ft pošti prejeman: za ««lo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — „ tetrt , , 6 „ 50 „ *esec » 2 „ 20 „ V upravništvu prejomnn. za C«lo leto naprej 20K — h pol leta „ 10 » ~ » ««lrt » » ? »Z,' mesec > ' I{J. ■r.i pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserite sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrarikovaria pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkih ulicah št. 2.1., 17. Izhnjavsak dan. izvzeroAi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 298. V Ljubljani, v petek 28. decembra 1900. Letnik XXVIII. Strašilo. Zopet straši po mestih in po trgih. Kadar se liberalizem ne moro rešiti, kadar se zdi liberalnim voditeljem, da je kaka njihova postojanka v nevarnosti, pa privlečejo iz kota staro strašilo — klcrikalizma, — in je pošljejo strašit po gostilnah in po pisarnah, po trgih in po ulicah. »Tako, kakor mi hočemo, in nič drugače — če ne vas vzame klerikalizem in vas sne s kostmi in kožo vred!« To je stara, že tisočkrat hri-pavo zapeta pesem, ki je sicer nihče ne ume, ker smisla nima, a ki vedno plaši uboge, obžalovanja vredne »Narodovce«, da jim stoje lasje po koncu. In vendar, kaj je na tem resničnega? Kaj je »klerikalizem«? Naj nam vendar odgovore enkrat liberalci, kaj si mislijo pod to besedo, in kaj hočejo neki tako strašnega — klerikalci? Katoliško-narodna stranka neče n;č drugega, kakor to, da so pošteno, kakor nam veli deset božjih zapovedij, dela za javni blagor. To zahtevamo v prvi vrsti od časopisja in od ljudskih zastopnikov. Pri nas neko časopisje ne živi od drugega, kakor od zasmehovanja cerkve, od obrekovanja in od škandalov. Vsak duhovnik jim je za divjačino, katero sme loviti in preganjati vsak pobalin, vsako cerkveno društvo jim je »obi-ectutn fnppabile«, vsak trezen, pošton poskus za zboljšanje gospodarskega stanja širnih mas se jim zdi kot napad na »svobodomiselnost«. In kadar meščanstvo začne dvomiti nad resničnostjo teh liberalnih ne-slanostij in jim hoče obrniti hrbet, pa vpijejo : če niste z nami, pa sto — »klerikalci« ! In ta beseda se zdi ubogim preplašenim »purgarjem« nekaj tako groznega, da rajši verjamejo vse neumnosti, da le niso — — »klerikalci« ! Sram jih je »Narodovce« grde pisave, a kadar pridejo volitve, pa se dajo od liberalnih agitatorjev vleči na volišče kakor ovce in volijo vse, kar kdo hoče, tudi magari Tavčarja, ki ga vsi obsojajo, da jih le »Narod« ne razmesari kot — »klerikalce«. In kaj imate od tega, častiti posili liberalni meščani ? Ali je kateri izmed Vas le za en krajcar obogatel od »larške gonje?« Ali je kateri izmed Vas le za troho svobodnejši od »klerikalcev« ? Ali je trgovina in obrt našla le e n nov vir za dohodke, odkar je postala moda. da se prežvekuje to, kar je izbruhnil Malovrh v »Narodu«. Vzemite v roke resolucije katoliškega shotla, katere obsegajo jasen,natančen program za prospeh vseh strok, in potem pa vzemite v roke Tavčarjev kandidatni govor, v katerem je izjavil, da ni on nič več in nič manj, kakor le poosebljeni boj proti »kleri-kalizmu«, in pred seboj imate razloček med »klerikalstvom« in iiberalstvom. Na naši strani pozitivno delo — na liberalni pa nič drugega, kakor hujskanje in razdiranje. Mi vemo, da že premnogim preseda neumna in surova liberalna gonja, a — stra šilo klerikalizma jih še vedno plaši! Ali je dostojno omikanih ljudi, da se boje takih strašil, ki niti otrokom več ne imponirajo ? Volivno gibanje. Kandidat dolenjskih mest in trgov prošt dr. Seb Elbert. Iz Ljubljane dne 27. decembra. Jako čudno se mi je zdelo, ko sem čital v „Slov. Narodu", da novomeški prošt g. dr. Seb. Elbert nima nobenih zaslug. Njegova podoba na spominski sliki v ljubljanski mestni hiši mu pa kliče v spomin razgovor, ki ga je imel s presvetlim cesarjem pred mestno hišo 1. 1895., ko je Nj. Veličanstvo prihitelo z Dunaja ogledat si ljubljanske razvaline. Prošt dr. Elbert, tedaj stolni kanonik, je bil jako delaven član ljubljanskega pomožnega komiteja, načelniku tega komiteja g. c. kr. dvornemu svetniku dr. Račiču tako rekoč desna roka. Na prošnjo dunajskega pomožnega odbora obhodil jc dr. Elbert vse kraje po potresu poškodovane ter potem poročal na Dunaj. Koliko je pač tu koristil s svojim peresom, ko jc pisal razna poročila za dunajske in inozemske časopise! Koliko se je tudi trudil za to, da je država podarila tako lepe prispevke. Njegovo delovanje v potresni dobi pa je doseglo vrhunec, ko je stal pred mestno hišo in ga je presvetli cesar sam počastil z nagovom. Presv. cesar je bil namreč informiran, da je mladi kanonik obhodil vse od potresa poškodovane kraje, in vprašal ga jc, kake vtise da jc sprejel? Kateri kraj je našel najbolj poškodovan ? Kako daleč da seže potresni radij od Ljubljane na okoli? itd. Ko jc bil g. dr. Elbert cesarju vse to pojasnil, spregovoril jc Nj. Veličanstvu še te-lc besede: „Veli-čanstvo! Ne vem, kako se bo sedaj dala uporabljati konkurenčna postava, ko so prebivalci sami tako silno oškodovani? Ce bi morali sedaj prispevati tudi za javna poslopja: cerkve, šole, župnišča po konkurenčni postavi, a bi se jim na drugi strani dovolila kaka podpora, reklo bi sc to z eno roko dajati a z drugo jemati." Na to je presvitli cesar blagovolil odgovoriti: „I)a, to sedaj nc bo šlo, uvidim to, to sc bo moralo drugače ukreniti." — Dunajski reporterji so takoj vprašali, kakšen jc bil razgovor dr. Elberta s presv. cesarjem, in so to brzoja-vili na Dunaj, g. dr. Elbertu je pa vse čestitalo, da je to besedo izustil ob pravem času in na pravem mestu. Ko je potem c. kr. dež. vlada vse eno razpisala konkurenčno obravnavo, je nekdo, ki ni umel namena teh obravnav, spisal v ^Slovencu" uvodni članek in se skliceval na razgovor dr. Elberta s presv. cesarjem. Uradni list je takoj pojasnil, da se je to zgodilo le zbog tega, da sc zamore konšta tirati, koliko bi morali ljudje za popravila javnih poslopij prispevati, a vse sc jc dovolilo iz državnih podpor. Poleg drugih zaslug ob potresnem času si jc novomeški prošt g. dr. Elbert pridobil tudi to in sicer kot najvažnejšo. Dolenjska mesta in trgi naj bi si lc čestitali, ako dobe novomeškega prosta za poslanca. Naš g. župan Ivan Hribar je govoril čisto resnico, ko je dejal novoimenovanemu proštu: „Žal nam je, da Vas izgubimo, a Novomeščanom je čestitati, da Vas dobe." Govoril je tc besede ' ot župan, kot poglavar mesta, dobro v ' kako jc g. proštu iri srcu javna korist i 'udski blagor, ker ne živi samo zase, ne sk samo zase, marveč da uporablja svojo nv in svoj vpliv za bližnjega koristi. Težko nogrešamo in da bi bil še med nami, posta ; bi ga kot kandidata za ljubljansko mesti n prepričani smo, da bi bila njegova zmaga sigurna. Torej dolenjskih mest meščani! Volite enoglasno novomeškega g. prošta dr. Seba-stjana Elberta za svojega poslanca in imeli boste vplivnega, previdnega, trezno mislečega in delavnega zastopnika svojih koristij in teženj. Naj vas nc vodi in zapeljuje slepa strast, marveč lastno korist imejte pred očmi; doma v svoji sredi imate poslanca, in to jc vendar velike važnosti. „Zmaga centralizma". (Dopis z Dunaja.) »Zgodovino zakonskega načrta o uvedbi deželne dokladc na državno žganjarino si bo treba zapomniti. Njen izid jo zmaga pametnega centralizma in enotnega zakono-davstva.« Tako je zaklical vladni »Fremdenblatt« dno 19. decembra, dan potem, ko je bil v deželnem zboru dalmatinskem odklonjen omenjeni zakonski načrt. Vse nemško časopisje, začenši z oticijoznimi in polclicijoznimi glasili pa dol do »Preše« in »Arbeiterice«, bo je obradovalo ter hvalilo v Bvojem cen-tralistiškcm srcu dalmatinske deželne poslance, ki so mu naklonili nepričakovano božično vezilo. Zatrjuje so v veselem soglasju, da je doživela avtonomistiška ideja popolen tijasko ravno tedaj, ko ji je bila prvikrat dana prilika, da bi izkazala svojo moč in praktično veljavo. Stroj je bil prvikrat pognan in dokazal je takoj, da ne more delati. Potreba centralistiškega zakonodav-stva je sijajno opravičena in program avto-nomistiške »desnice« je blamiran. Priznati je treba, da se nemško časopisje ne veBeli brez vzroka. Vsa njegova izvajanja so v tem slučaju gola resnica. LISTEK. Med Slovenci ob Renu. (Piše Luka Arh.) Na prošnjo župnika dr. Laakmana v Ilambornu sva se odločila s tovarišem Ko-ritnikom, da greva na Nemško misijonarit. S tem upava, da sva ustregla želji presvetlega kneza in škofa, katero so izrazili, ko so nam poslali pismo župnikovo. Z božjo pomočjo bodeva tudi storila kaj za uboge, v dušnem in narodnem oziru zanemarjene rojake v ruhrkohlenskem okraju, kamor ni mogel tovariš Knific letos o Veliki noči radi pomanjkanja časa. Težko bi bilo, da bi se ne odzvala ljubeznjivemu pismu župnika dr. Laakmana, kateremu je dušni blagor Slovencev, bivajočih v njegovi fari, tako pri srcu. »Zelo so zanemarjeni avstrijski katoličani v verskem oziru, ker ne razumejo pridig. Tudi k spovedi ne pridejo, ker ne znajo nemškega jezika, mi pa slovenskega ne.« Zato prosi, »če jo le količkaj mogoče, naj bi poslali premilostljivi gospod knez in škof enega ali več slovenskih duhovnikov. Zelo pripraven čas bi bil od 20. decembra dalje.« In midva imava ravno božične počitnice v tem času. Okoli 15. decembra nehajo profesorji s predavanji. Zamudila ne bodeva mnogo. Priliko imava, čas tudi, drugo že pride. Da pa združiva koristno in potrebno s prijetnim, se nameniva peljati malo na okoli. No, tak ovink ni, kakor čez Bohinj v Kranj. Oskrbiva si »rundreisebilette«, kar stori vožnjo veliko cenejo, in 11. dec. zjutraj odrineva z Dunaja. * * * O koristi potovanja je napisal vsak, kdor je zvršil gimnazijo, gotovo vsaj dve nalogi. Koncem pete ali v začetku šoste šole se je glasila obligatna naloga slovenska: »Ta ni možak, ta ni za rabo, - Kdor tujih videl ni ljudi«, nemška pa: »Wem Gott \vill reehte Gunst er\veisen, — Den schickt er in die \veite Welt« Kako smo navdušeno pisali o vseh mogočih in nemogočih dobičkih, dušnih in telesnih, katere da človeku potovanje! In kakšne naklepe in načrte smo delali za počitnice! A kaj, ko pa stariši niso bili vedno zadovoljni. »Doma bodi, kaj boš hodil po svetu. Saj ni, da bi moral človek vse videti. Ti ne veš, kako težko bo prisluži krajcar.« Ta vražji denar jo pokopal vse idealno osnove. Denar — ideal, kako sta si nasprotna, in vendar je premnogim denar edini idesl! Gimnazija ima ali bolje morala bi imeti nalogo, vzgojiti mladeniče v krepke, značajne može. Vsaditi in gojiti mora vednost in znanost, ki naj vzraste na visoki šoli v mogočno, krepko drevo. Sposobnega inora storiti mladeniča za prvi samostojni korak v življenje, da ne omahne in ne pade. To, kar se je naučil v šoli, naj bo mladeniču vodilo v življenju. In tako sem prišel jaz sedaj do tega — seveda po ovinku — da porabim kapital, katerega sem si nabral z ono nalogo o koristi potovanja. Kake koristi bom imel? Telesnih nič, saj peš ne morem hoditi, in od sedenja v železničnem vozu nimam druzega, nego to, da se vsak trenotek lahko prebrnem, če se vlak kam zaleti. Duševnih koristi pa mnogo, katerih je pa žal preveč, da bi mogel vse obdržati v glavi. Preveč utiskov pride, tako da je človek večkrat duševno in telesno truden. A nekaj jih le ostane. Toda pozabiti ne smem, da moj namen ni potovanje, temveč dušgopastirsko delova-njo med rojaki delavci. Ker pa drži več potov gori k njim, sva si zbrala onega, od katerega pričakujeva tudi koristi, ne pa samo I težav. Zlata Praga. Posebnega navdušenja za mažarski jezik ni menda med Slovenci, čeprav je rekel nedavno sam Moric ali Maurus Jokai, da je najbolj ^blagoglasen jezik na svetu. Ne vem, če se ni judovski mož sam s >01 S U I DO O a bo > c« . , -C Sxo O —i n (tf a2 ■O š- © «1 •rt a ® j M" iS > a x p rt ■ S s >C0 05 _ Vh O rt O TJ ■tf O t/3 »-"l O * bo ' >o ) rt d) O > >> >o . C. o "-1 >o _, 3'3 I c/) o S »tS ° C -I 'S n "S.fQ - >w c O I-H rt mmt Umetnijski zavod za slikanje na steklo B. ŠKARDA v Brnu. Izdeluje zlasti: cerkvena okna različne izvršitve, Ceniki in strokovni svet brezplačno. 'Osemkrat odlikovan s prvimi darili i • D u n a j 8 k sl borza. X>a6 28. decembra. Bkupni državni dolg v notah . . ■ Skupni državni dolg ▼ »rebru . . . Avstrijska zlata renta 4°/„ . Avstrijska kronska renta 4°/0, Ogerska zlata renta 4°/0 . . Ogerska kronska renta 4°/0, Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista 200 kron 200 98-75 9854 117-45 98'55 11705 93 — 161)6- — 67150 240 10 Nemški drž. bankovci xa 100 m. nem.drt.velj. 117-67 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dno 27. deoembra. 3-2°/„ državne srečke 1. 1851. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. , . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld. . Dunavske vravnavne srečke 6°/0 23-52 1914 90-75 11-37 177 -164— 198 — 95-30 139-50 258' Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > > južne železnice 3°/0 > > južne železnice 6°/„ > > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika - srečke, 5 gld. Rudolfove srečke, 10 gld. 106--93-75 429--333 50 120 — 99 50 396 — 350- — 46--21- -13 50 58-50 Salmove srečke, 40 gld........™26 St. Genois srečke, 40 gld........ .1 Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke...... • • • Akcije anglo-avstrijske banka. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl- ' Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . • • Akcije južne železnice, 200 gld. ar. • • Splošna avstrijska atavbinska družDa . • Montauaka družba avstr. plan- • • • Trboveljska premogaraka družba, iu gu Papirnih rubljev 100 50 — 269.50 6250— 827 --111 -148.— 434 — 450' — 252 25 _ Nakup ln prodaja »sakovrstnih državnih papirjev, »rečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naroiil na borz«. Menjarnicna delniška družba „11 E l„ Vlollzsile 10 in 13, Dunaj, I., StrobBlpassB 2, C fiJ iS" .--n,^,..,,!!.-, "».rtvvseh oospodarsklhinlininčnih »tvarufi, ■apiriev in »estnl sv«i za dosego kolikor je mogoče v.socog« ' P obrestovanja pri popolni varnosti