim takoj cesarju in naznanim njegov odgovor, kakor naglo ga prejmem. — Li - Ilung - Čanga ni bilo pri tem vspre-jemu. Pravijo, da je nevarno obolel in da se ne bo mogel udeleževati nadaljnih razprav, tudi ako bi ozdravel. Ta vest je zelo čudna, tembolj, ker cesarjevo obližje vedno znova izjavlja, da cesar ne pritrdi zahtevam velesil. Prav mogoče je torej, da je Li-Hung-Čang moral oboleti, da se je s tem odtegnil mirovnim posvetovanjem tujcem ne poseben nasprotni pooblaščenec. Mesto Li-Hung Čanga je določen za posredovalca pri mirovnih pogajanjih, kakor poročajo »Times« iz Shanghaja, bivši guverner Sheng, ki je baje že odpotoval v Pekin.
Dopisi.
Z Vrhnike, 27. dec. — Prelep večer smo imeli 26. t. m. v »Katoliškemdom u«. Nase vrlo katoliško društvo rokodelskih pomočnikov nam je priredilo veselico, kakor se jih malo vidi po deželi. Društveniki so nam najprvo zatamburali in zapeli —- oboje tako spretno, da moramo tamburaškemu in pevskemu zboru zares ča-stitati na toliki izvežbanosti. Saj so pa tudi fantje in njihov dirigent g. kapelan Bernik neutrudni pri vajah in poskušnjah!
Zatem je predsednik društva, preč. g. dekan Gantar z mladostnim ognjem ogovoril zbrano občinstvo, katero je bilo veliko društveno dvorano in hodnik poleg nje v pravem pomenu besede zabasalo. V govoru je preč. g. razložil vodilno misel in vsebino glavne točke, katera je imela slediti, igre »Mlini pod zemljo«. Radovedni smo pričakovali, kako se bode posrečila društvenikom ta prelepa, a ne baš lahka predstava.
Reči moramo, da smo bili iznenadeni. Da bi preprosti, delavski mladeniči v tako splošno zadovoljstvo izvedli težavno igro, ne, tega sc v naprej nismo nadejali! Vsa
čast igravcem! Hvaležno povračilo za avoj , trud ao imeli v vidnem zanimanju, s kate- 1 rim jo občinstvo sledilo vsakemu posameznemu prizoru, da, vsakemu nastopu posameznih oseb. Kako blažilna je taka zabava za ljudstvo!
Ne vemo, katerega izmed nastopajočih igravcev bi najbolj pohvalili. Vse »najbolj«, ker so vsi svoje naloge izvrstno rešili! Poštenjak Prob je govoril tako jasno in razločno, da smo ga bili res veseli; zviti ptič, zamorec N u m i d a, je izvrstno razumel svoje spletkarstvo; poganski svečenik Saturn je znal več »ko hruške peč'«; mladi Cecilij se je nosil izborno; N arz ej, »zvesta duša«, I Val en t, — sploh vsi so za svojo izobrazbo dovršeno umevali svoje uloge.
Castitamo! — Pač se je pokazalo tudi ta večer, kaj je Vrhničanom »Katoliški dom«! Društvenikom in ljudstvu kraj, kjer se lahko pošteno razvedre in marsikaj le- (3 pega nauče! Bog živi vse dobrotnike te pre-koristne hiše!	D r. M i h. O p e k a. j
Iz Ajdovca. Sedaj trosijo liberalci okrog, J da niso nič agitovali, da so dobili njihovi kandidatje one glasove brez pritiska. Da je nasprotno resnica, pričal bi tudi naš kraj, dasi je bolj oddaljen. Bila je agitacija kar strastna. Zadnje dneve pred volitvami je kar mrgolelo volivnih katekizmov, o katerih je nekdo trdil, da je v njih gola resnica, češ, da je to tiskano v cesarski tiskarni. Na večer 11. grudna sta hodila tukajšnji gospod učitelj in trgovec Š. okrog baje kupovat prašiče, pa sta le agitovala proti našemu kan- | didatu, češ, vsak bo zaprt osem tednov, } kdor bo šel jutri volit, ker je dal podpisati glasovnico „fajmoštru-. Gospod učitelj je celo trdil, da je on voljen volivnim komisarjem in da je poslan od okrajnega glavarstva v ta namen, da pouči ljudi.
Drugi dan so bili agitatorji z Dvora že zjutraj ob 4. uri v naših vaseh, pa so se i morali vrniti, ne da bi bili kaj dosegli. Omenjeni trgovec se spomni na dan volitve še na drugo sredstvo. Poln sodček žganja ponuja volivcem, da bi jih vsaj odvrnil od volitve. Toda vsi pripomočki in vsa sredstva so dala nasprotnikom pri prvi volitvi 6 glasov, naš kandidat je dobil 154 glasov.	*
V ponedeljek 17. t. m. pa so letali zopet agitatorji od vseh krajev okrog, slepili ljudi, nekateri domačini celo s tem, da so jim pravili, kako župnik goljufa župljane in vlado radi bere, da so duhovniki sploh predobro plačani itd.
Dne 18. decembra bil je zopet nov vo-litveni boj. Že na vse zgodaj sta bila baje dva tuja agitatorja hodila po hišah in ponujala Zupančiča. Plakatiralo se je po vasi, na šoli kar na štirih krajih, celo v šolski sobi, kjer se je volilo. Ljudem se je seveda tudi sedaj zatrjevalo, da je jedini ta kandidat pravi.
Na volišču se je odstranil prilepljeni 1 plakat še le tedaj, ko je opozoril navzočni župnik gospoda komisarja ter pristavil, da je to agitacija in da le-ta v volivnem lokalu ni dovoljena. Je-li to pošteno agitacijsko sredstvo ?
Volitve so končane. Ljudje so prišli vsaj nekateri do spoznanja, da se je šlo tu za važno stvar. Večina se je udeležila volitve, razven male peščice omahljivcev, ki so se dali zaslepiti mamljivim besedam in bi bili radi obema strankama ustregli.
Z Notranjskega. To vam je bilo naprednega gibanja, da nikoli tacega. Največo živahnost so razvijali nekateri trgovci, a njim so vredno na strani stali njih verni sluge, napredni učitelji, tovarniški delavci in mesarski mešetarji. In to se je podilo od vasi do vasi, od hiše do hiše. Nosili so s seboj cele butare »Slov. Narodov«, »Rodo • ljubov«, »katekizmov« in drugih tiskanih naprednih laži ter jih z vso silo ponujali volivcem.
Ker se to krošnjarstvo ni obneslo, pošiljali so to naprednj aško literaturo po pošti, pokladali po cestah, po noči postavljali v okna. Jedlo in pilo se je dan na dan, da se pred občim potopom bolj ni moglo.
Prijatelj sporoča, da so v nekem gorskem selu ob hrvaški meji snedli celega pujska. Le škoda, da je pariška razstava že minila 1 Ker pa tudi to ni nič izdalo, začeli so delovati še z bolj naprednimi sredstvi. Jeli so trdovratne »klerikalce« zaklinjati, jim žugati, da jim vzamejo ves zaslužek, ako ne
volijo Luke in Jovana, jih grditi, suvati, pretepati. Sitni ko egiptovske žabe pritihotapili so se pozno po noči * stanovanja spečih volivcev ter jih nadlegovali, tako, da ni bil nikdo varen pred njimi, ter so jih morale ženske z metlami in burkljami poditi. In zavedni Notranjci, krščanski možje, majali so i glavami, češ, ti ne morejo biti prijatelji kmeta, ti ne bodo naši jerobi in nam lomili kruha. Najbolj čudno pa se jim je zdelo videti v takih družbah one, katerim morajo izročati vzgojo svojih otrok. Da, tužna mladina, ako ti vcepijo v srce taki razgrajači svoje »ideale«. Pa prišle so volitve in narod slovenski je govoril, govoril tako glasno in jasno, da je pretresel na-prednjakom srce in obisti, in poslal je Luko v šolo za večne čase, a Jovanu dal je priliko, da še naprej doma varuje svoje vzorno gospodarstvo.
Ker se dandanes toliko iztiče napred-njaštvo, in že celo taki hočejo biti naprednjaki, katerim se še rokav sveti, utegnil bi kedo prašati, kaj neki je naprednjaštvo. Kaj prav za prav je, tega naprednjaki menda sami ne vedo, gotovo pa je, da si v določilu tega pojma niso jedini. Jaz pa sem prepričan, da je naprednjaštvo pravi pravcati »canis a non canendo«.
»Moderni« učitelji so vsi napredni. Zakaj se neki imenujejo napredne ? Ali se morda morejo ponašati z velikimi vspehi ali napredki v šoli ? Kaj še ! Saj jim je sam dr. Tavčar dal v dež. zboru izpričevalo, koliko je vredna »nova« šola. In ti gospodje kriče na vsa usta: »Novodobna šola je velika priboritev ; to svetinjo moramo braniti z vsemi močmi 1« Morda pa kažejo napredek v tem, da nauče mladino lepega vedenja in sploh društvene olike. Na to moram žalibog odgovoriti, da imamo v tem pogledu žalostnih vzgledov. In taki so v sramoto onim, ki so iz prepričanja izbrali ta imenitni poklic.
Morda bi koga zanimalo, ako podam tukaj katero cvetko z vrta naprednega učiteljstva. Evo jih 1
Gospod Zibkar, poveljnik tolpe, ki je 8. t. m. v Starem trgu razgrajala, podirala plotove, trgala žlebove in pobijala okna; v prostem času ljudski učitelj z že opisanimi vspehi. Ni dvoma, da bo s svojimi plemenitimi vzgledi izročeno mu mladino privedel do naprednega blagostanja in sreče. Poznam duhovnika, ki je nekdaj podpiral njega in njegove stariše, ki so v bedi živeli, a sedaj vodi v boj proti istemu duhovniku pijano druhal. Hvaležnost mora biti znak velikega nazadnjaštva, dočim je nehvaležnost znamenje napredka. G. Zibkar je naprednjak.
Gospod Istinič, podpoveljnik istih razgrajačev, tudi napredni učitelj. On je dopisnik »Slov. Naroda«. Imenuje se Istin i č zato ker nič istine ne piše, in ga imajo celo naprednjaki na sumu. Pa kaj istina ! Ona je za staro ropotarnico in se velikodušno prepušča nazadnjakom; pri naprednjakih njej ni mesta.
Zelo imenitna napredna prikazen je Fedor Skolar. Že njegovo ime pove, kaj mu je poklic. Ako smemo verjeti njegovim besedam, izvršil je v 20 letih pet šol, kar je gotovo zelo napredno.
iMož je sicer zelo trd, a Bedaj ob volitvah bil je za čudo radodaren. Kaj, ko bi ti novci ne bili iz njegove, nego iz druge malhe ! Tako so si vsaj ljudje šepetali. On živi v kraju, kjer nemški ne znajo; in to je zanj dobro, da ne znajo. S tem se da prislužiti marsikak groš. Izvedenci pravijo da njegova zakotna pisarna zelo plodonosno cvete. Tudi v pravnih zadevah je prav dobro izurjen. Ako se komu zameri in mu užaljeni mimogrede katero zamrmra, obsodi ga kar sam na tri ali štiri gld. globe. Seveda, on je napreden in hoče kmetu pomagati, kakor vsi naprednjaki. Napreden je pa tudi v Lukovem smislu; dokaz temu je njegova izjava, da bi bilo dobro, ko bi se vera iz sole odstranila, ker potem, pravi, bil bi vsaj mir. On celo veruje, da se bo to zgodilo, in zato dopušča — kako milostno! - škofove zavode, ker sicer se dijaki, ki bi se hoteli posvetiti bogoslovju, ne bi imeli kje veronauka učiti. On se trudi, da tudi praktično pouči šolsko mladino; saj mu mora krajni šolski svet kupiti vsako leto precejšnji kvantum vrtnega semenja, da ima potem obilo salate in sočivja, a večje učenke
morale so mu svoj čas 14 dni med šolskim podukom puliti v veži stare žimnice.
Ko je agitiral za liberalnega kandidata pete kurije, pel je Luki neizmerno slavo. On sicer Luke ne pozna, a Luku mora po njegovem sodu vendar biti velik genij, ker sicer ga napredna zveza ne bi bila izvolila predsednikom. Pa dovolj za danes o tem !
Taki gospodje tedaj, tužna jim majka ! hočejo biti napredni, in »Slov. Narod«, ta jetična starka, že dalje časa natvezuje svojim potrpežljivim čitateljem, češ, mi ne moremo zato, da je učitelj na deželi uplivnejši mož in ima več veljave kakor duhovnik. Čast dobrim učiteljem ! Vi pa, naprednjaki, upam, da ste sedaj po volitvah ozdravljeni od one megalomanije, do katere vas je speljal »Slov. Narod« "in druga »napredna« glasila.
Iz Krškega: V »Sl. Narodu« je pod naslovom »društvo denuncijantov na Krškem se snuje« puhla glavica že dvakrat nekaj klobasala, kar bi se moralo razjasniti iz varstvenih ozirov.
S tem dopisom sumničilo se je najbolj naše mestno županstvo, češ, da je to v tem našem malem okoli 600 prebivalcev broje-čem mestu, ker je slavna c. kr. orožniška komanda, na čelu njej vrli vsespoštovani c. kr. stražmojster, dva brhka zanesljiva mestna policaja in sedež c. kr. okr. glavarstva, toliko nesposobno, da ne more priti na sled takemu slabemu društvu in ga ra^gnati in društvenike kaznovati. — Slavno županstvo naj bi, ko dopisunu še celo firmo društva »p. a. j.« naznani, da svojo čast reši, dopi-suna tega dopisa »Sl. N.« poizvedelo in v to s svojimi sredstvi »Sl. N.« prisili, da mu tega dopisuna naznani in ga kaznuje. Da je pa to tem bolj potrebno, sledi iz tega, da je dobil g. dekan Žičkar na Vidmu pri Krškem pretilno pismo iz Krškega, v katerem se mu preti, če ne odstopi od kandidature v V. kuriji na Štajerskem, bo usmrten.
Enaki pretilni pismi sta dobila gospoda župnik Svajger v Leskovcu in Vilb. Pfeifer, veleposestnik na Krškem, da bosta svoja čreva v koših domov nosila.
Ta pretilna pisma so anarhiškega značaja, v tesni zvezi z dopisom »Sl. N.« Vsi trije navedeni častiti gospodje, ki so pretilna pisma dobili, so velečislani konservativni poslanci, iz česar sledi, da je pisma liberalec anarhiški brezznačajnež pisal.
Naj torej slavno županstvo v tej stvari stori potrebne korake, da reši uradno čast, da se ali dopisnik »Sl. N.« kaznuje, ali pa da naznani natančneji naslov društva in društvenike, da se prepreči liberalno anarhiško gibanje v pomirjenje tukajšnjega prebivalstva.
Z Bučke. Nepopisno veselje je bilo za našo stranko, ko smo zvedeli, da je zmaga na vsej črti. Zavihrala je zastava, zagromeli so topiči. A nasprotniki naši so kar škripali z zobmi od jeze. Trije nasprotniki so že na dan volitve hoteli streljati, a so pili na medvedovo kožo.
Posebno pobešen je hodil naš g. Janko, ker se je urezal z volilnim katekizmom. Istotako je Hrvatov Jože stočil mnogo hru-ševca. In France je po hribih ljuliko sejal. Ta trojica torej je pete brusila, a zaman. Ljudje jih vsaj poznajo, da niso naše gore listi.
Od Save se nam piše : Iz c. kr. davkarije v Litiji se je razširila novica, da bo zopet tlaka, ker so poraženi liberaluhi. A vse to je le klinasta neslanost. — V Sent-Lambertu komaj čakajo, da se začno daviti duhovniki. Boštanjski general pa je itak zavarovan. — Zagorska posojilnica išče priče proti g. S. Mora jej že trda presti.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. decembra.
Umeščen je bil na župnijo Skofjo Loko č. g. Feliks Za v od ni k, dosedanji nunski izpovednik v Škofji Loki. Umestil ga je v škofjeloški župni cerkvi presvitli knezoškof na praznik sv. Štefana. — Za nunskega izpovednika jo imenovan na njegovo mesto č. g. Frančišek F i k, kapelan v Mengšu. — Župnija Vojsko je podeljena č. g. Janezu O n j e z d a, tamošnjemu župnemu upravitelju.
Osebne vesti. Promoviran je bil na graškem vseučilišču g. Ivan Sket, avskul-
tant v Celju. — V Gorici je nenadoma umrla 23 letna učiteljica Katinka Cejeva.
Promoviran je bil na graškem vseučilišču g. Ivan Sket, avskultant v Celju.
Predavanja v „Katol. domu". Včeraj je govoril g. d r. M. O p e k a o rimskih katakombah. Zlasti je razkladal, kako se v katakombah vidi, da je katoliška cerkev že v prvih stoletjih učila isto nauke, kakor dandanes Predavanje je bilo zelo zanimivo.
V	sredo 2. januvarija bo govoril g. dr. J. Gruden.
Slovensko gledališče. V nedeljo 30. t. m. se poje četrtikrat v sezoni Smetanova opera Prodana nevesta. Ulogo vodje glumačev poje sedaj g. Polašek, v glavnih ulogah nastopijo kakor pri prejšnjih predstavah Nocmi, Carneri, Radkievvicz, Pola-kova, Orzelski, Nolli, Štamcar in Pavšek. Predstava se vrši na čast zborovalcem slovenske Šolske Matice.
V	nedeljo popoldne ob 3. uri bo razven večerne operne predstave tudi popoldanska ljudska predstava ob znižanih cenah, igrala se bo klasična drama Schil-lerjeva Marija Š t u a r t, v kateri igrajo glav ne uloge Riickova, Danilova, Deyl, Danilo in vse drugo dramsko osobje in katera je pri prvi letošnji predstavi izredno lep vspeh dosegla.
Politična milosrčnost. Dr. Tavčarjeva žena se je javno pobahala v »Narodu«, da dobe pri nji polno mizo oni dijaki, ki bero »Slovenski Narod«. Ljubljanske nune so čisto prav rekle, da »Narodovcev« med dijaki, ki iz »Naroda« požirajo in prežvekujejo najgrše laži čez samostane in se pripravljajo za boj zoper »klerikalizem«, ne morejo podpirati, ker bi se to reklo: dajati potuho hudobiji. Dr. Tavčarica se pa javno baha, da ona te dijake hrani. Drugod se dijaki, ki berejo časopise la »Narod«, izključujejo iz šole, pri nas pa Tavčarica to dijake kar celemu svetu naznanja! »Rimski Katolik« je bil dijakom prepovedan, še celo v nedolžnem »Dom in Svetu« so našli dlako v jajcu in so ga preganjali na gimnaziji, divji, nesramni »Narod« pa uživa toliko milost, da se more Tavčarica še javno bahati, da zlorablja revščino dijakov v to, da jih navaja k č i t anju I i s t a, kimora mladino popolnoma izpriditi! Vsaka dostojna gospa bi se morala pač sramovati, če bi ji kdo očital, da pohujšuje z navajanjem k grdemu berilu mladino, zato ne vemo, s kakšnim imenom naj imenujemo ravnanje Tavčarice, ki se s tem še celo baha! Sicer jo res, da mora žena pomagati možu, a res je tudi, da krščanske soproge ne podpirajo nekrščanskega delovanja svojih mož, ampak rajše skušajo popraviti, kar se je zagrešilo.
Odbor društva .Gospodinjskašola" uljudno vabi častite društvenike k občnemu zboru, ki se vrši v nedeljo 30. t. mes. ob 11. uri dopoludne v društvenih šolskih prostorih, Rimska cesta št. 9. — M. Marouth, t. č. tajnica.
Iz Planine se nam poroča : Božičnico v gradu Haasberg smo po navadi prejšnjih let tudi letos obhajali. Pripeljali smo 23. t. m. popoludne 80 šolskih otrok v grajsko vežo, kjer je bilo že vse pripravljeno : božično drevo, krasno razsvetljeno in z jabolki obloženo, jaslice, in na klopeh vse polno mnogovrstnih oblačil za ubožno šolsko mladino, 277 kosov. Gosp. župnik je nagovoril otroke in razložil: kakšne nauke jim dajejo jaslice, potem pa izrazil božična voščila velikodušni dobrotnici šolske mladine, gospej knjeginji Matildi "VVindischgraetz, in vsi zbrani knežji rodbini. Visokorodna gospa jo lastnoročno delila otrokom bogate darove ter jih ljubeznjivo božala in osrčevala, da se je videlo, kako jo veseli, usmiljenje ska-zovati. Nežne princezinje iz Konjic so pri delitvi pomagale in podajale po vrhu še fine štruce in okusna jabolka. Nekateri šolarček je komaj nesel domov božičnih daril. Z li-tanijami in blagoslovom v grajski kapeli je bila končana prijazna slovesnost. Bog povrni preblagi gospej milosrčnost do ubožne mladine z najobilnejšim blagoslovom. Tudi svetli knez ne zaostaja v dobrodelnosti. Za Božič prejmejo vsi župniki onih župnij, koder ima knez posestva, znatno miloščino, skupaj 800 K, da jo razdele ubožcem za priboljšek o praznikih. Koliko pa gre mej
letom iz njegovih rok denarnih podpor. Vincencijevim družbam po raznih mestih, dobrodelnim zavodom in zasebnim prosivcem, na tisoče in tisoče znaša. Bog živi in ohrani tako dobrotljivo rodbino!
Okrajnim šolskim svetnikom v Litiji je za dobo daljnih šest let imenovan ondotni dekan veleč. gosp. Iv. L a v r e n -č i č.
častno svetinjo za 401etno službovanje je deželni predsednik priznal naduči-telju K. D c r m e 1 j u v Cirknici.
Darova. Za ^božičnico ' podaril je revežem v mestni ubožnici tukajšnji trgovec gosp. Ludovik Stricelj kruha in drugih jestvin, gg. A u r o v i d e d i č i pa so darovali v isti namen dva sodčeka pive. — Nad-zorništvo ubožnice izreka tem potom časti-tima darovalcema v imenu obdarovanih najsrčnejšo zahvalo.
Družbi sv Cirila in Metoda je danes vročil g. Ivanjebačin, trgovec v Ljubljani 200 K povodom kupčije s kavo (cikorijo) in sladno kavo. Tekom dveh let je daroval že 1800 K. — Slovenke! Rabite le to kavo in podpirajte tem cenim načinom prekoristno našo šolsko družbo, da ji bo možno vzdrževati svoje dobro obiskovane šolske zavode.
Ljubljanske novice. Tatvina pri Faleschiniju. Danes po noči je slišal g. Faleschini v Trnovem sumljivo ropotanje. Šel je pogledat, a ni opazil nič sumljivega, zjutraj pa so je opazilo, da so neznani zlikovci namazali okno v pisarni z ilovico in tako udrli v pisarno brez posebnega Suma ter ukradli 2 suknji, šnopsa in nekaj sre-brnine. Škode je 240 K. Tudi v blagajnico so poskušali udreti s kleščami, a ta naklep se jim ni posrečil. — Ponesrečil so je včeraj pri gradnji justične palače nek delavec. Pal je z odra. Prepeljali so ga v bolnico.
Občinski odbor v Šmartnem pri Litiji je v svoji seji dne 26. grudna t. 1. izvolil preč. g. dekana Ivana Lavrenčiča častnim občanom. Preč. g. dekanu, ki si je z zgradbo nove cerkve pridobil res neminljivih zaslug, a od nehvaležnih nasprotnikov užil tudi mnogo bridkosti, prav iz srca čestitamo !
Mandat dr. Laginje. »Hrvatska« apelira na veleposei-tniko v Dalmaciji, naj podele en mandat dr. Laginji, ker bi bilo prežalostno, da bi bili iBterski Hrvatje in Slovenci, ki sestavljajo nad dve tretinji prebivalstva, zastopani le po jednem poslancu, dočim bodo imeli Italijani štiri poslancc. Pomenu, ki bi ga imela izvolitev dr. Laginje, se morajo podrediti vsi drugi oziri.
Nenadoma umrla jo v Gorici 231etna učiteljica Katinka Cejeva.
Gradnja vipavske železnice je oddana tvrdk i E. Klemencievvicz & Demuth na Dunaju. Povprečni znesek za to zgradbo znaša 2,218 000 kron.
Stare poštne vrednote izgube z zadnjim dnem decembra vsako veljavo in jih torej tudi ni mogoče več zameniti.
Pisemsko poštni promet ob novem letu 1901. V dosego kar najhitrejega dostavljanja pisem ob novem letu 1901 in olajšanja odnosne manipulacije je p. n. občinstvo nujno naprošeno, da prileplja znamke pri nepriporočeno oddanih pisemskih poši-ljatvah izključno samo na desnem gornjem oglu naslovne strani. Okoliščina, da se pri posameznih pismih nahajajo znamke deloma na spodnji deloma na zadnji strani, obtežuje jako uradno poslovanje, radi česa naj ee no rabijo sploh znamke kakor zapornice in naj se ne prilepljajo isto na zadnji strani pisemske kuverte. Tem povodom se opozarja na to, da so dopisnice izključene iz poštnega prometa, katerih vsebina obseza ne-doBtojnosti, žaljenja ali druga kaznjiva dejanja ali na katerih so nahajajo slike, oziroma dostavki, ki imajo znak nedostojnosti ali žaljenja. Nadalje se opaža, da je dovoljeno dostaviti na vizitnice, katere se odpošljejo kakor tiskovine, voščila ter zahvalne in uljudnostne formule, ako so izražene v petih besedah ali občajnimi okrajški (p. f. z. v. i. t. d.) Nadalje so dovoljena ročno napisana posvetila na novoletnih voščilnicah. Dopisnice, na katerih bc je besedilo »dopisnica- Corrospondenzkarte - Postkarte" odstranilo in nadomestilo z besedilom »tiskovina«, zamorejo se odpošiljati proti plačilu
pristojbine za tiskovine, ako ni na teh dopisnicah nikakih sprememb in dodatkov razven onih, ki so dopuščeni na tiskovinah.
Pretep. Na Hotovljah pri Gorenji vasi na Gorenj, sta se včeraj stepla hlapec oskrbnika zaloge mengiškega piva v Školji Loki in krčmar gostilne »pri Šinkovcu«. Zadnji je bil znatno poškodovan. Napadalca so poklicani orožniki ustavili na potu v Skofjo Loko. Proti njim se je vedel tako surovo, da so morali rabiti orožje in ga je jeden orožnikov ranil v nogo. Potem so ga še le mogli odvesti v varno zavetje.
Oddaja gozdnih drevesc. V svrho pogozdovanja odda se od držav, gozdnega vrta v Celju jeden milijon različne vrste iglastih drevesc po nasledni ceni in sicer velja: 1000 komadov 31etnih smrek 4 K, 1000 komadov žletnih mecesnov 4 K, 1000 komadov 21etnih belih borov 3 K, 1000 komadov 21etnih črnih borov 3 K. Prijave za dobavo rečenih gozdnih drevesc sprejemata c. kr. okrajno gozdarsko nadzorstvo v Celju, c. kr. deželno gozdarsko nadzorstvo v Gradcu in sicer za pomladno pogozdovanje do 30 januvarija, za jesensko pogozdovanje do 15. septembra vsakega leta. Neimovitim gozdnim lastnikom oddajajo se gozdna drevesca brezplačno, to je: povrniti se morajo le stroški za izkopanje, zavitek in prevožnjo. Na kolka prostih prošnjah neimovitih lastnikov mora občinski urad izrtčno potrditi njih neirno-vitost. Natanko naj se napovedo število in vrsta zahtevanih drevesc, naslov prošnjika (pošta ali železnična postaja, kamor naj se drevesca pošljejo).
Društva.
(Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imela svojo 130. vodstveno sejo dne 29. novembra t. 1. v druž-binih prostorih Narodnega doma. Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin vitez Bleivveis-Trsteniški, Gregor Einspieler, Martin Petelin (blagajnik), Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina in Ivan Subic; od nadzorništva: Oroslav Dolenec. Svojo odsotnost so opravičili: mestni župan Iv. Hribar, ces. svetnik Ivan Murnik in župnik Anton Žlogar. Ob treh popoludne otvori prvomestnik Tomo Zupan sejo ter posebno toplo pozdravlja v smislu § 18. družbinih pravil na posvetovanje povabljene in došle gospode: deželnega poslanca dr. Ivana Dečko iz Celja, odvetnika dr. Josipa Abram in kateheta Antona Štemberger iz Trsta ter ljubljanskega profesorja Simona Rutar kot pooblaščenca deželnega glavarja namestniku dr. Antonu Gregorčič , iz Gorice. Ta pomnoženi odbor se je bavil v prvi vrsti z vprašanjem, kaj naj se ukrene v zboljšanje d r u ž -binega gmotnega stanja. — Ker se § 318. do sedaj ni uporabljal še nikoli, razvida slovensko občinstvo, da so se pri družbi jele kazati one posledice medsebojnih slovenskih bojev, ki uničijo vsekako s časoma našo družbo; koncema pa brez-dvombeno ugonobe tudi s a • mostalnost celotnega slovenskega r o d u. — Naj se, žal, zgodi, kar drago prepirajočim se Slovencem, družbe sv. Cirila in Metoda vodstveni odbor ima ob tem čiste roke! V ta namen se je sprejelo več jako umestnih predlogov, ki jih izvrše deloma družbini zaupniki izven kranjske kronovine, deloma pa družbino vodstvo. Klicano pa naj je v pomoč vse Slovenstvo. — Zelo živahno zborovanje je trajalo do pol 6. ure zvečer.
(Kmetijsko rokodel. bralno društvo v Vipavi) vabi k občnemu zboru, kateri se bode vršil v nedeljo 30. dec. t. 1. v prostorih g. Štef. Hriba z nastopnim vsporedom: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo o naro-čevanju časnikov za leto 1900. 4. Volitev
novega odbora za leto 1901. 5. Razni nasveti.
(Narodna čitalnica v Ptuj i) priredi Silvestrov večer dno 31. t. m. ob 8. uri zvečer z igro, petjem itd. Dne 6. jan. 1901 je občni "zbor čitalničarjev, volitev novega odbora, oddaja časnikov in sicer ob 2. oziroma ob -3. uri popoludne.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 28. dec. Dr. Oton Stein-wen der bode, kakor poroča „0std. Rundschau", dobil radikalnega protikandidata.
Dunaj. 28. decembra. Princ Alojzij Liechtenstein je obolel na šenu.
Praga, 28. dec. „Czas" meni, da bi se zgodila v mladočeškem klubu katastrofa, ako bi prodrl Pacak ali Heroid na predsedniško mesto.
Praga, 27. dec. Radikalno časopisje poroča, da dr. Engel radi tega ni hotel prevzeti mandata, ker nameravajo Mladočehi v drž. zboru takoj pričeti z obštrukcijo.
Budjevice, 27. dec. Nemški liberalci kandidujejo proti češkemu kandidatu princu Schwarzenbergu generalnega majorja v pok. Dominika Junio.
Črhovice, 28. dec. Grozen požar je minulo noč skoro popolno upepelil trg Vižnico. Zgorelo je 280 hiš, brez strehe je 600 rodbin z blizu 2500 osebami. Provzročena škoda ogromna, beda nepopisna.
Rim, 28. dec. Listi poročajo, da je sv. oče podaljšal sveto leto za dobo šestih mesecev za vse katolike izvan Rima.
Petrograd, 28. decembra. Car se vrne še le v drugi polovici januvarija v Carsko je Selo. Zdravje carjevo je ugodno ter je prevzel zopet vse posle. Ministri se vrnejo tekom tedna nazaj v Petrograd.
Petrograd, 28. dec. Zdravnik dr. Popow, ki je zdravil carja Nikolaja, je imenovan telesnim zdravnikom ter je prejel 100.000 rubljev častnega darila.
London, 28. decembra. Kitchener poroča iz Pretorije 27. t. m.: Minulo noč so Buri napadli -Utreeht, a so se
London, 28. dec. „Morningpost" javlja iz Pekina 24. t. in.: Poslaniki so mnenja, da bo kitajska vlada takoj odobrila mirovne pogoje, razun točko o kaznovanju uradnikov. Pogajanja v tej zadevi se bodo vlekla nad jedno leto. Poslanik Oonger izjavlja, da cesarice-vdove nihče ne bo oficijelno priznal.
Plesno svileno blago gld. 6 30
in višje! — 14 metrov! — poštnine in carine prosto! Vzorci z obratno pošto; ravno tako črne, bele in bar. vene llennebergove svilo« od 45 kr. do gld. 14-65 meter.
G. Henneberg, tovarne za svilo
3 (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. 13 5-5
Umrli mo:
22.	decembru. Ermina Brodt, usmiljenka, 41 let, Radeekega cesta 11, jetika.
23.	decembra. Karol Savs učenec, 12 let, Cesta na loko 20, meningitis basilaris.
25. decembra. Emanuel Ude, podčastnika sin, 10 mesecev, Kubnova cesta 21, catarrh. gastro intest.
•26. decembra. Gerhard Pammer, ravnatelja sin, 3 leta, Levstikove ulice 15, škarlatica. — Elizabeta Kosec, delavca žena, 56 let, Fiorjanske ulice štev. 40, srčna hiba.
V hiralnici-22. decembra. MagdaleDa Komahin, dekla, 83 let, oshrelost.
V bolnišnici: 22. decembra. Marijana Šustaršič, dninarja žena' 60 let, dysenteria.
Gena žitu na dunajski borzi
dne 27. decembra 1900. Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad . K 7'S0 do	K	7-81
Rž za pomlad . » 7*71 »	»	7"72
Turšica za maj junij/01 » 5'22 »	»	5 23
Oves za pomlad . . » 6 19 »	»	6 20
M3teorologi5no porodilo.
'/išina nad morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736-0ran;.
Mizarska zadruga |
*	v Št. Vidu pri Ljubljani £
J^J se toplo priporoča prečastiti duhovščini in ^ ^ vsemu p. n. občinstvu v naročitev raznovrstne
$ hišne oprave *
kakor tudi druge oprave, temno in hkane, ^^ Sj^	poljubno po želji izvršene.
W Raznovrstne oprave izvršujejo se v vseh po-ljubnih slogih, lastnih in predloženih uzorcih, najlrpežnejše in iz dobro izsušenega lesa po W	nizkih cenah.	U/
V prav obilno naročitev se priporoča v^*
*	J. Arhar, &
Vj^ 759 20	načelnik.	^
Obb opazovanja
Stanje barometra
Tempe-rutura
po Cflaiju
Votrari
Nebo
■tU
s«.
271 9. iv9<! | 734 7 | 6 o p. m. jzah. j oblačno | OQ| 7. »juti.' 732*8 4-4 | sl. jzah. oblač. 2'7 M12. popol. | 729 9 I 7-11 sr. jzah. | » | S ednja včerajšnja temperatura —02 normale: -2 5
morali umakniti v izgubo dveh mož. Na angleški strani je ranjen jeden mož. Blizu postaje Pren so ustavili Buri vlak.
Kapstadt, 28. dec. Reuterjev urad poroča: Oddelek angleškega Yeomanry-polka je pri zasledovanju Burov pri Bri-stownu zašel v zagato. Nekaj mož je ubitih, ostali so ujeti.
London, 26. decembra. Iz Kap-stadta poročajo: Lord Kitchener se je podal v De Aar, kjer bo ukrenil potrebno proti prodiranju Burov v kapsko
kolonijo. •
London, 28. dec. Iz Johannesburga poročajo 25. t. m.: Kitchener je izdal proklamacijo, s katero se dovoljuje prost vstop v vladne tabore vsem Burom z rodbinami, ki se prostovoljno udajo.
London, 27. dec. Iz Shanghaja se poroča, da je zaprtih več ustašev, med njimi dva princa in da se bo Kitajska vlada udala zahtevam velevlastij.
Novijork, 28. dec. (0. B.) Iz Pekina brzojavljajo: Princ Oing in Li-Hung-Oang sta prejela od cesarja obvestilo, da dvor resno ugovarja zahtevi glede odstranitve utrdb in n a m e-š č e n j a stalne straže pri poslaništvih.
za sobne slikarje , za zidarje ima tvrdka V
Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so nizke.	228 14 11—7
Kemične barve meljne barve ^SiTv
slovenščine in nemščine v pisavi popolnoma zmožen, ki urno in lepo piše narekovano, sprejme se takoj v pisarni c. kr. notarja Viktorja Schonwetter v Ljubljani, Kri-ževniške ulice št. 8.	1123 3-1
Izjava.
Sinočni »Narod« je zopet pokazal, da ima patent na laži. »Narod« trdi, da sem tudi jaz v sredo na volilnem shodu v »Mestnem Domu« glasoval za dr. Tavčarja. Izjavljam, da mene na Tavčarjevem volivnem shodu niti bilo ni »Narodovci« torej na shodu niso imeli posebno dobrih očij.
Ivan Kregar,
»agitator klerikalne stranke«.
Nabirajte že rabljene
n„jfllfl vii.imkp vsoh dež61 in vrs1, tudi pOSTlie /JldHIKC najnavaduejše. S tem pomagate ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan. Lepe nabožne spom nke, zlasti križevniške rožne vence, svetiniice sv. Antona in praškega Jezuška dobite za marke. — Pisati in poslati je pisarni »Betlehem« v Bregencu (Predarlsko).	1113 25—1
Skladni koledar za 1.1001
in
Stenski koledar za 1.1001
izšla sta v jako okusni obliki pri založniku ter ju najtoplejše priporoča
JOS. PETRlfc v Ljubljani,
Sv. Petra cesta štev. 2,
tovarna papirnih izdelkov in tovarniška zaloga papirja
Skladni koledar stane K. 1-, po pošti K 1-20	1031 11
Stenski koledar stane 40 h, po posti 50 h
a >
>01 S
U I
DO O
a bo
> c« . , -C
Sxo O —i n
(tf a2 ■O š-
©
«1 •rt a
® j M"
iS >
a x
p
rt
■ S	s
>C0	05
_	Vh
O rt O TJ ■tf O
t/3 »-"l
O *
bo
' >o ) <u , CM >
rt
d) O >
>>
>o .
<D O
C
° 5
£ *S
rt M O P.
rt
N	o « >
C.	o "-1
>o	_,
3'3 I
c/) o
S »tS
° C -I
'S n "S.fQ
- >w c O
I-H
rt
mmt
Umetnijski zavod
za slikanje na steklo
B. ŠKARDA v Brnu.
Izdeluje zlasti:
cerkvena okna različne izvršitve,
Ceniki in strokovni svet brezplačno.
'Osemkrat odlikovan s prvimi darili
i •
D u n a j 8 k sl borza.
X>a6 28. decembra.
Bkupni državni dolg v notah . . ■ Skupni državni dolg ▼ »rebru . . . Avstrijska zlata renta 4°/„ . Avstrijska kronska renta 4°/0, Ogerska zlata renta 4°/0 . . Ogerska kronska renta 4°/0, Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista
200 kron
200
98-75 9854 117-45 98'55 11705 93 — 161)6- — 67150 240 10
Nemški drž. bankovci xa 100 m. nem.drt.velj. 117-67
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dno 27. deoembra.
3-2°/„ državne srečke 1. 1851. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. , . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld. . Dunavske vravnavne srečke 6°/0
23-52 1914 90-75 11-37
177 -164— 198 —
95-30 139-50 258'
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice
>	> južne železnice 3°/0
>	> južne železnice 6°/„
>	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	„ » 5 »
Budimpešt. bazilika - srečke, 5 gld. Rudolfove srečke, 10 gld.
106--93-75 429--333 50 120 — 99 50 396 — 350- — 46--21- -13 50 58-50
Salmove srečke, 40 gld........™26
St. Genois srečke, 40 gld........ .1
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke...... • • •
Akcije anglo-avstrijske banka. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl- ' Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . • • Akcije južne železnice, 200 gld. ar. • • Splošna avstrijska atavbinska družDa . • Montauaka družba avstr. plan- • • • Trboveljska premogaraka družba, iu gu Papirnih rubljev 100
50 — 269.50 6250— 827 --111 -148.— 434 — 450' — 252 25
_ Nakup ln prodaja
»sakovrstnih državnih papirjev, »rečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naroiil na borz«.
Menjarnicna delniška družba
„11 E
l„ Vlollzsile 10 in 13, Dunaj, I., StrobBlpassB 2,
C fiJ iS"
.--n,^,..,,!!.-, "».rtvvseh oospodarsklhinlininčnih »tvarufi,
■apiriev in »estnl sv«i za dosego kolikor je mogoče v.socog« ' P	obrestovanja pri popolni varnosti