Izhajajo 1. in 15. vuac^ga meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo 1 gid., za pol leU 50 kr. — Naročnino sprejema tinnlti dati, plača za dvoetopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem mestu, dopise pa nređniltvo. enkrat, dvakrat kr., trikrat 16 kr. GoNpodarHke stvari. Nekoliko o letošnji trgatvi. (Dttlje in konec.) V zadnjem listu koiiřali smo ta ílanek s tem, da smo odsvetovali, lansto vino t. j. vino leta 189fi, z letošnjim (lomeiatt, Odsvetujemo pa to iz teh razlogov; Lansko vino bilo je Íii je, kar se ga po Dolenjskem ae ualiaja, gjiloli kaj niike dobrote. Alkohola, oioíi ima premalo, kipline pa prevef. Vrliu teg» tudi zaradi velike obilice gnjilega grozdja, katerega smo lani imeli, ni nié kaj stanovitno. Čistiti se iinre nii kaj rado, barvo spreminja, igostuje pe Priprosti kmet pravi : „obètaiitek ni!'* L« os prièiikovati nam je, ako se vreme iie pokvari, t j. ako nam vsled preobilega deija letos pio74Íe gijiio ne bode, prav dobre kapljice, s kakorsno se liodenio ponaiali. Izvrstno kapljico s slnbini lanskim pridelkom mešati pa gotovo ne kaže, ker s tem ee le letošnji izborni pridelek pokaži, ne pa slabi lanski zboljea. Tako postopanje niti poèteno iii, kajti komur je lanskega vina ostalo, ostalo mu je ravno vsled tega, ker ga raradi njegovih nepovoljnih lastnosti prodati ni mogel. Lansko vino ostane naj toraj samo zjise za domaèo uporabo, letošnje pa zopet samo zas«. liati, opravičeno bati se je, da si bode marsikdo z meSanjem obeh pridelkov, s tako imenovanim „cepljenjem" ali „spižanjem" sam sebi ěkodovai, škodoval pa tudi tistim, kateri tega ne store. Kakor bitro se bode po Dolenjskem glas raznesel, da je ta ali oni vinski kupec tu ali tam na cepljeno, aa spižano vino naletel, gotovo bode koj oěkodvana vinska kupÓija. 5. Kařun cepljenja ali Špižanja mogoie je s slabim pridelkom še nekaj ukreniti : Zlije se ga lahko na letošnje prav dobre, še ne popol-nonna pokipele in ne popolnoma otisnjeiie Se gorke tropine. To stori se tako le: Grozdje se zrnasti, ter mošt s tropinanai vred, ko v kipelni kadi tako zvani klobuk iiaredé, 48—fiO ur kipeti pusti. Urb kipenja rařuni se torej šele od nastanja klobuka naprej Po 48—BOurnem kipenji mosta na Urob na morju. Na parniku S.... , na katerem sem v Ameriko potoval, vlekla je neka že precej priletna gospa v žalostni obleki, našo pazljivost nase. Ne samo njena írna obleka, íemve6 tudi od boleŽine razjedeni obraz, bojazljiva potrta oseba in mešani pogledi 80 kazali na njeno brezmejno boleíino. Od ranega jutra do pozne noži sedela je ob krovu ter nepremakljivo gledala na morje, v ne-precenjeno globoèino, med tem ko so tihe solze močile njeni bledi lici. „Kdo je ona gospa tam-Ie"? vprašam neki dan pri obedu parnikovega poveljnika, in cela družba je radovedno pričakovala odgovora. „Neerečnica je", odgovori kratko. „Da ne- sreánica"..... Tii leta je sedaj, odkar na ta način potuje z meuoj. Iz Kadit^a v Novi Jork iii iz Novega Yorka v Kadiš, ter zopet nazaj. Vedno sedi tako kod sedaj na kroyu ter nepremakljivo gleda Da morje, brez da bi s kom besedico spregovorila — Se celo z duhovnikom ne — ter misli na svojega otroka in joče". n Na njenega otroka ?" vprašam zaŽudjeno. „Da, na njenega otroka, najlepše in Ijubez-njivejše mlade gospe, katero je že kedaj videlo moje oko, kajti prežalostni dogodek, katerega pre-tresujoči nasledek imate pred seboj, se je godil na tem-le parnikii". „Kako in kedaj?" prosili so od vseh strani. Poveljnik se nasloni v stolico, sprazne svoj kozarec ter pripoveduje dalje tako-le; „Tri leta je Že od tega. Bili smo na potu in Novega Jorka. Med popotniki bila je tudi lepa mlada dvojica, ki je bila na ženitvanjskem izletu v Evropo, Vsi so bili nekako nevošljivi mlađemu moža zavoljo njegove krasne Žene, kateri se je videlo, da mu je iz srca vdana. Neki veier — prièli smo ravno do mesta, kamor bodemo. Če bode do tam vse dobro šlo, v nekoliko urah dospeli — sliaim naenkrat krik, pri- tropinah, kar za bel& vina Čez in čez zadostuje, da zadobe ravno pravo barvo in pravo trpkost, da niso toraj pretemne barve in pretrdega okusa, loČi se komaj nekoliko več ko na pol dokipeli moât od tropin. Most sprayi se v Bod, tropine v stiskalnico, kjer se jih pa do suhega ne aligne, ampak âe precej mokre pusti. Presenino doda se moštu v sod, katerega se pa do vehe ne napolni, marveč nedostajati g-a mora do vehe èe za dobro malo ped. V^ veho zatakne se pa stekleno kipelno vého, kakoršne steklarja gg. Seidl in Perko v Novem mestu prodajata, Nepopolnoma otisnjene tropine zmeče se nazaj v kad, kjer se jih z lanskim vinom nalije, dobro premeša ter potem tri do Štiri dni pri miru pusti, pott m pa otisne S takim postopanjem ostal bode letošnji pridelek „kakorsnega je liog dal," lanski bode pa za domačo rabo kolikor toliko zboljšan. Tako po^^topanje smatrati more vsak za pošteno postopanje, in poštenega postopanja je ravno treba, da se dobro ime (kredit) ne pokvari. Dobro ime je lahko zgubiti, te^ko pa zopet pridobiti. + G. Dobro dolenjsko vino je, hvala Bogu, na prav dobrem glasu. Da, èe celo prav nizko (cviček) proda se lahko datidanes po ceni, za kakoršno nas Vipavci, Istrljani in drugi vinski pridelovalci zavidajo,+ Zato je paČ odločno negospodarsko, ako se pri tolikem pomanjkanju denarja, 8 kakoršnim se je kmetovalcu dandanes boriti, drago vino doma za lastno pijačo, la posle in delalce porablja. Umetno ponarejeno, tako zvano peíiotizovano vino, nadomesti lahko drago pristno vino popolnoma, in s tem se ravno lahko dosti denarja prihrani, to je, ne po griu požene, ampak za potrebnejse namene obrne. Kdor je toraj v stanu, to storiti, napravi naj si za domačijo zadosti ponarejenega petiotizovanega vina, pristni pošteni pridelek naj pa ves proda. > Nikar naj se pa nikdo ne loti, ponarejeno vino prodajati, kajti to je v prviČ strogo prepovedano ter ojstro kažnjivo, in drugič bilo bi to skrajno nepošteno ter v stanu, dobro ime (kredit) našemu vinu popolnoma uničiti, tako, da niti naj-poštenejšega blaga več prodati ne bi zamogli.i- V namen ohranjeiija dobrega imena, dobrega glasu nagemu pristnemu vinu, je ludi odločna dolžnost vsakega poStenega pridelovalca in tudi nepri delovale s vina, da vsacega tacega pridelovalca vina, o katerem mu je dobro znano, da ponarejeno vino prodaja, brez prizanašanja ovadi, da ga zadene zaslužena kazen. Torej dolenjski vinorejei ! poštenost, poštenost in èe enkrat poštenost naj Vam bode najtoplejši priporočena, da se sami sebe in celo vinorodno Dolenjsko grdo ne oškodujete. Ponarejeno peliotizovano vino za domaČo uporabo napravi se pa tako-le; Ko je mošt 48—60 ur na tropinah kipel, spravi se ga v sod, tropine se otisne. Na otisnene tropine nalije se v kadi toliko Čiste vode, kolikor se je mošta odteklo ter iz tropin otisnilo, na vsak hektoliter vode doda se pa 12 kilogramov sladkorja, belega sladkorja, kakoršnega se v ètacutiah prodaja. Sladkor dodati se mora pa v že raztoplenem stanu tropinam ter vodi. To stori se tako - le ; V kaki kadici se sladkor na kosce stolČe; na stolčeni sladkor zlije se pa do dva hektolitra vode, tiste vode, katera je že za petiotizovanje odmenjena. hajajoč iz kajute mlade dvojice — srce trgajoče divje vpitje. V tem trenutku se vrata kajute odprejo, in z malim zavitkom papirja ali pismom v roki, prileti mlada gospa na krov, njen mož pa za njo. „Marguerita ! " kliČe jo proseč z obupnim glasom. „Pusti me!" In hitela je dalje ter se trdno prijela za ladjini rob, „Marguerital" prosi io spet in hiti za njo, „Pnsti me, pusti mel ali si končam življenje!" Brez da bi kaj hudega slutil, sledil jo je dalje in dalje, io — v tem trenutku sliŠi se deset-dvajsetkratni krik : in pred ko bi kedo na to misliti mogel, jo nazaj držati, skočila je mlada gospa Čez ladjini rob ter zginila v valovih . . , . „Na vso moč nazaj! Mornarji na vodol" donelo je povelje. Stroj se vstavi in v hipu je bil čolnič spuščen. Tu ... tu ... tu se kaže iz vode . . . videl sem njeni obraz, njene v smrtnem strahu odprte oČi. Ze je bil éolnič, v katerega sem tudi jaz skočil, čisto blizo, kar se je potopila ......ni je bilo več I" Poveljnik je umolknil. „In mož?" vpraša eden. „In vzrok?" vpraša drugi. „Mož?" pravi poveljnik z grenkim smehljajem. „Ko zopet pridemo iz čolna na krov, našli smo ga klečečega, pozneje pa je sel v svojo kajuto in ni se več med potjo prikazal. V Kadis-u je stopil na suho, in k njegovi sreČi ga nisem videl nikdar več. „Kaj je vendar bil vzrok?" „Oh ja, vzrok je bil sicer velik ali žalibog dandanašnji nič kaj nenavadnega. Mlada gospa je našla eno pismo, katero je malovrednež pri sebi nosil, da je on v Ameriki neko žensko zapustil, ki je njegova prava zakonska žena." „OhI — — Pa ta gospa v Črni obleki?" „Je, kot sem povedal, mati od ranjke. — Ko sem jaz y Novi York dospel, prišla je na brod v žalovalni obleki kot danes, Hotela je vse slišati od mene ; kje se je njena hŽi potopila, v kateri kajuti je stanovala, s katerega mesta je v morje skočila. Jaz sem ji vse natanjko povedal in pokazal, ter jo skušal tolaïiti. in meĚa ee potem vse skupaj toliko íasa, du ee sladkor po po non) a raztopi, na kar se raistopliiio z ostalo vodo na tropine zlije, prav dobro pomeáa ter žtiri do èest dni iia miru kipeti pusti. Ako je ob 6r8u trgatve prav hladno vreme, toraj voda Dorzla, kaže tiato vodo, v kateri se namerava sladkor raitopiti, v kollu zavreti, da se sladkor v vroii vodi topi in raztopliiio v vroèem etanu tropinam ter ostali vodi priraeřa. Končujemo pa ta članek s ponovitvijo pripo-ločitve skrajne poštenosti. Toraj dolenjski vinograd arji : poBtenost! postenost! in še enkrat po-Btenost ! Kíy je norega po arstrljskem cesarstvu? Državni zbor je sklican na dan 23. septembra. Kako bo sedaj zboroval, se seveda za gotovo èe ne more reži. Miiiiaterski predsednik Badeiii je obljubil, da bo hodil z desnico. Pa ali bo dolgo trajalo sporazum ljenje med njim in desnico, je veliko vpraSanje. Razne skupine, tvoreče desnico, bodo prišle na dan s svojimi zahtevami. Badeni pa — vsaj sedaj èe — ne kaie volje, ustreči vsem zahtevam. In tako bo morda kmalu priSIo do — nesporazumljenja. Poglavitna, prva naloga državnega zbora bo, zavreti obstrukcijo nemških liberalcev in tako omogořiti vspeŠno delovanje v prid ljudstva. Pravijo, da bo zbornica dobila novega predsednika, morda dr. Ebenhocha, odličnega katoličana, ziiauega že zlasti po šolskem predlogu njegovem, V Pragi se je vráil shod Čehov \t mest in okrajev, na katerem se je govorilo o narodnostnih razmerah na Českem, Moravském in Slezkem in proti nasilstvu Nemcev, Isti dan so sklicali v Prago socijalno-dťmokratiČni poslanci e Češkega svoj sliod Na tem shodu pa niso obsojali krivic, ki se god« Čehom od Nemcev, pač pa dejali, da je ves boj nepotreben Lepo so govorili za — Nemce. Kaj je novega po širokem svetnî Ruski car je bil §el s svojo soprogo med Poljake v Varšavo. Sprejeli so ju veličastno. Morda se vendar jedenkrát poravna stara nasprotja med poljskim in ruskim narodom. Mladi car se sploh kaže bolj naklonjenega Poljakom, kakor njegovi predniki. Lepega sprejsma je bil zelo vesel. Na Ruskem bodo vpeljali splošno dolžnost obiskovati řole. Saj bi je ibilo treba že davno. Italijanski kralj je obiskal nenjâkega cesarja in se vdeležil nem.ikih vojaških vaj. Pri slavnostnih napitnicab se je naglasalo, da je trozveza trdna Se vedno, V Barceloni je anarhist Sam pa u ustrelil na policijskega načelnika in ga nevarno ranil Morilca je hotelo ljudstvo raztrgati. Policija ga je zaprla. Pa tudi od drugod prihajajo za Španijo žalostna poročila. ^VstaSi na Kubi so si osvojili imenitno mesto. Na otok bo morala Španija odposlali novih moČij. Piše se nam: * Iz Adlešlfi. Dné 8. septembra na Male mase dan po Blužbl bo^i je predaval okr. iivinozdravnik gosp. P a v 1 i n v tukajšnji àoli o živinoreji. Najprvo je govoril o praSičji kugi, o n Dalje je poučeva" enem začetku, razvitku in nasledkih, o reji goveje živine in o boleznih Tolažiti! Je sploh ni tolažbe za bolečino matere 1 Drugi dan sem zvedel, da je za več let naprej za vsako potovanje vzela ravno tisto kajuto v najem. Kajuta je bila v lepo kapelico spremenjena, in ko smo prvo pot nastopili, pride z gospo tudi duhovnik na brod; po zunanjosti mu je bilo znati, da ni bil naèe vere duhovnik. Tiho se je vsedla, kjer še sedaj sedi, na mestu, s katerega se je njena hči vrgla v valote. Ko smo pa do mesta dospeli, kjer se je lepa žena vsmrtila, dal sem vstaviti parnik, in duhovnik je stopil v polnem ornatu k ladjinemu robu in dal božji blagoslov, mati pa je potopila krasen jekleni venec s srebrnimi cvetlicami k svojemu otroku. Jeklen pa je bil venec zato, da se je lahko do mrliča pogrezniL Tako gre sedaj Že par let, na vsakem potu, in tako bode tudi danes." Poveljnik vstane ter pogleda na uro: ~ „v treh urah" — ter je odšel. Tri ure pozneje bili smo na krovu, nekoliko oddaljeni od gospe, ki je iae vedno mirno sedela, pogreznjena v svojih neizmerjmih bolečinah. Parnik je letel kot ptica pod nebom. Naenkrat se sliši žvižganje. Stroj puha in stoka — in velikanski parnik obstane mirno na vodi. Tedaj odprejo se kajutina vrata; njena vna-njost je bila s črnimi preprogami preoblečena in z voščenimi svečami razsvetljena. Duhovnik stopi iz nje v polnem ornatu, in eden mornarjev mu je sledil, noseč težek jekleni venec, olepšan s krasnimi srebrnimi cvetlicami. Vsi, tudi mornaiji, so se odkrili, duhovnik moli kratko molitvico, in podeli božji blagoslov .... S tresočimi rokami prime mati venec in ga spusti v šumeče valove. Spet se sliši žvižganje. „S polno močjo naprej 1" zadoni poveljnikov glas. — Naenkrat močno stokanje in ropotanje stroja, neko tresenje skozi celo ladijo, in peljali smo se dalje .... proti domovini....... J. G., sedaj v Afriki. ter doraaiih zdravilih kot prvo pomoi v sili. Vsa kar smo sligali bilo je zEimmiro in brale vredao Možakor se je zbralo kro^ 300 in marsikateri je uatezal oáesa ter komaj čakat, kedaj bode gospod živino-zdravnik začel razlagati, kako se presidi tihotapijo čez sedaj plitvo Kolpo, brez da bi oni trije „fantje" y PodbreŽJi kaj o tem slutili. ^ Še nekaj. Cesta od Črnomlja do Adleaiè je v takem atanji, kot ona v 15. stoletji. Kdor je temu kriv, Daj se na prsa trka, a ne trikrat, ampak večkrat. Vodo morajo naâe ženske od Kolpe po takih potih nositi, katerih bi se še koza vstrašila. Tu ja župnijski in občinski urad, c, kr. žendar* merijska postaja, g^rajsko oskrbništvoj šolsko vodstvo, koliko pride pisem in denarja iz Amerike in od drugod, a za vse to imamo „nabiralnico" posto, ki trikrat na teden odnaša in prinaša. Ni čuda, da dremljemo in smo najmanj za 150 let za našimi sorojaki črnimi Kranjci. Pa kaj bi ne jadil, saj vse nič ne pomaga. Z Bogom I Domače Testi. (Imenovanje.) Mesto Črnomelj imenovalo je gosp. dež. predsednika barona Hein-a in dvornega svetovalca gosp. Suklje-ja svojim Častnim občanom. (Čast, g. Rev. F. S. Šušterđič) v Jolliet n (Unitet btaates, of America), bivši kapelan v Sraavtnera pri Litiji, je te dni prišel na Kranjsko ter po Dolenjskem potovaje, obiskal tudi tukajsno božjepotno cerkev Zaplaz in v dan po Malem Šmarnu ondi maševal. Spremljali ste ga dve njegovi sestri. (Novi škofje.) V. č. gosp. dr. Anton Jeglič, genenilvikarij v Sarajevu, bil je minolo nedeljo ondot-nim Škofom posrečen, fí. dr. Jeglič, rodom Kranjec, átndiral je sv. pismo na Dunaju; po ddvršenih študijah bil je podredja v ljubljanskem semenišču, leta 1882 pa je bil od presvitlega cesarja imenovan kanonikom na novo ustanovljenem kapitelju v Sarajevu — 21. t, m. pa bo škofom posvečen župnik v Št. Paulu, preč. gosp. Jakob Trobec, rojen r Polhovem Gradcu blizo Ljubljane, Ta gospod je šel svoj čas s pokojnim misijonarjem Pircem kakor bogoslovec v Ameriko. To je četrti amerikanski škof iz Kranjskega. (•f Viljelmina Pec), voditeljica novomeške dekliške šole nmrla je 11. t. m. po dolgem boleh&nji. Delovala je 25 let z uzcrno pridnostjo do zadnjih dnij. Bila je kaj radodarnih rok, sama pa živela do skraj* nosti skromno. — Lep dokaz ljubezni in hvaležnosti bil je njen pogreb, kterega se je vse odlično prebivalstvo udeležilo; nje mlajše in odrasle učenke pa so v primernih lepih oblekah poklonjene vence nosile, svetile itd. Ker je bila pokojna brez svojih domačih v mestu, so kaj pa da, priredile vse tako lepo in primerno gospe hiSne sosedinje in gg. aoučiteljice, kterim vsa čast, blagi pokojni pa častni spomin. ■»-(Most Čez Krko) so pričeli delati v toliko, da na mestni strani hiše pođii'ajo in drugo potrebno pripravljajo. (Bolnišnica Usmilj. bratovv Kandiji) sprejela je meseca avgusta 76 bolnikov, koncem julija jih je ostalo v oskrbi še 39, skupaj 105; od teh se jih je ozdravilo 52, zboljšalo 18, 1 je bil neozdrarljen izpuáéen, 3 so umrli in v oskrbovanji ostalo jih je še 31. (Konjska dirka v Št. Jerneju) napovedana na iS. t. m., se radi silno slabega vremena ni vrâila. (Premembe pri sodnijab ) Sodnijska tunika gg. Albin Smola in Tomo Einspieler imenovana sta sodnim svetovalcem za Novo mesto; isto tako sodnik iz Loža gosp. Anton Leveč, tudi za Novo mesto. Sodnijskim svetovalcem so imenovani ter ostanejo na svojih mestih gg; Alojz Gregorin v Krškem, Anton Klobučar v Trebnjem in Ivan N e d o g v Cirknici. Dalje so imenovani sodnijskim tajnikom gg: Vajkhard Gandini iz Kostanjevice za Ljubljano, Maks vitez Langer iz Kadeč za Celje, dr. Schaftle iz Kočevja za Celje, dr. Edvard Volčič za Novo mesto, Karol Mulej iz Vrhnike za Novo mesto, Blaž Dolináek iz Kibnice za Novo mesto, Karol Grebene iz Kostanjevice za Celje. Prestavljen je g. sodnik Hoffern-Saalfeld iz Črnomlja v Kočevje. Sodnikom pa so imenovani gg. : Julij B u č a r iz Črnomlja za Črnomelj, Aleksander Ravnikar iz Logatca za Lož, Doležalek iz Novega mesta za Kostanjevico, Makao Vidic iz Ribnice za Gornji Grad, Auton Rosina iz Radeč za Badeče. Prestavljen je drž. pravd, nimestnik g. dr. Travner iz Novega mesta v Ljubljano, na kterega mesto pride g. Al')jz Kessler iz Krškega. (slav. dež. odbor) daroral je za zidanje šole v Orehovcu St. Jernejske fare 600 gld., za kar se krajni sol. svèt v Orehovcu tem potom toplo zahvaljuje. (Volitev) volilnih mož za pridobninsko komisijo vršila se bo za novomeški davčni okraj v torek dne 31. za III. razred in v sredo dne 23, septembra za IV. razred. Za III. razred bo voliti 4 volilne može, za IV. razred pa 26 volilnih mož. Težko ae bo zediniti za toliko število mož tik pred volitvijo. Torej bi bilo znabiti umestno, da se zbero poprej k pogovoru. Volilni listki leže na ogled do 17. septembra pri c. kr. okr. glavarstvu, potem pa v novomeški občinski pisarni-V nedeljo ob 11. uri zjutraj bila bi občinska dvorana dostopna in želeti je, da se za III, volilni razred volilci v obilnem številu snidejo. Se bo že kdo nasel, ki bo pogovor vodil. Volilci IV. volilnega razreda, kterih je silno veliko, naj bi se pa eno uro pred volitvijo zbrali, da določijo, kterih 26 mož hočejo voliti; sicer se bodo glasovi cepili in zopetiie volitve bo treba. (Vabilo kbesedi,) katero prirede novomeški akademiki y korist podpornima društvoma za slov. visokosolce na Dunaji in v Gradci v Novem mestu dné 18. septembra 1897, v prostorih „Nar. doma". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina : sedež 60 kr. ; vstopnica za stoječe 30 kr., za dijake 20 kr. Sedeži se prodajajo dné 16,, 17. in 18. septembra od 11. do 12. ure dopoludne v Čitalnici in zvečer pri blagajni. Gledé na namen se preplačila hvaležno sprejemajo. Program obsega jako zanimiv koncert, gledališka igra : „Narobe ideal" in ples, t-(Prošnja.) V imenu podpornega društva za slov. visokošolce na Dunaji, drznem se prositi dotične p. n. gospode, ki so do letos potom subskripcijake pole imenovano društvo podpirali, da blagohotno naklonijo svoje doneske o priliki „besede" novomeških akademikov, ker se letos haš z ozirom na veselico ne bode v posebe nadlegovalo. Novo mesto, dné 10, kimovca 1897. iur. Metod Dolénc, (Opravništvo „Dol, Nov".) prejelo je za po toči poškodovane od nadsodnijskega svetovalca g. Dr. Vojska 2 gld. Naj bi še drugi sledili! (Gimnazijsko poslopje,) kteroso v Kranju na lastne stroške meščanov zgradili in ki je posebno lepo, blagoslovili bodo r soboto 18. septembra z veliko sloresnoBtjo, (Naznanilo.) Na novomeški gimnaziji se prične áolsko leto 18. septembra s slovesno službo božjo na iaat sv. Duiiu, — Ućenci, ki želé vstopiti V I. razred, morajo se v spremstvu svojih atarisev ali njih odgovornih zastopnikov 16 aepteiiibra oglasiti pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesti ki-stDi list ia obiskovalno spričevalo (Šolsko naznanilo). Sprejemni izpit se vrli 17. septembra. — V ostale razrede (IL—VlIL) se bodo vpisovali uSenci 16. in 17. septembra. — Na novo vstopivSi učenci plačajo po 3 gld. 10 kr., drugi po 1 gld. takse. C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo v Noveiu mestu, 1. septembra 1897. (Gledé „besede" novomeSkih akademikov) opozarjamo, da so se vabila vže razposlala; ako bi kedo po pomoti vabila ne dobil, blagovoli naj se prijaviti odboru nov. akademikov. Vdeležence izven Novega mesta pa prosimo, da si vŽe naprej zngotové — morebiti pismeno — sedeže, da se pride v okom različnim neprilikam, ker bode vdeležba gotovo res mnogobrojna. („Slovensko pevsko društvo v Ptuji") uljudno naznanja vsem čast gg. poverjenikom, p. n, drustvenikom in slav. slovenskemu občinstvu, tla za tekoče leto 1897 odpade nameravana velika pevska slavnost zaradi mnogih narodnih slavnostij, ki so se tako slovesno in častno vršile po spodnjem Štajerskem in v očigled preptrebnega vseslovenskega shoda, k ga ravnokar snujejo in oklicujejo prvi slovenski rodoljubi na 14. septembra 1.1. v belo Ljubljano. — Redni veliki zbor pa se skliče y sredini meseca oktobra 1.1. v Ptuji. (Družba BV. Mohorja) ima letos 71,540 udov. Žal, da je letos nazadovalo, in to za 3.687, vendar je pa nad 70 tisoč udov Še zmirom Častna mnogoštevilna armada. S ponosom se oziramo na tako ogromno átevilo Slovencev, ki hočejo z dobrim berilom bistriti um, blažiti srce, ki se hočemo ob lepih knjigah in zlatih naukih, ktere ponujajo, navduševati in ogrevati za vero, dom in cesarja. Vzrok skrčenja števila udov je kajpada slabo gmotno stanje našega Ijud^; 'a, slaba letina in razne druge uime, ki tarejo našega limetovalca. V mnogih župnijah je število udov bilo že pre tako visoko,' da se je le težko moglo vzdržati na svoj viso-čini in ai Čuda, da je padlo. Mnogo pa je se vedno župnij, v kterih bi število udov lahko moglo še zelo napredovati, da bi le bilo več zanimanja za dobro stvar. Upamo, da se take župnije vendar enkrat vzdramijo ter tekmujejo s svo biti posebno uver; imi sestrami ! Ob jednem pa moramo UHI pusBuno uverjeni, da družba se nikakor ni prekoračila svojega vrhunca, kakor se bodo morda veselili nasprotniki. Padlo je število udov, a to sme biti le ïa hip. Zastaviti moramo vse svoje sile, delati morajo na to vsi radoljubi, da družba v prihfidnje zopet napreduje, da je ne bo slovenske palače po nasib prvostol-nicah, ne slovenskega doma po naših mestib in trgih, ne slovenske kmetske hiše in ne koČe na zadnji naši planini brez Mohorjevih knjig. V to pomozi Bog, za to deluj slovenska požrtvovalnost in neutrudni, pre-iaslužn poverjeniki naie družbe 1 (Zbirka domačih zdravil,) ktero knjigo ie vsi dobro poznamo, izišla je ravno sedaj v tretjem pomnoženem natisu v zalogi Drag. Hribarjeve tiskarne v Celji ter velja 60 kr., po pošti 56 kr. Dobiva 8« po vseh bukvarnah. (Vihar) je razsajal pretočeno nedeljo v Trstu, posebno popoludne je divjal s tako silo, da je mnogo Škode napravil hr iužinah Kranjske družbe v Servoli. Razne vesti. * (Vinska trgovina na Laškem) je bila letos vsled lanske dobre letine kaj živahna. V prvi polovici letošnjega leta so izpeljali 1,047.879 hektolitrov vina, in sicer v Avstrijo in Ogrsko 697.796, v južno Ameriko 129.333, v Švico 130.949 in v Nemčyo p« 60.761 hektolitrov. Tega vina se je izvozilo čez Reko 408.904 hektolitre, čez Trat pa 183.902 hektolitra. Ker tudi letos po Italjanskem vinska letina dobro kaže, se ga bode v prihodnje Se več po »vetu iivozavalo. KmeCkl puut y Novem mestn. v papirjih ia zapuščine Franc S kole, stavbenega uradnika v Novem mestu, se nahaja slednji spis : Bilo je pondeljek 16. oktobra 1809; v mestu bil je navadni tržni dan. Da bi se razvedril, podam se s puško na rami v grajski vrt, da bi v dolgem bukovem drevoreda kakega ptiča zasačil; bil sem namreč takrat grajski oskrbnik na Grmu, Slišal sem zdaj pa zdaj posamni strel, mislil sem pa, da me daljava moti in da najbrže sliiim udarce od sekire, ker sem bil ravno prej ukazal dvema hlapcema, ua grajskem dvorišču drva cepiti. Grem toraj s puško dalje, in ugledavši prepelico, plazim se z napeto pnako za-njo. — Buml pok iz topa, kaj če to? — Zgubivši prepelico izpred očij, odstavim petelin na puški ter hitim ob vrtnem zidu, misleč, da je kak višji oficir prišel v mesto, kterega s topi poidrav^ajo. — Vedno odločneje slišim puške pokati in zopet topov strel ; xa Boga^ kaj je to? — Letim na vso moČ, in konečno zlezem na vrtni zid, od koder se je po vsem mestu videlo. Gromi šum glasov ljudstva ter strel iz pušk in topov me silno >reBtraši. Nisem imet obstanka, moral sem bli^e, da vidim kaj se godi, ker nisem o ničemur nič vedel. Bil sera kmalu zunaj vrta. Tu srečam nek^ kmetov, ki so vsi zbegani svoje voliče gnali, ter jih prašam, kaj hoče ta šum in streljanje po mestu. Ne reče mi pa nihče druzega, kakor „škric" in me nekako sumljivo ogledujejo. Letim koj po celem Čez njive, da bi bližje mestu prišel, ker videl sem od daleč, da ljudje vat zbegani proti kapiteljskemu marofu hitó. Letim dalje, kar slišim dva poka in krogle blizo mene zažvižgati. Vraga, to gre meni mar! Hkrati ugledam nekaj vojakov za kozolcem, od koder so krogle priletele. Brez da bi na svojo puško mislil, s ktero bi jim bil tudi lahko s svinčenim prahom odzdravil, sem se obrnil ter šel priklonjen in po mogočosti za mejami, da M še tretji krogli odšel. Tako sem prišel srečno domov. V grad dospěvši, gledam in kličem po hlapcih, toda ni ga nijednega. Konečno se prikaže dekla, ktero poprašujem po hlapcih. Odgovori mi, da 80 sli vsi z nekterimi kmeti v mesto, oboroženi z gnojnimi vilami, da bodo tam vse škrica pobili in sami gospodarili. Zopet nekaj novega, si mislim, ter rae je ta tuja znajdba do kosti pretresla. To razgrajanje trajalo je do 19. (menda prihodnjega meseca,) ko je bil dunajski mir razglašen. Tristo let je nekako, odkar smo krompir dobili iz Amerike, ki nam je zdaj glavni živež. Sprejeli smo torej v list staro pesem od krompirja, nahajajočo se na prihodryi strani, ktero nam je prijatelj našega lista poslal, ki jo je ua Gorenjskem našel, za 300letni spomin. Natisnjena je nepremei^eno, kakor so naši predniki govorili. 158. síran. DOLKNJSKíL NoVlOK. nťv 18 Pesom od pod/ciueljsklli jabnk. Ed nov gostač je péršu v Krajn, Č&sti jèn hvale vreden, Pr«â nekaj lejtmi tukaj zajn, Nej vejdu skor nobedeu; Vikái 80 ga perpoFOivali, Deb ga b častjo gor uzeli, ËD dober mož je, smo spoznali De amo ga vsi veseii. G-08(>nd Krumpir je ta goatač, Dost dobriga je sturu, Tu spri6a gospud, kmet, berai Lakote je pomuru. On je dosti jezar lodem Ćeva, trebuh razliru, Tud dosti kast jèu skrinj per tem Je 8 žitam namiru. On je po cel deželi zdej, Na jerperge nastavljen, Zuper sovražnika vselej, Je on na boj napravljen. Ce je žitu in mesu dragu, Lakoto proô odžene. Ah, ku bi kdu izreë mogu Na kulk viž da življenje. En pošten mož je ta gostač, Gcspôd na mizo hodi, J& ona ga napniv dergač Ga bolj žlahtno oblodi; Tu rauuu je zajn ena čast, K niu po pravici sliši. Ou zadubi sknz tu oblast Ferstopit k vsaki hiái. Gradnik ga rad q solati jej, Al' sparienga v kozici, Nekteri tudi to povej, De dober je v potici. On bo večkrat mešan u testn, Tudi per ognu palen Dobro diši, jèn bo zatu Od pametnih pohvalen. Kmet ga prav žlahtnu ne naprav, Bad iz njega žganjce kuha, Med zele jèn repo ga stav, In stem peršpara kruha. V oblic je dober, prav berač. Tud lakot pre6 odpele. Ce ga nej moč napravt dergaČ, Ker nej moke, zabele. Ne deb na dosti viž sama Biv za ápižo človeku, On je tudi raztrganemn Dav gvant, je ga obleku. Dosti pridelku kmet proda, Ktire krumpir peràpara, In za žlahtne gvante da. Ker prej nej nm denara. Ženske z njega átirko sturé. Inu nih mreže kerpčajo. De jem na 0av trdu stoje Kadar prjjatlje imajo. PopiBati mogoče nej. Dobrot tega gostača, Kdnr ga ne hval, ta vrejden nej De ae u Krajni obrača. Loterijske Mevlike. Gradec 4. septemVra 24 30 76 42 83 Trst 11. „ 44 JO 71 86 86 Za luiiogolirijjDe dokaze blagega aoćutja mej bo-leiîiiijo in obilo udeležbo ]iri pogrebu mojega iskreno Ijubljťuega soproga, giupuJa Avgust Kulovie-a, praktlËQe^ii iilmniika, Ěutim se ilolíno, veeni jjrijateljem iu ziifinceni od liliiu in ilaleii najtojilejšo ibIitrIo iareĚi. Ponebno se Se za-bvaljujein preè. rtubovĚĚini oj tukaj iu ie utolice, Itakur tudi ï zdravišíu bivnjoůim gfiïpodom, in to Sa posebno preč. goïpudomft župnikoma Golobiču b Babnikii ]3alje veleblag. goip. u. kr. okr. glavarju vitezu Vesteneiîku; nařelniku kranjskili gahiliiib dniStev gosp. Doberletu ; tukajšnji pozarni brambi za ubilnu udeležbo iu poklonjeni krnmii venec; gospodom pevcem za ginljivo petje ter vseiL spoštovanim Topliíantřm in okoličanom naj-itikreneji) zahvalo, Toplice, dné 6. septembra 1897. Josipina Kuloyic. rp-,* liilra ávieake pasme prcdalza polovico vred-il 1 Uliic nostne cene, proti istimi pogoji, kakor jih veleslavní deželni odbor, oddaja (ao9) vodstvo dež. vin., sad. in poljed. šole na Grmu. ČATStt/ga UCGIlCa đSro'SoSVsaj ljudřiko Šolo, išie Jan. Derganc, trgovec v Semiču St, 77. Prodaja se železo, nanje in ápecerija. (188-3) WH TI ^ ^^irlnni tečaji in stopami, Šestimi sobami, lU-lill iiutiinjo, kletjo, dvema hlevoma za živino in štirimi tilevi za svinje, njiva, obsejana z deteljo, prav pri hiši, kakor tmii velik lep vrt zasajen s sadnim drevjem. Vse je v dobrem stanu ter se proda vsled odpotovanja lastuice v Ameriko za možem, — Več pové lastnica Frančiška Vovk v Kandiji St. 28 pri Novem mestu (posta Novo mesto). (195-8) TT^PllPi* ^F^jiiie v prodajalno s spece- djcUcÍj rijakim blagom in železnino; isti mora imeti vsaj ljudsko lolo. Adolf Guetin, Novo mesto. ÎtAVîItiÎ řllVílÍ spfíijnie se takoj pri goz-^UAUm VUVrtJ darskem uradu kneza Auer- sperga v Soteski, pošta Dvor. Prositelji za to službo imajo vložiti do 3. oktobra prepis svojih spričeval o poštenem vedenji, o idravji in o dosedanjem opravilu ter krstni list pri zgorej imenovanem uradu. (217—1) Ker se nisem mogel ob Času mojega odhoda iz Novega mesta osebno posloviti, toraj kličem tem potom vsem mojim prijateljem in znancem srčni: „Z Bogom!" V Senožečah, dné 12. septembra 1897. Ivan Kuntarič, deželni dacar. št 9750. Deželni odbor kranjski bo oddal letoa jeseni iz deželne trtnice v Ljobljaoi več tisofi cepljonili ameriških trt in sicer za bela vina: kraljevina, rudeci ípíinjol, ger-ganja, mosUvina, plavec in beli burguudec; za irua vina: modra fiankinja in žametasta ćrnina (modri Bolottjec). Trte cepljenke oddajale ae bodo sto koaov po osem goldinarjev. Revnejšim vinogradar]em, ki izkažejo 8 apričevaloiu, podpisanim od županstva in žup-uega urada, da so podpore potrebni, oddajale se bodo cepljenke po znižani cuni 4 gld. za sto kosov. Vinogradarji, kateri želé kupiti te cepljenke, naj se zglasé pri svojih župaiistvih najpozneje do 2(». septoiitbra t. L, ter niy navedejo, koliko trt in katei« vrste jih želé dobiti. Županstva pa naj potem vse jim dosle take prošnje predložé deželnemu odboru najpozneje do 30. septembra t. I., ker se na pozneje dosle prošnje ne bode oziralo. Vse take prošnje ao koleka proste. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dné 24. avgusta 1897. (204-2) Opozarjam posestnike zemljišč in tryovce z lesom, d& bom meseca septembra tega leta prodajal na drobno srojo liosto imenovano „Oerganjski borát" ležečo mej Toplicam, Podljubnoin, Valtovaajo, Jiirkovasjo ter PrapreĆam. Iste je nad 400 oralov in se zdaj parcelira po jednem oralu. Pogoji prodaje se bodo v dnevih prodaje naznanili In ti dnevi so začetkoma septembra t. I. V Breitenau-u, dné 14. avgusta 1897. (I86--3) Adolf grof Thiirn. Í^AI-nÍn Cllbnín (Ûberzieher) je nekdo UOlilJO SUKIIJO nevedé odnesel. Naj jo blagovoli pri Štemburju oddati._ Male orgije s petimi spremeni in dva khnirja, dobro ohranjena, sta po ceni na prodaj pri J. Pugeljnu V Novem mestu h. St 82, (if8-2) Ža "îmmllh zaloga šivalnih strojev in biciklov. Ljubljana, Dunajska cesta Št. 13. Cauiltl ua tahteraipe breiplaSne in franko. Zastopnik za Metliko in okolico: Friderik Skuéek v Metliki. <131-7) Posestvo na prodaj! Na sedanji mitnici (šrangi) ob veliki cesti v Mirno-peii (pri Štulatu) na prodaj je takoj hiša, kjer je tudi gostilna, z vsemi gospodarskimi poslopji, sranga, njive za 16 nitrnikov posetve, gojzd, travnik in pašnik. — Veá se izve pri lastniku ravno tam. (199-2) Matija Žagar, Jablan, po^ta Mirnapeč. Tlùlz-lîi^Cl j® dostala, pa je se pre-xrumilja^ majhna za težja dela, dobila bi y Krajčevi tiskarni v Novem mestu primerno opravilo. Zaradi hrane in stanovanja bi morala biti ii mesta ali Kandije.__ lûi obstoječo prodajalno v Kandijl bonj iCt od sedaj naprej ob nedeljah In praznikih zaprto imel; toraj prosim, da me slavno občinstvo blagovoli druge dneve počastiti. — V zalogi imam zraven špecerijskega blaga, usnje iz raz-liiinth továren, dobre trpežne podplate in vsake vrate blago za čevljarje. Spoštovanjem F. Krajec v Kandijl. nrnHili pri cesti v Šmibel in niSd Ilil piOUcIJ, spadajoča v Smihel, novo zidana, krita z opeko, z dvema sobama, vežo, kletjo kravjim in preliiijiin hlevom, ter pripravna tuđi za gostilno, zraven tega spadajoče njive za 10 mernikov Iposetve in liosie. — Več o tem pové iz prijaznosti vredniátvo „Dol. Novic". (203-2) azl naj se vedno natanSno na zgorajSno zeleno varstvcKO znamko, katero mora nositi v znak prietnostl vsaka steklenica. (130-6) Adolf Thierry, lekarnar T Pregradi pri Rogatec-Slatini, priporoča precastiti duhovščini in alav-nenm ohĚinstvu Bvojo bogato zalogo raznovrstnih proti ognju trpežnih lončenih peči C88-11) in Sledilnih ognjišč, kakor tudi 2 emailiranimi kahelcami. Postavljanje se vestno, točno in po nizki ceni izvršuje. Za' dobro blago se jamči. Vse blago se oddaja po kaj mogoče nizkih cenah, ter p6 dogovoru tudi na obroke. Novomeato: Odgovorni nretlnik, ixU^jate^, «aiožnik in tifkar J. Krajeo.