GOZDARSKI VESTNIK Mesečni list za gozdarstvo Letnik XXXIX Ustanovitelj ici Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije in Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Odgovorni in glavni urednik Marko Kmecl, dipl. inž. gozd., oec. Uredniški odbor Mag. Boštjan Anko, dr. Janez Božič, Branko Breznik, Marko Kmecl, prof. dr. Amer Krivec, prof. dr. Dušan Mlinšek, dr. Iztok Winkler Uredniški svet Marjan Trebežnik preds., mag. Boštjan Anko, Branko Breznik, Janez Cernač, Rozka Debevc, Hubert Dolinšek, V/lijem Garmuš, prof. dr. Franc Gašperšič, Marjan Hladnik, Marko Kmecl, Vitomir Mikuletič in mag. Franjo Urleb Tisk CGP DELO Ljubljana Naklada 1900 izvodov Ljubljana 1981 VSEBINA 1. GOZDNA EKOLOGIJA IN GOZDNO-PROSTORSKO NACRTOVANJE Urejanje gozdov in prostora v Zahodni Nemčiji , Janez Pog a č n i k . . . Gojenje gozdov na ekološko in ekonomsko ekstremnih rastiščih , Dušan M 1 i n še k 4~ Kako ohraniti pljuča sveta, po Raziskovalcu 77 Ni strokovnih dilem, manjka predvsem volja, Marko Km ec 1 154 lnventarizacija gozdov, Martin Co k 1 . • • • • • . 156 Gozdovi zasebnega sektorja in opredelitev njihovih rastišč v Sloveniji , Milan Piskernik . . . . . 161 Fotografija in fotokontrolna metoda v gozdarstvu, Lado E 1 e r še k in Igor S m o 1 ej 184 Škode in sanacija v brkinskih gozdovih . . . . . . . . 190 Reja koz in gozd, Marjan Z u p a n č i č . . . . . 206 Načelo trajnosti in "sečni ostanki«, Marjan Zu pan č i č 209 Surovinska in energijska vloga lesa v svetu in pri nas, Dušan M 1 i n še k 218 Načrtovanje gozdov s posebnim pomenom in ravnanje z njimi, Mitja C i m perše k 227 Ekološke zanimivosti v mraziščnem pragozdu Prelesnikova koliševka v Rogu, Stana H o č e v a r in Milan P i s k e r n i k Elitni lovski klub PRO SILVA, Marjan Zup a n č i č . . Posekali smo eno največjih jelk, Boris M i k 1 i č in uredništvo Bodoči gozdnogospodarski načrti za gozdove v zasebnem Gašperšič . sektorju, Franc Normalizac ija gospodarjenja v gozdovih zasebnega sektorja na območju GG Kranj, 234 242 261 265 Janez Pog a č n i k . . . . . . . 271 Neposredna krepitev rastne moč i gozda v zasebnem sektorju , Jože K o vač i č . 277 O gozdnih kurah v Edinburgu, Miha Ad a m i č . . . . . . . 304 Kaj se lahko naučimo iz zgodovine Velikonočnega otoka, Lado E 1 e r še k 311 O divjem petelinu v Moskvi , Miha Ad am i č . . . 354 Zanemarjamo zunajgozdno proizvodnjo lesa, Lado E 1 er še k 382 Kaj je znanega o mani ali medeni rosi , Saša B 1 e i we is 392 S poti po Velebitu, Peter C e s a r . 393 Zimska prehrana divjadi v Dobrepoljski dolini, Marko A cc et to 4 18 Vpliv divjadi na obnovo jelovo-bukovih gozdov v Postojnskem gozdnogospodarskem območju, :Livan V e s e 1 i č 435 Poškodbe tal in zemljišč ter problemi njihovega varstva, Janko K a 1 an 455 Redka najdba fosilnih debel , Igor Smo 1 e j . . . 458 2 GOJENJE GOZDOV , DREVESNICAR S TVO IN SEMENARSTVO Kontejnerska proizvodnja sadik na Finskem in semenarstvo na švedskem, Lado E.l e r še k . . . . 34 Obisk v drevesnicah in semenarnah v čSSR, Janez B o ž i č . . . . . . . . . 40. Metoda za praktično kvantificiranje nenegovanosti sestojev, Dušan M 1 inš ek . . . 105 Zgradba gozdnih sestojev v zasebnem sektorju ob primeru Lenarta v Slovenskih goricah, Robert K o re n . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 Pridelava lesa v gozdni drevesnici, Lado E 1 er še k . . . . . . . . . . . . 120 Pomen in možnosti proizvodnje lesa hitrorastočih drevesnih vrst na Ljubljanskem barju, Jože S e r u g a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152 Nevarnost populacijsko-genetske osiromašitve pri drevenih vrstah v gozdnih sestojih, Dušan M 1 inš ek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167 Poizkus sajenja topolov v kompostne vložke, Jože še r u g a . . . . . . . . 206 Plastični ovratnik - učinkovito sredstvo za zavarovanje sadik pred napadom velikega rjavega rilčkarja, Lado E 1 e r š e k . . . . . . . . . . . . . 403 čas saditve in priprava sadik za pogozdovanje v gorovju, Lado E 1 e r še k . . . . 403 3. 1 Z K O R 1 š čA NJ E G O Z D O V, G O Z D NA M E H A N 1 ZA C 1 J A IN VARSTVO PRI DELU Novi tehnični normativi za uporabo motornih žag v gozdarstvu, Franjo C a f n i k . . Količina in struktura »Sečnh ostankov« v gozdu, Martin č o k 1 Avstrijska prizadevanja za pridobivanje energije iz lesa, Eberhard No s se k in Vojko Hrast . . . . . ............ . Varstvo pri delu v zasebnih gozdovih, Pavle K u me r . . . . Obnovljeno centralno mehanizirane skladišče Wiesenau, Zdravf(O Tu r k Dopolnjen zakon o varstvu pri delu, Franjo Caf n i k Les kot vir energije, Marko K m e c 1 . . Energija iz biomase, Lado E 1 e r š e k . . . . . 43 49 54 69 85 87 87 261 Meles v Ribnici odpira novo obdobje gozdne proizvodnje, Anton G re g o ri č 262 Gozdna mehanizacija in varnost pri delu, Ciril Re m i c 285 Seminar Ergonomski problemi pri spravi lu lesa, Ida Fi 1 i pi č- Peče 1 in 309 Invalidnost in poklicna obolelost gozdnih delavcev, Anton Prija te 1 j 318 Bolezni traktoristov v gozdarstvu, Mario K o ci j an čič . . . . . . 327 Socialne razmere in poškodbe traktoristov v gozdarstvu, Pavle K u m e r 335 Možnosti izvajanja ergonomskih zahtev v praksi, Anton G reg ori č 343 Zimska sečnja na Pokljuki, Jože Po d 1 og a r . . 345 Energija iz lesa, Lado E 1 e r še k . . . . . . . . . . . . 358 ELMIA 81 v Jčnkčpingu na švedskem, Milan Kud er . . . . . . 401 Xl. zasedanje znanstveno-tehničnega sveta SEV projekt Kompleksno izkoriščanje lesnih surovin, Milan K ud e r . . . . . . . . . . . . 402 Obremenitev delavcev z ropotom pri spravilu lesa, Marjan Li po g 1 av še k . . . . 426 4. E K O N O M 1 KA 1 N O R G A N 1 Z A C 1 J A Združevanje kmetov lastnikoy gozdov v temeljno organizacijo kooperantov za goz- darstvo, Cveto Ve 1 ikon ja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Perspektive razvoja v tehnološko-organizacijskem kompleksu zasebnega sektorja gozdarstva, Am er K r i v e c . . . . . . . . . . . . . . . 20 Gozdarske radijske oddaje, SZG Slovenije . . . . . . . . . . 43 Medsebojno obračunavanje uslug in stroškov temeljnih organizacij in kmetov, Edo Rebula.... . . . . . .. . . .. . . . . . . . 60 Namesto prispevka, ki je ostal v urednikovem predalu, Marko Km ec 1 Migracija delavcev in beg možganov, po Raziskovalcu Vtisi o madžarskem gozdarstvu, Ferdo H e r n a h 75 76 79 Les z domačih plantaž, po Delu 83 Programski paket za obdelavo podatkov osnovnih sredstev, Jože S ku ma vec 88 Cene lesa in njihov pomen za gospodarjenje z gozdovi, Marjan Zu pančič 97 Prispevek za biološko vlaganje in njegov vpliv na uspeh temeljne organizacije zdru- ženega dela v gozdarstvu, Stanko B rod nja k in Lidija 1 n kr et 116 Stališča in ugotovitve s posvetovanja o problematiki dohodkovnih odnosov v zasebnem sektorju 149 Nelogični davčni predpisi, Stane K ože 1 j 159 Organizacija gospodarjenja z gozdom v zasebnem sektorju, Zdene O t ri n 172 Ekonomski odnosi s tujino in problematika uvoza opreme ter rep;odukcijskega ma- teriala v gozdarstvu, Ferdo Pa p i č 298 Računalništvo v gozdarstvu in lesarstvu, Marko Km ec 1 310 Poročilo o delu in nadaljnjih nalogah Splošnega združenja gozdarstva Slovenije, Srečko Dobljekar. 3·13 Posvetovanje o računalništvu v gozdarstvu in lesarstvu, Jože S ku m ave c 352 Sestanek IUFRO - UDK skupine (S.6.03.05), Marja Zorn 354 Ob obletnici nekega predpisa, Pavle Ku me r . 357 Uresničevanje družbenega plana za področje gospodarjenja z gozdovi in urejanja lesnobilančnih razmerij v letu 1980, Jože K o 1 ar . 361 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije - poslovanje 1980 . 379 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije - vlaganja v razširjeno gozdno reprodukcijo v letu 1981 (sklep) 380 Zavajanje škoduje stabilizaciji, Marko Km ec 1 390 Obisk uglednih ekonomistov, Janez Božič 401 Manj delali in bolje živeti - je to mogoče, Lado E 1 e r še k 404 Nova učna pot na vzhodnem Pohorju, Marja Z o r n 405 Računalnik v gozdni areni , Tone K rk o vi č 457 5. K A D R 1 1 N š O L S T V O Veroval je v drevo, zato je verjel v ljudi, Marko K m ec 1 Dogovor o gozdarskem šolstvu Gozdarski šolski center v Postojni, Zdravko H a f ner . Srečanje, ki razveseljuje, Marko Km ec 1 Vabilo Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani Jesen kova priznanja 1981, Marko Km ec 1 Poročilo o izhajanju Gozdarskega vestnika v letu 1980, Marko Tone Počivavšek - in memoriam, Danilo Bed en Km ec 1 Sodelovanje z znanstvenimi delavci in strokovnjaki iz Bosne in Hercegovine, Milan 8.3 13? 149 148 149 255 256 302 Kud er 305 V spomin Zdravku šaubahu, Anton Pre 1 es n i k 400 6. V A R S T V O G O Z D O V Varstvo gozdov pred požari v Kanadi, Alojz Ze ga . Drev~sna kirurgija in zdravljenje ran, Dušan Jurc Varstvo naravne dediščine v luči novega zakona, Rado S m e r d u 123 150 249 7. AKTU A LN E RA Z 1 SKA VE Gozdarski knjižnični sistem v Sloveniji, Marja Z o r n . . . . Oblikovanje gozdarskega fonda podatkov, Vid M i ku 1 ič . . Pomen in značilnosti gozdnih rezervatov v Sloveniji, Igor Smo 1 ej Opažanja s pregledov v gozdnih drevesnicah, Stana H o č eva r . Gozdarstvo in javnost, Marko Km ec 1 • • . • • • • Način določanja mikroreliefnih gozdnih združb, Milan Pi s kern i k 8. K N J 1 L. E V N O S T Največje knjižnice v Sovjetski zvezi, Marja Z o r n . . . Bibliografija Gozdarskega vestnika, Tone W rabe r . . Slovar s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih Km ec 1 .•..•.••..•.. , komunikacij, Marko 30 202 244 290 363 451 40 44 89 štajerski gozdovi v zgodovini in sedanjosti, Zdravko Tu r k 89 Agrometeorologija, Igor S m o 1 ej . . . . 90 Gozdna učna pot Bolfenk-Razglednik, Marko Km e c 1 91 Alpska flora, Marko Km ec 1 • • • • • 155 Slovenske ptice, Saša B 1 e i w e i s . . . 207 Knjiga o angleških živih mejah, Boštjan A n k o 207 Leta 2000 - zastrašujoče, Marjan Zupančič . . 207 Iz slovenske gozdarske biblioteke 1980, Marko Km ec 1 259 Merilni inštrumenti za meteorološke elemente, Lučka K aj fe ž- B o g ata j 260 Disertacija o slovenskih bukovih proveniencah, Marjan Z u p a n č i č 306 Gozdni proizvodi, Zdravko Tur k . . . . . . . . . . . . . . . . 356 Gozdarska enciklopedija, Marja Z o r n . . . . . . . . . . . . . . 407 Surovinska in predeloval na problematika drobnega lesa v Sloveniji, Marko Km ec 1 408 9. D R U š T V EN E V E S T 1 1 N O B V E S T 1 L A Propozicije Gozdarskega vestnika . . . . . . . Zasnova gozdarskih študijskih dni 1981 . . . . Plenum Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, Marko Bodoči gozdarji na Triglavu, Milan Po ro č n i k Radijske oddaje v gozdarstvu . . . Seznam veljavnih predpisov . . . . . . Naša nafta so gozdovi, Silvo Ka v či č . . Nov gozdarski dom v Postojni, Jože P ra h Jezikovne meditacije . . . . . . . . . Izid nagradnega natečaja Gozdarskega vestnika Občni zbor Pri rodoslovnega društva Slovenije, Marko Km ec 1 Radijske oddaje v gozdarstvu . . . . . . . . Xlii. šumarjada, je bila v Sloveniji, Marjan Jemec Letošnje srečanje upokojencev, Franjo J u r h a r . Vtis z gozdarskega tekmovanja v Kočevju, Marko Km ec 1 Spominski park v Kamniški Bistrici, Marko f< me c 1 . . 39 47 Km eci 93 95 157 183 217 264 303 311 312 334 359 409 410 413 1 O. Z A P 1 S 1 N A B U K V 1 1 N Z E N 1 M Z A M A H O M št. 1 str. 45, št. 2 str. 96, št. 3 str. 158, št. 9 str. 415. KAZALO PO PISCIH Accetto Marko (418). Adamič Miha (304, 354), Anko Boštjan (302), Beden Dani"lo (302) , Bleiweis Saša (207, 392), Božič Janez (40, 401), Brodnjak Stanko (116), Cafnik Franjo (43, 87), Cesar Peter (396), Cimperšek Mitja (227), Cokl Martin (49, 156), Dobljekar Srečko (313), Eleršek Lado (34, 120, 261, 311 , 358, 382, 403, 404, 406), Filipič Ida (309). Gašperšič Franc (265) , Gregorič Anton (262, 343), Hafner Zdravko (146), Hernah Ferdo (79). Hočev'!~ Stana (234, 290) , Hrast Vojko (54), ln~ret Lidija (116). Jemc Marjan (359), Jurc Dušan (150), Jurhar Franjo (409). Kalan Jnko (455). Kavčič Silvo (217), Kajfež Lučka (260) , Kocijančič Mario (327), Kolar Jože (361). Koren Robert (112), Kovačič Jože (277), Koželj $tane (159) , Kmecl Marko (75, 83, 87. 89, 91, 93, 148, 154, 155, 255, 256, 259, 31 O, 312, 386, 390, 408, 41 O, 41.3), Krivec Amer (20), Krkovič Tone (457) , Kuder Milan (305, 401, 402). Kumer Pavle (69, 335, 357), Lipoglavšek Marjan (426), Miklič B.oris (261), MikuJič Vid (202) , Mlinšek Dušan (42, 105, 167, 218), Nosek Eberhard (54) , Otrin Z~ene (172). Papič Ferdo (298), Piskernik Milan (161 , 234, 451 ), Podlogar Jože (345), Pogačnik _Janez (1, 271), Poročnik Milan (95), Prah Jože (264), Pri jatelj Anton (318), Prelesnik _Anton (400) , Rebula Edo (60), Remic Ciril (285), Skumavec Jože (88, 352), Smerdu Rado (249), Smolej [_gor (90, 184, 244, 458), šeruga Jože (152, 306) , Turk Zdravko (85, 89,- 356). Velikonja Cveto (13), Veselič :Livan (435), Wraber Tone (44) , Zega Alojz (123), Zorn Marja (90. 40, 354, 405, 407), Zupančič Marjan (9_7, 2Q6, 207, 209 242, 306) . 1 • 1 / 1 1 1 1 / 1 / ' ) 1 , . / /' . / STROKOVNA REVIJA Gozdarski veslnlk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1981 • L E T N 1 K XXXIX o S T E V 1 L KA 1 p. 1- 48 Ljubljana, januar 1981 VSEBINA Mag. Janez Pogačnik Cveto Vel ikonja 13 IN HAL T - CONTENTS Urejanje gozdov in prostora v Za- hodni Nemčij i Forsteinrichtung und Raumge- staltung ln Westdeutschland Forest inventory and space shap- ing in West Germany Združevanje kmetov lastnikov ~oz­ dcv v temeljno organizac ijo koope- rantov za gozdarstvo Associat ion of !armes-forest owners in the fundamental cooperative or- ganizatlon in forestry Dr. Amer Krivec 20 Perspektive razvoja v tehnološkoor- ganizacijskem kompleksu zasebnega sektorja gozdarstva Marja Zorn 30 Lado Eleršek 34 Uredništvo 39 40 42 44 45 Ti sk CGP Delo LJu.blj ana The deve lopment perspectives ol the private forestry secto r in the technological organization complex Aktualne raziskave - Gozdarski knj ižn ični sistem v Sloveniji Kontejnerska proizvodnja sadik na Finskem in semenarstvo na ~ved­ skem Propozic ije Gozdarskega vestnika Strokovni obiski Iz domače in tu je prakse Književnost Zapis na bukvi Gozdarski vestnik Izdaja Zveza Inženirjev ln tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Bran ko Breznik Janez Cernač Razka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Miku l etič mrg. Fran jo Urleb Uredniški odbor; mgr. Boštjan Anka dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Ml inšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor ln chief Marko Kmecl, dipl. Inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 liro račun - Cur. acc. 50101-678-48407 Letno izide 10 števi lk 1 O issues per year Letna naročn i na 210 d in Za ustanove in podjetja 700 din za študente 100 din in za inozemstvo 420 din Ustanovitelj ici revije sta Zveza inženirjev ln tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira Iz- hajanje revi je tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto ln kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačat i temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.61 (430) +634.0.911 (430) UREJANJE GOZDOV IN PROSTORA V ZAHODNI NEMčiJI Janez Po g a č n i k (Kranj)* Pogačnik, J.: Urejanje gozdov in prostora v Zahodni Nemčiji. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 1, str. 1-12. V slovenščini s povzetkom v nem- ščini. Sestavek opisuje zapažanja s specializacije v Zahodni Nemčiji. Avtor podrobneje opisuje nekatere strokovne posebnosti s področja urejanja gozdov in okvirnega gozdarskega planiranja. Ceprav je urejanje gozdov zadeva vsake posamezne zvezne dežele, pa imajo vse enak znanstveni in metodološki pristop. Delo poteka v faznem zaporedju in to: postavitev cilja, ugotavljanje stanja, prognoza razvoja in neposredno planiranje raz- voja z usmeritvami. Obvezno okvirno gozdarsko planiranje mora usmerjati razvoj vseh funkcij gozda z varovanjem, vzdrževanjem in zboljšanjem strukture gozdov. Na ta način se vključuje v razreševanje problematike bivanja in okolja. (Kartiranje gozdnih funkcij in planiranje gozdnogospodarskih ukrepov). Pogačnik, J.: Forest inventory and space shaping in West Ger- many. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 1, pag. 1-12. ln Slovene with summary in German. The article describes the course of special training in the sphere of forest informatics and forest inventory in West Germany. The aulhor gives some details concerning professional specialties from the areas of forest invenlory and basic forest planning. The characteristic feature is the fixa- lion ol the forest inventory lo an individual federal unit, all the federal units having the same scientific and methodological approach. The work has the tollowing successive stages: fixation of the objective, establishing of the initial situation, prognosis of the development, and the direct planning combined with guidelines. The obligatory basic forest planning l1as to give guidelines for the development of all forest functions by protection, maintaining and improve- ment ol the forest structures. Thus it becomes a functional part within the problems to be solved concerning the life within the environment (mapping of forest functions and planning of forest menagement measures). 1. Uvod Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v dogovarjanju z nemškimi oblastmi organiziral desetdnevno specializacijo s področja gozdarske informatike in urejanja gozdov za pet slovenskih strokovnih delavcev, ki delajo na tem področju. * Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kranj, 64000 Kranj, YU 1 Osnovni namen specializacije je bil, da udeleženci spoznajo, v kakšni meri se je gozdarska informatika in urejanje gozdov razvila v Zahodni Nemčiji in to stanje primerjajo s stanjem in usmeritvami v Sloveniji. To pa naj bi pomagalo pri usmeritvi in dopolnitvi urejanja gozdov in gozdarske informatike v SR Sloveniji v povezan in bolj enoten sistem. 2. Opis nekaterih strokovnih značilnosti za področje urejanja gozdov 2.1. Urejanje go:zdov Stanje urejanja gozdov smo spoznali v štirih deželah Zahodne Nemčije (Bayern, Baden-Wurttenberg, Hessen in Nordrhein-Westfalen). Značilno je, da je urejanje gozdov vezano na določeno deželo, vendar tudi med njimi ni osnovnih razlik; enak je znanstveni in metodološki pristop: posamezni plani (sestoj) in skupni plani (n. pr. obrat). Posamezna vprašanja pri sestavi in tudi način, kako rešujejo določena vprašanja, so po deželah nekolil>bralčev list« (DZS o br. 1,7), na katerega vpišemo inventarno številko knjige, ki si jo je bralec izposodil, naslov knjige in datum izposoje. Oprema knjige Vsaka knjižnica opremi knjige z žigom (na hrbtni strani naslovne strani v knjigi), pod žig pa zapiše in ven tarna številko. In ven tarna številko zapiše · tudi na prvo stran ovitka. Razen tega ima vsaka knjiga na tretji strani žepek za knjižni listek. 32 AKTUALNE R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljublj.ana Postavljanje lmjig Knjige postavljamo po razredih oxfordske klasifikacije. Znotraj razredov jih razvrščamo kronološko, tako da so najnovejše knjige najzadnejše. Posebne zbirke Doma izdelane elaborate (ureditveni, gojitveni itd.), ki so v tipkopisu, vadimo posebej. Evidenca je le kronološka. Ukrepi za izpopolnitev gozdarskega knjižničnega sistema v Sloveniji Sistem gozdarskih strokovnih knjižnic v Sloveniji tvorijo knjižnice po gozdnih gospodarstvih, knjižnica na Gozdarskem šolskem centru v Po- stojni (terenske knjižnice) in knjižnica na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani (specialna knjižnica). Vse bogastvo strokovnih in drugih informacij tega sistema bo izrabljene le v primeru dobre organizi- ranosti vsake knjižnice posebej, kakor tudi od >>informacijske uglašenosti« vsega sistema. Le-ta mora zagotoviti najkrajša in najhitrejša pot, po kateri pride bralec do ustrezne strokovne informacije oziroma do ustrezne knjige ali revije. Zato bo: Specialna gozdarska knjižnica bo v letu 1981 nudila terenskim knjižni- cam direktno pomoč pri urejanju njihovega 'knjižnega fonda (razvrščanje po oxfordski klasifikaciji in pri sestavljanju katalogov). Po želji bo za gozdna gospodarstva pripravila kratka posvetovanja za gozdnogospodarske strokovnjake o zgradbi in uporabi oxfordske oziroma UDK klasifikacije. štirikrat letno bo izdajala OBVESTILA (seznam novih knjig), v katerih bodo posebej označene knjige, ki bodo primerne za terenske knjižnice. Obvestila bodo pripravljena tako, da bodo terenske knjižnice vanje lahko vpisale tudi svoje nove knjige, ki jih bodo nabavili v času med izidom dveh številk Obvestil. Specialna knjižnica bo izposojala terenskim knjige, ki jih le-te ne bodo , imele ter po želji pripravljala kopije člankov iz revij. Terenske knjižnice bodo pošiljale katalogne kartice svojih novih knjig (štirikrat letno) v specialno knjižnico na Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo v Ljubljano. Enkrat letno bodo poslale specialni sezname revij. V začetku leta 1981 bodo poslale kopije kartic (kataloge) ali inventarne knjige o svojih zbirkah. Iz tega gradiva bo specialna gozdarska knjižnica v Ljubljani zbrala in vodila skupni katalog za vse knjige terenskih knjižnic. Ta povezava in sprotno vzdrževan sistem bo omogočal vsem gozdarjem v Sloveniji, da v najkrajšem času dobijo informacije ali literaturo, ki jo potrebujejo za svoje strokovno delo in izpopolnjevanje. Marja Zorn. dipl. inž. goz. 33 UDK 634.0.232.329.6(480) +634.0.232.31 (485) KONTEJNERSKA PROIZVODNJA SADIK NA FINSKEM IN SEMENARSTVO NA šVEDSKEM Finska Spomladi leta 1980 je organiziral OOUR šumarstva i primarne prerade drveta >>STOLOV!« - šiK )>JASEN« Kraljevo, ogled proizvodnje gozdnih sadik na Finskem, pri podjetju ENSO-GUTZEIT OSAKEYHTIO-FOREST DIVIZION-IMATRA z name- nom, da bi vpeljali njihov kontejnerski sistem Enso tube-pot kot dopolnilno proizvodnjo sadik v drevesnici »Ribnica(<. Poročilo o ogledu je podal ing. Miloš Jevtič iz SOUR ,>Jugodrvokombinat<<, ki ga posredujem v skrajšani obliki. Za Finsko, ki leži na severnem delu Evrope, med 60° in 70° je značilna hladna klima s srednjimi letnimi temperaturami od 5 od 7° C. Letna količina padavin znaša na jugu okoli 700 mm/m 2, na severu pa pod 400 mm/m 2 • Dežela je pretežno ravninsko-gričevnata in znana po številnih jezerih, vlažnem zraku in zamočvirjenih }kislih tleh. Gozdovi merijo 19 mio ha ter omogočajo letni posek od 47 do 52 mio m3 oblovine. Privatnih gozdov je tri četrtine. Razmerje drevesnih vrst je: rdečega bora 60 °/o, smreke 30 °/o, breze 10 °/o, vendar je v južnem delu dežele, kjer je ·intenzivnejše gospodarjenje, delež smreke dokaj večji. Pogozduje jo, razen z domačimi drevesnimi vrstami, še s sibirskim macesnom (Larix sibirica) in zavitolistnim barom, ki je doma v zahodni Ameriki (Pinus contorta), ki raste bistveno hitreje od domačega bora. Dolgoročni plan predvideva velika pogozdovanja neobrastlih površin, obnovo malodonosnih gozdov, drenaže ·zamočvirjenih površin, gnojenje iz aviona (letno ca 200.000 ha), pospeševanje hitreje rastočih drevesnih vrst in uporabo kva- litetnega semena iz plus dreves oziroma iz semenskih plantaž. V gozdovih že izvajajo intenzivna redčenja, ki so popolnoma mehanizirana. Letno redčijo na površini 500.000 ha z intenziteto 30-50 m3/ha in to v sestojih, kjer je lesna zaloga le 70-130 m3/ha. Letno pogozdijo 250.000 ha golosekov. Golosečnja površinsko ni omejena, te lastnik gozda je dolžan vsaj v 3 letih po sečnji goli- čavo pogozditi. Privatni lastniki pa so dolžni pred pričetkom sečnje položiti denar potreben za pogozdovanje. Pri izkoriščanju gozdov vse bolj uporabljajo težko mehanizacijo. )>Gozdni kombajni« {>>procesorji«) opravijo sečnjo, obvejevanje, lupljenje in razžagovanje debeL Letni učinek takega stroja znaša kar 35.000 m3• V zvezi z tem pa je, skokovito padlo število delavcev zaposlenih pri izkoriščanju gozdov in sicer od 150.000 v letu 1960 na 20.000 v letu 1979! Finska klima in konfiguracija terena dopuščata velike golosečnje, ki zahte- vajo velika pogozdovanja in veliko proizvodnjo sadik. Od vseh uporabljenih sadik je dobra polovica kontejnerskih. Le-te uporabljajo največ v severnem in delno v srednjem delu dežele, kjer je taina vegetacija manj »agresivna«. Klasične sadike, z golo korenino, dominirajo torej v južnem delu in deloma v srednjem delu države. (švedska in Kanada uporablja 40 °/o kontejnerskih sadik, Grčija 9 °/o, Francija 6 °/o, CSSR 3 °/o). V svetu proizvajajo danes zelo številne bolj ali manj izpopolnjene kontejnerske sisteme (med katerimi so tudi neprimerni modeli, katerih uporaba je na švedskem celo prepovedana). Glede na velikost lahko kontejnerje.razvrstimo: 34 Plastični rastlinjak v finski gozdni drevesnici. Foto l. Smolej Majhne kontejnerje (30-100 cm3), ki so primerni za hladno klimo s kratko vegetacijsko dobo, kjer je konkurenčna pritalna vegetacija slabo razvita (sev. deli skandinavskih dežel). - Velike kontejnerje (1000-2000 cm3), ki jih uporabljajo v mediteranski in semiaridni klimi, kjer je močna konkurenca avtohtone vegetacije ali pa veliko pomanjkanje padavin (Izrael, Afrika). - Srednje kontejnerje (180-430 cm 3), ki se kot prehodna oblika prvih in dru- gih, uporabljajo v vmesnem podnebju, kjer le v manjši meri dopolnjujejo klasično sadiko (Francija, Nemčija, češka, Grčija). Jugoslovanski gozdarski strokovnjaki so na Finskem namenili največjo pozornost ogledu I•Multicomp<<, podobne prejšnjim, le da v njih vzgoje 1-letne semenke v dre- 37 vesnici in šele nato z njimi pogozdujejo. Začetna rast sejank v kontejnerjih traja v rastlinjaku 2 meseca, nato rastejo na prostem. Predvsem mora sadika enako- merno in usklajeno razvijati podzemni in nadzemni del, slednji pa mora do zime oleseneti. Obstaja tudi nevarnost, da se korenine v kontejnerju zavijejo, kar ima lahko za posledico, da se začne sadika nekaj let po sadnji sušiti. Značilna je Shematični prikaz dela tekočega traku za izdelava Ensa tube-pat kontejnerjev priprava tal pred sadnjo, ki jo opravijo ročno ali strojno v pasovih oziroma krpicah. Na koncu poročila je dodana misel, da velja izkoristiti švedske izkušnje pri osnovanju semenskih plantaž in izboru semena tudi pri nas. Pri nas sicer trošimo veliko sredstev za uvoz tuje tehnologije proizvodnje kontejnerskih sadik, vendar se premalo pobrigamo za kvalitetno seme. Poročevalec meni, da je zadnji čas, da se v SR Srbiji izločijo in meliorirajo semenski sestoji. Poleg tega, da ne- kritično posnemamo kontejnersko proizvodnjo sadik (ki so seveda primerne le za določena rastišča in za določene drevesne vrste), pa bolehamo tudi za pretirano fertilizacijo v želji vzgojiti )•galofag« sadike, ki pa navadno niti ne olesenijo. Lada Eleršek 38 PROPOZICIJE GOZDARSKEGA VESTNIKA Zapisane propozicije naj bi upoštevali vsi, ki pišejo v našo revijo. Obsegajo vsebinske, jezikovne in tehnične normative, ki bodo zagotavljali uresničitev oblikov- nega in vsebinskega programa GV, ki ju je sprejel uredniški svet. Vsebina GV ponuja svoj prostor vsem tistim, ki pišejo o strokovnih gozdarskih zadevah, o teoretskih in praktičnih spoznanjih gozdarskih strokovnjakov ter strokoynjakov z drugih področij, ki so v zvezi z gozdarstvom. GV čuti posebno dolžnost, da pomaga v svet vsem novim spoznanjem in zahteA vam, ki jih ima gozdarstvo kot razširjena, interdisciplinarna panoga v procesu družbenega in gospodarskega razvoja. Varstvo okolja, racionalne uporaba prostora, rekreativni in kulturni pomen gozdov, varovalni pomen gozdov, vzgoja javnosti itd., to je le nekaj teh dejavnosti. Urednik ali recenzent GV lahko vsebino prispevka popravi (recenzira), vendar le do meje vsebinske prvotnosti. Jezik GV je slovenska gozdarska revija. Kriterij za izražanje je slovenski pravopis. Slovnica stavkov mora biti v skladu s slovensko knjižno (učno) slovnico. če imamo slovensko besedo in če je ta povrhu še lepša od tuje, jo bomo uporabljali. Zaželeno je, da že pisec sam odda svoj prispevek v pregled kakemu slavistu (ker gozdarji nismo slovničarji). Urednik ali jezikovni strokovnjak lahko sestavek slovnično in izrazoslovno popravi (korektura). Obseg, diagrami, slike, roki Vsi rokopisi naj bodo tipkani po eni strani, oziroma poslani v obliki. ki je za tiskarno sprejemljiva (z roko pisani sestavki niso). Razmik med vrsticami mora biti dovolj širok za morebitno korekturo (30 vrstic na eni strani). Vodilni članki (s sinopsisom in povzetkom v tujem jeziku) so lahko dolgi do 20 tipkanih strani. Vsi ostali članki do 12 tipkanih strani. Stevilo fotografij. skic, grafikonov· ali drugih risb mora biti vsebini in dolžini sestavka primerno. Fotografije naj bodo kvalitetne, grafikoni in skice tehnično dovršene izdelani na belem trdem (risalnem) ali paus-papirju. Tabele in skice, graM fikoni ter zemljevidi morajo biti sestavljeni v velikosti GV. Lahko so tudi večji, vendar v sorazmerju, da pomanjšani pridejo lahko na eno stran GV. ~tirikratne povečave ali pomanjšave so lahko še uspešne. Za črno-belo fotografijo v reviji morate poslati črno-belo fotografijo, za barvno fotografijo v reviji pa rabimo kvalitetno barvno fotografijo, še boljši pa je barvni dia- pozitiv; najbolje 6 X 6 cm, lahko pa je tudi leica format Dobro je, če je zaradi tiskarniške manipulacije v PVC ovitku. Ne uporabljajte slabih filmov. Iz slabih diapozitivov ne more nastati dobra barvna slika. Urednik da lahko grafikone, skice in druge risbe ponovno izdelati, če smatra, da so oblikovno neprimerne - na stroške pisca. (Po pravilniku GV.) Rokopisov, skic in fotografij ter drugega gradiva piscem ne vračamo. GV izide praviloma 17. v mesecu. Gradivo moramo tiskarni oddati vsakega 10. v mesecu. (Vendar ne tisti mesec, ko številka izide, temveč prej - torej 37 dni pred izidom.) Vsakdo se lahko zanima, kdaj bo njegov prispevek izšel. 39 STROKOVNI OBISKI OBISK V DREVESNICAH IN SEMENARNAH V čSSR Na osnovi protokola o sodelovanju na področju gozdarstva med SFRJ in čSSR je Jugoslovenski poljoprivredni šumarski cen- tar, gozdarski oddelek, v dneh od 19. do 25. oktobra 1980 organiziral študijsko poto- vanje na češkoslovaško. Namen potovanja je bil, da se člani zvezne strokovne komi- sije za pripravo predlogov za priznavanje novih selekcij semena in saditvenega ma- teriala in drugi, ki delajo pri gozdnem se- menarstvu, seznanijo s problemi, ki nasto- pajo s priznavanjem novih sort v gozdar- stvu, semenskimi sestoji, snovanjem semen- skih plantaž in proizvodnjo sadik. Program študijskega potovanja so sestavili strokovnjaki iz čSSR. Obiskali smo nasled- nje gozdarske inštitucije in poskusne ob- jekte: Viskumna stanica in Semenarski za- vod v Liptovsky Hradok, nadalje semenske plantaže alpskega macesna Beckov lesna sprava Kočovce, Semenarski zavod Tynište, Lesni podnik Plzen in Gozdarsko fakulteto v Brnu. Na vseh teh inštitucijah in prav tako na poskusnih objektih smo imeli intenzivne raz- govore o problemih, ki so nas zanimali. Pri tem smo lahko spoznali, kako temeljito de- lajo na področju gozdnega semenarstva in drevesn ičarstva. Semensko službo imajo za Slovaško in češko samostojno urejeno. V obeh deželah so glavni viri za nabiranje storžev (se- mena): - Semenski sestoji, ki jih označujejo s šifro 1 A; v njih obirajo storže samo s stoječih dreves. Takšni sestoji se odlikujejo z ve- likim številom plus dreves, ki hkrati pred- stavijajo materialno osnovo za gojenje ve- getativnih potomcev. Nadaljnja značilnost teh sestojev je njihova avtohtonost. V njih naberejo okoli 20% vsega semena. - Semenski sestoji (kompleksi), ki jih označujejo s šifro J 1 B; te gozdne sestoje izločajo že pri urejanju gozdov. Ustrezne predloge za potrditev se- stoja kot semenski objekt preveri še stro- kovnjak z inštituta. V teh sestojih nabirajo storže s posekanih dreves. Na ta način pridobijo o k. BO% gozdnega semena. Seč- 40 nje opisanih sestojev opravijo praviloma v času obroda. Semenarski zavodi so nosilci operativnega dela pri nabiranju in dodelavi gozdnega semena. Sodelavci inštituta, najčešče spe~ cializirani gozdarski strokovnjaki za gozdno semenarstvo, sodelujejo pri reševanju stro- kovnih problemov v zvezi s prizadevanji za kakovostno pride!ovanje in dodelava gozd- nega semena. Tudi sama kadrovska sestava npr. Semenarskega zavoda v Liptovsky Hra- dok, kjer je zaposlenih 57 delavcev, v teh- ničnem sektorju jih je od tega 17, poleg zelo dobro opremljenih laboratorijev, jamči za dobre rezultate dela na področju gozdnega semenarstva. Podobno kadrovsko sestavo in opremljenost smo lahko ugotovili tudi v Se- menarskem zavodu v Tyništu. Na Slovaškem imajo prek 150 ha semenskih plantaž alpskega in brdskega macesna ter rdečega bora. Vsako leto jih osnujejo še okoli 15 ha. Pri tem imajo tudi 4 ha semen- ske plantaže smreke, vendarle samo višin- ske provenience. Stroški osnovanja hektarja semenske plantaže znašajo ok. 50.000 čeških kron. Pri pridelovanju gozdnih sadik zavzema kontejnerski način vzgoje že precejšnji de- lež. Uporabljajo predvsem Jiffy lončke in Paperpot sistem, ki so ju po lastnih izkuš- njah dopolnili. Velike uspehe dosegajo z gojenjem enoletnih sejank v plastičnih rast- Hnjakih. Na ta način namreč dosežejo, da so sadike do sredine poletja visoke že 1 O cm in so že sposobne za presajevanje. Gozdno drevesničarstvo v čSSR v celoti napreduje in se razvija vzporedno z drugimi področji gozdarstva. Gozdna sadika je pra- viloma namenjena dopolnitvi naravne obnove gozda, melioracijam in pogozdovanju. Udeleženci študijskega potovanja, smo lahko ugotovili visoko raven češkoslova­ škega gozdarstva na področju gozdnega semenarstva in drevesničarstva. Janez Božič NAJVEtJE KNJ12NICE V SOVJETSKI ZVEZI Lanskega leta v oktobru smo bili jugo .. slovanski knjižničarji na strokovnem obisku v dveh največjih kn;ižnicah v Sovjetski zvezi, v Leninovi državni knjižnici v Moskvi (Gosudarstvenaja ordena Lenina biblioteka SSSR imeni V. l. Lenina in v Saltikovi javni knjižnici v Leningradu (Gosudarstvenaja pub- ličnaja biblioteka imeni M. E. Saltykova Sčedrina). Leninova knjižnica je nacionalna knjižnica SZ in eden izmed najobsežnejših svetovnih arhivov. Hrani tiskano literaturo narodov Sovjetske zveze, tujo literaturo, rokopisne knjige in druge dragocenosti domače in svetovne kulture. Je matična knjižnica 350.000 knjižnic v Sovjetski zvezi. Zaradi obsežnosti in vsestranosti je sestavni del državnega sistema znanstvenotehničnih in- formacij. Njen začetni fond je bogata zbirka knjig, rokopisov, arheološkega in etnografskega gradiva, ki ga je zapustil peterburški grof Rumjancev (1754-1826) znan državnik in kulturnik tedanje dobe. Začetni fond je štel 100.000 knjižničnih enot in eno čitalnice z 20 sedeži. Pomembno vlogo pri dopolnje- vanju fondov so imeli darovi (zapuščine) zasebnih knjižnic in denarni prispevki. Z leti sta se knjižnična zbirka in število obisko- valcev zelo povečala. Na osnovi obveznih izvodov je zbrana literatura v 91 jezikih na- rodov SZ, tuja literatura je zbrana z naku- pom in z mednarodno menjavo. Ima 30 mio knjig, revij, kart in not v 247 jezikih. Letno jo obišče 2 mio čitalcev, število izposojenih knjižničnih enot pa doseže 12 mio letno. Dolžina knjižnih polic je 600 km. Med zbranim kulturnim bogastvom je tudi ena najstarejših ruskih rokopisnih knjig Arhangelski evangelij iz leta 1092. Knjižnica 41 ima danes 21 čitalnic z 2340 sedeži, dnevno pa jo obišče 8000 ljudi. Kvalitetno delo zagotavljajo visokokvalificirani knjižničarji. katerih je kar dve tretjini od 3000 zaposle- nih. Saltikova knjižnica v Leningradu je naj- starejša splošno dostopna knjižnica v Rusiji. Osnovana je bila 1795. leta, za javnost pa je odprta od 1814. leta. Imela je pomembno vlogo pri razvoju ru- ske znanosti in kulture. Hrani velike kulturne zaklade preteklosti, saj že od leta 1810 zbira obvezne izvode izdaj, ki izidejo v Ru- siji oz. SZ. Danes ima 23 mio knjižničnih enot, med katerimi sta najbolj znani zbirka redkih knjig in rokopisna zbirka. Naštejmo jih nekaj: Zbornik 1076. leta, Lavrentevskaja letopis (1377) in Guttenbergova biblija (1452 do 1455), 7000 Volterjevih knjig je v po- sebnih omarah, trenutno delajo ponatise njegovih unikatov. Hranijo tudi našo črno­ gorsko knjigo Psalter (1495) in knjige iz znanostnih področij, ki jih je leta 1704 dal natiskati ruski car Peter l. Rokopisna zbirka je znan svetovni center, saj hrani prek 300.000 raznih rokopisov. Med njimi je zbirka Dubrovskega, ki je bil prvi upravnik tega oddelka. Zanimivo pot ima najstarejša ruska rokopisna knjiga Ostro- mirovo Evangelija (1056-1057), ki so jo iz- gubili v garderobi Katarine 11. in so jo našli šele leta 1806. Pisar Grigorov, ki je napisal ta evangelij za trgovca Ostromirova je na koncu dodal: »Čitajte, ne kritizirajte, blago- slavljajte - amen.•< Menda je zaleglo, kako pa danes? Marja Zorn IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE GOJENJE GOZDOV NA EKOLOSKO IN EKONOMSKO EKSTREMNIH RASTJSCIH IUFRO l. - Mednarodno posvetovanje v Grčiji Gozdarska fakulteta v Solunu in Gozdar- ski oddelek Biotehniške fakultete v Ljubljani sta priredila pod okriljem IUFRO posveto- vanje o gozdnogojitvenih nalogah na eko- loško in ekonomsko ekstremnih rastiščih. Posvetovanje je bilo v zadnjem tednu sep- tembra in v prvem tednu oktobra letos. Udeležilo se ga je sto strokovnjakov iz 25 držav. Velik odziv je pripisati že ustaljeni, privlačni obliki posvetovanj iz gojenja goz- dov, ki se domala vsako leto odvijajo ob na novo izbranih problemih. To pot je vse- bina posvetovanja pritegnila tako strokov- njake iz razvitega sveta kakor tudi iz dežel v razvoju. Obravnavanih je bilo 45 proble- mov, in sicer v obliki referatov. Hkrati je bil organiziran ogled na terenu in prikazano praktično ravnanje z gozdom na ekstremnih rastiščih, kot so gorska rastišča grških jelk, gozdovi panjevcev na občutljivih ra- stiščih in ogozditve grškega krasa. Znanstveno razpravljanje o ravnanju z gozdom na ekstremnih rastiščih postaja vse pomembnejše ob spoznanju, da je človeštvu potreben sleherni prostor na zemeljski obli. Zaradi neodgovornega ravnanja z gozdovi in z zemljo nasploh nenehno povečujemo delež ekstremnih rastišč domala na vseh kontinentih. Zato zahteva regeneracija ra- stišč v naravnejše stanje posebne napore in skrbno pripravljanje programa. V teh programih je težišče v zahtevi, da je po- trebno regenerirati uničeni prostor s skrom- nimi sredstvi in to tako, da naravo pospe- šeno vprežemo v celjenje njenih ran. Grčija nudi za ta koncept nekaj odličnih primerov, predvsem v območju gozdov panjevcev. Se lepši pa je jugoslovanski eksperiment, ki traja že trideset let. Z njim smo odpravili kozjo pašo in Jugoslavijo spet ozelenili. Skoda, da pri tem sistematično ne nada- ljujemo in načrtno ne spreminjamo nasta- jajočih gozda~ v gospodarske gozdove. Gojenje na ekstremnih rastiščih so pred- stavili delegati domala s področja vseh kontinentov. Prikazali so specifičnosti posa- meznih fitog_eografskih regij. Kako bogata so ekstremna rastišča, kako pestra je tovrst- na problematika, naj opozori delni pregled obravnavane tematike: Nekaj referatov je prikazalo in zavzelo načelna stališča do reševanja nalog na ekstremnih rastiščih in pri tem obravnavalo principe praktičnega in znanstvenorazisko- valnega dela. Druga skupina je obravnavala raziskave temeljne narave (ekofiziologija) z namenom, da opozori gozdarja na razmere in na pro- cese, ki se na ekstremnih rastiščih doga- jajo v rastlini oziroma v njeni asociaciji. Gre za direktna opozorila, ki narekujejo, kakšno sadike vzgajamo za ekstremna ra- stišča in kako ravnamo s sestojem v ek- stremnih sredinah. Obratno pa so nekateri referati prikazali blagodejne posledice vpliva regeneracijskih posegov na ekstremna rastišča oziroma reakcijo rastišča. Posebna pozornost je bila posvečena gospodarnosti ravnanja z ekstremnimi ra- stišči na podlagi med posredno in nepo- sredno premene mediteranskih grmiš_č. Paleto prikazov je še posebej obogatila vrsta predavanj, ki so obravnavala specifič­ nosti na različnih kontinentih. Med njimi: Procesi naravnega zaraščanja z gozdom na peščenih sipinah Atlantika; Dilema gojenja gozdov v pacifičnem prostoru goratega dela Japonske; Novi pregledi na gojenje gozdov v gorah ZDA; Gojenje gozdov na vulkan- skem pepelu v ZDA; Vračanje gozda na krasu Balkana; Gozdnogojitvene izkušnje v Skandinaviji kot rastiščno ekstremni ka- tegoriji; Gozd na severnoevropskih barji~; Prikaz gozdnogojitvenih problemov v gorOVJU severozahodne Afrike. K celoviti osvetlitvi problema pomagajo tudi prispevki, ki obravnavajo gojenje goz- dov na zgornji gozdni meji (v lavinskih območjih in v erozijskem območju). Kot posebnost omenjamo prispevek o nalogah gojenja gozdov v gozdovih, ki so močno obremenjeni s človekovo rekreacijsko aktiv- nostjo. 42 Iz tega nepopolnega pregleda je razvidno, da je bilo delo v gozdu na ekstremnih rastiščih obravnavano kompleksno in z na- menom da gozdarstvo na tem področju ukrene' še kaj več. To delo pa bo uspešno, je bilo rečeno na zaključku posvetovanja, 1 če bomo v bodoče posvetili več pozornosti raziskavam na ekstremnih rastiščih in si s tem pridobili dragocene izkušnje tudi za gospodarjenje z gozdom v optimalnih po- gojih. Dušan Mlinšek NOVI TEHNIČNI NORMATIVI ZA UPORABO MOTORNIH ŽAG V GOZDARSTVU Po zveznih predpisih o standardizaciji je bil v letošnji 34. številki Uradnega lista SFRJ objavljen pravilnik o tehničnih norma- tivih za uporabo motornih verižnih žag v gozdarstvu. Ta pravilnik predpisuje tehnične norma- tive za motorne verižne žage, ki jih upo- rabljajo gozdarji za podiranje drevja, za izdelavo gozdnih sortimentov in pri delih pri gojitvi gozdov. Poleg drugih tehničnih normativov so naj- pomembnejši tile: - skupna teža brez letve in verige je lahko le do 8,5 kilograma, le izjemoma, pri podiranju drevja nad 65 cm debeline, je lahko žaga težka do 10 kg; - žage morajo imeti ustrezne ročaje, avtomatično mazanje verige in letve, vsaka mora imeti ščitnik za letvo ter varnostno verižno zaporo; - glušnik mora biti grajen tako, da je de- lavec čimmanj izpostavljen škodljivemu de- lovanju izpušnih plinov; - ropot motorne žage pri delu naj ne presega 90 dB/A, odvisno od števila ur žaganja z motorno žago; določene so tudi največje dopustne vrednosti vibracij motornih žag, ki so zopet v odvisnosti od srednjih frekvenc in vibra- cijskega pospeška. S tem v zvezi so predpisani tudi obvezni odmori delavcev, ki delajo z motorno žago. V teh odmorih naj bi si delavci odpočili roke in ušesa, da bi tako ropot in vibracije čimmanj kvarno vplivale na njihovo zdravje. Zato je v tem pravilniku predpisano, da morajo navodila o uporabi motorne žage vsebovati najdaljši dopustni čas izpostavlja- nja ropotu in vibracijam pri delu z motorno žago. Seveda bo ostal pravilnik le v Uradnem listu, če ga ne bomo vsi, predvsem pa de- lavci sami, temeljito poznali in se njegovih določil tudi držali. 43 Za izvajanje določil objavljenega pravil- nika so zavezani vsi, od nabave, vzdrže- vanja in uporabe žag do organizatorjev proizvodnje in varstva pri delu. Franjo Cafnik GOZDARSKE RADIJSKE ODDAJE V okvir dejavnosti odbora za tisk in pro- pagando pri Splošnem združenju za gozdar- stvo Slovenije sodi tudi skrb za radijske oddaje iz področja gozdarstva, ki jih uvršča­ jo v program kmetijskih nasvetov (oddaje ob 12.30 uri}. Za vsak teden je treba pripraviti vsaj eno oddajo, mesečno potrebujemo torej najmanj štiri prispevke. Redakcija RTV želi naslove avtorjev in prispevkov za tri mesece vnaprej. Da bi mogli pripraviti ustrezni program, va- bimo gozdarske strokovnjake k aktivnemu sodelovanju. Prispevki naj obsegajo 90-100 tipkanih vrstic z dvojnim razmikam. RTV prispevke tudi honorira; kvalitetnejše prispevke ob- javijo tudi v Kmečkem glasu. Ko redakcija RTV priglašene prispevke razvrsti v program oddaj, dobi vsak avtor od RTV pismeno zaprosilo in rok za pred- ložitev prispevka. V lanskem letu (1980} je bilo pripravljenih skupaj 48 takšnih oddaj iz gozdarskega področja. Pripravili so jih strokovnjaki na- slednjih gozdnogospodarskih organizacij: Gozdno gospodarstvo Bled Gozdno gospodarstvo Celje Gozdno gospodarstvo Kočevje Gozdno gospodarstvo Ljubljana Gozdno gospodarstvo Maribor Gozdno gospodarstvo Novo mesto Gozdno gospodarstvo Postojna Soško gozdno gospodarstvo Tolmin Semesadike Mengeš 1 2 1 4 7 2 3 2 1 Agrokombinat Maribor TOZD gozdarstvo 1 Kmetijski kombinat Radgona 1 Gozdarski šolski center Postojna 6 Inštitut za gaz. in les. gospodarstvo VTOZD za gozdarstvo BF Splošno združenje gozdarstva Ostali 4 2 3 8 Skupaj 48 Vabimo vas, da se na to koristno akcijo z razumevanjem odzivate. Splošno združenje za gozdarstvo KNJižEVNOST BIBLIOGRAFIJA GOZDARSKEGA VESTNIKA Gozdarski vestnik. Bibliografija od 1938 do 1977 (vsebinsko in avtorsko kazalo). Se- stavila Viktor Preželj in dr. Marjan Zupančič. Založil Gozdarski vestnik, uredil Marko Kmecl. Ljubljana 1979, 244 strani. Leta 1938 je v Mariboru začelo izhajati novo glasilo, ki ga še danes poznamo kot Gozdarski vestnik. Ustanovil ga je gozdar- ski inženir Stanko Sotošek, ki je postal tudi njegov prvi urednik. K življenju pa ga je moral priklicati še dvakrat, po vojni leta 1946 - pač zaradi molka med njo - drugič, leta 1950 pa - ker je glasilo v letu 1949 izhajalo kot Les - še tretjič. Od tretje ustanovitve naprej izhaja Gozdarski vestnik neprekinjeno, stopajoč po poti napredka, ki ga je pripeljala do današnje zavidljive strokovne višine. Bibliografija, ki obsega 35 letnikov Vestnika, je zgovoren dokaz za uspešen razvoj glasila, obenem pa tudi zgodovina naše gozdarske vede in organi- zacije. Uredniški svet Gozdarskega vestnika se je odločil, da jo izda ob 40-letnici izha- janj? revije, izšla pa je v juniju 1980. Največji del Bibliografije je seveda v pri- kazu prispevkov. ki so izšli od 1938 do 1977. Prispevki so urejeni po razdelitvi gozdarske stroke, kot jo določa oxfordski sistem deci- malne klasifikacije za gozdarstvo. Za lažje delo pri iskanju je ta klasifikacija navedena še posebej; predmetno kazalo omogoča razvid čisto neizkušenemu uporabniku, k lažjemu »Vstopu« pa pripomore tudi kazalo po avtorjih. če kaj pogrešamo, so to kveč­ jemu bibliografski podatki za vsak letnik posebej, premisliti pa bi tudi veljalo, ali 44 ne bi bilo prav vključiti v Bibliografije tudi tisti letnik iz leta 1949, ki je bil po imenu sicer Les, po vsebini pa tudi Gozdarski vestnik. Obsežno in zelo pomembno je poglavje o razvoju Gozdarskega vestnika, ki ga je napisal Marko Kmecl. To je zanimivo braM nje, ki v živahni obliki opisuje Vestnikovo življenjsko pot. Pisec je znal poiskati naj- značilnejša obdobja v življenju revije, jih ilustrirati s citati ali faksimili, svoj prikaz pa je obogatil tudi z vložki, posvečenimi prejšnjim urednikom S. Sotošku, M. Brinarju in M. Ciglarju. Gozdarski inženir Marko Kmecl je tudi seM danji urednik revije. Ko jo je leta 1975 pre- vzel, je bila ta sredi najhujših denarnih zadreg. Da jih je premagala, se vidi že po sedanji podobi Vestnika, ki se ponaša z odličnim papirjem in barvnimi prilogami. Vsebina je aktualna, na primerni višini, ni· kakor ozko gozdarsko strokovna, temveč za- nimiva za širši krog. To niti ne preseneča, saj je ravno gozdarstvo tista stroka, ki »skrbi za tako rekoč zadnji še kolikor toliko na- ravni del našega življenjskega prostora<•. Ne nazadnje velja omeniti tudi značilni slog urednikovega pisanja in delovanja, ki ga lahko imamo, povejmo po biološko, za enega od fenotipov na Slovenskem že dobro uveljavljenega genotipa. Slovenskim gozdarjem čestitamo k delu, s katerim so si nedvomno pridobili ••urejen pregled svoje strokovne misli«. Tone Wraber Recenzija je bila objavljena tudi v Pro- teusu 43/2 ZA1PUS NA IB tLr IK VU Foto: prof. Franjo Rainer Trije poganjki - tri desetletja Oktobra lani je Soško gozdno gospodar- stvo Tolmin praznovalo 30 let nove samo- upravne poti. Delavci tega našega skrajno zahodnega gozdnega gospodarstva so upra- vičeno ponosni na ta jubilej. Njihovo delo ni bilo in še danes ni lahko. V povojnem obdobju so nosili zahtevno breme: gozdne predele in ljudi ob zahodni meji vključiti v gospodarski in socialni utrip nove, združene domovine. To je bilo z narodnostnega vi- dika, zahtevno in odgovorno delo. Drugi razlog, zaradi katerega tudi še danes občudujemo garače v tolminskih in idrijskih gozdovih pa so izredno neugodne terenske razmere, ki mnogokrat onemogo- čajo optimalno organizacijo gospodarjenja 45 s temi gozdovi. Zares je potrebno mnogo samoodpovedovanja, fizičnih in drugih na- porov, solidarnpsti in razumevanja, da bi gozdarji na Tolminskem uspešno izpolnili vse naloge, ki jih imajo, da bi dosegli na- črtovane gospodarske in družbene cilje. Debelce s tremi zelenimi vejicami se uspešno razrašča. Razrašča se v četrto vejico in dalje v drevo, čvrsto utemeljeno s strokovnim, samoupravnim ·in družbenim delovanjem vseh, ki so zbrani in povezani s tem klenim kolektivom. Nobenih investicij v gozdarskem šolstvu Gradivo Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje o izgradnji šolskega pro- stora, ne predvideva investicij v gozdarskem šolstvu. Sestavljalci niso upoštevali dejstva, da gozdarji že od leta 1977 namensko zbi- ramo sredstva za prostore, ki bi zagotovili normalen strokovni pedagoški proces. Kaže, da bomo morali gozdarji sami še globlje seči v žep, da bi uresničili program izgrad- nje prostorov, kaže namreč, da na skupna sredstva ne moremo računati. Tudi podalj- šanje samoupravnega sporazuma s katerim zbiramo ta sredstva, ki se ravnokar izteka verjetno ne bo zagotovilo dovolj sredstev za realizacijo zastavljenega programa. Kje je izhod? Mariborčani v Bosni člani DIT gozdarstva iz Maribora so si v septembru v preteklem letu ogledali ne- katere gozdnogospodarske objekte na Ro- maniji in na Gozdnem gospodarstvu Zavido- vici. Vodili so jih delavci gozdarske fakultete iz Sarajeva. Kar so videli je vsestransko presenečalo: od intenzivnega prebiralnega gospodarjenja do ekstenzivnih posegov na ogromnih površinah, kjer je bosanski konji- ček še vedno odločilno transportno sredstvo. Za ceste in vlake ni denarja. Poleg konjič~ kov veliko uporabljajo žičnice. ki seveda ne dopuščajo razmišljanja o ekološko in bio- loško primernejši obliki obnove sicer že prezrelih bukovih gozdov. Brez vprašanj so se spraševali, kako bo tekla nega obnov- ljenih sestojev na teh ogromnih površinah brez cest in vlak. Vsekakor pa je bila ekskurzija zelo po- učna in zanimiva, prava osvežitev po seriji ekskurzij po evropskih državah. Pomembna strokovna in družbenopolitična odločitev v Mariboru Leta i963 je zakon o gozdovih SR Slo- venije predpisal skupno gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarskem območju - glede na lastništvo - v enotni gozdnogospo- darski organizaciji. Ker pa je zakon do- puščal izjeme, to načelo ni bilo v celoti uresničeno. Zaradi neenotnega gospodarjenja z goz- dovi niso prizadete le gospodarske funkcije gozdov, temveč v ve:iki meri tudi njihove varovalne in socialne funkcije. Ob spozna- vanju družbenega pomena skupnega gospo- darjenja z gozdovi so medobčinska gospo- darska zbornica za Podravje in družbeno- politične organizacije v podravski regiji že v preteklem letu začele proces združevanja gozdarstva. Prvi rezultat je že znan: pri- ključitev TOZD gozdarstva Ptuj - Kmetijski kombinat Ptuj - v sestav delovne organi- zacije Gozdno gospodarstvo Maribor. Akcijo združevanja gozdarstva v maribor- skem gozdnogospodarskem območju so na- daljevali. Prišlo je še do ene združitve, ki je za gozdarstvo na tem območju izredno pomembna. 46 TOZD gozdarstvo pri Agrokombinatu Mari- bor se je v oktobru 1980 na referendumu odločila, da se izloči iz dosedanje organi- zacije {AK Maribor) in se pridruži Gozd- nemu gospodarstvu Maribor TOZD gozdar- stvo Ruše. Bolniške in stabilizacija Zadnje čase veliko pišemo o takozvanih >•bolniških«, to je izostankov z dela zaradi bolezni. Kaže, da gre za bolezen naše samoupravne družbe, kjer mnoge lumparije proglašamo za humanost, zanje vemo in nič ne rečemo; hočem reči, da gre za zelo neodgovoren pojav, ki tudi gozdarstva ni obšel. Primer, ko je na nekem gozdnem gospodarstvu v Sloveniji permanentno za- radi bolezni in >>bolezni« odsotnih kar 61 delavcev ni izjema. Vzroki sploh niso več skrivnost. 30 dni ••bolniške<~, ki gre v breme temeljne organizacije in ••humani•( zdravnik, ki je pozabil, da tudi družba potrebuje nje- gov pošten (human} odnos do dela, so vzpodbuda nekaterim delavcem, da si jem- ljejo »bolniško« tudi kadar jim zmanjka časa za zasebna opravila. Gre za to, da stabilizacije ne bomo do- segli le za tekočim trakom, z normami in podobno, ampak bo potrebno slej kot prej pospraviti tudi »podstrešje((' kakor so dejali delavci na nekem sestanku, na katerem so modrovati o varčevajnu z dinarčki; milijoni, so dejali, pa še vedno polzijo skozi prste družbeno nenadzorovano (problem bolniških izostankov, problem naše filmske industrije, problem raznih neproizvodnih investicij, ne- samoupravno upravljanje z bančnimi sred- stvi, nedosledni kriteriji za skupno pa tudi splošno porabo itd.). Verige za traktor IMT 558 Tovarna Veriga iz Lesc pri Bledu je za- čela izdelovati nove zapenjalne verige za ta traktor. Prototipe so preizkusili na Gozdnem gospodarstvu Postojna in ugotovili nekaj dobrih lastnosti. Podatki: dolžina 150 cm, debelina členkov 7 mm. Veriga je za 30 °/o lažja od dosedanje {ki jih je prav tako izdelovala Veriga iz Lesc).~ Veriga je dobre kakovosti, vendar pa je ne- koliko prekratka. Kakovost verige so preizkusili na trgalnem stroju in je vzdržala 6,8 ton. To so bile verige, ki so jih pred tem preizkusili na Gozdnem gospodarstvu Postojna. Verige bodo začeli serijsko izdelovati letos; poleg pa bodo pripravili še drsnike in verigine zapore. Ker je na preizkusu so- delovala tudi Agrotehnika pričakujemo, da bo le-ta pobudila organizirano naročanje, tako bomo lahko gozdarji prihranili marsikakšno devize, saj so te verige doslej uvažali za drage denarce. Obvestilo iz Postojne ZASNOVA GOZDARSKIH šTUDIJSKIH DNI 1981 Tema posvetovanja INTENZIVIRANJE IN RACIONALIZIRANJE PRI GOSPODARJENJU Z GOZDOVI V SR SLOVENIJI Tematika, ki je predmet posvetovanja, ima v današnjem času zelo močan družbeni pomen. S tem posvetovanjem se VTOZD za gozdarstvo biotehniške fakultete in Inštitut za gozdno ln lesno gospodarstvo v okviru akcijskega programa (Splošno združenje TOZD gozdarstva Slovenije) vključujeta pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji v novo srednjeročno plansko obdobje in v splošno stabilizacijo našega gospodarstva. Smotri posvetovanja Spodbuda in mobilizacija gibanja za stabilizacijo in uveljavljanje ciljev novega srednje- ročnega planskega obdobja. Na sedanji stopnji razvoja pri gospodarjenju z gozdovi v SR Sloveniji in pri sedanjem splošnodružbenem položaju je intenziviranje in racio- naliziranje temeljna naloga pri gospodarjenju z gozdovi. Gospodarjenje z gozdovi je v Sloveniji na razpotju, ko je treba odločneje uveljaviti kvalitetne elemente razvoja. Veliko je »dozorelega« kar terja smelih rešitev. Imamo vrsto možnosti, ki omogočajo smelejši in ofenzivnejši razvoj pri gospodarjenju z gozdovi. Ponovno opozorilo na osnovno usmeritev (cilje) pri gospodarjenju z gozdovi v SR Sloveniji. Vprašanje racionaliziranja v vsej širini in celovitosti. Prikazati je potrebno širok in usklajen repertoar možnosti za racionaliziranje, ki ga moramo postaviti na pravo mesto, saj prihaja ob enostranskih in kratkoročnih »potezah~< lahko do »kvazi racionalizacij•( (špekulacij). Opozorilo na ista proizvodna področja pri gospodarjenju z gozdovi, kjer je največ »notranjih rezerv«; kako jih je možno aktivirati z racionaliziranjem. S tem bo posredno in na zelo kritičen način opravljena temeljita analiza stanja pri gospodarjenju z gozdovi v SR Sloveniji. Aktiviranje (spodbuda, motiviranja, ustvarjanje delovnega vzdušja) ustvarjalnih sil strokovnih kadrov in celotnih delovnih kolektivov pri reševanju ključnih nalog v srednje- ročnem razvoju. Razvijanje in privzgajanje racionalne miselnosti pri gospodarjenju z gozdovi. Racio- nalnost mora postati trajna oblika dela in ne samo občasna kampanja. Referati morajo biti kratki, konkretni ter razumljivo in akcijsko napisani (namenjeni mobilizaciji). V referatih ne sme biti težišče na teoretskem razglabljanju. Za specifična področja pri gospodarjenju z gozdovi je treba čim bolj konkretno pokazati možnosti, kako izboljševati odnos med koristmi in stroški. To mora biti osnovno vodilo vsakemu referatu. 47 Referati 1, C a j n k o : Naloge gozdnega gospodarstva v naslednjem srednjeročnem obdobju 2. G a š p e r š i č : Racionalnost pri gospodarjenju z gozdovi 3. A n k o : Splošnokoristne funkcije in racionalizacija 4. G a š p e r š i č : Gozdnogospodarsko načrtovanje kot sredstvo pri raclonaliziranju 5. M 1 i n š e k : lzraba samodejnosti pri usmerjanju naravnih proizvodnih siJ pomembno sredstvo racionaliziranja 6. R o b i č : Racionalnost in gozdna rastišča 7. T i t o v š e k : Proizvodna varnost in racionalizacija 8. M 1 i n š e k : Racionalnost v gojenju gozdov 9. K o t a r : Racionalnost pri izrabi proizvodnih zmogljivosti lesnih zalog 1 O. B o ž i č : Racionalizacija pri snovanju novih gozdov 11. P o g a č n i k : Racionalnost pri izvedbi gozdnogojitvenih del 12. P e r k o : Odpravljanje težjih motenj pri gospodarjenju z gozdovi 13. Kri vec: Razvoj v tehnologiji in organizaciji pri pridobivanju lesa in racionalizacija 14. Rebu 1 a: Organizacija dela učinkovito sredstvo pri racionaliziranju 15. D o b re : Gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic z vidika racionalnosti 16. Ve 1 ikon ja s sodelavci: Težišča pri intenziviranju in racionaliziranju gospodarjenja z zasebnimi gozdovi 17. (referent še ni določen) Aktiviranje ustvarjalnih sil strokovnih kadrov, zelo pomemben prispevek k racionalizaciji 18. K or di š: Kvaliteta vodenja in racionalnost pri gospodarjenju z gozdovi 19. K av č i č : Permanentna spremljava celotnega finančnega poslovanja kot sredstvo racionalnega odločanja 20. A j d i č : Organizacija gozdarstva z vidika racionalnosti 21. W i n k 1 e r : Raziskovalno in pospeševalna delo ter racionalizacija 22. G aš per š i č : Zaključki {osnovna težišča za usmeritev racionaliziranja) !!as posvetovanja: februar 1981 Kraj posvetovanja: še ni določen Trajanje posvetovanja: 3 dni 48 LETO 1981 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOW EN ISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1981 • L E T N 1 K XXXIX • S T E V 1 L K A 2 p. 49-96 Ljubljana, februar 1981 VSEBINA - INHALT - CONTENTS Martin Cokl 49 Kol i čina in struktu ra sečnih ostan- kov v gozdu Eberhard Nossek in Vojko Hrast 54 Dr. Edvard Rebula 60 Pavle Kumer 69 Marko Kmecl 75 76 77 Ferdo Hernah 79 Marko Kmecl 83 85 89 93 96 Menge und St ruktur der Ho lzabfalle im Wald Amoun t and structure of wood waste in the forests Avstrijska prizadevanja za pridobiva- nje energije iz lesa Efforts for the production of energy from wood in Austria Medsebojno obračunavanje uslug in storitev temeljnih organ izacij in kmetov Settlement of accounts for mutual services between the forestry orga- nizations and farmers Varstvo pri delu v zasebnih gozdovih Work protection in pri vate forests Namesto prispevka, ki je ostal v urednikovem predalu Migracija delavcev in »beg možga- nov« Kako ohranit i »pljuča sveta< Vtisi o madžarskem gozdarstvu Veroval je v drevo, zato je verje l v ljud i Iz domače in tu je prakse Književnost Društvene vesti Zapis na bukvi Naslovna stran fo to Igo r Smolej Tisk CGP Delo Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez Cernač Razka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Brezn ik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 :Liro račun - Cur. acc. 501 01-678-48407 Letno izide 10 številk 1 O issues per year Letna naročnin a 210 din Za ustanove in podjetja 700 din za študente 100 din in za inozemstvo 420 din Ustanoviteljic i revi je sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za goz.darstvo Sloven ije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tar iata za prosveto in -kulturo (št. 421-1/74 2. dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.331 KOLIČINA IN STRUKTURA SEčNIH OSTANKOV V GOZDU Martin Co k 1 (Ljubljana)" Co k 1 , M.: Količina in struktura sečnih ostankov v gozdu. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 2, str. 49-53. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Na osnovi raziskovanj, ki so jih opravili v letih od 1953 do 1956 in predvidenih sečenj, avtor ocenjuje količine in strukture lesnih ostankov v gozdovih na področju SR Slovenije. Co k 1, M.: Amount and structure of wood waste in the forests. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 2, pag. 49-53. ln Slovene with summary in German. The author gives, using 1he data gained during the investigations in the period 1953-1956, and cuttlngs planned for the inmediate future, the assessment of the amount and structure of wood waste in the forests of Slovenia. Količino sečnih ostankov v gozdu moremo oceniti le približno. Le-ta je namreč poleg količine posekanega lesa kot osnovnega faktorja odvisna še od vrste drugih faktorjev, kot so predvsem drevesna vrsta, gojitveno gospodarska oblika, starost in kvaliteta sestaja, vrsta sečnje, intenziteta izkoriščanja posekanega lesa, delovni način in pogoji dela, gostota, vrsta in stanje gozdnih prometnic, način spravila lesa do prometnih žil, bližina naselij in vrsta drugih faktorjev. Sami sečni ostanki so tudi kaj nepravilne oblike, tako da je njihovo merjenje zahtevno, zamudno ter v primerjavi z morebitnimi dohodki od sečnih ostankov zelo drago. Zaradi tega je tudi le malo podatkov o količ;ni in strukturi sečnih ostankov, ki bi jih bilo mogoče koristno uporabiti ... Dokaj uporabno osnovo za analizo količine in strukture sečnih ostankov v gozdu pri nas pa so nam dala raziskovanja Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo. Le-ta je na pobudo lesne industrije kot interesenta za te ostanke v letih 1953-1956 opravil vrsto meritev lesnih ostankov v enodobnih in prebiralnih smrekovih, jelovih in bukovih sestojih širom Slovenije. Na rezultate teh raziskovanj, ki so bili objavljeni v drugi številki inštitutskega zbornika, smo se pri analizi količine in strukture sečnih ostankov v gozdu tudi oslonili. Podatki omenjenih raziskovanj gozdarskega inštituta datirajo iz dobe, ko so debla še v gozdu razžagovali na gozdne lesne sortimente in so sortimente izde- lovali po tedaj veljavnem standardu za gozdne sortimente. Slonijo tudi na pred- postavki, da se v sortimente izdela ves uporabljivi les drevesa. Zaradi tega so možna v praksi tudi večja odstopanja od rezultatov naše analize v primerih, ko se na centralna lesna skladišča dovažajo cela neobeljena debla in se šele tam obelijo ter razžagajo na sortimente ali ko se v odročnih legah zaradi velikih stroškov izdelave in spravila lesa pušča vnemar les, ki bi ga bilo mogoče še uporabiti. * Prof. M. C., dipl. inž. gozd., 61000 Ljubljana, Majde Vrhovnikove 28, YU 49 Kot količino sečne lesne mase smo pri naši analizi sečnih ostankov upoštevali etat za gospodarske družbene in zasebne gozdove za leto 1980, kakor izhaja iz območnih gozdnogospodarskih načrtov in ki predvideva 885.356 m3 iglavcev ter 524.070 m3 listavcev pri družbenih in 1,011.642 m3 iglavcev ter 838.080 m3 listavcev pri zasebnih gozdovih, skupaj torej 3,259.148 m3 lesa, od tega 1,896,998 m3 iglavcev in 1,362.150 m3 listavcev. Od tega, koliko se bo ta etat tudi stvarno realiziral, je predvsem odvisna tudi resnična količina sečnih ostankov v gozdu. Za zanesljivejša oceno količine sečnih ostankov v gozdu bi morali razpolagati vsaj še s podatki o tem, koliko tega etata odpade na posamezne kategorije gozdov, predvsem na gozdove z zastornim prebiralnim in skupinsko-postopnim gospodarjenjem. Za časa izdelave te analize nam ti podatki žal niso bili znani, pa smo etat na te tri kategorije gozdov orientacijsko razčlenili glede na njihovo površino. Oslanjajoč se na raziskovanja gozdarskega inštituta v letih 1953-1956 smo sečne ostanke razčlenili na odpadke od bruto etata, kot so panjevina, odpadla deblovina, nadmera in skorja, ter na izvenetatni les, to je na vejevino in vrhače · izpod 7 cm premera, in to razčlenjeno na vej evino 7-3 cm ter 3-1 cm premera. Na osnovi tedanjih podatkov smo ocenili tudi količino igličevja, ki bi mogla napasti pri sečnjah lesa v gozdovih iglavcev. Tako opravljena analiza količine in strukture sečnih ostankov v gozdu po etatu za leto 1980 nam je dala tele rezultate. Na panjevino, v katero je štet le nadzemni del panja, brez korenin, odpade 1-2,5 °/o etatne bruto lesne mase, kar pomeni ob izkoriščanju celotnega etata za leto 1980 okoli 44.000 m3 lesa iglavcev in okoli 13.000 m3 lesa listavcev, skupaj torej okoli 57.000 m3 lesa letno. Za toliko bi se mogel povečati izkoristek pose- kanega lesa, če bi bilo tudi praktično mogoče drevje sekati tik pri tleh, česar pa predvsem na kamnitem svetu in na strmih legah ni pričakovati. V panjevini, kot že rečeno, niso upoštevane korenine, ki sicer pomenijo pomembno lesno maso, njihovo pridobivanje pa je ne samo izredno drago, temveč v večini primerov tudi ogroža varnost gozdnih tal. Na odpadlo deblovino, kamor sodijo zlasti gnili deli debla in razni odrezki, ki jih ni mogoče uporabiti niti za drva, kot so to npr. odrezki rakavih delov debla, prelomljenih ali razpokanih delov, nastavki razsoh in podobni kosi debla. odpade prav tako 1-2,5 °/o etatne bruto lesne mase, ob čemer je po opravljeni analizi pri popolnem izkoriščanju etata za leto 1980 pričakovati približno 41.000 m3 lesa iglavcev in okoli 28.000 m3 lesa listavcev, vsega torej približno 69.000 m3 lesa. Stvarna količina tega lesa pa bo verjetno manjša, saj je danes kvaliteta sestojev in tehnika dela vsekakor boljša kot pa je bila za časa, ko so bila opravljena raziskovanja količine in strukture sečn:h ostankov v gozdu. Z večjimi količinami odpadle deblovine pa je seveda računati pri sečnjah v sestojih, poškodovanih od vetra ali snega. Nadmera v bistvu ni sečni ostanek v gozdu, temveč računski odpadek od etatne bruto lesne mase in stvarni ostanek pri predelavi lesa na lesnem obratu, kjer se sortimenti prežagajo na predpisano mero. Ob pogoju, da se debla raz- žagujejo na gozdne lesne sortimente že v gozdu, bi ta odpadek mogel meriti 1-1,5 °/o bruto etata, to pa bi ob popolnem izkoriščanju eta ta za leto 1980 moglo pomeniti okoli 27.000 m3 lesa iglavcev in okoli 16.000 m3 lesa listavcev, vsega torej okoli 43.000 m3 ostankov na lesnih obratih. Glede na to, da se že velik del posekanega lesa ne razžaguje na gozdne lesne sortimente v gozdu, temveč se v obliki celih debel prevaža na centralna skladišča in se debla razžagujejo Jna sortimente brez nadmere, pa je treba računati s precej manjšim odpadkom na račun nadmere. 50 ·s; o 'O N o ·a O> > c .o ID Ili n1 N "č (]) .o >N :;:! {5 «l ~ ~ ~ ~ l'-- C\1 o ...; ...j. a:i (<) ........ E E o o (<),.... 1 1 f'-..(') «l c ·s; (]) "iii' > 51 Največji sečni ostanek v gozdu predočuje skorja~ saj zavzema celih 9 °/o etatne bruto lesne mase pri iglavcih in 215-3 °/o pri listavcih. Ob popolnem izkoriščanju etata za leto 1980 ter ob izdelavi in beljen ju lesa v gozdu bi mogli pričakovati okoli 172.000 m3 skorje iglavcev in okoli 36.000 m3 skorje listavcev, ali skupaj približno 208.000 m3 skorje. S prevažanjem celih, neobelje- nih debel na centralna skla- dišča pa se velik del te skorje pojavlja kot ostanek na teh skladiščih, oz. na lesnih obratih. Spredaj našteti sečni ostan- ki so hkrati odpadek od etat- ne bruto lesne mase in po opravljeni analizi predočuje­ jo okoli 15 °/o bruto etata iglavcev ter okoli 7 °/o bruto etata listavcev. Večji del, pri iglavcih skoraj 213 tega ostan- ka odpade na skorjo, ostali del pa so komaj izkoristljiva panjevina, zelo variabilna ko- ličina odpadle deblovine in nadmera, ki se kot stvarni ostanek ne pojavlja v gozdu, temveč na lesnih obratih. Res pomembno postavko v strukturi sečnih ostankov v gozdu pa predočuje vejevina, predvsem vejevina iglavcev, to je les, ki v lesni zalogi in etatni bruto lesni masi ni za- jet. To vejevino smo razčle­ nili na debelejše, 7-3 cm de- belo, ter na tanjša 3-1 cm debelo vejevino. Pri sečnjah iglavcev naj bi na 1OOm3 bru~ to etata napadlo 8-10m3 , pri sečnjah listavcev pa 6-6,5 m3 vejevine, kar pomeni ob izkori- ščanju celotnega etata za leto 1980 okoli 170.000 m3 vejevine iglavcev in okoli 85.000 m3 ve- jevine listavcev, vsega torej približno 255.000 m3 vejevine. Blizu polovica te količine odpade na debelejše, nekaj nad polovico pa na tanjšo vejevino. Večja polovica te vejevine odpade na zasebne gozdove, kjer se deloma izkorišča za ogrevanje domačinstev, zaradi česar je treba pri teh gozdovih računati tudi z dokaj manjšo količino razpoložljive vejevine. Pri meritvah sečnih ostankov v letih 1953-1956 je bila zaradi takratnega izkoriščanja igličevja za pridobivanje eteričnih olj merjena tudi količina te suro- vine, ki napade pri sečnjah igličastega drevja. Po podatkih, ki so jih te meritve dale, je treba na 100m3 posekane bruto lesne mase računati z 11-13 tonami igličevja, kar bi pri celotnem izkoriščanju za leto 1980 predvidenega etata po- menilo 230.000 ton igličevja. Treba pa je upoštevati, da se v nekaterih področjih Slovenije velik del tega igličevja uporabi za steljo in da je računati z nekaj manjšo razpoložljivo količino, kolikor je z vidika varstva plodnosti gozdnih tal sploh dopustno to igličevje v večji meri izkoriščati. Med lesne ostanke v gozdu moremo računati tudi material iz čiščenj in prvih redčenj. Za analizo tega materiala nimamo na razpolago uporabnih podatkov. Zelo približne podatke pa dobimo, če računamo s 100-letno obhodnjo, upoštevamo tudi redčenja v skupinsko raznodobnih sestojih in računamo s 3-5m3 drevesnine na 1 ha. Ob teh pogojih bi prišla vsako leto v prva redčenja površina okoli 2000 ha enodobnih in okoli 3000 ha raznodobnih sestojev ali skupaj okoli 5000 ha sestojev, kar bi dalo okoli 2.0.000 m3 drevesnine. Količina je torej dokaj majhna, vendar ni tako nepomembna. da je ne bi bilo vredno upoštevati. še manjšo količino in še manj uporaben les pa seveda lahko pričakujemo od čiščenj sestojev, zlasti če se ta čiščenja, kar bi moralo biti tudi pravilo, dovolj zgodaj pričnejo. Primerjava spredaj uporabljenih odstotkov v oceni količine in strukture sečnih ostankov v gozdu z odstotki, ki jih najdemo v razpoložljivi tuji strokovni literaturi, je težavna, ker le-ti izvirajo iz drugačnih rastiščnih, sestojnih in delovnih razmer, so zelo različni in so podani v zelo širokih mejah; v poprečjih pa med enimi in drugimi odstotki ni bistvenih razlik. Za nas nekoliko nepričakovan je odstotek odpadkov od bruto etata pri listavcih, ki se po raziskovanjih gozdarskega inštituta giblje okoli 7 °/o, v praksi pa se računa z okoli 12 °/o. Večji del te razlike je mogoče pripisati okolnosti, da 7 °/o ni zajeta v sušitev lesa v gozdu, ki pomeni nadaljnji upadek etata lesne mase listavcev za 2-3 °/o, ter kalo pri spravi lu lesa, s katerim je treba v večji ali manjši meri skoraj redno računati. V neki meri izvira razlika tudi s tega, da se odstotek 7 °/o nanaša na bukev, ki v etatni lesni masi sicer absolutno prevladuje, niso pa upoštevani tudi drugi listavci, ki so v etatu sicer malo udeleženi, pričakovati pa je pri njih nekoliko večje sečne ostanke, predvsem zaradi debelejše skorje. Po vsem tem morejo biti stvarni sečni ostanki listavcev le nekoliko večji od uporabljenih 7 °/o. MENGE UND STRUKTUR DER HOLZABFALLE IM WALD Zusammenfassung Auf lnitiative der Holzindustrie fOhrte das Institut fOr Forst-- und Holzwirtschatt Sloweniens wahrend der Jahre 1953-1956 eine Reihe von Messungen an Holzabfallen in gleichaltrigcn und plenterartigen Fichten-, Tannen~ und Buchenwiildern in den ver- schiedensten Gegenden Sloweniens durch. Unter der Bedingung, dass die Stamme schon im Wald zerschnitten und in Sortimente verarbeitet werden, entfallen nach diesen Mes- sungen 1-2,5% der Bruttoholzmasse des Etats auf das Stumpfholz uber der Erdoberflache und ebensoviel auf das Abfall- Rund holz, 1-1,5% aut das Obermass (a:s tatsiichlich~n Rest bei der Holzverarbeitung in Verarbeitungsbetrieb} und 9% (bei Nadelhčlzern) bzw. 2,5-3,0% (!;lei der Laubhčlzern) aut die Baumrinde. Die Menge dieser Abfiille verringert 52 sich jedoch standig mit der Verbesserung der Qualitat der WaldbesHi.nde und der Arbeits- technik im Wa!de, ein immer gr6sserer Anteil von gefalltem Holz wird aber in Form von ganzen Sti:i.mmen transportiert zu den Zentrallagerstatten und wird dort zerschnitten und entrindet. Das Astholz stellt den h6chsten Anteil des Abfallholzes im Walde dar, da nach den Daten gemass den erwahnten Messungen auf 100m3 Etat ganze 8-10m3 Astholz anfallen sowie 11-13 Tonnen Nadeln bei den Nadelholzern und 6-6,5 m3 Astholz bei den Laubh61zern. Aufgrund von diesen Daten und der vorgesehenen Schlagerungen konnte auch eine ungefahre Schatzung der Holzabfalle in den Waldern Sloweniens vorge- stellt werden. ZA PRAVILNEJŠE PISANJE Pisci v naši reVIJI uporabljajo besedici pogost -a, -o in pogostno kot sinonim za nekaj, kar se pojavlja večkrat oziroma često. Pa tudi pri drugem branju, recimo naših dnevnikov in splošnih revij, ste gotovo že opazili takšno dvojno rabo. Naj- večkrat je raba ali enega ali drugega izraza odvisna od p od z ave st n e n a k 1 o- njen o st i pisca temu ali onemu izrazu. Le redko ju pisci uporabljajo slovniško pravilno. Ceprav SP 1961 prislova pogost no ne dopušča (besedica je označena s krožcem) pa novejše jezikovne razlage dovoljujejo rabo izraza pog o st v pridevniški zvezi (kadar lahko odgovorimo na vprašanje ka k šen npr.: pogosto pojavljanje lubadarja ... ) in besedico pog o st no v prislovni stavčni zvezi (kadar lahko odgovorimo na vprašanje ka k o npr.: pogostno smo se pogovarjali ... ). še nasvet: Ne boste zgrešili in tudi za poprečnega Slovenca boste razumlji- vejši, če boste uporabljali kar enostavno pogost, pogostokrat, tako kakor sta vas učila mati in učitelj v osnovni šoli, brez modnih dodatkov. Naše vodilo bo: dnevna jezikovna raba in SP (Slovenski pravopis) 1961. še hipec pozornosti, pisanje osebnih imen. Praviloma je povsod ime na prvem in priimek na drugem mestu. Le kadar naštevamo (zaradi abecedne zaporednosti) stoji priimek na prvem mestu. Seveda vztrajajo pri takšnem pisanju tudi v naših upravnih organizacijah, kjer je priimek vedno prvi (kadar je treba in kadar nel). 53 UDK 634.0.831.1:634.0.839.81 (436) AVSTRIJSKA PRIZADEVANJA ZA PRIDOBIVANJE ENERGIJE IZ LESA Eberhard No s s e k (Schoenborn} in Vojko H ra st (Maribor)* No s se k , E. in Hrast, V.: Avstrijska prizadevanja za pridobivanje energije iz lesa. Gozdarski vestnik, 391 1981, 2, str. ,54-59. V slovenščini. Prizadevanja za večje izkoriščanje biomase za proizvodnjo toplotne energije so se začela v novejši dobi v skandinavskih deželah ter v sosednJI Avstriji. Tudi pri nas bi lahko koristneje izrabili lesne ostanke v gozdu za pridobivanje toplotne energije, saj že obstajajo peči in naprave, ki lahko z zdrobljenimi lesnimi ostanki popolnoma nadomestijo drago uvoženo kurilno olje. O prizadevanjih za takšno porabo biomase v Avstriji, govori naslednji sestavek. N o s s e k 1 E. and H r a s t 1 V.: Efforts for the production of energy from wood in Austria. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 2, pag. 54-59. ln Slovene. Efforts to increase the ulilization of the biomass for the production of heat energy started recently in Scandinavia, and in Austria. ln Slovenia a better utilization of wood waste in the forests would also be possible to produce heat energy since stoves and establishments already exist to fully replace, by chipped wood waste, the expensive imported heating oil. The endeavours of this kind of evaluation of the biomass are discussed in the paper. Uvod )>V interesu vseh držav je, da nastopi sprememba, in sicer da se s sedanje oskrbe, ki temelji pretežno na tekočem gorivu, preide na oskrbo z alternativnimi obnovljivimi energijskimi viri. Da nastopi sprememba v gospodarjenju, ki bi tekoča in plinska goriva upo- rabljala le tam, kjer teh ni mogoče nadomestiti z drugimi. čas za to spremembo je relativno kratek, vsekakor pa bi ga morali zaključiti prej, preden bomo porabili vse naftne rezerve.« (Citat s konference OECD - Pariz) Uvoz energije v Avstriji dosega vrednost 50 milijard šilingov. Indeks življenjskih stroškov je v Avstriji porastel: od oktobra 1979 do oktobra 1980 za 6,7 °/o, od tega samo energija za 16,6 °/o. V letu 1980 bodo od vsega vključno s turizmom ustvarjenega izvoza, porabili 15 °/o samo za uvoz tekočih goriv. (V SFRJ smo porabili od januarja do avgusta 1980 34,5 °/o ustvarjenega izvoza v te namene). K temu pa Avstrija uvaža še zelo mnogo zemeljskega plina, koksa in premoga. Tako in podobno se glasijo naslovi v dnevnem avstrijskem tisku. Nafta bo kmalu porabljena, pri tem je popolnoma vseeno ali v 28. ali v 42. letih. Vedeti moramo, da proizvodnja tekočih goriv iz skriljavcev že sedaj zahteva zelo velika energetska vlaganja. * E. N., dipl. ing., Schoenborn, 2013 Goellersdorf, A V. H., tJipl. inž. stroj., Marles Maribor, 62000 Maribor, YU 54 Tudi cena vložene energije pri črpanju nafte na Aljaski in v Severnem morju je zelo velika. Enako velja za zemeljski plin. Tudi rezerve premoga ne bodo večne. Ze zaradi tega ne, ker s premogom že danes mnogo kje nadomeščajo nafto kot gorivo, jutri kot pogonsko gorivo in ne nazadnje tudi še v petrokemiji. Zavedati se moramo, da bodo dežele, ki razen nafte ne posedujejo drugega kot puščavo, zmanjševale črpanje nafte, ob stalnem povečanju cene. Zavedajo se, da bodo brez nafte spet zapadle v anonimnost in želijo sedanji čas izkoristiti za to, da s kulturno-tehničnimi ukrepi usposobijo svoje obale in oaze. Kot posledico pogozdovanja, pričakujejo tudi odgovarjajočo spremembo klimatskih razmer. čas, ki bi naj pretekel, dokler se naftni vrelci ne posušijo, naj bi se raztegnil na 80-120 let. V tem času bodo nakupili tehnologijo in investirali v usposobitev zemlje za proizvodnjo hrane s prejetimi naftnimi dolarji na zapadu, v industrijsko razvitih deželah, in se zavarovali za prihodnja obdobja. Z eno besedo: nafta bo za kurjenje predraga, predragocena in tudi premalo je bo. Les kot energijski vir Na energetskem sektorju se moramo vrniti k lesu. Les ni alternativa za nafto, ampak je nafta dolga leta izrivala les. Bila je poceni, udobna in v neomejenih količinah. Les je rabil za proizvodnjo toplotne energije mnogo delovne sile, njegova proizvodnja je postala zelo draga s povišanimi osebnimi dohodki. Posebno v gospodinjstvih manjka moderna tehnologija zgorevanja, zaradi tega je postalo kurjenje z lesom nepriročno, nepraktično, umazano in nemoderno. Ko se sedaj tako skesano zopet vračamo h kurjenju z lesom, ne mislimo na kurjenje z bukovimi cepanicami ali s zdravimi borovimi okroglicami. Teh sorti- mentov se je med tem časom polastila industrija. V prvi vrsti gledamo pri tem na les, ki je danes še neuporabljen v gozdarstvu. To so: 1. ostanki po goloseku, 2. ostanki pri redčenjih, 3. les, ki je ostal pri nepopolnih redčenjih, 4. les, ki napade pri izsekavanjih (prebiralni gozd, srednji gozd, Jogi), 5. parki, zaščitni pasovi, sadovnjaki, drevoredi, 6. ponovna raba že uporabljene lesne mase, 7. ostanki iz lesnopredelovalne industrije. Da bi dobili enako količino toplote, kot je dobimo iz tone nafte, rabimo pri dobri tehnologiji: - dvakratno težo popolnoma suhega lesa, - 2,5 do 3-kratno težo zračno sušenega lesa (20-25 °/o absolutne vlage) 4 do 5-kratno težo svežega lesa {50 °/o absolutne vlage). Les, ki je do sedaj ostal v gozdu, se zdrobi v drobir {sveži drobir) in pokuri v avtomatiziranih kuriščih. Tako dobimo maso gozdnega svežega drobirja. 1 m3 (prm) gozdnega drobirja vsebuje 0,30 do 0,40 m3 lesa. Da bi nadomestili 1000 kg nafte, rabimo ca. 10m3 zračno sušenega drobirja (sekancev). Tak, sedaj neuporaben les, naj bi se uporabljal razsekan oz. zdrobljen v drobir v naslednjem vrstnem redu: 55 1. za individualno kurjavo, 2. v obratih in delavnicah, kjer takšna lesna masa napade, 3. za daljinsko ogrevanje iz večjih toplotnih naprav. Na podeželju ima prednost individualna kurjava. Preden se lotimo planiranja večje centralne ogrevalne naprave, je potrebno raziskati, če bomo imeli tudi potem, ko se večina posameznikov odloči za kurjenje z biomaso, še dovolj velik presežek tega goriva. Tako se prepreči napačno planiranje, kot je bil slučaj na južnem švedskem. Za enodružinska kurjenja obstajajo že sedaj izpopolnjene kurilne naprave (glej Les 11/12-1980), ki jih izdelujejo serijsko in delujejo popolnoma avto- matizirano. Pri tehnologiji dobave kuriva v kurišče, je najbolj izpopolnjena dodaja kurivo od spodaj. Zgorevanje je popolnejše in za okolico manj škodljivo. Pri uporabi industrijskih in delavniških odpadkov moramo raziskati, če ne bi postavili naprave za proizvodnjo toplotne ali pa električne energije, nekje v bližini izvora. Takšno pridobivanje energije bi bilo cenejše in racionalnejše. V Skandinaviji je že danes dovolj dobrih konstrukcijskih rešitev, tam so take situacije pogoste in so pogodbeno zavarovane. Vrnitev k lesu, kot nosilcu energije je pozitivna. To je povzročilo, da smo vložili mnogo energije v racionalnejše ekološko boljše izkoriščanje lesa, kot je bil to slučaj v času naftnega veka. Morda se je to zgodilo z občutkom, da bo les spet zelo dragocena surovina. Da se to poudari v svetovnem obsegu, je priredila švedska prireditvena orga- nizacija ELMIA, septembra 1980 izven programa v J6nk6pingu, srečanje pod naslovom: INTERNATIONAL FORESTRY ENERGY MEETING, Mednarodno srečanje gozdarskih energetikov. Obsegalo je predavanja, demonstracijo v gozdu in majhen strokovni sejem. lEA (International Energy Agency) in IUFRO (International Union of Forestry Research Organisation) sta izkoristili priložnost za to, da sta izvedli svoji periodični srečanji. Na srečanju so zaključili: - da je vrednost lesa, kot nosilca energije neoporečna, - da se celo dežela, kot je Norveška, ki naslednjih nekaj desetletij ne bo imela problemov z gorivom, intenzivno ukvarja s problemom lesa kot gorivom. Proizvodnja drobirja Kjerkoli na svetu se povečuje povpraševanje po lesu zaradi njegove energijske vrednosti, mu raste cena. Industrija bo prisiljena plačati višje cene. Dejstvo je, da je cena najboljšega industrijskega lesa, to je celuloznega lesa brez lubja, skoraj v vseh državah celo za 50 °/o izpod njene energijske vrednosti. Kot že mnogokrat, je tudi sedaj industrija tista, ki čaka da bodo gozdna gospodarstva povedala, kaj želijo. Kakšen sekalni proces oziroma kakšen postopek smatra za najboljšega. Ali naj se proizvaja drobir na mestu podiranja, ob cesti ali pa pri samem porabniku? Ali naj se proizvaja drobir v mokrem ali v suhem stanju? Kako veliki naj bodo sekanci, itd.? Manjši problemi so še pri skladiščenju, medtem ko pri nekaterih drevesnih vrstah (bukvi, brezi, leski) drobljenje preprečuje sušenje. Pri slabem skladiščenju vlažnega materiala prihaja do gnitja in s tem zmanj- šanja njeg9ve kurilne vrednosti. Sušenje sicer ne povečuje njegovo kurilno 56 Foto Slavko Smolej vrednost tako, kot je bilo pričakovano, vendar kar je še bolj važno, povečuje njegovo sposobnost skladiščenja. Dolgotrajno skladiščenje sekancev je obremenjeno z obrestmi na prodajno ceno, ali pa vsaj z obrestmi proizvodnih stroškov. Skladiščenje pa zahteva pri- meren prostor oziroma odgovarjajoče skladišče. Iz tega vzroka upošteva tehnika nekaterih kurilnih naprav lesno maso z vseb- nostjo vlage, ki lahko doseže 50 °/o absolutne vlažnosti. Pridobivanje gozdnih sortimentov s procesorjem je bila velika pomanjkljivost. Ob cesti so bile velike veje in kupi vrhačev, ki so bili puščeni ob vsakem delo- višču. čez noč se je z drobljenjem gozdnih ostankov v kuriva ta pomanjkljivost spremenila v prednost. 1. Za kurilni material niso bili potrebni nobeni dodatni zbiralni stroški, 2. sušenje v nedrobljenem stanju je boljše in hitrejše, 3. veliki kupi pogojujejo uporabo velikih sekalnih enot. Pri majhnih sekalnih napravah znašajo stroški drobljenja približno 150-250 ASch/m3 (prm) sekancev. Vsekakor so raziskave zaradi množice razpoložljivega materiala vedno podane v ugodni luči. Vložena energija za proizvodnjo drobirja znaša po mednarodnih raziskavah nekje od 2 do 6 °/o in največ do 8 °/o od pri- dobljene toplotnoenergijske vrednosti. Avstrijska hotenja pri večji porabi lesa za kurjavo Zahteve in želje po večji porabi energije pridobljene iz bio mase, so v Avstriji podobne, kot drugod po svetu. Predlogi: 1. Priprava centralne dokumentacije, ki naj bo vsakomur pristopna. 2. Več denarja za raziskovalna dela in nobenih ponavljanj že v inozemstvu zaključenih raziskav. 3. Pospeševanje novih raziskav ter opustitev tistih, ki so že dale rezultate. Tehnično sodelovanje je cenejše, kot pa lastno razvijanje nekega že izpo- polnjenega proizvoda. če želimo štediti devize, je ceneje kupiti novo licenco, kot pa pričeti z lastnim razvojem. Kako teče in kako bo potekal ta razvoj v Avstriji v bližnji bodočnosti: - Povečano povpraševanje po konvencionalnem lesu za kurjavo. - 2e v zimi 1979/1980 je bilo danih v pogon nekoliko ducatov manjših mobilnih sekalnih strojev. V zimi 1980/'1981 računajo z nabavo preko 100 mobilnih sekalnih strojev. Tako proizvedeni sekanci oz. drobir gredo delno za kurjenje individualnih hiš oziroma manjših centralnih kurjav, delno pa že za moderne avtomatizirane kurilne naprave. Krog uporabnikov sestavljajo: - gozdni posestniki, ki ogrevajo s centralno kurjavo z avtomatiziranim poslu- ževanjem lastne hiše, gozdna gospodarska poslopja, ipd., - kmetje z lastnim gozdom kupijo sekalni stroj v troje ali celo več, v kolikor nima vaško strojno združenje že takšen stroj, - komune, posebno takšne z lastnim gozdom, že uporabljajo drobir za ogre- vanje novih šol, bolnic, domov za stare ljudi, itd., oz. že predvidevajo takšllo kurjenje z lesom, obrtr.1e delavnice, ki imajo same dovolj ostankov, 58 - oskrba manjših mest ali delov mest z daljinskim ogrevanjem, naj bo organizirana samo v področjih z viškom bio goriva. Do sedaj še ni tendenc, da bi postal drobir trgovsko blago v toliki meri, kot so to premog, koks ali briketi. Vplivi povečanega interesa za lesno kurjavo na zaščito in vzgojo gozdov Hitrejša poraba gozdnih ostankov bo poboljšala gozdno higieno. Dober plas- man drobirja bo povzročil, da bodo realizirane planirane pogozditve. To pa bo zopet povečalo talne varnost in varnost pred lavinami, ter tako zmanjšalo stroške entomoloških in fitopatoloških vplivov. Kompletna poraba biomase bo med gozdarji razširila naklonjenost za vzgojo mešanih gozdov, ki so biološko mnogo bolj stabilni. Koriščenje gozdov, ki je bilo v zadnjih 50-100 letih usmerjeno v glavnem na kvaliteto {to je drevesa brez vrhov in vej), je bilo etatu bolj sovražno, kot ne, in je vodilo v slepo ulico. Kajti drevesa brez vej in brez listja in igel ne morejo asimilirati in na tak način tudi ne doprinesti k prirastku. Možnost koriščenja vseh delov drevesa in to celo ob dobrih cenah, bo vse- kakor pozitivno vplivalo na vzgojo gozdov. Vse, v zadnjih desetletjih pojavljajoča se ideje o gnojenju gozdov, kakor tudi o uporabi slabših drevesnih vrst, bodo spet dobile svojo težo. Vse te ideje bo mogoče tudi realizirati. Raziskovalni projekti v Avstriji V Avstriji, kakor tudi drugod po svetu, tečejo raziskave o možnosti vskladišče­ nja sekancev oz. drobirja v zvezi z ugotavljanjem njegove kurilne vrednosti v različnih fazah sušenja. Za manjšo poskusno regijo, bo pri nas pripravljena študija alternativnih energij: vodne sile, sile vetra, lesa, biop!ina in biogoriva. Rezultat bo upoštevan v plan- skem razvoju te regije. V drugi regiji pa bo analiza zajela razpoložljive biomase: les, slama, ostanki iz vinogradov in sadovnjakov. kakor tudi gorljive smeti. To maso bodo primerjali s potrebami. če bo študija pokazala, da bi celo po prehodu in predelavi kurišč v gospodinjstvih na biokurivo, ostal višek tega goriva, je načrtovana izgradnja cen- trale za daljinsko ogrevanje glavnega mesta tega okraja. Na Stajerskem so pričeli s poizkusi, sedaj še na majhni površini, s sajenjem topola in vrbinih podtaknjencev za vzgojo energetskih gozdov. Različne institucije in združenja pospešujejo nabavo mobilnih sekalnikov, avtomatiziranih kurišč in podobnega. Seveda obstajajo pri nas v Avstriji in drugod v svetu za kupce, ki preidejo z naftne kurjave na kurjenje z biomaso, precejšnje davčne olajšave. Uporaba lesa je decentralizirana in na tak način varna pred motnjami, ki jih povzročajo naravne, vojne ali podobne katastrofe. Vsak procent olja, ki ga na tak način prištedimo, napravi naše gospodarstvo in naše dnevno življenje neod- visnejše od uvoza in s tem bolj varno pred krizami. Devizna bilanca je s tem razbremenjena, povečuje pa se tudi obrambna spo- sobnost države. 59 UDK 634.0.923.4:634.0.66 MEDSEBOJNO OBRACUNAVANJE USLUG IN STORITEV TEMELJNIH ORGANIZACIJ IN KMETOV Edvard Rebu 1 a (Postojna)* Rebu 1 a, E.: Medsebojno obračunavanje us:ug in storitev temeljnih organizacij in kmetov. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 2, str. 6o---6B. V slovenščini. Smotrnost del v gozdovih pri sedanji organiziranosti gozdarstva zahteva obsežno medsebojno opravljanje uslug. Obseg uslug in s tem tudi dose- ganje proizvodnih planov, je močno odvisen od cen. S cenami pa lahko upeljemo določeno strategijo za doseganje postavljenih ciljev. V članku so prikazani podatki in osnove ter razni načini kalkuliranja cen dela za najpogostnejša opravila pri pridobivanju gozdnih sortimentov. V tabelah so prikazani obračuni in dane primerjave posameznih vrednosti, izračunane na različne načine. Rebu 1 a, E.: Settlement of accounts for mutual services between the forestry organizalions and farmers. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 2, pag. 6Q---68. ln Slovene. The purposefulness of works in the forests requires, considering the present state of orge.nization, a vast mutual rendering of services. The amount of services as well as the realization of production plans depends strongly on the prices a certain strategy to reach the objectives may be initiated. The article shows the data and fundamentals together with different methods of price calculation for the most frequent works necessary for the production of forest assortments. The tables present calculation and comparisons of values calculated according to different methods. 1. Uvod Sedanja organiziranost gozdarstva v SRS loči dvoje vrst temeljnih organizacij za gospodarjenje z gozdovi. TOZD gozdarstva gospodarijo z družbenimi, temeljne organizacije kooperantov (TOK) pa z zasebnimi gozdovi. Gozdovi enih in drugih so pogosto pomešani. Enotno lastništvo na večjih površinah je le v večjih enotah družbenih gozdov. Med zasebnimi gozdovi pa so povsod tudi površine družbenih gozdov. Nijhov delež je v okviru gospodarske enote lahko majhen, doseže pa tudi prek 40 °/o. Tako stanje povzroča težave pri vseh vrstah del v gozdu. Smotrnost in gospo- darnost dela zahtevata, da opravi na enem kraju čimveč dela tisti, ki je že tam. Zlasti je to pomembno v gozdarstvu zaradi velikih razdalj in običajno relativno majhnih koncentracij dela. To je nujno pripeljalo do spoznanja, naj opravi po- trebno delo na kateremkoli delovišču tisti, ki to naredi lažje, smotrneje, ceneje ... Tako opravljajo TOZD gozdarstva mnoga dela za TOK in ravno tako TOK mnoga dela za TOZD. Gre za vse vrste del, od najbolj preprostih do zahtevnejših admini- strativnih in strokovno-tehničnih del ter vodstvenih del individualnih izvršilnih organov. TOZD naredijo dosti za TOK, ker TOK sami ne zmorejo vsega. Največkrat so to dela, za katera TOK niso usposobljeni, ker za to nimajo pri- mernih ljudi in strojev ali iz kakega drugega vzroka. Ta dela so običajno opravila pri pridobivanju sortimentov in pri gozdnih gradnjah. * Dr. E. R:, dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, YU 60 Poleg naštetih vrst združevanja in menjave dela med TO se čedalje bolj uveljavlja združevanje dela in sredstev posameznih lastnikov gozdov, bodisi da so to kooperanti ali ne. Gre za zasebnike, ki delajo v gozdovih drugih lastnikov ali celo v družbenih gozdovih in tam občasno opravljajo določeno delo. To delo jim pomeni največkrat dodatno zaposlitev ob »mrtvih sezonah". Je lahko znaten vir dohodka, pomeni pa tudi racionalno zaposlitev strojev in velikokrat, zlasti za majhne količine dela na raztresenih deloviščih, najbolj smotrno izvedbo del. Pri vseh teh združevanjih in menjavah dela gre bolj ali manj za občasno ali trajno opravljanje posameznih uslug ali storitev. Njihovo vrednost je razmeroma težko določiti. Vzrokov za to je veliko. Najvažnejši so naslednji: - enkratnost opravila, - velikost (obseg) dela in opravil, - različno zanimanje za izvedbo del oziroma različna korist, ki jo kdo pričakuje od opravljenega dela, - občasnost del in iz tega izvirajoče konice oziroma razpoložljivost delavcev in delovnih sredstev, - različno, objektivno in subjektivno pojmovanje posameznih vrst stroškov in razhod kov ter njihovo vključevanje v kalkulacije cene (vrednosti) dela, - točnost in razpoložljivost podatkov o raznih posrednih stroških in o njihovih deležih, ki odpadejo na posamezno opravilo, in še drugi bolj ali manj pomembni vzroki. Zato so določene vrednosti opravil (uslug, storitev) čestokrat sporne. Potrebno jih je prilagajati. Vedno pa so kompromis med možnostmi, željami in zahtevami naročnikov dela in izvajalcev. Njihova kakovost (točnost, poštenost, pravičnost) je odvisna od razpoložljivih informacij, podatkov, ki jih imata na razpolago, kot osnovo za določevanje vrednosti oziroma cene. Določevanje cen medsebojnih uslug pa je tudi zadeva »politike(( gospodarjenja. To se odraža v pospeševanju ali zaviranju posameznih stanj ali procesov, ki so ali niso v skladu s smernicami in cilji gospodarjenja. To v veliki meri lahko dosegama s cenami del, ki stimulirajo ali odvračajo izvajalca ali naročnika. Namen tega sestavka je podati nekatere osnove določevanja cen raznim uslugam, prikazati nekaj primerov kalkulacije cene uslug, opredeliti možnosti vgrajevanja politike gospodarjenja v cene in poskusiti določiti osnove za primerno (pravično) ceno dela zasebnikov. Vsi podatki so iz Gozdnega gospodarstva Postojna. 2. Osnove določevanja cen dela Osnova za našo razpravo bo poprečna (skupna) obračunska kalkulacija stroškov del za 6 TO gozdarstev. Najprej bomo ugotovili posredne odhodke in jih porazdelili po nosilcih. To je prikazano v tabeli 1. Osnova za razporejanje posrednih odhodkov so osebni dohodki (OD) proizvodnje in neposredni odhodki proizvodnje. Iz tabele 1 vidimo, da je v prodajni ceni razmeroma majhen delež neposrednih odhodkov dela. Neposredni odhodki pa so tudi edini zagotovljeni odhodki, ki so nastali v zvezi z opravljanjem dela. Vsi drugi, posredni odhodki pa so ali niso v zvezi z delom in se povečujejo ali pa ostajajo enaki ne glede na to, koliko dela je bilo opravljenega (dobesedno velja le za ozek razpon okoli opravljene količine). Zato smo jih razdelili na take, ki so sorazmerni z delom in ki se gibljejo v sorazmerju s količino opravljenega dela, v sorazmerju s številom 61 delavcev, odhodkom in OD, ter na tiste, ki so nesorazmerni. Višina posrednih stroškov je več ali manj stalna in ni v sorazmerju z opravljeno količino dela. Tabela 1. Pregled odhodkov in njihovih razmerij do osnov za razporejanje Osnova za razporeditev je OD proizvodnje Neposredni odhodki Kazalec din v struktura razmerje din v struktura razmerje 000 % na osnovo oo o % na osnovo 0/o % ·c Osnova: "' 0>·- OD proizvodnje ali .... ~ 00"0 neposredni odhodki 32.242 25,45 100,00 102.543 56,86 100,00 oo a..c: Drugi OD in nadomest. ID-o z o proizvodnih delavcev 16.627 13,13 51,57 Prevozi na delo 5.659 4,47 17,55 5.659 3,14 5,52 ·c Stroški organizirane ~ Q)E prehrane 5.688 4,49 17,64 5.688 3,16 5,55 "' Eo Regresi za hrano o N-.c: QQ) in letne dopuste 2.983 2,36 9,25 2.983 1,65 2,91 "' o"' o OON Obveznosti iz ·c dohodka na osnovi "' ~ -- OD in dohodka 11.324 8,94 35,12 11.324 6,28 11,04 (Il 1 o o [l. ~N Splošni stroški TO ef! (obratovna režija) 52.141 41,16 161,72 52.141 28,91 50,85 SKUPAJ 126.664 100,00 392,85 180.338 100,00 175,91 Točneje povedano: ta del odhodkov se ne spremeni, če se obseg dela le malo spreminja. V primerjavi z doseženimi proizvodnimi OD je raznih posrednih odhodkov trikrat več. Celo splošnih stroškov temeljne organizacije je več {41 ,16 °/o), kot je vseh OD v proizvodnih odhod kih (38,58 °/o). Vsi neposredni odhodki predstavljajo komaj dobro polovico (56,86 °/o) vseh odhodkov. Vidimo, da je skoraj še enkrat toliko drugih, posrednih odhodkov, ki jih je treba nekje obračunati in zagotoviti njihovo pokritje. Iz tabele 1 lahko zaključimo: delež posrednih odhodkov je zelo velik. Pred- stavlja skoraj polovico vseh odhodkov in je pomemben činitelj pri oblikovanju cene. Del posrednih odhodkov je v neposredni zvezi s količino opravljenega dela oz. doseženim dohodkom in razdeljenimi OD. Ta del je možno dovolj točno ugotoviti in ločiti od ostalih posrednih odhodkov, ki niso sorazmerni s količino opravljenega dela. V tabelah 2 in 3 so prikazane obračunske kalkulacije odhodkov za nekatera najbolj pogostna opravila pridobivanja sortimentov. V kalkulacijah so prikazani neposredni in posredni odhodki. Ti odhodki so razčlenjeni na posamezne po- stavke kolikor je možno in potrebno za našo obravnavo. V tabeli 2 so posredni stroški razporejeni na posamezne postavke na osnovi OD proizvodnje, v tabeli 3 pa na osnovi neposrednih odhodkov proizvodnje. Na koncu tabel so prikazane 1ri >>cene« dela za različne prilike ali za različne namene in cilje. Prva cena, označena z »vse skupaj«, zajema vse odhodke in je v bistvu lastna cena. >)Cena za ko- 62 Tabela 2. Obračunska kalkulacija odhodkov za nekatera opravila (osnova razporejanja posrednih odhodkov so OD proizvodnje) Opravilo in enota obračuna > > o Sečnja Spravilo z IMT Spravilo z zgibniki Obdelava igl. na ..Y:. Il> -c ..... Kazalec CMS m3 Cl:! O tli) norma ura norma ura norma ura ""'..c: ci.. ~-o ttl din/h 1 struktura din/h 1 struktura din/h 1 struktura din/h 1 struktura >o N stroški Amortizacija 25,86 5,6 114,46 11,6 42,52 31,2 ·c: 2 Drugi stroški 27,55 9,5 119,82 25,9 291,17 29,4 25,79 18,9 -c ~ OD proizvodnje 64,30 22,2 71,24 15,4 133,91 13,5 11,3 (/) 3 15,38 o o. OD Il> 4 Drugi OD in nadomest. proizv. delavc. 42,67 14,7 73,73 15,9 126,33 12,8 15,51 11,4 z m (...) -- 5 Skupaj neposredni odhodki 134,52 46,4 290,65 62,8 665,87 67,3 99,20 72,8 ·c: 6 Prevozi na delo 11,28 3,9 12,50 2,7 23,50 2,4 2,70 2,0 .... E Stroški organizirane prehrane ·c: Il> o 7 11,34 3,9 12,57 2,7 23,62 2,4 2,71 2,0 E- "' Nil> Q) CO"' 8 Regresi .:a hrano in letn~ dopuste 5,95 2,1 6,59 1,4 12,39 1,2 1,42 1,0 Ui oN o It) 9 Obvez. iz doh. na osnovi OD in dohod. 22,58 7,8 25,02 5,5 47,03 4,8 5,40 4,0 0.. 10 Splošni stroški 103,99 35,9 115,21 24,9 216,56 21,9 24,87 18,2 11 Skupaj posredni odhodki 155,14 53,6 171,89 37,2 323,10 32,7 37,10 27,2 12 VSE SKUPAJ (5+11) 289,66 100,0 462,54 100,0 988,97 100,0 136,30 100,0 Cena za kooperanta 5+6+7+8+9 185,67 64,1 347,33 75,1 772,41 78,1 111,43 81,8 Odškodnina za delo kooperanta s strojem 5+8+0.4(6+7) 149,52 51,6 307,27 66,4 697,11 70,5 O> ~ Tabela 3. Obračunska kalkulacija odhodkov za nekatera opravila (osnova razporejanja posrednih odhodkov so neposredni odhodki) > > o ~ 2 "' oti) Kazalec eti O ~:§ ci. eti >o N stroški 1 Amortizacija ·c: 2 Drugi stroški "' Q) -- Ui 3 OD proizvodnje o o. OD Q) 4 Drugi OD in nadomest. proizv. del. z -- 5 Skupaj neposredni odhodki ----- ·c: 6 Prevozi na delo .... E 7 Stroški organizirane prehrane ·c: Q) o E- "'C N Q) Regresi za hrano in letne dopuste Q) eti"' 8 Ui ON o Cl) 9 Obvez. iz doh. na osnovi OD in doh. 0.. -- C:u> 10 Splošni stroški -- 11 Skupaj posredni odhodki 12 VSE SKUPAJ (5+1) Cena za kooperanta 5+6+7+8+9 Odškodnina za delo kooperanta s strojem 5+8+0.4(6+7) Sečnja norma ura din/h 27,55 64,30 42.67 134,52 7,43 7,47 3,91 14,85 68,40 102,06 236,58 168,18 144,39 1 struktura 11,6 27,3 18,0 56,9 3,1 3,2 1,6 6,3 28,9 43,1 100,0 71,1 61,0 Opravilo in enota obračuna Spravilo z IMT Spravilo z zgibniki norma ura norma ura din/h 1 struktura din/h 1 struktura 25,86 5,1 114,46 9,8 119,82 23,4 291,17 24,9 71,24 14,0 133,91 11,4 73,73 14,4 126,33 10,8 290,65 56,9 665,87 56,9 16,04 3,1 36,76 3,1 16,13 3,2 36,96 3,2 8,46 1,6 19,38 1,6 32,09 6,3 73,51 6,3 147,80 28,9 338,59 28,9 220,52 43,1 505,20 43,1 511,17 363,37 311,98 100,0 1171,07 100,0 71,1 61,0 832,48 714,74 71,1 61,0 Obdelava igl. na CMS m3 din/h 42,52 25,79 15,38 15,51 99,20 5,48 5,51 2,89 10,95 50,44 75,27 174,47 124,03 1 struktura 24,4 14,8 8,8 8,9 56,9 3,1 3,2 1,6 6,3 28,9 43,1 100,0 71,1 operanta« zajema vse neposredne odhodke in del posrednih odhodkov, ki so sorazmerni s količino dela. »Odškodnina za delo kooperanta s strojem« zajema vse neposredne odhodke, stroške regresov za letne dopuste in prehrano ter del stroškov prevozov na delo in stroškov organiziranja prehrane. (Pojasnilo teh postavk bomo dali pozneje.) V tabelah je razvidna tudi struktura odhodkov. Vsi podatki so za leto 1979. Iz tabel lahko ugotovimo naslednje: Struktura neposrednih odhodkov se pri posameznih opravilih zelo spreminja. Vzrok teh sprememb je razmerje med vloženim živim in minulim delom pri posa- meznemu opravilu. To razmerje se giblje od 4 : 1 pri sečnji do 1 : 1,5 pri obdelavi na CMS. Delež neposrednih odhodkov v skupnih odhodkih je odvisen od načina raz- porejanja posrednih odhodkov. V primeru razporejanja posrednih odhodkov na osnovi OD (tabela 2) je delež neposrednih odhodkov obratno sorazmeren z dele- žem vloženega živega dela in sorazmeren z deležem minulega dela. Giblje se od 46,4 °/o pri sečnji do 72,8 °/o pri obdelavi na CMS. Obratno sorazmeren je delež posrednih stroškov. V primeru, ko posredne odhodke razporejamo na osnovi neposrednih od- hodkov, pa je delež posrednih in neposrednih odhodkov enak pri vseh opravilih (tabela 3). Vsi odhodki, cene dela, se spreminjajo z načinom razporejanja posrednih odhodkov. Spreminjanje je razvidno iz prikaza v tabeli 4. Tabela 4. Skupni odhodki za posamezna opravila pri različnih načinih razporeditve posrednih odhodkov Opravilo Sečnja Spravilo z IMT Spravilo z zgibniki Obdelava na CMS Enota obračuna Nh Nh Nh ma Osnova za razporeditev posrednih odhodkov je OD proizvodnje din 289,66 462,54 988,97 136,10 1 razmerje 100 100 100 100 Neposredni odhodki din 236,58 511,17 1171,07 174,47 1 razmerje 81,7 110,5 118,4 128,2 Iz tabele 4 vidimo, da je razlika med načinoma izračunov tem vecja c1m večja je razlika med deležem živega in minulega dela v vloženem delu in stroških. lstoznačne, toda za približno polovico manjše kot pri vseh odhodkih, so razlike pri postavki »cene za kooperanta«. Najmanjše razlike, le nekaj 0/o, pa so pri postavki »Odškodnina za delo kooperanta«. 3. Diskusija Razprava o umestnosti, primernosti, pravilnosti, prednostih in pomanjkljivostih posameznega od obravnavanih načinov (osnov) za razporejanje posrednih stroškov presega okvir naše študije. Taka razprava niti ni potrebna, saj je o tej problematiki že vse znano. Kljub temu pa velja opozoriti, da dasta dva teoretsko enako 65 utemeljena, enako korektna in uporabna načina med seboj do skoraj 30 °/o različne rezultate, kot je razvidno iz tabele 4. Pojasniti pa je treba namen, smisel in upravičenost trajnih cen za isto opravilo. Vsota vseh odhodkov zajema vse stroške in vloženo delo v okviru temeljne organizacije ter odhodke za kritje skupne in splošne porabe, razporejene enako- merno (po enakih ključih, v enakih deležih) na vse proizvodno delo (izdelke, usluge) v temeljni organizaciji. To je računsko in objektivno ugotovljena cena, v kateri ni nobene »politike«, špekulacije ali subjektivnosti, je korektna. Toda že pomislek, ali so posredni stroški res enaki za vse izdelke (dejavnosti) in kako je s posrednimi stroški, če nekoliko povečamo obseg posamezne dejavnosti, nam odpira vrsto vprašanj in daje mnogo odgovorov. Veliko teh vprašanj rešuje teorija mejnih stroškov, ki pa je v bistvu špekulativna, hkrati pa zelo uporabljiva za reševanje vsakovrstnih težav in je dober pripomoček za doseganje posameznih ciljev. Zato jo bomo uporabili tudi tu za pojasnitev naslednjih dveh cen. Temeljna organizacija v gozdarstvu (tako TOK kot TOZD) ima običajno zagotovljeno kritje svojih posrednih ali splošnih stroškov obrata s planom. To je speljana na različne načine, kot so: skozi delež v skupnem prihodku, del skupnih stroškov v prodajnih cenah lesa in dnin pri gojitvenih delih, skozi »režijo« pri odkupnih cenah itd. TO običajno ne delajo uslug drugim, ali vsaj ne v večji meri. Zato običajno nimajo planiranega kritja posrednih stroškov (režije) iz pri- hodkov z opravljanjem uslug. Od tod sledi, da lahko opravljajo določena dela po ceni, ki krije le neposredne in sorazmerne odhodke, ne da bi pri tem utrpeli kakšno izgubo oziroma poslabšali uspeh svojega poslovanja. To velja celo v primeru, ko morajo za opravljanje takih del nabaviti nove stroje jn zaposliti dodatne delavce. Velja vse do tedaj, ko zaradi novega (povečanega} deta začnejo naraščati posredni stroški, ki niso zajeti v kalkulacije. Ko pa TO lahko zaračuna višjo ceno za usluge, kot pa so neposredni in sorazmerni odhodki, si »ustvarja dobiček«, to je izboljšuje uspeh gospodarjenja. To »izboljševanje« je tem večje, kolikor večja je razlika med dejanskimi odhodki in ceno. Vzrokov za opravljanje takih del brez >>profita« je lahko veliko. Taki so npr.: zaposlitev delavcev in strojev, ko ni mogoče delati na lastnih deloviščih (npr. pozimi), zaposlitev odvečnih kapacitet, zagotovitev dela, ko je izpolnjen plan itd. Ti vzroki izhajajo iz narave našega dela in veljajo tako za TOZD kot TOK. Za TOK in s tem za našo skupnost pa je velik dodatni vzrok povečevanje količine pridobljenih sortimentov, povečanje blagovne proizvodnje, realizacija etatov itd. Zadostitev takim >>vzrolpolitike« zelo različne, zlasti tam, kjer predpisi omejujejo ceno. V splošnem lahko trdimo, da nizkim cenam ustrezajo nizke norme in obratno. Tako je cena dejansko opravljenega dela bolj izravnana. Postojnčani smo znani po visokih cenah. Mi pa pravimo, da za te cene tudi veliko naredimo. Da bi to lahko presodili, bom prikazal, kakšne bi bile cene po prejšnjih kalkulacijah za 67 enoto (m3) opravljenega dela za poprečno dosežene učinke pri GG Postojna. Podane so v tabeli 5. Tabela 5. Poprečna cene za 1 m3 pri posameznih opravilih in načinih izračunov cen Q) Vrsta cene >..c: > ..... _o .S :g.§~ Opravilo Polna Za Za delo ·go~ o s svojim z 0.(/l..C: lastna kooperanta Nou strojem «S o. o )..,. din/m3 Q) Sečnja in izdelava 208,39 133,58 107,53 o·c: Spravilo z IMT-558 209,29 157,18 138,97 o"8 o~ Spravilo z zgibnikom 225,66 176,24 159,09 a.. ·o o. Obdelava na CMS 136.30 111,43 - ::: ;:: Q) Sečnja in izdelava 170,20 121,01 103,82 ~~ ·c: l~ -o Spravilo z IMT-558 231,30 164,45 141,09 o > N Spravilo z zgibnikom 267,22 189,99 163,00 ~ ·o o. o Obdelava na CMS 174.47 124,03 -0.. 4. Zaključek Iz razprave lahko zaključimo naslednje: '1. Gozdarstvo dela na velikih površinah, velikih razdaljah in ob majhnih kon- centracijah dela. Zato je smotrno, da čimveč del, najbolje pa kar vsa, opravijo na enem prostoru isti ljudje ali vsaj ista TO. Izvajanje tega načela pri sedanji organiziranosti gozdarstva je možno le z opravljanjem medsebojnih uslug (storitev) med TOZD, TOK in zasebniki, ki s svojim orodjem ali stroji delajo v gozdu. 2. Medsebojne usluge (storitve) obračunavamo po cenikih in merilih, ki so določena v samoupravnih aktih delovnih organizacij. 3. Tehnika kalkuliranja cen v zvezi z načinom razporejanja posrednih stroškov, še bolj pa razmislek o višini posrednih stroškov, ki jih vkalkuliramo v posamezno ceno, nam omogoča, da korektno izračunamo in sprejmemo cene v razmeroma širokih okvirih (30 do 40 °/o od polne lastne cene). 4. Razmeroma širok okvir možnosti pri ceni nam omogoča, da na samoupravni osnovi sprejmemo pravično, za vse sprejemljivo ceno. Pravilna in edina sprejem- ljiva je cena, ki zagotavlja doseganje postavljenih ciljev gospodarjenja. 68 UDK 634.0.923.4:634.0.304 VARSTVO PRI DELU V ZASEBNIH GOZDOVIH Pavle K u me r (Celje)"' Ku mer, P.: Varstvo pri delu v zasebnih gozdovih. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 2, str. 69-74. V slovenščini. Prispevek obravnava potrebo po zagotavljanju socialne varnosti kmetov~ gozdnih posestnikov in v njenem obsegu tudi uveljavljanje varstva pri delu v gozdni proizvodnji zasebnih gozdov. Pri tem ugotavljamo, da ni nobene formalne ovire, obstajajo pa velike organizacijske težave pri omogočanju varnega dela na osnovi združevanja dela in sredstev v temeljnih organiza~ cijah kooperantov. Kumer, P.: Work protection in private forests. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 2, pag. 69-74. ln Slovene. The article deals with the necessity of social security of the farmers- forest owners as well as, with the included realization of work protection in private fore:!lry. There exists no formal juridical obstacles but essential organization difficulties on the way to the safe work based on the associa- tion of work and financial means in the basic cooperative organizations. Današnja stopnja družbenega razvoja priznava, da mora biti socialna varnost zagotovljena vsem delovnim ljudem v enakem obsegu. Osnova za zagotovitev socialne varnosti je združevanje dela, v primeru zasebne lastnine pa tudi združevanje sredstev in v kmetijstvu še združevanje zemlje. Ta spoznanja ne- dvomno narekujejo tudi oblikovanje odnosa do ureditve vprašanj socialne varnosti kmetov-gozdnih posestnikov, še posebej tistih, ki združujejo svoje delo in sredstva v gozdarskih temeljnih organizacijah kooperantov (TOK). Pri tem je potrebno poudariti, da ni tako pomembna formalna oblika tega združevanja ali statusno opredeljevanje kmetov-gozdnih posestnikov, (član TOK, gozdarski kooperant, proizvodni kooperant), ampak je nedvomno bolj pomembno dejstvo, da se vklju- čujejo v gozdno proizvodnjo, kjer pomagajo pri ustvarjanju dohodka TOK. V obseg zagotavljanja socialne varnosti kmetom-gozdnim posestnikom ne- dvomno sodi tudi zagotavljanje varstva pri delu, kadar se le-ti vključujejo v gozdarsko blagovno proizvodnjo. Varstvo pri delu moramo tudi v takem primeru pojmovati kompleksno, tako kakor ga danes opredeljuje naša zakonodaja in poudarja sodobna strokovna znanost. Zavedati pa se moramo, d~ obstajajo pri uveljavljanju varstva pri delu v proizvodnji v zasebnih gozdovih posebni pogoji in zahteve, ki jih ni mogoče zanikati. Spomnimo se, da obsega kompleksno varstvo pri delu področje tehničnega, zdravstvenega, socialnega, pravnega varstva in še varstveno vzgojo. V gozdni proizvodnji družbenih gozdov so ta spoznanja našla vso veljavo in načela kompleksnega varstva se v celoti priznavajo, če ne že uveljavljajo. V gozdarski proizvodnji v zasebnih gozdovih so nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare podobne, če ne že povsem enake, kakor so v proizvodnji v družbenih gozdovih. Ta spoznanja narekujejo tudi potrebo in zahtevo po ana- lognem varstvu pri delu. Načela in spoznanja, do katerih smo prišli po desetletjih dela v družbeni proizvodnji pri zagotavljanju varstva pri delu, naj bi prišla do polne veljave tudi * P. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Celje, Ljubljanska cesta 13, 63000 Celje, YU 69 v zasebni-kooperantski gozdni proizvodnji. Naše reševanje problemov varstva pri delu v gozdarski proizvodnji v zasebnih gozdovih ne sme biti formalističen ali celo špekulativen, ampak ustvarjalen, v določenem smislu tudi racionalen, po- stopen in selektiven. Zakonski predpisi omogočajo zagotavljanje var!:;tva pri delu Danes se pogosto sprašujemo, kako je s formalno-zakonsko opredeljenim varstvom pri delu v gozdni proizvodnji v zasebnem gozdu. Pri tem si lahko pomagamo z navedbo določil zakona o združenem delu. Ta v svojem 43. členu pravi: >•Delavci v organizaciji združenega dela (OZD =TOK) in njeni organi morajo organizirati opravljanje dejavnosti organizacije tako, da je zagotovljena varnost pri delu in izvajati potrebne ukrepe za varstvo pri delu in za varstvo delovnega okolja.« če to določilo povežemo še z določbo člena 31, ki pravi: »Kmetje lahko zdru- žujejo svoje delo, zemljišča in delovna sredstva oz. druga ·sredstva, ki so v njihovi lastnini ... itd. Kmet in člani njegovega gospodinjstva, ki se ukvarjajo s kmetovanjem imajo na podlagi svojega dela v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti, kot jih imajo delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi«. Potem lahko ugotovimo, da se ta določila nedvomno nanašajo tudi na varstvo pri delu. če omenimo še določbe Zakona o združevanju kmetov, ki posegajo na področje socialne varnosti, potem lahko ugotovimo: >•Kmetje se združujejo prosto- voljno na podlagi svojih lastnih in skupnih gospodarskih ter drugih koristi po načelu enakopravnosti, vzajemnosti in skupne odgovornosti.•< Pri tem je pomembno vedeti, da ni sporno, kakšna je osnova (sporazum, pogodba} za status kmeta-gozdnega kooperanta, temveč ali temeljna organizacija kooperantov posluje; v tem primeru mora imeti evidentno število kooperantov (volilna pravica), ki so definirani. Temeljna organizacija kooperantov ima v načelu položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti temeljne organizacije združenega dela. Zakon o varstvu pri delu (Uradni list SRS št. 32/74) je pri tem še bolj določen, ko v 2. členu definira pojem tega varstva pri delu: >•Varno delovno okolje in varne delovne razmere po tem zakonu se ustvarjajo s tehničnimi, zdravstvenimi, socialnimi, vzgojnimi, pravnimi in drugimi ukrepi, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki zaradi katerih lahko pride do poškodb ali zdravstvenih okvar delavcev. šteje se, da so varno delovno okolje in varne delovne razmere zagotovljene, če delavec ob normalni pazljivosti ter strokovni in delovni sposobnosti lahko opravlja svoje delo, ne da bi pri tem prišlo do telesnih poškodb ali zdravstvenih okvar.« Pomislek, da zgoraj navedeno besedilo velja samo za delavce, negira citirani zakon v 3. členu, kjer pravi: >>Varstvo pri delu uživajo osebe, ki so si pridobile lastnost delavca v združenem delu in osebe, ki so kakorkoli na delu pri pravnih ali fizičnih osebah. Varstvo pri delu uživajo tudi osebe, ki so na šolanju, oziroma strokovnem usposabljanju. dokler so na praktičnem delu v šolskih in drugih delavnicah, osebe, ki delajo v delovnih akcijah organiziranih v splošno korist, osebe, ki prestaj~jo kazen, dokler so zaposlene v delavnicah ali deloviščih ter druge osebe, ki so zavarovane za nesrečo pri delu in za poklicno bolezen.« 70 Bilo bi prav čudno, če bi ne našli tudi možnosti za zagotovitev varstva pri delu vsem zaposlenim v zasebnih gozdovih. v gozdni proizvodnji v zasebnih gozdovih poznamo celo vrsto različnih oblik zaposlovanja. Med njimi so nekatere tudi pollegalne, če ne že povsem v nasprotju z zakonskimi predpisi. Najbolj pogosta oblika zaposlovanja je, da lastnik gozda, bodisi kmet ali nekmet, vsa dela v svojem gozdu opravi sam. Potem pride do veljave, ko pri tem delu lastnik najame v pomoč druge delavce, ki morda že imajo status delovnega razmerja kod drugod. Nadaljnja oblika je, da zaupa lastnik ta dela v opravljanje drugim najetim delavcem, sam pa delo samo nadzira, in končno, da se za ta dela dogovori v celoti ali delno z gozdarskim obratom; opravijo jih redno zaposleni delavci pri tem obratu. Pri vseh teh vrstah delavcev seveda pride do veljave tudi značaj proizvodnje. Proizvodi so lahko namenjeni samo za lastne potrebe ali so delno namenjeni za lastne potrebe, delno pa za prodajo, redkeje pa so proizvodi namenjeni samo za prodajo. Pestrost teh različnih oblik seveda pogojuje tudi pravne odnose v zagotavljanju varstva pri delu odnosno socialne varnosti pri tem delu zaposlenih. V nekaterih oblikah je ta vprašljiva, v nekaterih pa konkretna oblika celo izključuje lastnika gozda. Tako ga odvrača od osnovnega cilja: z združevanjem dela in sredstev zagotoviti kmetu lastniku gozda enako socialno varnost, kakršno imajo delavci v družbeni proizvodnji. Tudi razmeram v drugih dejavnostih je bila namenjena sprememba zakqna o varstvu pri delu (objavljena v Uradnem listu SRS št. 16/80). Vsebina in namen spremembe in dopolnitve zakona o varstvu pri delu določno posegata na področje kooperantskih odnosov. Predvidena je še izdaja pravilnika in navodil, kar vse bo spremljalo varstvo pri delu s pomočjo vodenja evidence, prijav in poročil. Skladno s tem naj bo urejena tudi evidenca in prijava o sklenjenih kooperantskih pogodbah. Ta naj vsebuje podatke, ki so potrebni za popolno in uspešno inšpek- cijo, nadzorstvo in ul>Se bo že obrast/oc<, mo/čimo, opazujemo in niti ne komentiramo. (Po žepni anketi našega uredništva tričetrt Slovencev o žledu v Brkinih in drugod sploh nič ne ve!). Naša naloga je, da ob takšnih dogodkih s posebno akcijo aktiviramo vse upravne in samoupravne ravni naše skupnosti, kakor tudi vso javnost, saj gre vendar za dosti več kot za običajen pojav v gozdnem gospodarstvu. Naše potrebe, da smo v javnosti prisotni, da z javnostjo sodelujemo in jo v naše delo vk/jučujemo, so več kot na dlani! Marko Kmecl 75 UDK 634.0.961 MIGRACIJA DELAVCEV IN »BEG M02GANOV« Migracija delavcev postaja mednaroden problem, ki ga je vse bolj potrebno reševati skupno. Stališče, da ta problem zadeva tako razvite kot nerazvite države, je še posebej kategorično v primeru, ko gre za tako imenovani beg možganov. Z odhodom svojih strokovnjakov, v katere so vložile veliko sredstev, izgubljajo države v razvoju pogonsko silo, ki bi pospešila njihov razvoj. Na drugi strani pa se s tem povečuje bogastvo razvitih, ki niso za te strokovnjake prispevale ničesar. To je vsekakor eden od absurdov sodobnega sveta. Odgovori na vprašanje, kako ta absurd odpraviti, se šele zdaj oblikujejo. Nekaj jih lahko najdemo v decembrski številki biltena Worldwatch Inštituta v Washingtonu ter biltenih News Release in Feature Centra za gospodarski in družbeni razvoj Združenih narodov. Okoli 20 milijonov delavcev je danes v svetu zaposlenih zunaj svojih držav, kar predstavlja eno glavnih značilnosti globalnega ekonomskega sistema. Dejstvo, da nekatere države v razvoju izvažajo tudi tretjino svoje delovne sile, medtem ko je v drugih razvitih državah, več kot polovica delavcev priseljenih, daje prav tistim, ki menijo, da tega problema ne more reševati vsaka država zase. Odpraviti vzroke Kathleen Newland, ki raziskuje probleme migracije, poudarja, da se nobena od držav ne more obnašati do migracije delavcev le kot do problema nezaposle- nosti ali problema ravnotežja v plačilni bilanci. Problema migracije ni mogoče reševati s pravnimi in fizičnimi preprekami, s katerimi bi preprečili gibanje delavcev iz ene države v drugo. Edini pravilni način je odpravljanje vzrokov za migracije. To pa ni le odpravljanje revščine in odpiranje novih delovnih mest, temveč tudi možnosti za ustvarjalno delo, kadar gre za stro- kovne kadre, ki so tudi edini sposobni, da ,,potegnejo« razvoj kake države. če­ prav se zdi, da gre danes več pozornosti politični emigraciji, so ekonomski razlogi vendarle glavni motiv preseljevanja. četrtina delavcev Venezuele so tujci, veči­ noma iz Kolumbije. Ljudje iz Malija, Gvineje in Zgornje Volte se zaposlujejo v Gani, Senegalu in Slonokoščeni obali. Razvite zahodnoevropske države, države Severne Amerike in Bližnjega vzhoda kot magnet privlačijo delavce ne le sosednjih, temveč tudi oddaljenih držav. Za revne države emigracija ni blagoslov, kot to nekateri mislijo - zaradi zmanjšanja nezaposlenosti in priliva deviz v teh državah. Te države imajo prav tako potrebe po strokovnih kadrih, ki bi pripomogli, da bi dosegle svojo ekonomsko neodvisnost. Kathleen Newland navaja primer Paki- stana, ki je od l. 1973 do 1978 zmanjšal nezaposlenost na zanemarljivo nizko stopnjo, zato pa je izgubil 50 do 75 °/o šolanega medicinskega osebja, tudi naj- boljše strokovnjake. Beg možganov lahko povzroči nazadovanje in celo ohromitev posameznih gospodarskih panog, pa če so še tako napredne. Migracija delavcev na Filipinih je povzročila pravo pomanjkanje kadrov v posameznih panogah, kar je negativno vplivalo na razvoj v tej državi. Dejstvo pa je, da je 8 milijard dolarjev, kolikor so znašale denarne pošiljke delavcev-emigrantov v l. 1975, predstavljalo eno glavnih virov zunanjetrgovinskega uvoza držav v razvoju in da je bila s temi sredstvi izravnana plačilna bilanca v mnogih državah. Nekatere države so postale preveč odvisne od teh dohodkov, kot na primer Turčija, ki je l. 1974 tretjino svojega uvoza .. plačala s temi sredstvi. Ko so 1.1976 in 1977 dohodki padli za 60 °/c, l. 1978 pa na 23 °/o nekdanje vrednosti, je Turčija zašla v ekonomsko krizo. 76 V 70 letih so delavci iz držav v razvoju povečali letno od 25 °/o do 50 °/o število zdravnikov, 15 °/o do 25 °/o inženirjev in 20 °/o znanstvenikov v ZDA V vseh teh primerih so ZDA dobile že izučene strokovnjake, ne da bi kaj plačale za njihovo šolanje. Stroške šolanja so nosile revne države, iz katerih so se odselili. Na drugi strani so delavci emigranti prispevali svoj delež pri ekonomski rasti države, v kateri so se zaposlili. Opazimo pa lahko tudi negativni učinek, ki spremlja migracijske procese, veliko odvisnost posameznih gospodarskih sek- torjev v razvitih državah od tuje delovne sile: v poljedelstvu, gradbeništvu in storitvenih dejavnostih. Hkrati so tuji delavci v teh državah vse manj zaželeni, ker jih domači delavci krivijo za vse večjo nezaposlenost. Medsebojna odvisnost Po neki študiji Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNKTAD), bi pri proučevanju problema migracije morali upoštevati dve vrsti faktorjev: tiste, ki povzročajo, da delavci zapuščajo svoje domove in odhajajo na tuje, in druge, ki se nanašajo na privlačnost tuje države za delovno silo. Ob proučevanju obeh vrst vzrokov za migracije se je jasno pokazala velika medsebojna gospodarska odvisnost med državami, pri čemer je neenak razvoj razvitih držav in držav v razvoju osnovni vzrok za različnost interesov. Po mišljenju nekaterih se v razpravi o begu možganov jasno kažeta dve vprašanji: prvo se nanaša na kompenzacije razvitih držav tistim nerazvitim, iz katerih prihajajo strokovnjaki, drugo pa na dobiček, ki ga v razvitih državah ustvarjajo priseljeni strokovnjaki. Razpravlja se o možnosti, da bi del tega dobička dobile države, iz katerih so strokovnjaki prišli. V zvezi s tem je prišlo do zanimivih predlogov, ki pa še niso povsem izoblikovani. Dohodke »direktnega obdavčenja<' najbolj razvitih držav bi uporabili za razvojne programe v revnih državah. To bi lahko dosegli z neposrednimi prispevki razvitil1 držav, ali pa prek posebnega fonda. Glede na številne značilnosti posameznih držav v razvoju bi določali, kolikšna sredstva dobijo s tega fonda. Ameriški sistem taks narekuje druge načine kompenzacije. Globalni davčni sistem bi zajel tudi dodatno takso na strokovne delavce emigrante, sredstva, ki bi jih tako dobili, pa bi uporabili za razvojne programe nerazvitih. S temi in drugimi predlogi bi zmanjšali razlike med revnimi in bogatimi, pri čemer bo OZN imela vsekakor veliko vlogo. Po Raziskovalcu 10, 9--8 UDK 634.0.907.1:634.0.187 KAKO OHRANITI »PLJUČA SVETA«? Plan za zaščito gozdov, predvsem gozdov v tropskih predelih, kjer je pustošenje največje, bi lahko imenovali tudi plan za obstanek človeka. Ta plan je bil izdelan v okviru Programa Združenih narodov za zaščito okolja (UNEP), Svetovnega fonda za zaščito flore in faune (WWF) in Mednarodne zveze za zaščito narave in naravnih bogastev {IUCN). Ceprav ne živimo več v gozdu, brez njega ne moremo živeti, kajti gozd ustvarja nujno potreben kisik, brez katerega ne bi mogli živeti. Strokovnjaki so izračunali, da so največji in najbolj dragoceni gozdovi, tisti v tropskem pasu, takorekoč v zadnjih zdihljajih. Ce se bo pustošenje teh gozdov nadaljevalo v dosedanjem tempu, bodo izdržali kvečjemu do leta 2065. Ce hoče človek ohraniti sebe, bo moral poskrbeti za te gozdove. Ukrepi, ki jih tri zgoraj navedene mednarodne organizacije predlagajo, so odvisni od okolja, ker se tropski gozdovi 77 med seboj zelo razlikujejo in ker stopnja ogroženosti ni povsod enaka. Svetovna strategija za ohranitev gozdov mora biti povezana z nacionalnimi programi, izde- lanimi na osnovi splošnih in posameznih problemov. Tropski gozdovi Tropski gozdovi so pomemben faktor obnavljanja življenja, ker so pravi rezervar genetske različnosti vrst, omogočajo nenehno preskrbo z lesom, regeneracijo tal in zaščito pred erozijo, poplavami in nabiranjem blata v spodnjem toku reke. Ti gozdovi vplivajo na različnost klimatskih razmer, sodobnemu človeku pa so pravo zatočišče za počitek. Za razliko od gozdov v zmernem pasu, kjer se še ohranja nekakšno ravnotežje med rastjo in posekom, so tropski gozdovi izpostavljeni pravemu pustošenju. To je posledica kolonialnega in neokolonialnega izkoriščanja teh gozdov, pri čemer imajo svojo vlogo transnacionalne družbe, neplansko naseljevanje in gradnje, kot tudi sekanje gozdov, da bi pridobili kmetijske površine. Tako izgine letno okoli 110 tisoč km 2 gozdov. če se bo ta tempo nadaljeval, bodo v 85 letih izginili gozdovi Amazonije, pragozdovi tropske Afrike in azijske džungle. Po dosedanjih podatkih so najbolj ogroženi gozdovi v zahodni in vzhodni Afriki, v južni in jugovzhodni Aziji, centralni Ameriki in Mehiki ter v nekaterih predelih Južne Amerike. Da bi te gozdove rešili, predlagajo strokovnjaki, naj bi jih spremenili v narodne parke, če to ni povsod mogoče, pa je treba zaščititi vsaj tiste gozdne predele, kjer živi največ genetskih vrst. Razen tega bi bilo treba ustanoviti plantaže, kjer bi gozdove načrtno izkoriščali. V Afriki bi bilo najbolj potrebno zaščititi gozdove na Madagaskarju, v Etiopiji in v gorah vzhodne Afrike kot tudi v Slonokoščeni obali. Z določitvijo zaščitenih gozdnih predelov bi omogočili ohranjanje gozdnih vrst, kar pomeni tudi preselitev ljudi s teh področij in graditev naselij drugje. Razvoj vasi in gradnja vaških in drugih naselij bi morala biti povezana s programom zaščite teh con. Podobni ukrepi bi bili potrebni tudi v Aziji. V Ameriki bi bilo treba zaščititi najprej amazonske gozdove, gozdove v Kolumbiji in Ekvadorju, kot tudi obalni pas in jugozahodni del Brazilije. Zaščita suhih področij Suha področja, kjer je dež prava redkost, izhlapevanje pa močno, predstavljajo tretjino zemeljske površine. Celo če bi posebej skrbeli za ta področja, obstaja nevarnost, da se spremenijo v puščave, in tako ne bodo več primerna za kmetijstvo in živinorejo. Ta ••puščavska nevarnost(< grozi že 630 milijonom ljudi, ki žive na teh področjih. 78 milijonov ljudi že neposredno trpi zaradi suš, ker ne morejo več pridelati hrane. Področja, ki se že zdaj spreminjajo v puščavo, obsegajo 20 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je na primer dvakratna površina Kanade. človek s svojim brezskrbnim obnašanjem prav sili v ekološko krizo, kar se vidi tudi z odnosa do plodne zemlje. Vsako leto izgine zaradi poplav in vetrov okoli 6 milijonov ton tankega sloja humusa, ki ostane po izsekavanju gozdov, pri tem pa je bilo potrebno tri tisoč let, da je nastal sloj, toliko debel, da lahko vanj zasadimo lopato. Z uničevanjem pragozdov, zastrupljanjem vode in zraka je človek iztrebil okoli tisoč živalskih in okoli 25 tisoč rastlinskih vrst. Nekatere od teh vrst so življenj- skega pomena za človeka, kar priča o posredni in neposredni nevarnosti, ki gro~i človeku zaradi njegovega brezskrbnega, pogosto pa celo zločinskega obnašanja do narave, ~~ga obdaja. Po Raziskovalcu 10, 8-9 78 UDK 634.0.904(439.1) VTISI O MADŽARSKEM GOZDARSTVU Ferdo Hernah V mesecu maju 1980 je bilo v županiji Vas na Madžarskem srečanje gozdarjev iz SR Slovenije, pokrajine Burgerland v Avstriji in Madžarske. Letos so bili gostitelji madžarski gozdarji. Srečanje imenovano Panonija 80, je že 8. takšno srečanje, ki se ga udeležujejo gozdarski strokovnjaki treh sosednjih dežel. Postalo je že tradicionalno in prispeva k izmenjavi delovnih izkušenj in spoznavanju gozdarske dejavnosti sosedov, ter h krepitvi dobrih sosedskih odnosov. županija Vas V županiji Vas z upravnim središčem Szombathely je 87.000 ha gozdov, kar daje 26 °/o gozdnatost, ki je precej nad madžarskim poprečjem. Večji del teh gozdov, 60 °/o, je državnih, 30 °/o je v lasti zadrug, 6 °/o je privatnih, 4 °/o gozdov pa je v lasti drugih lastnikov. Od leta 1974 so gozdarji in lesna industrija združeni v Lesnoindustrijski kom- binat zahodne Madžarske, katerega osnovne dejavnosti so: gospodarjenje z gozdovi in lovno gospodarstvo, primarna predelava lesa, proizvodnja ivernih plošč, proizvodnja pohištva, proizvodnja elementov za montažne zgradbe. Kombinat deluje kot organizacija sestavljena iz proizvodnih enot in njihova vertikalna povezava prispeva k boljšemu ovrednotenju lesne surovine. Iz lastnih gozdov predelajo 73 °/o lesa, iz zadružnih gozdov pa pridobijo z odkupom ca 40 °/o lesa. 2upanija Vas je gozdarsko ena najbolj zanimivih področij države. Za ma~ džarske razmere ima visoko gozdnatost s skupno lesno zalogo 12 milijonov m3 in s poprečno zalogo 136 m3/ha. Velika pestrost drevesnih vrst je pogojena z ugodnimi klimatskimi razmerami. Poprečno letno pade ca 800 mm/m2 padavin, od tega jih pade polovica v vegetacijskem obdobju. Precejšen je delež iglav- cev 32 °/o, hrasta doba in gradna 18 °/o, akacije 16 °/o, cera, gabra, bukve, ostalih listavcev pa 34 °/o. Tekoči prirastek znaša poprečno 5,4 m3 po ha. Prizadevanja gozdarjev so usmerjena v povečanje deleža iglavcev na 37 °/o in deleža hrasta prek 20 °/o. Gospodarjenje z naravnim gozdom Na desni obali reke Rabe blizu mesta Sarvar se razprostira ca 6.000 ha strnjenega kompleksa gozda na rastišču hrasta in belega gabra. Tla so sivo rjava, vrednost ph je 5,1-5,3. Raven podtalne vode je na globini 2m. Poprečno letno pade 730 mm padavin, od tega 450 mm v vegetacijskem obdobju. V 16. in 17. stoletju je tukaj prevladoval hrast dob in graden z gabrom. Tedanji lastniki, 79 družina Nadasdy, so varovali te gozdove, ki so bili pozneje z velikimi goloseč· njami močno opustošeni. Dominantna drevesna vrsta je postala breza, hrast pa so močno izsekali. V takšnem stanju je te gozdove leta 1884 prevzel gozdni upravitelj gozdar Scherg L6rinc, ki mu je postala Madžarska druga domovina, saj je bil doma na Bavarskem. Kmalu je spoznal priroden gozdni tip teh gozdov in v pol stoletja mu je uspelo z intenzivnim delom, z vzgojo in nego teh gozdov oblikovati in vzgojiti sestoje na katere so upravičeno ponosni sedanji upravljalci, gozdarji gozdnega obrata Sarvar. Izpolnili so mu tudi njegovo veliko željo in ga pokopali skupaj z njegovo ženo sredi teh gozdov, ki jim je posvetil svoje življenje. Danes to površino pokrivajo kvalitetni hrastovo-gabrovi gozdovi. Hrast dob je zastopan z 19 °/o, graden 8 °/o, cer 19 °/o, gaber 22 °/o, akacija 13 °/o, rdeči bor 10 °/o, bukev in ostali listavci pa z 9 °/o. Na 54 °/o površine so sestoji mlajši od 40 let. Lesna zaloga znaša 203m3 po ha, tekoči prirastek po ha pa 5,1 m3. Cilj gospodarjenja je vzgoja in nega kvali- tetnega hrasta z načrtovano obhodnjo 120 let. Dolgoročen cilj je vzgojiti vse sestoje v visoko vreden gospodarski gozd. Zato vse sestoje, kjer ni minimalno 1 OO kvalitetnih dreves hrasta doba ali gradna po ha, spreminjajo. Ko je sestoj star 40 let mora že biti izoblikovana mreža hrastovih dreves nositeljev proiz- vodnih funkcij (furnirske hlodovina). V tej starosti je v sestoju okoli 400 naj- vrednejših dreves hrasta po ha. Do te dobe je bilo izločanje najintenzivnejše in nega najvažnejši gozdnogojitveni ukrep. Pri tako intenzivnem delu v gozdu se srečujejo s problemi pomanjkanja delovne sile. Sekače še uspejo dobiti iz okoliških vasi, pri negi pa zaposlujejo predvsem žensko delovno silo. Skupina udeležencev srečanja na enem od počivališč v gozdu ob avtocesti. Foto F. Hernah 80 Pomnik Ambrozi Migazzi-ju v botaničnem vrtu »Jelk Foto F. Hernah Zadružni gozdovi Na področju županije Vas pripada precejšen del gozdov, 30 °/o, zadrugam, ki pa imajo manj strokovnega gozdarskega kadra. Gospodarijo na osnovi gozdno- gospodarskih načrtov, ki so sestavljeni za dobo 10 let. Gozdovi so slabši, lesna zaloga se giblje v višini 100m3/ha. So pa ugodni pogoji za pospeševanje iglavcev. V gozdove intenzivno vnašajo rdeči bor, smreko, macesen, duglazijo in tudi cipreso. Obsežna so tudi pogozdovanja na negozdnih tleh. Za ta dela uporabljajo razpoložljivo kmetijsko mehanizacijo vključno letala za tretiranje nasadov iglavcev s herbicidi. Z operativo tesno sodeluje gozdarski inštitut, ki ima mrežo poskusnih ploskev. Pridobivanje semena in sadilnega materiala Velik poudarek je na pridobivanju kvalitetnega semena. V ta namen je bilo že pred leti osnovanih več semenskih plantaž. 81 Od skupne površine 63 ha na plantaži Ci kota, je 49 ha zasajenih z rdečim borom, 5 ha z masecnom, 9 ha pa z drugimi vrstami iglavcev. V letu 1979 so pridelali 550 kg čistega borovega semena. Po drevesu, ki so sedaj stara 10-15 let pridobijo v plantaži okoli 5,5 kg češarkov rdečega bora. Nega krajine Zelo pomembno je delo gozdarjev tudi na področju nege krajine in pri zaščiti posameznih sestojev, dreves in redkih rastlin. Aktivno se vključujejo pri delih ob urejanju zelenih površin v naseljih, ob avtocestah in pri urejanju parkov za oddih ljudi. V ta namen je izločenih samo na področju županije Vas 1 b kom- pleksov imenovanih gozd-park s 1400 ha skupne površine. Zelo pomembni so tudi botanični vrtovi. Eden od njih je na področju gozdnega obrata Vasvar, obsega 75 ha skupne površine. Leta 1920 ga je osnoval Ambrozi Migazzi, ki je znan tudi kot oče arboretuma Malonya v čSSR. Značilnost tega botaničnega vrta je številna zbirka rododendrumov in azalej v naravnem okolju. Migazzi je pričel tudi s proučevanjem aklimatizacije tujih vrst iglavcev. Tako je nastala lepa zbirka iglavcev iz planin Kavkaza, Himalaje, Kitajske, Japonske, iz Skalnega gorovja Severne Amerike in iz Appalachev. Botanični vrt je najbolj obiskan v mesecu maju ko cvetijo rododendrumi in azaleje. Srečanje gozdarjev treh sosednih dežel je bilo uspešno in je prispevalo k spoznavanju gozdarske dejavnosti in k izmenjavi delovnih izkušenj. 82 VEROVAL JE V DREVO, ZATO JE VERJEL V LJUDI ln memoriam Heinrichu Andenmattnu Eden številnih otrok kmeta izpod Zermatta, otrok hudournikov, livad in gozdov, dijak gimnazije v Brigu, tam, kjer se neukrotljiva sila alpskega sveta spokoji, študent ETH v Zurichu, distriktni gozdar v Sustnu (Walis) in kantonski gozdar, »prvo drevo v Walisu«, kakor so ga imenovali prijatelji, to je življenjska pot Heinricha Andenmattna, gozdarja in človekoljuba, strokovnjaka in tenkočutnega humanista, ki je s svojo srčno širino in strokovno doslednostjo navduševal sošolce, kolege in tiste, ki so ga poznali le bežno. S preprostostjo pravega gorjana, ki je ni izgubil tudi na svojem ministrskem položaju, je sprejemal in poslušal sleher- nega, zlasti pa verjel tistim, ki so zrastli in živeli s trdo naravo alpskega gorstva. Odtod je črpal moč svoji trdni odločenosti, da ohrani wališkim otrokom naravni in gozdni prostor neokrnjen in zdrav. Kar je spoznal za pravilno je zagovarjal ognjevito, strastno, s starorimsko dostojanstvenostjo in vztrajnostjo. Odklanjal je negativne težnje gospodarstva in družbe, ki sta v lovu za dobičkom zasvajala in uničevala najdragocenejše orale wališke zemlje. Ničkolikokrat se je pritoževal nad špekulanti in drugimi brez- dušneži, ki so pritiskali nanj z gradbenimi projekti sredi najlepših gozdov. Kot mogočno drevo, »prvo drevo Walisa«, se je upiral temu najhujšemu in sebičnemu nasilstvu moderne dobe. Upiral se je in tudi vzdržal. Njegovo strokovno kariero je spremljal njegov osebnostni razvoj. Brez jasnih nazorskih in strokovnih načel ne bi vzdržal. Njegovim utemeljitvam in razlagam so pritrjevali vsi: politiki, kmetje, intelektualci pa tudi nasprotniki. Andenmatten Levo H. Andenmatten na letni gozdarski skupščini v Brigu (1980}. 83 je bil poštenjak, njegov nazor je bil nadstrankarski, pravičen, brez socialnih, verskih ali kakršnih drugih predsodkov. Svet človeka in gozdarstva je obravnaval dialektično; v vsakem pojavu, naravnem ali združenem, v kmetu ali pianistu je iskal tezo in antitezo, ki ju je harmonično vstavljal v naravne in družbene procese. V študentskih letih je prvič obiskal Slovenijo. Profesor Leibundgut ga je izbral in ga skupaj z nekaj študenti poslal kot prve švicarske študente gozdarstva v Jugoslavijo {1957). Ni se zmotil. Odslej so imeli naša dežela in naši gozdovi novega prijatelja, včasih je izgledalo, slepo zvestega. Tudi za napake, ki smo jih delali, je poskušal analitično ugotoviti opravičljiva vzroke. Vendar ne za vsako ceno, njegov analitični duh za logiko dialektike sta prepričevala, če ideje ni mogel obzidati s čvrstino nazorske poštenosti in pravičnosti, je ni osvojil in zagovarjal. Delal je skupaj z borovnišl>les kot energija« in katerega je spremljalo obveš- čanje, komentiranje in analiziranje v časopisju, radiu in televiziii. Ker že govorimo o: najpomembnejši akciji Zveze v lanskem letu (posvetovanju) moram opozoriti še na eno pomembno novost, ki v pristopu bistveno spreminja naše navade. Posvetovanje je bilo izpeljano z interdisciplinarno širino. Sodelovali so tudi strokovnjaki s področja energetike, strojništva in drugi. Mislim, da je tak pristop pogum, ki kaže proklamacijam o inter- disciplinarni vsebini gozdarstva tudi pota v interdisciplinarne praktične oblike dela in podira cehovske plotove, ki so :zagotovo preprečevali globljo uveljavitev gozdarstva v družbi kakor tudi v gospodarskem prostoru. Tako bi morali nadaljevati! Zveza je v lanskem letu razpravljala tudi o organizaciji terminološke službe za lesarje (gozdarji imamo strokovno terminologijo organizirano na Inštitutu) in pripravljala je nekaj akcij, ki so zaradi stabilizacijskih prizadevanj odpadle, ali pa so bile preložene. Nadvse uspešen je bil strokovni izlet za upokojene kolege, ki se ga udeležuje iz leta v leto več upokojenih tovarišev. Stiki s sorodnimi zvezami v drugih republikah kakor tudi s sosednjo Madžarsko in Avstrijo so bili tradicionalno živi in uspešni. Hitra akciJa Zveze ob spreminjanju zakona o gozdovih je pokazala našo mobilnost in hotenje, da bi sodelovali pri oblikovanju gozdnogospodarske politike, vendar učinek ni bil takšen, kakršnega smo pričakovali. Financiranje in prostori Poseben problem, ki se vleče že nekaj let, je nadomestitev naših poslovnih prostorov (Zveze ter uredništev obeh revij) na Erjavčevi ul. 15, ki bodo kot kaže, v kratkem po- rušeni zaradi dograditve Doma Ivana Cankarja. Medtem, ko je bilo za nekatere v redu poskrbljeno pa bodo drugi (med temi najbrž tudi mi) kmalu brez strehe. Negotovost vpliva tudi na delovno vnemo. Podoben problem, ki delo Zveze ne vzpodbuja, je tudi nenehno otepanje s finančnimi težavami. Ni prav, da mora takšna organizacija tričetrt svojega dela posvečati neposrednim ali posrednim aktivnostim za pridobivanje denarja za svoje delo. Gozdarski vestnik in Les Nove naročnine Posebej veliko časa so delegati namenili obema svojima revijama Gozdarskemu vestniku in Lesu. Najpomembnejši sklep je vsekakor bil, da se obema revijama ukineta žiro računa in da se njuno poslovanje vključi v poslovanje Zveze. Ukinitev je zahtevala SDK, ki se sklicuje na zakon o SDK. Zakaj takšna zahteva - tudi odgovorni tovariši na SDK niso dali zadovoljivega odgovora. Takšna sprememba prinaša poleg sprememb v organi- zaciji poslovanja, še spremembe v upravnem in samoupravnem vodenju, ki je bilo doslej usklajeno z določili zakona o založništvu in tisku ter z ustreznimi odloki in prakso re- publiških organov za informiranje, prosveto in kulturo. Plenum je sprejel tudi nove cene za obe reviji v letu 1981. Delegati so menili, da podražitev ne sme v korak s podražitvijo tiska in ostalih stroškov izdajanja. Odločili so se za približno 18% zvišanje naročnine. Tako bo le-ta znašala za posameznike 210.- din, podjetja 700.- din, za inozemstvo 420.- din in za študente 120.- din. Revija Les bo nekoliko cenejša (200.-, 600.- in za študente 50.- din). Kažejo se spet znaki o resni materialni zagati obeh revij. Zato so nekateri na plenumu v Brežicah predlagali, da bi obe reviji združili, kar pa je plenum zaradi številnih tehtnih razlogov zavrnil. Marca letos bo skupščina Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slo- venije. Ob tej priliki bo posvetovanje o računalništvu v gozdarstvu. Marko Kmecl 94 BODOel GOZDARJI NA TRIGLAVU Septembra lani smo imeli dijaki 3. letnika Gozdarske tehniške šole 3-dnevno planinsko turo. Namen te ture je bil mnogostranski: preizkus telesne sposobnosti, zbližanje z naravo pa tudi strokovno usposabljanje (ogled gospodarjenja z gozdovi na Gorenjskem). Prvi dan smo začeli bolj neptaninsko, saj smo morali z avtobusom najprej iz Postojne do Ljubljane in nato dalje do naše prve postojanke v Doslovče, kjer smo pripravili tudi kratek kulturni program, posvečen F. S. Finžgarju, ki se je tu rodil. Odtod smo odšli v Belec. Ta kraj je za nas, bodoče gozdarske tehnike že tradicionalno zanimiv. Tu smo se srečali s hudourniki in z bojem gorenjskih gozdarjev proti njihovemu uničevalnemu delovanju. Hudourniki odnašajo vse, kar je na njihovi poti. Odnašajo prstenino pa tudi grobe kamenine. Skoraj petina Slovenije je hudourniško področje. Zdrav gozd sam je najboljši bojevnik proti eroziji. Kjer je porušeno naravno ravnotežje, so posledice straho- vite. človek se proti hudournikom bojuje na razne načine. Tu je pomembno predvsem delo gozdarjev. Kjer ne gre drugače, postavljajo hudourniške pregrade. V Belci smo videli tipične hudourniške pregrade. Te so seveda zahtevale ogromno denarja, saj smo izraču­ nali, da bi beton za njih zadostoval za celo naselje. Danes so že v dobri meri zapolnjena, s čimer se jim funkcionalnost zmanjšuje. Druga zanimivost za nas bodoče operativce je bila stara gozdarska žičnica, kakršne drugod v Sloveniji najbrž ne bi več našli. Ker drugačno spravilo ni možno, še vedno uporabljajo ta stara sredstva, ki pa so bila nekdaj zelo razširjena in tudi cenjena. Ima nekaj dobrih strani (na primer tista, da deluje po principu samotežnosti in zato ne rabi goriva, kar je v današnji energijski stiski nedvomno velika prednost). Na žalost ima tudi slabosti (pobira lahko le z enega mesta, naenkrat le dva do tri hlede). Takšno spravilo je kljub določenim prednostim izredno drago, tako da delajo izgubo, kot so nam raz- ložili naši gostitelji. Po ogledu žičnic je sledila prava gozdarska malica, kruh z zaseko in steklenica piva, kar se nam je pošteno prileglo, saj smo imeli že pajčevino v želodcih. To je bit strokoven del poti. ~ele pri Aljaževem domu smo postali pravi planinci. Obloženi s težkimi nahrbtniki smo jo mahnili na Triglav. Prvi dan smo se povzpeli na Kredarico, tu prespali, zgodaj zjutraj pa smo nadaljevali pot na vrh. Vreme je bilo čudovito in naši vodniki, ki so bili že ničkolikokrat na »strehi~< Slovenije, so nam zatrdili, da ima planinec takšno srečo le poredkoma. Sonce je sijalo z največjo močjo, nebo jasno kot ribje oko, okoli nas pa morje oblakov, iz katerega so štrleli posamezni vrhovi, med njimi še posebno lepi ledeniki v Avstriji. Prelepo je bilo, da bi lahko opisaL Na žalost smo se morali hitro ločiti od najvišjega, mogočnega vrha. ~e zadnji pogled na vse strani. Ustavili smo se pri koči Planiki, nato pa smo jo. mahnili na Dolič in dalje na Triglavska jezera, kjer smo tudi prespali. Tretji dan smo bili vsi nekoliko žalostni, saj je bil to zadnji dan te naše zanimive in lepe ture. Po lagodni hoji smo po petih urah prispeli na naš cilj, do slapa Savice. Med potjo smo poslušali strokovno predavanje prof. Mlakarja in inž. Krasnova o vegetacijskih pasovih, o planinskem rastju in o Triglavskem narodnem parku. Nedvomno je bila tura več kot prijeten izlet, saj smo močno obogatili svoje znanje in tisto kar smo se naučili iz knjig prenesli v naravo. Poleg tega smo okrepili prijateljske vezi v naši razredni skupnosti pa tudi s profesorji smo vzpostavili drugačen, bolj prisrčen odnos. Mislim, da je tura v vseh pogledih uspela in upam, da bo Gozdarska tehniška šola s takšno prakso nadaljevala tudi v prihodnje. Milan Poročnik 95 Visoko priznane GG Maribor Konec lanskega leta so delavcem Gozdne- ga gospodarstva Maribor v Domu jugoslo- vanske armade v Mariboru slovesno podelili priznanje Sekretariata za ljudsko obrambo SR Slovenije za uspešno prizadevanje in uspehe, ki so jih dosegli pri podružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samo- zaščite kakor tudi v obrambni pripravljeno- sti kolektiva. Ob tem uspehu je bilo povdarjeno, da ima takšno priznanje še posebno ceno zato, ker je na tako širokem območju zgraditi obrambno pripravljenost še posebno zahtev- no delo, hkrati pa zelo pomembno, saj pokrivajo gozdna gospodarstva z narodno- obrambnega vidika izredno pomembno področje. Novosti z Brkinov Gozdna gospodarstva Slovenije (SGG Tol- min, GG Novo mesto, GG Kočevje, GG Slo- venj Gradec, GG Kranj, GG Maribor in Na- zarje, GG Ljubljana, GG Celje, GG Postojna, Zavod za melioracijo Krasa Sežana in GG Bled) so si celotno območje Brkinov, ki ga je prizadel lanski jesenski žled, razdelila na bazene, v katerih bodo opravila vsa naj- nujnejša sanacijska dela. 96 ZA1PUS NA IB tLr U( VU Foto: prof. Franjo Rainer Koordinator del je dipl. inž. gozd. Silvij Blaj {TOZD Idrija), ki ima s podobnimi deli naj- več izkušenj. Zadnji podatki o škodi v Brkinih (žled je bil namreč tudi drugod po Sloveniji, kjer škode tudi niso zanemarljivo nizke) govore, da je poškodovanih 13.000 ha gozdov, kar je ena tretjina vseh gozdov s katerimi go- spodari Zavod za melioracijo Krasa v Se- žani. Tako bo treba izdelati 350.000 m3 lesne mase (pretežno listavcev), postopoma pa še 700.000 m3; umetno bo treba obnoviti 2250 ha gozdov, postopoma (naravno) pa še 6000 ha. Med prizadetimi je 10% družbenih in 90 % zasebnih gozdov. Uničenih je tudi 1500 ha nasadov iglavcev v starosti od '10 do '15 let. Dogovor gozdnih gospodarstev Slovenije imamo. Brez dvoma je to največ, kar ti kolektivi lahko nudijo. Vendar lahko vsak poznavalec gozdnogospodarskih razmer brez obotavljanja ugotovi, da to za odstranitev škode (o sanaciji niti ne govorimo) ne bo dovolj. Učbenik po gozdarsko V pripravi je nov učbenik za 4. razred osnovne šole in sicer za predmet spozna- vanje narave. Medtem ko je bilo v starem učbeniku nekaj nerodnosti, strokovnih nam- reč, pa so pcglavja o gozdarstvu v novem pregledali strokovnjaki Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani. Glavni recenzent mag. Igor Smolej pa je dodobra obdelal in tudi spremenil vsebino in sicer tako, da je dosedanje faktografsko našteva- nje in opisovanje gozda zamenjal z ekolo- škim pristopom, ki naj mladega bralca že v prvem ,,knjižnem« srečanju z gozdom navaja na kvalitetnejše opazovanje in odnos do gozda. Učbenik bodo natisnili že v letošnjem letu. PRILOžNOST ZA IZVIRNEŽE Gotovo ste že opazili, da je naša vin jeta (fotog rafija} v rubriki ZAPIS NA BUKVI zelo izrabljena. Kako tudi ne, saj jo uspešno uporab lj amo že vrsto let. čeprav je izredno nazorna in posrečena pa jo bomo morali spravit i v arh iv. Toda nimamo nove! Zato naše uredništvo razpisuje n atečaj za fotografski posnetek ali risbo, ki bi čim bol j popolno ponazarjala vsebino rubrike ali njenega naslova. Pogoj i natečaja : Izdelek je lahko risba v tušu ali črno-bela fotografija ali dia posnetek. Rok natečaja je 10. 4. 1981 . Najbol jšo rešitev bo uredniški odbor nagradil s 1.500,00 din. Najbo ljše štiri rešitve bomo objavili v naši reviji. Prispevek za natečaj pošljite na naše uredništvo ljubljana, Erjavčeva ul. 15. STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWEN ISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1981 • L E T N 1 K XXXIX • STE V 1 L KA 3 p. 97-160 Ljubljana, marec 1981 VSEBINA - INHALT - CONTENTS Marjan Zu pančič 97 Cene lesa in njihov pomen za go- spodarjen je z gozdovi Holzprelse und ihre Bedeutung fur die Waldwirtschaft Dušan Mlinšek 105 Metoda za praktično kvantifi ci ranje nenegovanosti sestojev Die Methode fur die praktische Quantifizierung des Pflegezustandes der Waldbestande Method for practical quantitication of level of tend ing of stands Robert Koren 112 Zgradba gozdnih sestojev v zaseb- nem sektorju ob primeru Lenarta v Slovenskih goricah Stanko Brodnjak 116 in Lidija Inkret Lado Eleršek 120 Alojz Zega 123 129 137 Zdravko Hafner 146 Marko Kmecl 148 149 150 155 158 Aufbau der Waldbestande im Pri- vatsektor am Beispiel von Lenart in Slovenske gorice The structure of stands in the pri - vate forest sector of Lenart in Slo- venske gorice Prispevek za bio loško vlaganje in njegov vpl iv na uspeh temeljne or- ganizacije zd ruženega dela v goz- darstvu Pridelava lesa v drevesnici Varstvo gozdov pred požari v Ka- nadi Sta li šča in ugotovitve s posvetova- nja o problematik i dohodkovnih od- nosov v zasebnem sektorju Dogovor o gozdarskem šolstvu Gozdarski šolski center v Postojn i S rečanj e, ki razvesel juje Vabilo Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljan i Iz domače in tuje prakse Književnost Zapis na bukvi Naslovna stran foto Igor Smolej Tisk čGP Delo Lj ubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsedn ik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez černač Razka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomi l Mikuletič mrg. Fran jo Urleb Uredniški odbor: mg r. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmec l dr. Am er Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors ' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 žiro račun - Cur. acc. 50101-678-48407 Letno izide 10 števi lk 10 issues per year Letna naročnina 210 din Za ustanove in podjetja 700 din za študente 100 din in za inozemstvo 420 din Ustanoviteljic i revije sta Zveza inžen irjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njij u denarno podp ira iz- hajanje revi je tud i Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z. dne 13. 3. ~974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.731 CENE LESA IN NJIHOV POMEN ZA GOSPODARJENJE Z GOZDOVI* Marjan Zupančič (Ljubljana)** Zupančič, M.: Cene lesa in njihov pomen za gospodarjenje z gozdovi. Gozdarski vestnik, 39, 1981, št. 3, str. 97-104. V slovenščini. Nizko vrednotenje lesa pomeni navadno nizek dohodek gozdarstva in s tem malo možnosti za financiranje gojenja gozdov. Oe pri določanju cene lesa premalo upoštevamo kvaliteto in dimenzije lesa, potem je težko spoznati rentabilnost in potrebnost nege gozda. Te ugotovitve so uteme- ljene s pregledom razmer na lesnem tržišču gospodarsko najbolj naprednih srednjeevropsih držav. V naši državi premalo upoštevamo kvaliteto in dimenzije lesa, kar je znak neracionalnega gospodarjenja z gozdom in z lesom. Prav tako pogrešamo večji vpliv ekonomskih zakonitosti na oblikovanje cen lesa. Z u p a n č i č , M.: Holzpreise und ihre Bedeutung fUr die Waldwirtschaft. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 3, pag. 97-104, slovenisch. Bescheidene Holzpreise sind normalerweise gleichbedeutend mit be- scheidenem Einkommen der Forstwirtschaft und mit schlechten Aussichten Hir waldbauliche lnvestitionen. Wenn Holzpreise mit wenig Rucksichten aur HolzqualiHit und Dimensionen gebildet werden, dann ist die Notwendigkeit einer pfleglichen Waldwirtschaft nur schwer einzusehen. Durch eine Ober- sicht der Holzpreis-Situation in den wirtschartlich fortschrittl ichen mittel- europaischen Staaten werden diese Feststellungen bestatigt. ln Jugoslawien werden Holzqualitaten und Dimensionen bei Preisbildung wenig beruck~ sichtigt, was eine unrationelle Forst- und Holzwirtschaft zu Folge haben kann. Ebenso vermisst man einen sUirkeren Einfluss von ekonomischen Gesetzmassigkeiten auf Holzpreis-Bildung. Uvod Morda se kdo sprasuJe, čemu je treba na gozdnogojitvenem seminarju go- voriti o cenah lesa, to je vendar zelo delikatna tema, ki ne spada ravno h gojenju gozdov. Toda cene lesa odločilno vplivajo na obseg gojenja gozdov in ga lahko sploh izrinejo iz gozdarske dejavnosti. Vrednotenje lesa je posredno tudi vrednotenje gozda. če les vrednotimo nizko, potem tudi gozdu ne pripisujemo posebnega pomena in za gozdnogojitvena dela ne ostane veliko volje in denarja. Gozdarsko dejavnost lahko tako skrčimo v eksploatacijo gozda, prihranimo si stroške za nego gozda in si ne delamo težav z načelom trajnosti gospodarjenja. Nizko vrednotenje lesa pomeni obenem ne- kakšno uravnilovko za les različnih kvalitet in dimenzij. Tako imamo majhne razlike * Avtor je predstavil obravnavano temo na strokovnem posvetovanju aprila 1980 v Mariboru. ** Dr. M. Z., dipl. inž. gozd., znanstveni sodelavec, Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU 97 v cenah lesa, od vrhunskih turnirjev, do navadnih drv. Prav tako imamo malo materialne vzpodbude za nego gozda, ker se nam trud zaradi neustreznih cen lesa ne izplača. To dokazuje že majhen pogled v svetovno gozdarstvo. Ne glede na hudo pomanjkanje lesa in drv, kar pospešuje uničevanje ostankov gozda v nerazvitem svetu, pa razvite države zaenkrat ne poznajo pomanjkanja lesa. Velika gozdna področja, kot je Kanada, evrazijsko-nordijski gozd, tropsko gozdno področje, danes še krepko zalagajo z lesom plačila sposobno tržišče in sicer po razmeroma nizkih cenah. Tako se gozdarstvo v teh obširnih gozdnih področjih omejuje pred- vsem na eksploatacijo gozda, ne ukvarja pa se z nego in obnovo gozda in z načelom trajnosti gospodarjenja. Na račun grobosti gospodarjenja je možno dosegati vsaj neko navidezno rentabilnost in pokrivanje stroškov. Drugače je z gozdarstvom v srednji Evropi, ki mora pri razdrobljenih gozdnih površinah v gosto naseljenem prostoru upoštevati načelo trajnosti gospodarjenja in veliko vlagati v nego in obnovo gozda. Sedanje cene lesa na svetovnem trgu le težko pokrivajo stroške takega gospodarjenja, pač pa si srednjeevropsko gozdarstvo lahko pomaga s pridobivanjem debelega in kvalitetnega lesa, ki je vedno bolj iskan in dobro plačan. To sili srednjeevropsko gozdarstvo v intenzivno in negovalno gospodarjenje. če se pri tem ozremo še na razmere v naši državi, lahko ugotovimo, da nas naravni pogoji na prehodu med srednjo Evropo in brezgozdnatim Mediteranom in kontinentalnim prostorom, silijo v skrbno gospodarjenje z gozdovi. Nizke cene lesa, ki poleg vsega zanemarjajo tudi kvaliteto lesa, nas žal silijo v obratno smer, v grobo eksploatacijsko gospodarjenje. To lahko posebno dobro vidimo npr. v Bosni in črni gori. Nekaj splošnih značilnosti cen lesa Les ni homogeno industrijsko blago, pač pa zelo nehomogeno blago različnih dimenzij in kvalitet, ki se pridobiva v zelo različnih naravnih in gospodarskih pogojih. Statistika cen lesa je zato zelo težavna zadeva. Poleg tega cene lesa niso stroškovne cene, kot to velja za večino blaga na trgu. Zato se ne ravnajo po· stroških proizvodnje lesa, ampak prej po cenah izdelkov lesne industrije. Pri nas so cene lesa določene administrativno, kar je za gozd in gozdarstvo zelo neugodna okoliščina. Les je proizvod primarne dejavnosti, podobno kot kmetijski proizvodi. V času naglega industrijskega razvoja so bile primarne dejavnosti (predvsem kmetijstvo in gozdarstvo) bolj ali manj zapostavljene, kar se kaže še danes v premalo obzirnem odnosu do rodovitne zemlje pri izrabi prostora. Tako si lahko razlagamo današnje razmeroma nizke cene lesa. Bodočnost bo verjetno drugačna, kmetijski in gozdarski proizvodi bodo v primerjavi z industrijskim blagom postali mnogo pomembnejši. To se bo ustrezno poznalo tudi pri njihovih cenah. Pomen kvalitete in dimenzij lesa Lesa že sedaj nimamo v preobilju in ga bomo imeli še manj. Zato racionalno gospodarjenje z gozdom in lesom zahteva, da les pri predelavi in obdelavi čim višje ovrednotimo in da ga sploh čim bolje izrabimo. Zato ni važna samo količina, ampak tudi kvaliteta lesa. Pojma kvalitete skoraj ni mogoče ločiti .. od pojma dimenzij lesa. Debelejši les je navadno tudi kvalitetnejši, bolj vsestransko uporaben: pri njegovi obdelavi nastane manj odpadkov, itd. Gospodarjenje z 98 gozdom je tem racionatnejše, čim več debelega in kvalitetnega lesa pridobimo. Seveda nam naravne razmere tudi tukaj postavljajo meje. Srednjeevropske naravne razmere so gotovo ugodne za pridobivanje kvali- tetnega in debelega lesa, ki ima na mednarodnem trgu zelo ugodne cene. Taka usmeritev srednjeevropskega gozdarstva ima še celo vrsto drugih prednosti, npr.: - Gospodarjenje mora v večji meri upoštevati naravne zakonitosti rasti gozda. Temu primeren je večji pomen gozdov kot človekovo okolje. - Manjši so stroški podiranja in spravila lesa. {Zaradi večjih dimenzij posa- meznih kosov}. - Večji je količinski in vrednostni prirastek. - Potrebno je manj eksploatacijskih posegov v gozd, ker lahko dosežemo potreben dohodek že s posekom manjšega števila kvalitetnih dreves. - Zaradi daljše obhodnje oz. proizvodne dobe je manj nedonosnih, proble- matičnih in zaščite potrebnih pomlajevalnih površin. - Manjše so potrebe po gojitvenih vlaganjih v gozdove. Tako racionalno in odgovorno usmeritev gozdarstva pa morajo podpirati urejene razmere na področju cen lesa. Tako so cene lesa dober kazalec za naprednost ali zaostalost pri gospodarjenju z gozdovi. švicarsko gozdarstvo, ki velja za zelo napredno. pozna zato zelo diferencirano vrednotenje kvalitete in dimenzij lesa. Pri tem ima kvalitetni in debelejši les izrazito prednost pred drobnim in manj kvalitetnim. Podobno je tudi v ZR Nemčiji in v ostalih razvitih srednje- evropskih državah. Tudi v NDR in čSSR kažejo cene lesa te značilnosti. Teh značilnosti pa ne kažejo cene lesa v naši državi: cene lesa niso dosti diferencirane, cene kvalitetnejšega in s tem tudi debelejšega lesa niso dosti višje od cen poprečnega lesa. Premajhen pomen dajemo sortiranju lesa. Tako visokovreden les pada na isti kup, kot les poprečna ali slabše kvalitete in se temu primerno slabo vrednoti. Take razmere vsekakor niso primerne za racio- nalno gospodarjenje z gozdom in lesom, kar bi bilo sicer nujno potrebno. Kakšen pomen ima kvaliteta, se lahko zavedamo že pri celuloznem lesu. Tudi za celulozni les ni vseeno, ali je droben, grčav, kriv ali pa debelejši, raven, brez grč. Pri pregledu cenikov iz razvitih srednjeevropskih držav ugotovimo tudi za celulozni, jamski in podoben les znatne razpona v cenah, čeprav so cene tega lesa nekajkrat nižje od cen poprečnega žaganega lesa. Droben les ima za lesno industrijo eno samo privlačnost, namreč, da je zelo poceni. Tudi pri lesni predelavi, kot je proizvodnja celuloze, iverk ipd., ima debelejši, manj grčast in raven les svoje znatne prednosti. Pridelovanje drob- nega lesa tam, kjer bi lahko rastel debel les, je tudi neracionalno. Droben les je lahko samo neizogiben in manjvreden stranski proizvod. Pridelovanje debelega lesa v dolgih proizvodnih dobah, ne pomeni samo boljšo izrabo rastišča, ampak daje gozdu tudi večji pomen kot tvorcu okolja, izboljšuje kakovost krajine in pomeni stabilno naravno okolje. Trenutni položaj pri nas, ko so cene drobnega lesa razmeroma visoke, nas ne sme motiti. Do takega nenormalnega razmerja so privedle zagate pri pre- skrbi predimenzionirane lesne industrije. Ne moremo reči, da so cene drobnega lesa previsoke, toda v primerjavi z njimi so cene debelejšega in kvalitetnejšega lesa mnogo prenizke. Razvoj cen pri lesu različnih kvalitet in drevesnih vrst Cene lesa v začetku petdesetih Jet niso kazale takih razponov, kot jih kažejo danes. To velja vsaj za mednarodno tržišče. Danes lahko ugotavljamo, da se 99 cene kvalitetnejšega in debelejšega lesa stalno povecujeJo, oziroma, da cene drobnega, in zato manj kvalitetnega lesa, vedno bolj .zaostajajo za cenami debelejšega in kvalitetnejšega lesa. Zanimivo analizo je za Avstrijo izdelal Eckmullner (1 ). Takšen razvoj cen, lahko vidimo v rednih poročilih o cenah lesa, ki jih prinaša stuttgartski Holz-Zentralblatt, dunajski Holzkurier, munchensllesno-njivski« značilnosti sestaja. Novi gozdnogospodarski in še posebej * Prof. dr. D. M., dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU 105 gozdnogojitveni cilji zahtevajo ne le dopolnjeno, temveč drugačno informacijo o gozdu, v katerem hočemo uresničiti sodobnejša stremljenja. Pri tem delamo napako, ker dopolnjujemo ali pa v nedogled kopičimo podatke za ekstenzivno gospodarjenje, misleč da izboljšujemo s tem stopnjo informiranosti za gospo· darjenje na osnovi novih ciljev. Najlepši dokaz za to je vse večji kup podatkov v obliki magičnih šifer in številk v gospodarskih načrtih. če hočemo izvrtati v steno novo luknjo, potem ne kaže stare luknje poglabljati, temveč nastaviti sveder na drugem mestu. Sto do dvesto let smo se učili zbirati podatke o gozdu kot o lesni njivi. Zaradi takšne globoko urezane utiritve ne znamo kljub številnim novim gozdnoslovnim spoznanjem na nov tir. Potrebno bo mnogo dela, predvsem pa bo potreben izrazit spoznavno~znanstveni pristop, če bomo hoteli zbirati in prikazovati značilnosti resničnejše narave gozda za potrebe sodobno zastavljenih gozdnogospodarskih ciljev. V prihodnje bo zato potrebno izdelati načrt, kako to nalogo izpeljati. Medtem pa bodo potrebni številni poizkusi in iprispevki, s pomočjo katerih se bo postopoma izoblikovala nova, enostavna, toda učinkovita podoba, kako mora biti delavec, ki oblikuje gozd, informiran o gozdu. Ta prispevek je majhen poskus, ki naj opozori, da je informacija o negovanosti gozda ena od osrednjih informacij pri prihodnjem delu z gozdom. Hkrati gre za poskus, kako s poenostavljeno metodo predhodnih razmišljanj in praktičnih poskusov smo metodo najprej izoblikovali v eni od diplomskih nalog (8. Cvetličič, 1978). V tem prispevku pa je prikazana poenostavljeno in je prirejena za praktično uporabo v gozdu. Vzporedno so se oblikovala podobna razmišljanja pri sestav- ljanju navodil za urejanje gozdov (F. Gašperšič, M. Kotar, 1978). Ugotavljanje stopnje nenegovanosti Uvodno razmišljanje Nega postaja osrednje varčno vlaganje dela in sredstev v gozd. To spoznanje se utrjuje toliko bolj, kolikor bolj spoznavamo, da je potrebno z energijo in z materijo varčno ravnati. Uspešno je možno z nego oblikovati sestoje, če jih poznamo; še posebej, če vemo, v kakšnem stanju negovanosti so. Potrebno je ugotoviti stopnjo negovanosti, da bi znali oblikovati pravilno gozdnogojitveno odločitev in da bi znali pravilno izvesti gozdnogojitveno nalogo v praksi. Ne kaže več na pamet govoriti, v kakšnem stanju so sestoji. Potrebno je kvantificirati, zato da ne bi zapravljali denarja. Z ugotavljanjem stopnje nenegovanosti sestojev (SNG) je mogoče spoznati naslednje: 1. v kolikšnem obsegu so sestoji negovani, pridobimo si praktično predstavo, kako je posamezen del gozda funkcijsko usposobljen; 2. kolikšen je obseg najnujneših negovalnih del v sestoju; 3. kakšna naj bo prihodnja usoda sestaja; lažje in pravilneje razvrscamo sestoje oz. njihove dele za nadaljnjo nego ali pa za obnovo; umetno, naravno ali pa kombinirano; 4. kako opazovati naravo gozda; morda najpomembnejše spoznanje pri vra- čanju gozdarja v gozd. Metoda je prirejena v poenostavljeni obliki z ciljem, da bi lahko sestoj in njegove dele čim enostavneje analizirali, da bi se osredotočili na bistveni Clel sestaja in na bistvene ukrepe, da bi bila metoda splošno uporabna. Metoda ni 106 primerna za znanstveno raziskovalne analize, pač pa za vsakodnevno rabo v gozdu. Metode ne more uporabljati laik. Predpogoj za njeno uspešno uporabo sta solidno ekofiziološko znanje in jasna predstava o gozdnogojitvenih ciljih. ln še, metode ne more uporabljati, kdor nima predstave o izboljševanju gozdov in gospodarjenju s pomočjo nege. Navodilo za uporabo metode Metoda temelji na ugotavljanju potrebne pomoči za nosilce funkcij v sestoju. Pogoj je seved:i poznavanje rastiščnih razmer v analiziranem gozdu. Pri zbiranju podatkov si pomagamo z mrežo vzorcev, velikih 100m2 v obliki kroga (r = 5,64'm). V sestoju ugotovimo (poiščemo, določimo) nosilce funkcij (NF) in osebke, ki nosilce funkcij v njihovem razvoju resno ovirajo (konkurenti »K({), Razlikujemo množične nosilce funkcij in posamezne nosilce funkcij. Pojasnilo: Nosilci funkcij v gozdu so tisti osebki ali pa skupine osebkov, s pomočjo katerih je mogoče ob pravilni vzgoji (in oblikovanju okolja) z veliko gotovostjo uresničiti zastavljene gozdnogojitvene cilje. Izbiramo prilagojene nosilce funkcij (PNF), ki smo jih prilagodili danim sestojnim razmeram. Izberemo seveda lahko le tisto, kar nam dani sestoj nudi. Prilagodimo se danim razmeram, zato prilagojena izbira nosilcev funkcij. Ta nam pove, koliko vzgoje vrednih osebkov imamo v sestoju. Usposabljamo splošno znana merila za izbiro nosilcev funkcij. Dodajamo pa še posebna merila glede na dane sestojne razmere. Hkrati ugotavljamo idealno število nosilcev funkcij (INF), torej tisto število, ki bi ga želeli imeti, da bi bil sestoj polno porastel z nosilci funkcij. Vse tri veličine, to je dejansko število nosilcev funkcij (PNF), število konku- rentov {K) in idealno število nosilcev funkcij {INF), ugotavljamo na hektar s pomočjo mreže eno arskih površin, razporejene s koraki. Naštete podatke zbiramo ločeno za vsako od naslednjih razvojnih faz sestaja: mladovje (mladje in gošča), sestoji za redčenje (letvenjak, drogovnjak, debeljak), ostareli sestoji (sestoji primerni za obnovo). če kdo želi, lahko opravi analizo tudi za posamezno fazo, kot je letvenjak, drogovnjak itd. Včasih je to celo potrebno. A. Ugotavljanje stopnje nenegovanosti v mladovju Stopnjo nenegovanosti mladovja dobimo tako, da ugotovimo obseg in kakovost pomoči, ki jo moramo nuditi množičnim nosilcem funkcij v tej razvojni fazi. Ker individualnih nosilcev funkcij še ne moremo poznati, se naslanjamo na množične nosilce funkcij. Gre za najnujnešo pomoč, ki jo je možno v poeno- stavljeni obliki zvrstiti v tele štiri skupine: a - odstranjevanje predrastkov, b uravnavanje zmesi, c - varovanje pred konkurenčnimi vrstami (npr. plevel). d - izpopolnjevanje. Gre predvsem za tisto delo z mladovjem, ki se pri nas največkrat zatika. Obseg potrebnih negovalnih del ugotavljamo tako, da ocenimo za vsako od štirih skupin reducirano površino (na arski površini) v četrtinkah (po četrtinah za vsako arsko ploskev). Seštevek vseh četrtin nam da stopnjo nenegovanosti za mladovje. Izračun je enostaven in je razviden na tem terenskem obrazcu: 107 število krogov 1 11111 11111 11111 111 18 Nenegovanost mladovja. Objekt ...................................................... . Negovalni ukrepi v četrtinkah ara pred rastki uravnavanje odstranj. spopolnje- 2 11111 11111 11/11 11111 11 22 zmesi 3 11111 11111 1111 14 plevela 4 11111 11 7 Stopnja nenegovanosti (SNS m): 22 + 14 + 7 + 3 lil ------- = 11,5; 11,5:18 = 0,6 4 vanje 5 3 skupaj 6 46/4 Poenostavljen izračun za primer v skici pokaže: - podatek 0,6 pove, da znaša stopnja nenegovanosti 60 °lo in da je mladovje negovane le do 40 °lo; - hkrati je mogoče na ta na·čin ugotoviti površine posameznih negovanih del in to uporabiti pri letnem načrtovanju posameznih negovalnih del. če smo na prikazani način analizirali hektar mladovja, potem je potrebno opraviti naslednja negovalna dela: odstranitev predrastkov uravnavanje zmesi . odstranjevanje plevela . spopolnjevanje 5,5 ara 3,50 ara 1,75 ara 0,75 ara Takšna analiza hkrati pomaga, da bomo v mladovju opravili resnično vsa najpomembnejša dela. B. Ugotavljanje stopnje nenegovanosti v sestojih za redčenje (stopnje nepreredčenosti sestojev) Stopnjo nepreredčenosti sestojev dobimo z izračunom razmerja med številom konkurentov in številom nosilcev funkcij. število krogov 1 1/1/1 11111 10 Redčenje Objekt ...................................................... .. Konkurenti 2 1111/ 11111 11111 11111 1 21 Idejni nosilci funkcij 3 11111 /1//1 11111 11111 111/1 11111 30 Prilagojeni nosilci funkcij 4 11111 11111 11111 15 Stopnja nenegovanosti (SNS r) : 21 : 15 = 1,4 Stopnja ustreznosti števila nosilcev funkcij 15 : 30 = 0,5 Opomba: če upoštevamo še površino, je mogoče tudi realneje načrtovati obseg redčenj. 108 Izračun na pokazanemu primeru: indeks 1,4 pove, da je stopnja nenegovanosti (SNSr) >>Več kot popolna«. Sestoj je torej v zelo zanemarjenem stanju. Razlaga: 1. SNSr smo izračunali s pomočjo dejanskega števila nosilcev funkcij in števila konkurentov. Opozoriti moramo, da je potrebno za konkurente jemati le osebke, ki resnično ogrožajo nosilce funkcij; sekundarnih konkurentov torej ne upoštevamo. Indeks nenegovanosti variira od »O(< navzgor. Stopnja nenegovanosti je po- polna, če ugotovimo pri vsakem nosilcu funkcij po enega resnega konkurenta. V tem primeru znaša omenjeni indeks 1 ,0. če je nevarnih konkurentov več, kot je nosilcev funkcij, imamo sestoj za izredno zanemarjen. 2. Ustreznost števila nosilcev funkcij v sestoju pove, koliko se sestoj še izplača z nego oblikovati in s takšnim, kot je, gospodariti. V našem primeru znaša ta stopnja ustreznosti 0,5, kar pomeni, da je v sestoju le polovica nosilcev funkcij v primerjavi z idealnim možnim številom takšnih dreves. Stopnja ·ustreznosti je popolna, če ugotovimo, da znaša ta indeks 1 ,O; če je torej dejansko število nosilcev funkcij (PNF) enako veliko, kot naj bi bilo v idealnem primeru (INF). Ker je stopnja ustreznosti števila nosilcev funkcij majhna in če hkrati ni možnosti, da bi njihovo število povečali, je najprimerneje, da tak sestoj obnovimo. Meja med sestoji za nego in med sestoji za obnovo Je tot'ej odvisna od števila prilagojenih nosilcev funkcij (PNS) in od meril za njihovo izbiro. Merila so odvisna od razvojnega stadija sestaja, od rastišča in od splošnega kako- vostnega sestaja. Glede na dokaj »izmučeno stanje« drobnoposestniškega gozda, in to na velikih površinah, kaže, da moramo biti manj zahtevni pri merilih za kakovost. če na osnovi takšne ocene število nosilcev funkcij ne doseže 20 °/o idealnega, se takšnega sestaja ne izplača negovati in ga kaže obnoviti. Okvirni napotek glede 20 °/o upošteva dejstvo ali pa domnevo, da smo odstranili v preteklosti iz številnih sestojev najvitalnejše osebke in s tem močno zmanjšali število potencialnih kandidatov za PNF; zato je pri izbiri PNF treba posebej skrbno ocenjevati vitalnost in izbirati le osebke vitalnega (desnega) dela po- pulacije. Zadovoljitev z razmeroma skromnim številom PNF, v priloženem primeru z 20 °/o, zmanjšuje nevarnost, da bi dobili prenaglo preveč mladih sestojev. C. Ugotavljanje nenegovanosti ostarele razvojne faze K ostareli razvojni fazi prištevamo tiste dele sestaja, kjer odraslo drevje, predvsem nosilci funkcij. končujejo svojo proizvodno funkcijo. Opravljajo le še varovalno vlogo, kot sta zaščita in vzgojna funkcija pri nastajanju novega sestaja. Sestoj sestavljajo posamezni preostali nosilci funkcij stare populacije in ostali del te populacije. Na istem mestu pa se uveljavljajo množični nosilci funkcij novega nastajajočega sestaja. Za razliko od novonastajajočega sestaja prvi ne potrebujejo posebne nege. Na osnovi takšne presoje je mogoče izdelati oceno o stopnji nenegovanosti pri tovrstnih sestojih. Razlaga: Posredno nego {posek, presvetlitev ali pa popolno odstranitev drevja) raču­ namo okroglo na en ar, neposredno nego pa do četrtinke ara natančno na enak način kot pri analizi mladovja. Neposredno nego je mogoče še nadalje razčlenjevati, podobno kot pri oceni stopnje nenegovanosti v mladovju. 109 število krogov 1 11111 11111 11111 1 16 Sestoji v fazi staranja Posredna nega (posek) presvetlitev odstranitev drevja drevja 1111 ar ar 2 3 11111 /1 4 7 Stopnja nenegovanosti SNS(o): (4 + 7 + 3) : 16 = 14 : 16 = 0,9 Objekt ....................................................... . Neposredna nega v 1f,~, ara - predrastki - uravnavanje zmesi - odstranitev plevela - izpopolnjevanje 4 11111 1///1 1/ 12/4 = 3 Indeks 0,9 na primeru pove, da je stopnja nenegovanosti zelo velika, blizu je indeksu 1 ,O, kar pomeni, da potrebujejo vsi sestoji v tej razvojni fazi domala povsod sekiro in vejnik. Končne pripombe. K prikazani metodi kaže na koncu zapisati nekaj pripomb, te pa so: V vseh treh razvojnih kategorijah je uporabljena površina kot pripomoček za ugotavljanje deleža nenegovanosti. S tem je mogoče podatke uporabljati kot odličen pripomoček tudi pri načrtovanju letnih gozdnogojitvenih načrtov. Do sedaj takšnih analiz nismo delali. Praktične izkušnje s to metodo pa povedo, da se pri nas povečuje stopnja nenegovanosti sestojev obratno soraz- merno s kakovostjo rastišča. To smo sicer domnevali, zdaj pa imamo dokumen- tirano. Prepoznana dejstvo zastrašuje, hkrati pa opozarja slehernega odgovor- nega gozdarja, da bo treba oditi v gozd in tam začeti zopet z delom. Kar nam analize povedo, pomeni, da gre za »izgospodarjen«, toda nevzdržen pojav. Ustvarjali smo ga sami in sami ga moramo spremeniti: čim boljša rastišča morajo nuditi čim večjo kakovost Opisana metoda za takšno analizo sestojev (SNS) je objektivna. Možno jo je izpopolnjevati. Seveda je potrebno poznati značaj naših drevesnih vrst: vzgojlji- vost, naravno kakovost itd. Pač pa je le delno zajeta stopnja negovanosti taL V tej smeri bo potrebno metodo izpopolniti. Prikazana metoda ima med drugim tudi namen, da pričnemo na gozd drugače gledati kot doslej. Predvsem je vnaprej potrebno vso pozornost posvetiti bistvenim delom gozda, nosilcem funkcij; ostali del gozda predvsem pa amorfna masa bo rasla tudi brez gozdarja. če nas bo metoda spodbujala, da bomo tako ali na podoben način preskusili svoje znanje in izpopolnjevali svoje delo, potem je to pisanje tudi opravilo svojo nalogo. 110 OJE METHODE FOR DIE PRAKTISCHE QUANTIFIZIERUNG DES ·PFLEGEZUSTANDES DER WALDBEST~NDE Zusammenfassung Die gesellschaftlichen AusprOche fordern von der Forstwirtschaft die Umstellung ihrer Wirtschaftsziele. Die waldbaulichen Zie! heissen nicht mehr: maximale Massenproduktion und eine untergeordnete Schutzfunktion von Wald. Die gegenwartigen Auspruche lauten: die Optimierung der Qualitat der Schutz- der Sozial- und der Holzfunktion vom Wald. Die neue Zielsetzung verlangt eine neue, der Qualitat nach andere waldbauliche Arbeit. Die neue anspruchsvolle Waldpflege verlangt nun mehr Kenntnisse uber den Wald und Ober seine Bestande. Dies geh6rt zu den schwierigsten Aufgaben in der Forstwirtschaft, nachdem man bereits 200 Jahre den Bestandeszustand vorwiegend fOr die Holzmassen- produktion analysierte. Die Zukunft verlangt, dass der Forstmann den Wald immer mehr erkenntnistheoretisch ·betrachtet um sein wahres Wesen richtig zu ertassen. Wir sind ausserdem gezwungen var allem die Bestandestrager, welche zugleich die Trager der Wirtschaftserfolges sind und nicht die amorphe Holzmasse, ihrem Wert nach richtig wahrzunehmen. Im Bauernwald sind vie:e PfiegerOckstande zu vermerken. Es wurde eine Methode ausgearbeitet, welche den Entwicklungsphasen der Bestande nach, den Pflege- zustand erfasst. Mit Hilfe von Stichprobeverfahren werden in den 100m2 grossen Flechen die Bestandesfunktionstrager und ihre Konkurenten angesprochen und diese Unterlagen ausgewertet Die Funktionstrager werden in die Messenfunktionstrager und in die lndivi· dualfunktionstrager untertei!t. Bestande werden in die Jungwaldphase in die Durch- forstungswaldphase und in die Altwaldphase unterteilt und analysiert. Die Methode ist ihrem Wesen nach einfach. Sie kann verallgemeinert werden und ist fOr den Praktiker bestimmt. Sie kann je nach Wunsch verfeinert werden. lhr Wert liegt nicht nur in ihrem Weiserwert fUr den Zustand der Ungepflegtheit der Bestande. Sie wird wertvoll auch als Anreger fOr die Beobachtung der Natur und von Waldern, was bei den Forstleuten mehr und mehr vermisst wird. 111 UDK 634.0.22:634.0.923 (497.12 Lenart v Slovenskih goricah) ZGRADBA GOZDNIH SESTOJEV V ZASEBNEM SEKTORJU OB PRIMERU LENARTA V SLOVENSKIH GORICAH Robert K o r e n (Maribor)* K o re n , R.: Zgradba gozdnih sestoj ev ob primeru Lenarta v Slo· venskih goricah. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 3, str. 112-115. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Prispevek analizira stanje nižinskih gozdov, ki so v dobri meri izgubili svojo proizvodno sposobnost. Z negovainimi ukrepi, ki so primerni danim razmeram, se je stanje v vseh fazah razvoja sestojev v kratkem času iz- boljšalo. K o r e n , R.: The structure of stands in the private forest sector of Lenart in Slovenske gorice. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 3, pag. 112-115. in Slovene with summary in German. ln the paper the situation of lowland forests is analyzed which to a great extent have lost their productive capacily. By mea.ns of measures of tending suitable to the existing conditions the situation has improved within all development slages of tie forest stands. 1. Uvod Zaostajanje količinske in predvsem vrednostne proizvodnje v delu slovenskih gozdov ima ob naraščajočih potrebah močan odraz v surovinski bilanci republike. Med takšne gozdove uvrščamo tudi zasebne gozdove v Slovenskih goricah. Značilno zanje je nizek, nekvaliteten prirastek in majhna posest. Vse to je privedlo do zmotnega mišljenja o njihovi gospodarski nepomembnosti in šele poglobljena analiza je ovrgla takšno prepričanje, saj je večji del rastišč z nad- poprečno zmogljivostjo, sestoje pa odlikuje naravnost in številnost gospodarsko pomembnih vrst. 2. Splošne značilnosti gozdov Obravnavano področje leži v osrčju Slovenskih goric in zastopa ga GG enota Lenart v Slovenskih goricah. Po podatkih gospodarskega načrta je na porvšini 4710 ha zasebnih gozdov poprečna lesna zaloga 184m3/ha oz. 47m3 iglavcev in 137 m3 listavcev s poprečnim prirastkom 5,2 m3/ha, kar je približno polovico dejanske zmogljivosti rastišč. Prirastek med 9,0 in 9,5 m3/ha je namreč izmerjen v nekaterih ohranjenih in delno negovanih sestojih hrasta in bukve. Poprečna velikost gozdne posesti je 1,26 ha s trendom nadaljnjega zmanjševanja. Začetki posodabljanja proizvodnje segajo v leto 1968, ko je bila enota kadrovsko okrepljena, tako da je danes v intenzivno nego zajeto že 61 °/o ali 2900 ha površin. Na ostalih površinah so zaradi različnih razlogov, kot je slaba rastiščna osnova, močna kompleksnost, izvajali le najnujnejša negovalna opravila. 3. Zgradba sestojev Različne razvojne faze sestaja so na majhnih površinah in so pogojene z velikostjo posesti. Razmerje je neugodno: pri sedanjem površinskem deležu ni * R. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Maribor, 62000 Maribor, YU 112 Površinski delež razvojnih faz- 4710 ha LESNA ZALOGA .,. 100 90 110 70 60 so to lO 2.0 ---., l 1 l OF ~ intenzivna nega O minimcdnc:s nega ---BUKEV _-_HRAST -·-·- SMREKA ------ Pl.LlS TAV Cl ------ --·---·-·-·-·----- ......... - --- ----... __ _ J"RiflASTNIK -, 1 1 ~968 ~918 2001 TF [~ r.ilj·ieUeno stanje --------- ------::::.~.-- POMLAJENC:G IAZVOJNE FAZE SLl PIULAGAJAHJE VI ~!HE LESNE ZALOGE VITALNOSTI IN GOSPODARSKI VRcOHOSTI NA RASTI.ŠČU OUERC o·FA GE TUM 1'0 RAZVOJNIH FAZAH 113 zagotovljena trajna, visokovredna proizvodnja. lnicialna in optimalna faza ne dosegata želene površine, terminalna pa jo močno prekoračuje (glej grafikon). Jnicialno fazo odlikuje velik delež kvalitetnih osebkov in pestrost drevesnih vrst. Vendar nekatere biološko in gospodarsko zanimive vrste (hrast, plemeniti Jistavci, iglavci) že po pravilu ogrožajo bukev in mehke listavce, in to kljub hitri rasti v višino; nega pa je v tem primeru posebno težavna. Del spontano nastalih gošč in letvenjakov, v katerih so negovalna dela opravili posestniki sami, je bil tako slab, da so uvrščeni v terminalna fazo. Posestniki često pospešujejo rast košate bukve, odstranjujejo pa hrast in ostale listavce, ki v steljniku niso zaželeni. Vsa ostala mladovja in gošča so nastali pod zastorom starega sestaja, zato je bilo potrebnih sorazmerno malo negovalnih ukrepov. ŠTEVILO OSESKOV ZMANJŠEVAN JE ŠTEVILA DREVJA V NEGOVANI INICIALHJ FAZI ZI-IAHJŠEVI)HJE ŠTEVILA OREVJA V HENEGOVAHliiUCIALNI FAZI --- HRAST -·-·-·- SI-IREKA ----- PI..USTAVCI LETVEHJAK RAZVOJNE FAZE SL.1 ZA OHRANITEV NAČIHOVAHE IAEŠAtiOSll ZA HRAST SI-IREKO PL.\.ISTAVCE JE V I!UCIAtNI FAZI NA RASTIŠČU OUERCO-F.H-ETUM KJER f'REYtAOUJE BUKEV PODAN HUJEH ZAČETEK HEGOVAtiiiH OEL Problematično je stanje v optimalni fazi razvoja sestojev, ker je njen po- vršinski delež premajhen, primanjkuje pa tudi srednje debelega drevja (35 do 50 cm) ustrezne kakovosti, torej nosilcev funkcij. To drevje je bilo z eksten- zivnimi sečnjami, vsakoletnim prebiranjem, postopoma odstranjeno. Njegov delež je med 40-50 °/o celotnega števila drevja. v mlajših debeljakih pa hitro upade proti spodnji meji, ki je za tukajšnje razmere določena okvirno z 20 °/o. Do te stopnje se sestoje še izplača intenzivno negovati. V hrastovih sestojih je z ozirom na končno vrednost ta delež lahko še nekaj nižji, v pretežno čistih bukovih sestojih pa je problematičen in je izhod le v postopni prirodni ali kombinirani obnovi. Trenutno stanje ni ugodno. Med nosilci funkcij občutno primanjkujejo hrast, plemeniti listavci in bor. Delež bukve, sem in tja gabra in nevitalne smreke je prevelik, vendar je njihova prisotnost iz gojitvenih in socialnoekonomskih raz- logov neogibno potrebna. Z zbiralnimi, in bolj poredko s svetlitvenimi redčenji, je obvladanih že 60 °/o površin. Zaostajajo le še redčenja v mlajših, kvalitetnih 114 sestojih listavcev, vendar se tudi tukaj stanje izboljšuje. Z zajetjem teh sestojev bi se delež negovanih površin v optimalni fazi povečal za nadaljnjih 7 °/o. Kljub izboljšanju stanja v inicialni in optimalni fazi, tega ne moremo trditi za terminalno fazo. Velik površinski delež preveč izkoriščanih, vrzelastih sestojev na najboljših rastiščih zahteva nujno ukrepanje, vendar so ovire vsaj v sedanjem trenutku prevelike. Izvirajo iz ekonomske in kadrovske šibkosti enote in velikega deleža takšnih sestojev v celotnem gozdnogospodarskem območju (prek 30.000 ha}. Toda v vseh primerih je osnovna ovira lastništvo. Obnova je izvedljiva le pri nekaterih posestnih kategorijah, pretežno pri večjih kmetih in nekaterih nekmetih. Dosedanji obseg obnove terminalne faze se je ustalil pri 30 ha letno. Od tega se obnavlja umetno le 2,0 ha in to z iglavci in plemenitimi listavci. Pod starim sestojem se odlično pomlajujejo bukev, gaber in plemeniti listavci, v dobovih sestojih pa tudi smreka in dob. Stari sestoji se prično odstranjevati v fazi gošče, nega mladovja pa se preskoči. AUFBAU DER WALDBEST~NDE IM PRIVATSEKTOR AM BEISPIEL VON LENART IN SLOVENSKE GORICE Zusammenfassung Im zentralen Teil nordostlichen Sloweniens sind die PrivatwaJder grosstenteils degra- diert, stocken jedoch auch recht guten Standorten. Der gesamte Beden- Klimakomplex ermoglicht eine wesentliche Erhohung der Holzproduktion in Qualitat und Masse, und zwar bei gleichzeitiger Deckung des Holzbedarfes von Bauernhofen und Erhaltung der typischen Elemente dieser Gberwiegend agrarischen Gegend. Gegenwartig werden schon 6'1 % der Waldflachen intensiv bewirtschafted; dieser Prozess dauert nun schon 14 Jahre an. ln der ubrigen Waldern werden aus verschiedenen GrOnden, wie z. B. wegen starker Heterogenitat, nur die dringlichsten Pflegearbeiten durchgefuhrt. Der Flachenanteil der Entwicklungsphasen der WaldbesUinde ist ungunstig und ver- burgt keine hochwertige Dauernproduktion. Die initiale und optimale Phase erreichen nicht den gewunschten Flachenanteil, wahrend die terminala Phase diesen stark i.ibersteigt. Besonders problematisch ist der Zustant inn der Optimalphase, wo Durchforstung notig ist. weil ihr Flachenanteil zu niedrig ist, es mangelt aber auch an mittelstarkem und starkem Holz von entsprechender Qualitat. Der Anteil von Qualitatsbaumen macht in dieser Phase 40-45 °/o aus, in jungeren Starkholzbestanden fallt er bis zu 20-25 % hinab, Auf dieser Stufe lohnt sich die Bestandespflege noch, sonst ist eine Bestandeser- neuerung notwendig. lnsgesamt wird der naturlichen Erneuerung (93-95 %} der Vorrang gewahrt. Mit der Beseitigung des Altbestandes wird in der Dickungsphase begonnen, wahrend die Pflege des Jungholzes unterlassen wird. 115 UDK 634.0.651:634.0.67 PRISPEVEK ZA BIOLOŠKO VLAGANJE IN NJEGOV VPLIV NA USPEH TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUžENEGA DELA V GOZDARSTVU Stanko B ro d n j ak in Lidija 1 n k ret 1. Uvodne misli in opredelitev problema Gozdarstvo je kot panoga dejavnosti izredno specifična in hkrati značilna po raznolikem poslovnem procesu. Zakon o gozdovih, ki govori o gozdovih kot o posebni dobrini splošnega pomena, predpisuje tudi posebno varstvo in poseben način gospodarjenja z njimi. Zakon o gozdovih predpisuje tudi prispevek za biološka vlaganja. Izvršni svet skupščine SR Slovenije je s posebnim odlokom določil merila za najnižji obseg prispevka ter način obračunavanja, vplačevanja in podrobnejši namen uporabe teh sredstev. Prispevek za biološka vlaganja predstavlja po zakonu o gozdovih vir financiranja za naslednje naloge: za gospodarjenje z gozdovi na področju varstva in gojenja gozdov, gozdnega semenarstva in drevesničarstva, urejanja gozdov in odkazovanja gozdnega drevja za posek. Zakon o gozdovih nadalje določa, da mora obseg prispevkov za biološka vlaganja znašati najmanj toliko, da lahko zagotovimo izvedbo naštetih nalog in obveznih gozdnogojitvenih del, ki so določena v gozdnogospodarskih načrtih. Prispevek za biološka vlaganja po predpisani minimalni stopnji znaša v posameznem koledarskem letu najmanj 10 °/o od vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov. Dokončna višina stopnje, ki je navadno višja od minimalne, se določa z letnimi plani temeljne organizacije. Prispevek za biološka vlaganja, ki se oblikuje po minimalni stopnji, nam v bistvu predstavlja vir financiranja za enostavno biološko reprodukcijo gozdov. Le z višanjem stopnje prispevka in z drugimi z zakonom določenimi načini lahko zberemo več sredstev. Te lahko namenimo za razširjeno biološko reprodukcijo gozdov. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je stopnja prispevka obratno soraz- merna z finančnim izidom temeljne organizacije. Dokončna višina stopnje pri- spevka pa je v razmerju s predpisanim fizičnim obsegom gozdnogojitvenih del, ceno gozdnogojitvene dnine in poprečno prodajno ceno lesa. Prispevek za biološka vlaganja se zbira in vodi knjigovodsko ločeno od drugih sredstev. Soglasje k oblikovanju in porabi prispevka pa daje območna samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo. V bilanci uspeha temeljne organizacije so sredstva za biološka vlaganja sestavni del dohodka temeljne organizacije. Po svoji vsebini predstavljajo ta sredstva vir financiranja za enostavno biološko reprodukcijo gozdov. Ker daje soglasje k oblikovanju in porabi teh sredstev območna samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo, pomeni, da gre za obliko svobodne menjave dela na področju enostavne biološke reprodukcije gozdov, in to s sredstvi ustvarjenimi v temeljnih organizacijah združenega dela gozdarstva. Ravno tukaj pa je problem, ki nas je vzpodbudil k razmišljanju. Zanima nas kakšen vpliv ima takšna sistem':!ka odločitev na finančni izid poslovanja temeljne organizacije. 116 2. Prispevek za biološka vlaganja v strukturi dohodka Gozdarstvo se ravno tako kot vse ostale panoge dejavnosti pojavlja v poslovnih sistemih. Kot poslovni sistem razumemo organizirano združeno delo delovnih ljudi in sredstev, namenjenih za dosego gospodarskih smotrov, ki jih združujemo v poslovne cilje. Gozdarstvo si zastavlja predvsem naslednje temeljne poslovne cilje: ·zadovoljevati družbene potrebe po lesu. zagotavljati trajnost gozdov v njihovem biološkem smislu in trajnost gozdne proizvodnje ter donosov glede na nenehno naraščanje pri rastkov, trajno krepiti produktivne sposobnosti gozdnih zemljišč in sestojev in ohraniti, ter krepiti splošnokoristne funkcije gozdov. Tako zastavljeni temeljni poslovni cilji postavljajo pred gozdarstvo nemalo zadolžitev, ki v mnogočem presegajo proizvodne naloge z vidika pridobivanja lesa in tudi možnosti financiranja le-teh. Kadar govorimo o sredstvih, ki služijo za zamenjavo dotrajanih osnovnih sredstev, vemo da je to amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah. Amor- tizacija se kot denarni izraz potroškov delovnih sredstev v bilanci uspeha temeljne organizacije pojavlja v materialnih stroških poslovanja. Prispevek za biološka vlaganja, ki se oblikuje po minimalni stopnji predstavlja po svoji vsebini ravno tak6 zbiranje denarnih sredstev za zagotavljanje enostavne reprodukcije gozdov. Zato je nelogično, da je prispevek za biološko vlaganje v strukturi dohodka temeljne organizacije, ampak bi ga morali uvrstiti med ma- terialne stroške poslovanja. 2.1. Gozd kot osnovno sredstvo posebne vrste Po zakonu o gozdovih se za gozd šteje zemljišče, ki je porastlo z gozdnim drevjem v obliki sestaja. Zakon dodaja še nekaj podrobnosti, vendar je za naše razmišljanje ta definicija dovolj. z vidika prvin poslovnega procesa štejemo gozdno zemljišče med delovna sredstva, istočasno pa je gozdno zemljišče tudi predmet dela, na katerega usmerjamo človekovo delo z namenom, da bi ustvarili čim ugodnejše pogoje za proizvodnjo lesa. Poleg gozdnih zemljišč so tudi gozdni sestoji delovna sredstva in predmeti dela istočasno, saj v obliki prirastka proizvajajo lesno maso, z go- jitvenimi ukrepi pa usmerjamo njihovo proizvodnjo po količini in kakovosti. Zato pravimo, da je gozd osnovno sredstvo posebne vrste. Med osnovna sredstva se uvrščajo samo gozdna zemljišča, ki se po zakonu o gozdovih štejejo za gozd in predstaVljajO približnO 2 °/o V Strukturni Vrednosti OSnOVnih sredstev terneljne organizacije gozdarstva. Zemljišča se po zakonu o amortizaciji osnovnih sredstev ne amortizirajo 2.2. Poenostavljena bilanca uspeha za TOZD gozdarstvo Da bi ugotovili, kakšen vpliv ima na finančni izid poslovanja temeljne orga- nizacije takšna poslovna sistemska odločitev, smo pripravili za eno od temeljnih organizacij združenega dela gozdarstva v Gozdno gospodarskem območju Ma- ribor poenostavljeno bilanco uspeha v dveh variantah. V prvi varianti je za poslovno leto 1979 prikazana bilanca uspeha v skladu z do sedaj veljavnimi predpisi, kar pomeni, da je prispevek za biološka vlaganja prikazan v dohodku temeljne organizacije. V drugi varianti je izračun napravljen tako, da smo prispevek za biološka vlaganja, oblikovan po 11°/o stopnji, prenesli med materialne stroške poslovanja. 117 v 000 din l. varianta 11. varianta Indeks 2:1 CELOTNI PRIHODEK 39.397 39.397 100 materialni stroški poslovanja 11.849 11.849 100 - prispevek za biološka vlaganja 3.612 =DOHODEK 27.548 23.936 87 -obveznosti iz dohodka 10.040 6.420 64 =čiSTI DOHODEK 17.508 17.516 100 - osebni dohodki 12.515 12.515 100 - skupna poraba 2.349 2.336 100 -rezervni sklad 689 598 87 SREDSTVA ZA RAZšiRJENO MATERIALNO OSNOVO DELA 1.955 2.067 106 Neposreden izračun nam je pokazal, da je prispevek za biološka vlaganja udeležen s 13 °/o v strukturi dohodka. Iz variantnega izračuna vidimo tudi vsa ostala gibanja, ki so vplivala na znižanje dohodka, obveznosti iz dohodka, neznatno povečanje čistega dohodka, zmanjšanje rezervnega sklada in 6 °/o povečanje sredstev za razširitev materialne osnove dela. Rezervni sklad kot sestavni del akumulacije je precej manjši; zaradi svoje omejene uporabe namreč velik rezervni sklad ni zanimiv za temeljno organizacijo, saj ga le-ta ne more uporabljati za razširitev materialne osnove dela. Vidimo torej. da je izračun po drugi varianti za temeljno organizacijo mnogo ugodnejši, saj ji zagotavlja več sredstev za razširitev materialne osnove dela. To pomeni, da imajo po doslej veljavnih predpisih temeljne organizacije združenega dela gozdarstva na raz- polago manj sredstev za razširitev materialne osnove dela. 2.3. Primerjava prispevnih stopenj za skupno in splošno porabo Pri primerjavi prispevnih stopenj za skupno in splošno porabo v letu 1981 prihaja do določenih sprememb, ki bodo neugodno vplivale na finančni izid poslovanja temeljne organizacije. Dosedanje osnove, kot je npr. davčna osnova, so bile zmanjšane za prispevek za biološka vlaganja. Nova osnova pa je dohodek, ki vsebuje prispevek za biološka vlaganja. Kot odbitno postavko ga bomo obrav- navali šele, če si bomo to zakonsko uredili. Podobno se nam bo dogajalo pri vsaki spremembi, saj specifike gozdarstva drugi poslovni sistemi ne poznajo in. jo težko razumejo, zato je tudi ne morejo upoštevati pri oblikovanju novih pred7 logov in sprememb. 3. Predlagane možne rešitve le iz uvodnih misli in še bolj iz analize obstoječega stanja lahko sklepamo, da v gozdarstvu brez sistemskih rešitev, ki naj bi jih uzakonili, ne bomo mogli zagotoviti hitrejšega razvoja temeljnih organizacij gozdarstva. Zato predlagamo nekaj sprememb, ki bi poenostavile poslovanje, in to predvsem na finančnem, računovodskem in planskem področju. 1. Iz gozdarsko strokovnega in tehnično operativnega vidika je potrebno dokončno razmejiti pojmovanje enostavne in razširjene biološke reprodukcije gozdov. V zvezi s tem pa tudi višino prispevka za biološka vlaganja. 2. Prispevek za biološka vlaganja, ki se oblikuje po minimalni stopnji, naj bo vir financiranja samo za enostavno biološko reprodukcijo gozdov in naj predstavlja materialne stroške poslovanja. 118 3. Prispevek za biološka vlaganja nad minimalno stopnjo naj se obravnava enako kot amortizacijo nad predpisanimi stopnjami in naj predstavlja vir financi- ranja za razširjeno biološko reprodukcijo gozdov in materialno osnovo. Tako bi se izravnavaH različni pogoji gospodarjenja med gozdnogospodarskimi območji v SR Sloveniji. 4. Območne gozdnogospodarske organizacije naj bodo v celoti odgovorne za gospodarjenje z gozdovi in izvajanje vseh gozdnogojitvenih del, ki zagotavljajo enostavno biološko reprodukcijo gozdov. Kontrolo nad uporabljanjem sredstev, zbranih v ta namen, naj prevzamejo področne gozdarske inšpekcijske službe. 5. Območna samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo naj bi opravljala predvsem naslednje naloge: usklajevala interese med porabniki in izvajalci, skrbela za zaščito ln krepitev splošnokoristnih funkcij gozdov in skrbela za razširjeno biološko reprodukcijo gozdov. 6. Republiška SlS za gozdarstvo naj bi v celoti razpolagala s sredstvi, zbra- nimi za razširjeno biološko reprodukcijo gozdov. :Kot vir financiranja bi rabil prispevek za biološka vlaganja nad minimalno stopnjo in ostali prispevki upo- rabnikov lesa. Za ohranitev splošnokoristnih funkcij gozdov naj bi republiška SlS za gozdar- stvo vključila v financiranje tudi širši krog uporabnikov, kot je to pri ostalih samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. 7. Izvršni svet skupščine SR Slovenije naj bi s posebnim odlokom določil enotno stopnjo prispevka za biološka vlaganja za vsa gozdnogospodarska ob- močja v Sloveniji. Določil naj bi tudi minimalno stopnjo, ki bo v gozdnogospo- darskih območjih različna, kot so različno dane možnosti za gospodarjenje z gozdovi. Razlika med enotno in minimalno stopnjo bi predstavljala prispevek za biološka vlaganja nad minimalno stopnjo. 4. Zaključne misli Naš celotni poslovni sistem je predvsem na področju financiranja vseh vrst porabe izredno zapleten in postaja vedno manj razumljiv širšemu krogu delavcev. S to ugotovitvijo pa se ne smemo sprijazniti, saj vemo, da je samoupravljanje, katerega sestavni del smo mi vsi, v bistvu proces odločanja. Za odločanje pa so nam potrebne predvsem razumljive in kakovostne informacije. Naj bo zato to naše razmišljanje prispevek k poenostavljanju poslovanja na področju finančnih, računovodskih in planskih poslov. Na teh področjih bi se gozdarstvo moralo prilagajati ostalim poslovnim sistemom. Glede vloge samoupravnih interesnih skupnosti pa bi povzeli misli Franceta Popita, ki jih je podal v referatu Aktualne naloge družbe in obveščanja na 3. srečanju novinarjev 7. novembra 1980 v Krškem: ))Samoupravna interesna skup- nost naj postane mesto, samo kraj, kamor se pridejo pogovarjat uporabniki in izvajalci na podlagi programov, zahtev itd., ki so izdelane v OZD, bodisi v tistih. ki predstavljajo uporabnike, ali v tistihj ki predstavljajo izvajalce. Za to pa ni potrebe po velikem in dragem aparatu.« Literatura 1. IVANEK, F.: Ekonomika in organizaclja združenega dela v gozdarstvu (zapiski predavanj, Ljubljana 1977). 2. MELAVC, D.: Upravljalna ekonomika, Visoka ekonomska komercialna šola v Mariboru, Maribor '1977. 3. Zakon o gozdovih, Uradni list SRS, št. 16/74. 119 UDK 634.0.232.32 (Populus sp.) PRIDELAVA LESA V DREVESNICI Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana Lado E 1 e r š e k Za hitro rastoče drevesne vrste je značilno, da že v prvih letih hitro priraščajo. Navadno so to pionirske drevesne vrste ali pa njihovi križanci. V lesno deficitarni Evropi že nekaj desetletij intenzivno gojimo križance topolov (redkeje vrb) ter vzgajamo nove še odpornejše in rastlivejše križance. V drevesnicah vzgajamo topolove sadike vegetativno, to je iz potaknjencev. Za razliko od smrekovih sadik (te najbolje poznamo), ki zrastejo v 4-5 letih komaj 0,5 m visoko, zraste topolova sadika že v prvem letu 2-4m visoko, odvisno od klona, zemljišča oziroma uporabljene količine gnoja, poprečne temperature v času rasti, padavin in uporabe zaščitnih sredstev. O hitri rasti topolovih nasadov je bilo tudi pri nas že precej napisanega in povedanega, manj pa smo slišali o letni produkciji. ki jo zmore topol v svojem prvem letu rasti. V poskusni drevesnici Zadobrovi, kjer vzgajamo različne topolove klone, smo opravili dendrometrične meritve telesnin enoletnih sadik. Enake meritve smo opravili še v drevesnici Vrbina. Na koncu vegetacijske dobe smo izmerili premere na meterskih sakcijah sadik z natančnostjo 0,1 mm ter višine sadik na cm natančno. Od vsakega topolovega klona smo izmerili 10 sadik, telesnine pa smo izračunali na računalniku. Ugotavljali smo tudi število sadik na površinsko enoto zaradi izračuna hektarskega prirastka. Rezultate teh meritev in izračunov prikazujeta tabela in diagram. v m3 /ha 50 40 30 20 10 Prikaz hektarske lesne zaloge enoletnih topolovih sadik v drevesnici Zadobrova ,..; ' .-! 1 r- r- 0\ rl N ' .-! Ci\ r- "' rl 17 · 20 · 23 · 25 • 27 · 28 · 29 • 30 '31•41 •42 ·~3· 44· evidenčna štev. top.klona 120 Pregled telesnin in hek1arskih lesnih zalog topolovih sadik testiranih klonov - Drevesnica Zadobrova (enoletne sadike) Drevesnica Vrbina (dvoletna sadike) Evi d. 1977- 1/1 1979- 1/2 ... 1978 - 2/2 št klona l2l 1,5 cml v dm' 1 v dm3 V/ha v dm3 V/ha Niha V/ha 01,5 VIha m:~ ma m3 m3 17 0,360 10,05 0,084 47.846 4,03 2,18 1,29 31.818 41,13 3,44 3,50 11.544 40,37 20 0,802 (? 22,40 0,269 36.363 9,77 2,79 1,93 25.757 49,81 4,47 5,87 8.694 51,09 23 0,385 ...... 10,75 0,218 37.878 8,27 2,33 1,46 28.787 42,16 B 25 0,798 fi) 22,67 0,240 41.322 9,94 2,46 1,62 24.242 39,31 o 27 0,586 Ol 16,37 0,299 44.345 13.28 2,27 1,35 22.727 30,80 3,55 3,69 10.834 39,95 rn 28 0,665 c: 18,57 0,257 34.965 9,00 2,46 1,56 24.242 37,75 3,88 4,20 8.694 36,50 •O 29 0,611 ~ 17,07 0,299 37.878 11,32 2,41 1,52 22.727 34,67 a.. 30 0,533 o 14,89 0,150 41.322 6,20 2,17 1,29 36.363 47,09 3,01 2,70 9.646 26,05 ...!. 31 s 0,204 43.290 8,84 2,15 1,16 36.363 42,31 1\) - ('1) - -L. 41 ('1) 0,118 39.525 4,69 2,34 1.55 33.333 51,71 2,91 2,41 12.141 29,27 - Ol - 42 - r...: - 0,169 37.878 6,40 2,22 1,35 30.303 41,08 3,27 3,12 13.542 42,26 C\1 43 - - 0,097 43.290 4,22 2,02 1,07 33.333 35,68 3,94 4,54 10.060 45,65 44 0,219 43.290 9,48 2,36 1,54 28.787 44,44 3,72 4,14 12.804 53,02 • hladno poletje in toča sta vzrok skromnim telesninam sadik ,.,. merjeni so enoletni topoli z dvoletnimi koreninami (močnejše sadike) Evid. št. Latinska imena za obravnavane topolove križance ki ona 17 Populus euramericana cl. 1-214 20 Populus deltoides cl. Lux 23 Populus euramericana cl. Constanzo BL. 25 Populus euramericana cl. Triplo 27 Populus euramericana cl. Cima 28 Populus euramericana cl. Giorgione 29 Populus euramericana cl. Veneziano 30 Populus euramericana cl. Tiepolo 31 Populus trichocarpa 1-044/67 41 Populus Maximowiczii cl. Max 1 42 Populus Maximowiczii cl. Max 2 43 Populus Maximowiczii cl. Max 3 44 Populus Maximowiczii cl. Max 4 Ugotovitve Enoletne topolove sadike 1/2 ob 4 m merilni letvi v drevesnici Zadobrova. Foto L. Eleršek V drevesnici smo vzgojili 22.000-48.000 enoletnih topolovih sadik na hektar. Te sadike rastejo v stokrat večji gostoti kot v topolovem nasadu (klasična na- sadna oblika: 273 sad./ha). Drevesnica je bila spomladi pred sadnjo pognojena s precejšnjo količino hlevskega gnoja, 30 tiha, kar je približno 1 kg na sadike. V prvem letu rasti so sadike 1/1 v Zadobrovi dosegle višino 3,2 m (klon evid. št. 29) in debeline od 1,5 do 2,0 cm (klon evid. št. 20). Sadike 1/2 (enoletni nadzemni del, dvoletna korenina) pa so dosegle višino do 4,5 m (klon evid. št 41) in debelin o od 1,5 do 2,8 cm (klon evid. št. 20). Največji letni hektarski prirastek, ki je v tem primeru enak hektarski lesni zalogi, je pri topolovih sadikah 1/1 pri klonu evid. št. 25 in znaša 22,7 m3/ha. Pri topolovih sadikah 1/2 pa prednjači klon evid. št. 41 z 51,7 m3/ha. Glede na to, da lahko za proizvodnjo ivernih plošč uporabljamo les od 6 cm naprej, bi lahko takšne sortimente pri topolih vzgojili že v nekaj letni obhodnji. Ker se posekani mlajši topoli dobro obnavljajo iz panja, je zato možno vse topole večkrat zapored posekati, brez vmesne drage obnove s sadnjo. To, tako imenovano panjasto gospodarjenje, je sicer prišlo že v prejšnjem stoletju na slab glas, ko je postal pomembnejši debelejši tehnični les in dosegel nekolikokrat višjo ceno kot drva. Danes pa, ko vrtoglavo narašča poraba lesa za celuloze, iverice in druge plošče, pa se sama ponuja tudi bolj ekonomična pridelava drobnega lesa. Postavlja se vprašanje, ali ni smiselno v določenih primerih .. in v določenih nasadnih oblikah vzgajati drevje tudi iz panja? 122 UDK 634.0.432 (71) VARSTVO GOZDOV PRED POŽARI V KANADI Alojz Ze ga V drugi polovici septembra od 21. 9. do 1. 10. 1980. leta je obiskala Kanado skupina 14 predstavnikov vseh republik in pokrajin SFR Jugoslavije. Po za- stopanosti strokovnih področij so skupino tvorili: gozdarski strokovnjaki (8), stro- kovnjaka letalstva (2), načelnik za požarno varnost iz republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Srbije, predsednik Zveznega hidrometeorološkega zavoda in pomočnik generalnega direktorja tovarne celuloze in papirja >>MAVROZ« iz Sremske Mitrovice. Skupino je vodil dr. Svetozar Butulja, pomočnik predsednika Zveznega komiteja za kmetijstvo. Skupina je imela nalogo, da skozi 12-dnevni seminar spozna celotno orga- nizacijo varstva gozdov pred požari v Kanadi; še posebej uporabo in učinel< gašenja gozdnih požarov z letali. Da na osnovi spoznanj pripravi predlog za dopolnitev obstoječega sistema varstva gozdov pred požari v Jugoslaviji z. vključitvijo letal za gašenje gozdnih požarov. Jugoslavija je v Kanadi kupila 4 letala, ki jih izdeluje tovarna letal ))Canadair« v Montrealu. Rok za dobavo letal je 1. junij 1982. Naročena letala tipa CL-215 imenujejo jih »Vodni bombniki«, so še posebej opremljena za uporabo v kmetijstvu (zapraševanje in škropljenje) in za kemično čiščenje onesnaženega morja. Podatki o tehničnih lastnostih in o delovanju letal CL-215 za gašenje gozdnih požarov so že bili objavljeni v Obrambi in zaščiti št. 4, 5/80 in Gasilskem vestniku št. 10, 1980. Poleg te glavne naloge je morala proučiti spoznanja in izkušnje, ki jih imajo Kanadčani pri proizvodnji lesa iglavcev in listavcev, predvsem topole. Po Kanadi nas je vseh 12 dni spremljal in vodil predstavnik tovarne letal )>Canadair«, gospod John E. Bisson, ki je dober znanec Jugoslavije. Osnovni podatki Za lažje razumevanje 1n spoznanje osnovnih značilnosti organizacije varstva gozdov pred požari v Kanadi, ki v svoji osnovi temelji na dejavniku »prostranstva«, so nam strokovnjaki s tega področja dejavnosti (gozdarji, meteorologi in letalci) najprej z nekaj podatki predstavili Kanado in posebej delež gozdov v tej prostrani deželi. Kanada, ki je po površini druga največja država na svetu, s površino 10,400.000 km2 , zavzema največji del severne polovice ameriškega kontinenta. Razdalja od Atlantika do Tihega oceana znaša 4800 km, razdalja od ZDA do Ledenega morja pa 4480 km. V Kanadi živi okrog 22 milijonov prebivalcev in to pretežno v južnem predelu, vzdolž meje z ZDA. Gozdovi se v Kanadi razprosti- rajo na površini 2,6 milijona km2• Najbolj gozdnate province so na zapadu Britanska Kolumbija, na vzhodnem predelu pa Quebec in Ontario, koder je potekal tudi naš delovni program. Sama provinca Quebec meri skupaj 1,5 milijona km2, od tega je približno 517.000 km 2 gozdov listavcev in iglavcev. V tej provinci je bilo v obdobju od 1975 do 1979 leta registriranih poprečno 1250 gozdnih požarov letno. Največ leta 1975, ko je bilo 2000 primerov in najmanj leta 1979, ko so imeli samo 600 123 požarov. Površina, ki so jo zajeli požari v tem obdobju, se giblje od najmanj 7000 do največ 58.000 ha leta 1976. Gozdni požari so samo v tej provinci uničili poprečno letno 20.000 ha gozdov, pri čemer je znašala škoda poprečno 2,5 mili- jona dolarjev letno. Ugotovitve Vzroki za nastanek gozdnih požarov v Kanadi so: - turizem in rekreacija - strele ob nevihtah - prebivalci na gozdnem območju - industrijski objekti delavci v gozdu - malomarnost - železnice število v% 34 22 15 11 7 6 3 2 Površina v% 8 60 5 18 3 3 2 1 Površina, ki jo zavzemajo pozan, 1e neposredno odvisna od možnosti pristopa za gašenje. (Glej razmerje pri streli in rekreaciji.) Zakon o varstvu gozdov pred požari, ki med drugim ureja celotno področje preventivnega delovanja, predpisuje celo način uporabe letal za gašenje gozdnih požarov in financiranje te dejavnosti. Zanimivo je določilo zakona, ki v letnem obdobju požarne nevarnosti, to je v času od 1. aprila pa do 15. novembra, popolnoma prepoveduje netenje ognja v gozdu. V izjemnih primerih je dovoljeno netiti ogenj na osnovi posebnega dovoljenja. Kot prepoved netenja ognja se šteje tudi kajenje v gozdu .. Kazen za kršitev znaša od 50-200 dolarjev. Posebno zanimivo je določilo, ki predpisuje, da je železnica odgovorna za nastanek požara v pasu širine 100m na obeh straneh železniške proge, če ne dokaže, kdo je povzročitelj. Vsi državljani v starosti od 18. do 55. leta se morajo odzvati na poziv za gašenje. V primeru, da se poklicani ne odzove, mora plačati kazen za prekršek v znesku, ki ga vsako leto posebej odredi Ministrstvo za energetiko in prirodna bogastva province Quebec. Quebec Celotna provinca Quebec je za zaščito gozdov in okolja (reke, jezera in negozdne površine) razdeljena na 7 »društev«, ki se izmenjujejo )>Societes de Conservacion•<. Društva so samostojne, neodvisne organizacije, ki imajo status podjetja. Razdelitev province na 7 delov je bilo pogojeno z možnostmi pristopa na ogrožena območja. Društva se v pretežni meri ukvarjajo z gozdnim požarnim varstvom (95 °/o) nekaj malega pa še z gozdno entomologijo in fitopatologijo. članstvo društva tvorijo: koncesionarji in industrija celuloze in papirja, last- niki gozdov, ki se delijo na tiste, ki imajo do 800 ha gozda in na tiste z nad 800 ha, in Ministrstvo za energetiko in prirodna bogastva, ki upravlja 65 °/o vS'eh gozdov v provinci. 124 ,_. Letalo Canadair v protipožarni akciji. Društva nimajo lastnega kapitala. Delujejo na osnovi letnega proračuna, denar zberejo po posebnem ključu od članov, ki tvorijo društvo. V 7 društvih je stalno zaposlenih 220 uslužbencev; v času požarne nevarnosti se to število poveča na 520 delavcev in uslužbencev. Društva razpolagajo z naslednjo opremo za gašenje gozdnih požarov: 15 letal CL-215 nosilnosti 5350 litrov vode, 6 letal Canso z nosilnostjo 3500 litrov vode, 10 dvomotornih letal tipa PIPER AZSTEK, Cesna 337 in drugimi. 125 V času največje požarne nevarnosti (3-4 mesece) najemajo društva še 50 lahkih letal za izvidniško letenje in določanje lokacij gozdnih požarov. Poleg letal imajo še: 450 motornih vozil (avtobusi, tovornjaki in kombiji), 1500 motornih črpalk, 8000 hrbtnih škropilnic, 22.000 kosov ročnega orodja {sekire, lopate, krampi, idr.), 600.000 metrov gasilskih cevi. Vsako društvo ima svojo glavno aviobazo in nekoliko letališč. Aviobaza je opremljena za sprejem, vzdrževanje in uporabo »Vodnih bombnikov« in drugih letal. Na območju province deluje tudi 120 meteoroloških postaj, ki zbirajo po- trebne podatke za določanje stopnje (indeks) požarne nevarnosti. Do leta 1975 so imeli še 500 protipožarnih opazovalnih stolpov (leseni in kovinski), ki so jih popolnoma opustili. Nekaj primerkov smo še lahko videli, ker so jih kot zanimivost postavili (prestavili) ob koordinacijskih centrih in inštitutih. Vse potrebno opazovanje opravijo z letali, ki neprestano opazujejo celotno območje. Najbolj ogrožene predele preleti letalo izvidnik, če je potrebno tudi vsako uro. Letni proračun za 7 društev province Quebec znaša skupaj 20,000.000 dolarjev. 65 °/o za preventivne potrebe 25% za rabo 21 vodnih bombnikov 10 °/o za neposredno gašenje 13,000.000 dolarjev, 5,000.000 dolarjev in 2,000.000 dolarjev. Stroške za vzdrževanje ))vodnih bombnikov« nosi ministrstvo. Cena 1 ure letenja v letu 1980 je bila: za letalo CANADAIR CL-215 za letalo CANSO 500 za letalo CESNA 337/310 za lažja športna letala 800 dolarjev 500 dolarjev 160-170 dolarjev 110 dolarjev Iz navedenih podatkov o vrstah in številu razpoložljivih sredstev in opreme za gašenje, si lahko >>pričaramo« približno predstavo o tem, kako so Kanadčani razvili in organizira li dejavnost varstva gozdov pred požari. V Quebecu smo obiskali še koordinacijski center, ki v sklopu Ministrstva za transport, opravlja vse potrebne naloge za letenje vseh vrst letal, ki jih upo- rabljajo v sezoni požarne nevarnosti. Ne morem podrobno opisati organizacijo in delovanje te ustanove, ker premalo poznam letalsko stroko. Vendar, glavna naloga centra v sezoni požarne nevarnosti je, da zagotovi maksimalno delovanje razpoložljive letalske flote v borbi proti gozdnim požarom. Center dobiva razne podatke, ki jih v provinci Quebec zbirajo za napoved stopnje požarne nevarnosti (prognostična služba), in podatke o dejanskem stanju, ki jih zbirajo in obdelujejo protipožarni ·štabi društev na osnovi ugotovitev proti- požarne izvidniške aviacije. V času, ko se poveča število požarov, center odreja prioritetna področja. Tako so v nekem kritičnem trenutku leta 1978 usmerili vso razpoložljivo letalsko moč na eno samo področje. Preostali ogroženi predel pro- vince pa so začasno varovali samo s >>kopenskimi silami((. Center dobiva prognozo požarne nevarnosti opoldne in zvečer ter še za naslednje. dopoldne. 126 EEfTJ Notranjost letala Canadair, kakršne (4) smo kupili v Kanadi za potrebe protipožarne dejav" nosti v Jugoslaviji. Notranjost letala je možno preurediti za potrebe potniškega prevoza (zgoraj}, za prevoz vode za gašenje gozdnih požarov (sredina) ali pa za zapraševanje. Popolnoma razumljivo je, da je tak center opremljen tudi z najsodobnejšimi sredstvi za zveze. Na osnovi kritičnega požarnega stanja in slabe prognoze za celotno območje province, lahko center predlaga ministrstvu, da prepove obisk in promet v gozdovih. V primeru najbolj kritične stopnje požarne nevarnosti, ko center presodi, da ne more več s svojimi močmi obvladati razmer, lahko zaprosi za pomoč kanadske oborožene sile. V naslednjih dneh smo obiskali operativni center društva v Maniwaki. Iz Quebeca smo v 380 km oddaljeni Maniwaki poleteli s posebnim letalom na višini 600 m. Na tem poletu po lepem sončnem vremenu, nad gozdovi, ki so »žareli" (rdeči hrast in sladkorni javor) v jesenskih barvah, nad stotinami jezer in jezerc ter rekami, smo šele spoznali, da gledamo deželo, ki se svojih naravnih lepot in bogastev dovolj skrbno in resno zaveda. To je bil nepozaben primer opazovalnega protipožarnega poleta. Maniwaki Območje društva Maniwaki je po stopnji požarne nevarnosti, oziroma ogro- ženosti na drugem mestu v Kanadi. Na tem območju, kjer je 80.000 km2 gozdov, je izredno razvit lovni in ribiški turizem, imajo tudi tri nacionalne parke in indijanski rezervat. To društvo je doslej doseglo največje uspehe pri gašenju gozdnih požarov. 127 Na en požar odpade poprečno samo 2,5 ha pogorelega gozda, to je za kanadske razmere izreden uspeh. V zadnjih 10 letih je imelo območje poprečno letno 325 požarov, največ 710 in najmanj 105 v enem letu. Njihovo geslo je: )>Pred požarom želimo obvarovati sleherno drevo!•< Raziskovanje Naš naslednji cilj je bil Nacionalni inštitut za raziskave v gozdarstvu v Petewawi. Problematiko gozdnih požarov raziskujejo že od 1920. leta. Ogledali smo si oddelek za varstvo gozdov pred požari, kjer dela 15 znanstve- nikov na 4 glavnih projektih. Znanstvenoraziskovalna dejavnost je usmerjena pretežno na področje uvajanja radarskih sistemov za zbiranje meteoroloških podatkov in za odkrivanje požarov ter na sistem popolne računalniške obdelave vseh podatkov v zvezi s prognozami o možnosti pojavljanja požarov. Izredno zanimivo so nam prikazali sistem analiziranja satelitskih posnetkov. Posebej ugotavljajo učinek vse opreme in orodja za gašenje gozdnih požarov. Vse nove izsledke posredujejo proizvajalcem opreme in orodja. Inštitut upravlja kompleks 38.000 kvadratnih milj gozdov. Ogledali smo si še 40 let stare nasade (plantaže) Picea glauca, Pinus resinoza, Pinus banksiana in stoletni sestoj zelenega bora, ki ga je leta 1880 požar skoraj popolnoma uničil, vendar si je sam prirodno tako opomogel, da sedaj predstavlja primer želenega stanja. Pripomba O tem strokovnem potovanju je bilo sestavljeno posebno uradno poročilo, za Zvezni komite za kmetijstvo. Poročilo vsebuje predloge in smernice za do- graditev obstoječe organizacije protipožarnega varstva gozdov v Jugoslaviji s ciljem, da bi lahko čimbolj učinkovito koristili letala za gašenje gozdnih požarov. Poročilo bo posredovano vsem pristojnim republiškim in pokrajinskim organom in organizacijam. 128 ' ; ,. Vigred je tu . Po dolgi zimi so jo najbolj veseli gozdarji. Foto M. Kmecl Zelena, gozdnata Zabreginjska dolina, ki sega prav v srce naših Julijcev, je sad dolgoletnih denarnih vlaganj in dela gozdarjev. Foto M. Kmecl Vnašanje listavcev v smrekove monokulture pomeni učinkovito toda drago in dolgotrajno melioracijo teh degradiranih sestojev. Posnetek je s Pohorja (Mislinja). Foto M. Kmecl Kriterij za vlaganje v gozdove pa ni samo vložen denar ali cene /esa. V pronaravnem gospodarjenju z gozdovi je glavni vložek znanje. Ce so dani rastiščni in uravnoteženi gospodarski pogoji (divjad!}, so učinki znanja ob majhnih denarnih stroških lahko zelo visoki. Foto J. Ahačič Zakon o gozdovih zavezuje gozdarje, da prvenstveno skrbe za obnovo in normalen razvoj gozdov, s katerimi gospodarijo. Zato morajo od prodanega /esa obvezno izločiti najmanj 1 O 0/o izkupička za biološke naložbe v gozdove. Poleg tega vlagajo v gozdove tudi sredstva iz čistega dohodka (akumulirana sredstva) in druga sredstva iz tekočega dohodka (za ceste, vzdrževanje, vlake itd.). Ocenjeno je, da so gozdna gospodarstva v Sloveniji v letu 1980 v gozdove vložila prek 50 starih milijard dinarjev. Nega gozdov in skrb zanje je stalna; tako kot pri ljudeh: V otroški dobi je nujna, v srednji dobi je zaželena in v starosti jo potrebujemo kot nikoli. STALIŠČA IN UGOTOVITVE S POSVETOVANJA O PROBLEMATIKI DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZASEBNEM SEKTORJU V dneh 9. in 10. X.1980 je v Dolenjskih Toplicah potekalo posvetovanje o problematiki dohodkovnih odnosov z združenimi kmeti in o problematiki zdru- ževanja sredstev. Posvetovanje sta za odgovorne delavce v gozdarskih delovnih organizacijah organizirala Splošno združenje gozdarstva Slovenije in Zadružna zveza Slovenije SR Slovenije. Na posvetovanju so bila sprejeta nekatera stališča in ugotovitve, ki jih v tem gradivu podajamo v skrajšani obliki. A. Dohodkovni odnosi z združenimi kmeti 1. Zakon o združenem delu in zakon o združevanju kmetov določata, da je združevanje kmetov v kmetijske zadruge ali v druge oblike združevanja kmetov prostovoljno. Kmetje na podlagi lastnih interesov združujejo svoje delo z delom delavcev. To pomeni, da tudi v gozdarstvu, kjer smo do uveljavitve zakona o združenem delu in zakona o združevanju kmetov poznali obvezno združevanje v temeljne organizacije kooperantov (do takrat v obrate za kooperacija) zdru- ževanje kmetov v TOK ni obvezno. 2. Gozdovi so z ustavo proglašeni za dobrino splošnega družbenega pomena, s katero je treba gospodariti tako, da se nenehno obnavlja in razširja. To določilo velja ne glede na to, v čigavi lasti so gozdovi ali v družbeni ali zasebni. Zakon o gozdovih določa, da gospodarijo z gozdovi zasebnega sektorja temeljne orga- nizacije kooperantov. Zato so te odgovorne, da se z vsemi gozdovi ne glede na to ali gre za gozdove združenega kmeta ali za gozdove nezdruženega kmeta, gospodari po enakih kriterijih. Tudi prodajo lesa izvaja samo gozdnogospodarska Vrednosti (cene, izplačila) za prevzeti les od zasebnega lastnika gozda, so za vse kmete enake, vendar so za združene kmete Je akontacija, medtem ko so za nezdružene fiksna (dokončna cena). Pri razporejanju skupnega prihodka med delavce in kmete v TOK veljajo načela, ki so zapisana o delitvi med posameznimi TOZD (ZZD ), ki sodelujejo pri ustvarjanju skupnega proizvoda. Združeni kmetje (v TOK) imajo možnost z delavci v TOK združevati delo in sredstva v najrazličnejših dohodkovnih povezavah. Odvisno od dohodkovne povezave kmetov z delavci TOK, je odvisna delitev prihodka oziroma dohodka od prevzetega (odkupljenega) lesa. Da ne bi prihajaJo do večkratnih obdavčitev dela združenega kmeta, je sistem razporejanja dohodka oziroma čistega dohodka združenih kmetov v TOK drugačen (neobremenjen) kot je določeno z dtužbenim dogovorom. Riziko zaradi neopravljenih obveznosti v prodaji lesa, nosijo združeni in nezdruženi kmetje. Riziko zaradi slabih odločitev (pa tudi ugodnosti zaradi dobrih) nosijo le združeni kmetje in delavci v TOK. 129 organizacija. Zato odločitev kmeta ali bo sodeloval z gozdnogospodarsko orga- nizacijo ni v celoti prostovoljna, del sodelovanja je predpisan z zakonom. Poleg zakonsko predpisanega sodelovanja pa se lahko kmet s pogodbo obveže, da bo sodelovanje z gozdnogospodarsko organizacijo razširil. To pomeni, da je v gozdarstvu nasprotno kot v kmetijstvu, sodelovanje lastnikov gozdov z gozdno- gospodarsko organizacijo obvezno in je neobvezna samo dodatno sodelovanje. Prednost dodatnega sodelovanja je, da poleg pravic, ki pripadajo združenim kmetom že po zakonu o združenem delu, zakonu o gozdovih, zakonu o obdav- čenju proizvodov in storitev v prometu ter zakonu o prispevkih in davkih občanov, pridobijo tudi upravljalske pravice. 3. Razlike v sodelovanju kmetov s temeljno organizacijo kooperantov vi gozdarstvu in v kmetijstvu se odražajo tudi v urejanju dohodkovnih odnosov. Kmet ima v gozdarstvu ne glede na to ali je združen ali nezdružen, pri gospo- darjenju z gozdovi enake obveznosti. Ker spada med gospodarjenje z gozdovi tudi promet z lesom, je kmet za nerealizirano proizvodnjo enako odgovoren ali je združen ali ne. Nezdružen ali združen kmet, oba morata realizirati in oddati oziroma prodati gozdnogospodarski organizaciji ves les, ki ga je po gozdnogospo- darskih načrtih potrebno posekati. To pomeni, da morata nositi oba tudi riziko za izpad dohodka TOK, ki bi nastal zaradi nerealizirane proizvodnje v zasebnem sektorju lastništva. Iz tega pa izhaja, da tudi pri določanju vrednosti za prevzeti les, ne more biti razlike med združenim in nezdruženim kmetom. Vrednosti za prevzeti les ali kot pravi zakon o združevanju kmetov, akontacije, morajo biti enake s tem, da so za združene kmete to dejansko akontacije na delež v skupnem prihodku, medtem ko so za nezdružene to že fiksne cene. 4. Akontacija za prevzeti les pomeni začasni delež v prodajni ceni skupnega proizvoda, oziroma v prihodku, ki ga prinaša skupni proizvod. To izhaja iz določil zakona o ugotavljanju in obračunavanju celotnega prihodka in dohodka in iz kontnega plana za temeljne organizacije materialne proizvodnje. To se pravi, da je treba v knjigovodstvu temeljne organizacije kooperantov prikazovati delež, ki ga imajo kmetje v doseženi prodajni ceni za les na kontu 440, prevzete vrednosti skupnih proizvodov od kmetov. Ker pa so skupni proizvodi rezultat skupnega dela, je logično, da je v temeljnih organizacijah kooperantov sodelo- vanje med združenimi kmeti in temeljno organizacijo kooperantov vsebinsko urejeno po načelih skupnega prihodka. Zato je nujno, da so v samoupravnem sporazumu o združevanju v TOK opredeljeni med drugimi tudi kriteriji za razpo- rejanje skupnega prihodka med združene kmete in delavce. 5. Dileme o tem, kaj vsebuje vrednost prevzetih proizvodov (akontacije med letom) torej ni. Iz zakona o združenem delu je namreč jasno, da je treba med tiste, ki so sodelovali pri proizvodnji skupnega proizvoda razporediti celoten delež, ki jim pripada, to se pravi materialni del in novododano vrednost, to je dohodkovni del. Zato je treba pri izračunavanju deleža, ki pripada kmetom, upoštevati enake kriterije, kot se upoštevajo pri razporejanju skupnega prihodka med dvemi ali več TOZD, ki so sodelovale pri proizvodnji skupnega proizvoda. Po zakonu o združenem delu se določi delež posameznih TOZD v skupnem prihodku glede na vloženo tekoče in minulo delo. Pri tem so vse TOZD enako- pravne. Ker nastopajo v primeru poslovanja gozdarski TOK na eni strani kmetje, na drugi pa delavci v TOK oziroma temeljna organizacija kooperantov, je treba pri ugotavljanju deleža kmetov upoštevati tako kot pri ugotavljanju deleže; delavcev tekoče in minulo delo. 6. Združeni kmetje lahko nasprotno od nezdruženih, združujejo z delavci v TOK svoje delo in sredstva, samo delo ali pa samo sredstva. Odvisno od načina 130 in trdnm:ti sodelovanja je urejeno tudi poslovanje posameznih združenih kmetov s temeljno organizacijo kooperantov. Tako lahko združeni kmetje delež v skupaj ustvarjenem dohodku realizirajo kot delež v skupnem prihodku in (ali) kot delež v skupnem dohodku odvisno od tega za kakšno vrsto sodelovanja združenih kmetov gre. Zakon o združenem delu in zakon o združevanju kmetov določata, da ima združeni kmet pravico participirati tudi pri dohodku. Vendar je to določilo obeh zakonov razumeti generično, kar pomeni, da poteka poslovanje med združenimi kmeti po načelih skupnega prihodka in skupnega dohodka. Iz tega izhaja, da je delež združenih kmetov, kadar gre za skupno delo in skupno poslovanje med združenimi kmeti in TOK, odvisen od doseženih rezultatov TOK. če je dosežena večja prodajna cena gozdnih lesnih sortimentov, kot je bila planirana, imajo kmetje pravico do dodatnega deleža v skupnem prihodku in se zato povečuje konto 440, prevzete vrednosti skupnih proizvodov od kmetov. Prav tako so možni večji deleži kmetov v skupnem prihodku, če se je med letom pokazalo, da so bili kriteriji za razporejanje skupnega prihodka za kmete neustrezno (prenizko) oblikovani. Tudi v tem primeru se poveča konto 440, prevzete vrednosti skupnih proizvodov od kmetov. če združeni kmetje razširijo sodelovanje s TOK tudi na skupna vlaganja pa imajo pravico participirati na skupnem dohodku. V tem pri- meru pa se delež kmetov prikazuje kot delež v skupnem dohodku v okviru konta 8i1. 7. Kar zadeva rizika, ki ga nosijo združeni kmetje, je nujno opredeliti dvoje: a) Razliko zmanjšanja oziroma izpada dohodka, ki nastopa zaradi tega, ker lastniki gozdov niso izpolnili svojih obveznosti ali oddali gozdnemu gospodarstvu za prodajo toliko lesa, kot izhaja iz gozdnogospodarskih načrtov. V tem primeru nosijo riziko vsi, ki majo obveznosti oddati les in ne samo združeni kmetje. b) Zmanjšanje ali povečanje dohodka, ki nastaja zaradi splošnih oziroma boljših poslovnih odločitev. Ker te odločitve sprejemajo samo združeni kmetje in delavci, je logično, da nosijo tudi riziko (pozitiven in negativen) samo združeni kmetje in delavci. 8. Po zakonu o združevanju kmetov se lahko združeni kmetje odločijo, da bodo del dohodka, ki jim pripada na račun boljšega gospodarjenja, namenili za sklad skupne porabe ali (in) za sklad rizika ali (in) za rezervni sklad. Tudi ta določila je treba upoštevati generično, in sicer tako, da lahko kmetje del deleža v skupnem prihodku ali skupnem dohodku, ki se je povečal zaradi boljših poslovnih odločitev, združujejo v skladu skupne porabe ali drugih skladih. Ker gre v tem primeru za delež v skupnem prihodku ali skupnem dohodku, ki v celoti pripada kmetom, ne moremo kmečkega deleža v skupaj ustvarjenem do- hodku mešati z deležem TOK, ki ga delavci razporejajo po določilih zakona o obračunavanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. Delavci v TOK razporedijo njihov delež v skupnem prihodku in skupnem dohodku potem, ko pokrijejo materialne stroške, amortizacijo in obveznosti iz dohodka za osebne dohodke, za sklad skupne porabe in za rezervni sklad po kriterijih določenih v samoupravnih aktih za razporejanje čistega dohodka TOK. Kmetje pa o svojem deležu odločajo samostojno. če se odločijo, da bodo del namenili za sklad skupne porabe, tega ne moremo razporediti preko čistega dohodka TOK, ampak direktno v sklade TOK. Torej, namesto kmetom na roko, ga razporedimo v sklade TOK. 9. Ker je večji dohodek nastal zaradi boljših poslovnih odločitev kot so bili planirani, imajo do tega dohodka pravico samo združeni in ne vsi kmetje. Odločanje o celotnem prihodku, ki pripada kmetom, je namreč stvar združenih kmetov, za nezdružene kmete pa so sklepi združenih kmetov obvezni le v tistem 131 Financiranje reprodukcije v gozdovih je bistveno drugačno kot v ostalih gospodarskih dejavnostih. Prispevki za biološka vlaganja se pojavljajo v dohodku temeljnih organizacij gozdarstva. Nesreča: novi sistem financiranja skupne porabe je vezan na višino dohodka temeljne organizacije in ne več na davčno osnovo. Gozdarstvo je delovno intenzivna panoga, v dohodku je zaradi težavnih delovnih pogojev, veliko osebnih dohodkov. To pomeni velik dohodek, velik prispevek za skupno porabo! Tudi vlaganja v gozdove imajo popolnoma druge ekonomske parametre (dolge obrača/ne in na/ožbene dobe), zato je sedanji sistem', obdavčevanja dohodka za gozdarstvo nesprejemljiv. delu, ki ureja gospodarjenje z gozdovi, ki so po zakonu o gozdovih v pristoj- nosti TOK. 10. Kljub temu, da kmetje namenjajo svoja sredstva za različne namene, pa so do porabe vsa na žiro računu (rednem TOK) in se uporabljajo za obratna sredstva. Stvar samoupravnega sporazuma o združevanju pa je ali so to brezo- brestna ali obrestna sredstva. 11. Družbeni dogovor o razporejanju dohodka in čistega dohodka omejuje uporabo sredstev sklada skupne porabe. Ker gre v konkretnem primeru za sredstva kmetov (četudi jih združujejo v TOK za skupne namene) ta pri porabi niso predmet družbene kontrole. Izplačujejo se iz žiro računa TOK. B. Financiranje splošne in skupne porabe po novih predpisih 1. Novi sistem plačevanja davka iz dohodka in prispevkov za financiranje skupne porabe je za gozdarstvo težko sprejemljiv. Vzroki so predvsem: a) V dohodku temeljne organizacije združenega dela gozdarstva in temeljnih organizacij kooperantov gozdarstva se pojavljajo tudi prispevki za biološka vla- ganja. Financiranje reprodukcije v gozdarstvu je urejeno preko SlS materialne proizvodnje, (enostavna in razširjena reprodukcija) zato je tudi tisti del, ki po- meni pri drugih temeljnih organizacijah materialne proizvodnje porabljeno sub- stanco, v gozdarstvu dohodek. Gozdovi so v knjigovodstvu organizacij v goz- darstvu prikazani samo evidenčno, z nabavno vrednostjo 1 din/ha in z odpisi 1 din/ha. V primeru, da bi bila vrednost gozdov prikazana tako kot vrednost drugih osnovnih sredstev, bi se prispevki za biološka vlaganja prikazovala v porabljenih sredstvih kot amortizacija in bi bili odbitna postavka za ugotavljanje dohodka in zato avtomatična odbitna postavka za izračun davka iz dohodka in prispevkov za financiranje skupne porabe. V zakonu o davku iz dohod ka TOZD so sicer upoštevani kot od bitna postavka za izračun davčne osnove tudi prispevki za biološka vlaganja, vendar pomeni to le delno upoštevanje posebnosti ugotavljanja in razporejanja dohodka v goz- darskih organizacijah. b) V prejšnjem sistemu je bila večina prispevkov za financiranje skupne porabe vezana na davčno osnovo, novi sistem uvaja novo osnovo, to je dohodek.~ To pomeni, da prispevki za biološka vlaganja, ki so odbitna postavka za plačilo davka iz dohodka, niso tudi odbitna postavka za izračun prispevkov za financiranje 132 skupne porabe. Iz tega izhaja, da je gozdarstvo zaradi posebnosti financiranja enostavne reprodukcije bolj obremenjeno pri financiranju skupne porabe kot druge TOZD s področja materialne proizvodnje. Prispevki za biološka vlaganja so v dohodku gozdarstva SR Slovenije udeleženi z več kot 15°/o. c) Gozdarstvo je delovno intenzivna panoga. Zato je delež osebnih dohodkov v dohodku precej večji kot je v gospodarstvu SR Slovenije. Stroški minulega dela se pokrivajo iz celotnega prihodka (amortizacija itd.), medtem ko se stroški tekočega dela kot osebni dohodki pokrivajo iz dohodka. Zato je samo zaradi posebnosti pri delu, dohodek gozdarstva večji, večja pa je tudi njegova uporaba za osebne dohodke. Zato pomeni dohodek kot osnova za plačevanje prispevkov, za gozdarstvo v primerjavi z gospodarstvom, večjo obremenitev kot bi izhajala iz drugih osnov. d) Poleg dejstva, da je gozdarstvo delovno intenzivna panoga, vpliva na večje oblikovanje in porabo dohodka tudi dejstvo, da so v gozdarstvu pogoji dela težji kot v večini dejavnosti. Ko smo v SR Sloveniji oblikovali prve samoupravne sporazume o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke, je bila pri obliko- vanju kalkulativnih osebnih dohodkov prikazana posebna postavka, težavnostni pogoji. Takrat je bilo ugotovljeno, da imajo težje pogoje dela kot so v gozdarstvu samo še v rudarstvu. To je tudi vzrok, da so v gozdarstvu osebni dohodki nad poprečjem gospodarstva. Kadarkoli se pri davkih ali prispevkih upoštevajo osebni dohodki kot odbitna postavka, so zmeraj kriterij poprečni osebni dohodki. e) Posebnosti gozdarstva narekujejo tudi poseben pristop pri financiranju reprodukcije v gozdarstvu. Financiranje reprodukcije gozdov je urejeno preko SlS (območne in republiške) na poseben način. Ta je posledica posebnosti v gozdarstvu in dejstva, da so velikokrat tudi vlaganja v razširjeno gozdno reprodukcijo tako odmaknjena, da jih je po ekonomskih kriterijih težko iz- vajati. Tudi gozdovi kot posebno osnovno sredstvo narekujejo poseben način financiranja izgradnje gozdnih cest in drugih vlaganj v gozdove. Zato je nemogoče financiranje razširjene reprodukcije v gozdarstvu obravnavati enako kot v drugih SlS materialne proizvodnje. V gozdarstvu so posebnosti, ki jih je treba upoštevati, saj bi uporaba strogih načelnih rešitev tudi tam, kjer to ni mogoče, prinesla lahko precejšnjo družbeno škodo. Zato je treba pri določanju smernic za delovanje in financiranje SlS materialne proizvodnje posebnosti gozdarstva upoštevati in dopustiti financiranje razširjene reprodukcije tudi iz prispevkov iz dohodka in ne samo iz akumulacije. 2. Posebnosti .gozdarstva so se pri snovanju zakona o davku iz dohodka premalo upoštevale. Zato je nujno, da se med panoge, ki imajo nižjo stopnjo davka uvrsti tudi gozdarstvo. 3. Ob sprejemanju zakona, ki bo določal osnovo za financiranje skupne porabe, moramo vztrajati, da se prispevki za biološka vlaganja, tako kot pri drugih TOZD amortizacija od osnovnih sredstev, upoštevajo kot znižanje osnove za obračun prispevkov za skupno porabo. 4. Pri snovanju posameznih rešitev in oblikovanju zakonov morajo biti pred- stavniki gozdarstva bolj prisotni. To zlasti velja za matični komite, ki je že po funkciji prisoten pri oblikovanju posameznih predpisov, še bolj pa pri razpravi v organih Izvršnega sveta. V sedanji fazi pa je treba vztrajati, da se pri določanju osnov za plačevanje davkov in prispevkov posebnosti gozdarstva, tako glede financiranja enostavne in razširjene reprodukcije kot tudi glede pogojev dela, kolikor mogoče upoštevajo. 133 C. Združevanje sredstev 1. Poslovanje po načelih skupnega dohodka v praksi zelo počasi izpodriva kreditne odnose. Vzrokov je več, najpomembnejši pa so: a) Možnost povečevanja lastnih virov sredstev na račun revalorizacije celotne vrednosti osnovnega sredstva, čeprav je bil vir financiranja tudi kredit. Zato je veliko večje povpraševanje po kreditih kot po skupnih vlaganjih. b) Soupravljanje pri poslovanju temeljne organizacije, ki uporablja združena sredstva onemogoča tistim TOZD, ki upravljajo združena sredstva zapiranje v ozke podjetniške okvire. c) Nezaželena je delitev rizika med sovlagatelji v novo investicijo zlasti takrat, ko so investicije ekonomsko nezadostno utemeljene. 2. Poslovanje po načelih skupnega dohodka prinaša nove kvalitete v poslo- vanje temeljnih organizaciL zlasti pa v upravljanje, zato je nujno tovrstne oblike pospešeno uvajati. Poslovanje po načelih skupnega dohodka in vse spremljajoče ·obveznosti prinašajo sigurnejše in ekonomičnejše nalaganje sredstev. Pomenijo koncentracijo in možnost vlaganja sredstev tam, kjer je ekonomsko utemeljeno. Vpliv na vlaganje sredstev in na upravljanje s temi sredstvi imajo vsi sovlagatelji. Prav sodelovanje pri upravljanju s temi sredstvi pa omogoča oziroma v veliki meri zmanjšuje možnost ozkih podjetniških gledanj in ekonomske neupravičene naložbe. Načelo skupnega dohodka v praktičnem financiranju razširjene reprodukcije zelo počasi izpodriva klasične kreditne odnose. Za to je več vzrokov, med drugimi tudi večja odgovornost partnerjev, kadar Je-ti združujejo sredstva na dohodkovni osnovi. Toda to zagotavlja tudi se/aktivnejše naložbe. V financiranju DO se je funkcija skupnih služb pokazala kot nenadomest- ljiva. Direktno dogovarjanje med temeljnimi organizacijami znotraj DO o finan- ciranju enostavne in razširjene reprodukcije, je pokazalo nekaj slabih lastnosti, tako ekonomskih kot organizacijskih. To spoznanje še posebej velja za goz- darstvo, ki je dolžno upoštevati poleg splošnih finančno-ekonomskih zakonitosti tudi gozdarski zakon, o skladnem razvoju gozdnogospodarskega območja. 3. V praksi poteka združevanje sredstev na različne načine. čeprav je s stališča racionalnosti naložb in tudi dogovarjanja ustreznejša oblika združevanja sredstev na ravni delovne organizacije in nato po enotno dogovorjenih kriterijih v posamezne TOZD, so oblike dogovarjanja tudi takšne, da se TOZD združene v isti delovni organizaciji dogovarjajo med seboj direktno. To pa razbija enotnost delovne organizacije kot finančnega subjekta in subjekta gospodarjenja. V praksi je premalo poudarjena delovna organizacija kot ekonomski in finančni subjekt, preveč pa temeljna organizacija. Zato nastopajo tudi temeljne organi- zacije same kot finančni subjekti, kar v veliki meri povzroča neracionalno koriščenje razpoložljivih sredstev in neusklajenost naložb v delovni organizaciji. Tudi sklepanje samoupravnih sporazumov pomeni oviro, saj je v primerih, ko se TOZD dogovarjajo direktno, nujno sklepati samoupravne sporazume za vsakq vlaganje posebej. Pri vlaganjih prek delovne organizacije oziroma združenih sredstev pa zadošča načelen dogovor o obveznostih glede združevanja, korišče- 134 nja in vračanja združenih sredstev v samoupravnem sporazumu o združevanju v DO, vsa druga vprašanja pa ureja plan delovne organizacije. S takim načinom dogovarjanja je mogoče izkoristiti maksimalne prednosti, ki jih združevanje sredstev prinaša. Med nepomembnimi prednostmi gotovo ni poudarjen družbeni značaj dohodka, ki pride pri takšnem načinu združevanja rn sodelovanja v upravljanju z združenimi sredstvi do izraza v polni meri. 4. če velja načelo združevanja sredstev na ravni DO in potem v posameznih TOZD kot optimalna rešitev za gospodarstvo nasploh, potem to posebej velja za gozdarstvo. V gozdnogospodarski organizaciji je nujno izvajati finančno politiko po enotnih kriterijih, ker le na ta način lahko zagotovimo enoten in skladen razvoj celotnega gozdnogospodarskega območja, čeprav je združenih v gozdno- gospodarsko organizacijo, ki gospodarijo s temi gozdovi, več TOZD in TOK. 5. Konkretna združevanja sredstev potekajo v praksi različno. Ponekod imajo oblikovane posebne finančne službe, drugod interne banke. Poslovanje internih bank je bolj zahtevno, ima pa tudi določene prednosti. Katera služba bo v bodoče opravljala finančno funkcijo v delovni organizaciji z več TOZD, bo odvisno od predpisov, ki bodo urejali to področje (pripravljajo se spremembe), na drugi strani pa od prilik, v katerih se nahajajo posamezne DO ali SOZD, kjer združevanje poteka. Obveznosti iz združevanja sredstev in vračilo sredstev so v različnih DO različno urejene. Ponekod so določeni re- valorizacijski količniki sredstev, drugod ne, ponekod se ti naslanjajo na zakonsko predpisano revalorizacijo, drugod pa so količniki določeni že v sporazumu. Verjetno je najsprejemljivejša tista rešitev, ki kaže revalorizacijo sredstev na zakonsko predpisan koeficient. Glede vračila sredstev bi moralo veljati načelo, da vračilo sredstev praviloma ne bi smelo biti daljše kot je amortizacijska doba sredstva za delo, za katerega so bila sredstva združena. V primeru, da je dogovorjena pri ugotavljanju deleža v skupnem dohodku večja amortizacija od minimalne, se doba ustrezno skrajša. 135 Včasih so bili na našem krasu temeljitejši v obrambi pred burjo in pred ognjem. Visoki, solidno grajeni suhi zidovi so varovali objekte, bili pa so tudi učinkovita prepreka, kadar je gorelo. Marsikje pa je kraška vegetacija že toliko napredovala, da so učinkovitejši biološki ukrepi, predvsem zaradi svoje preventivnosti. Med Pivko in Divačo. Foto: Zavod za pogozdovanje krasa, Sežana. / / /, 1/ /' DOGOVOR O GOZDARSKEM šOLSTVU Objavljamo samoupravni sporazum o temeljih plana posebne izobraževalne skupnosti za gozdarsko usmeritev v Sloveniji za srednjeročno obdobje "1981-"1985. Gozdarsko strokovno šolstvo je že pred intenzivnim izgrajevanjem usmerjenega izobraževanja v Sloveniji. zlasti Gozdarski šolski center v Postojni, gradilo svoje strokovno šolstvo na podobnih načelih. Zato sedanja reorganizacija za nas ni nekaj novega, temveč je prilagajanje precej lažje kot je v drugih strokah. Temelji plana govore o materialnih in nematerialnih pogojih delovanja in razvoja gozdarskega šolstva. Dogovor je nastajal ob temeljitem in vsestranskem dogovarjanju vseh prizadetih; priprave so trajale celo leto in pol. Takšnega, kakršnega objavljamo, je skupščina izobraževalne skupnosti za gozdarstvo sprejela dne 17. februarja 198"1. Naj še opozorim, da je za panogo, kakršna je gozdarstvo, ki ima v primerjavi z ostalimi, malo >>modnih aktualnih(( obeležij, izredno pomembno trdno, sistematično ure- jeno in funkcionirajoče strokovno šolstvo; sicer bi se lahko nekega dne znašli brez sekačev, gozdarjev, tehnikov. Zaenkrat ti problemi niso tako zelo boleči, trdimo lahko, da je to mimo skrbi, ki jo gozdna gospodarstva posvečujejo kadrovanju, tudi zasluga dobro organiziranega gozdarskega strokovnega šolstva. čeprav smo izrekli nekaj pohvalnih besed o našem Centru v Postojni pa le-ta ni brez težav. Predvsem se zaradi neugodne lokacije neprestano muči s problemi zagotavljanja stalnih pedagoških delavcev. Verjetno ne bo dovolj, da bo PlS (posebna izobraževalna skupnost) skrbela za materialno osnovo razvoja Centra v Postojni, ampak da bo z več odgovornosti pomagala tudi pri zagotav- ljanju stalnega pedagoškega teama. Gozdarstvo ima v srednjeročnem obdobju "1981-1985 obsežne naloge. Verjetno tako obsežne, da jih v današnjem trenutku niti ne moremo oceniti. Zato je sprejeti sporazum o vzgoji, izobraževanju in usposabljanju v gozdarstvu nadvse pomemben. Uredništvo Pomembna področja v SS o temeljih plana posebne izobraževalne skupnosti za gozdarsko usmeritev v SR Sloveniji za obdobje 1981-1985 Zmogljivosti gozdarskega izobraževalnega sistema. Vključevanje gozdarskega združenega dela v izobraževalni sistem in njegov program. Denarne potrebe za realizacijo vzgojnoizobraževalnih programov. Materialna sredstva za izgradnjo šolskih prostorov. Opredelitev materialnih obveznosti za delovanje študentskih domov in aktiv- nosti študentov na področju kulture, samoupravljanja, telesne kulture itd. Financiranje nalog skupnega pomena kot: raziskovalno in strokovno delo, računalništvo, družbenopolitično izobraževanje itd. Način združevanja sredstev porabnikov. Delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter združenjih, ki uresničujemo svobodno menjavo dela kot uporabniki ali izvajalci storitev usmerjenega izobra- ževanja { v nadaljnjem besedilu: udeleženci) v POSEBNI IZOBRA2EVALNI SKUP- NOSTI GOZDARSKE USMERITVE V SR SLOVENIJI. sklepamo na podlagi 113. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. l. SRS št. 1/80) in 20. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. št./80). 137 SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana posebne izobraževalne skupnosti za gozdarsko usmeritev v SR Sloveniji za obdobje i98i -1985 i. člen Uporabniki in izvajalci storitev, združeni v posebni izobraževalni skupnosti za gozdarsko usmeritev v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: PIS gozdarstva), bomo v obdobju 1981-1985 zadovoljili svoje potrebe po usmerjenem izobraže- vanju, izražene s številom izobraženih in na novo vpisanih učencev in študentov gozdarske usmeritve (navedeni so samo tisti vzgojnoizobraževalni programi, ki trajajo dve ali več let): Gozdarska Izobraženi po programih Na novo vpisani v programe usmeritev usmerjenega izobraževanja usmerjenega izobraževanja Leto Srednjih 1 Visokih Srednjih 1 Visokih šol šol šol šol 1981 55 20 120 60 1982 55 35 120 30 1983 85 30 120 60 1984 80 20 120 30 1985 80 40 120 60 Skupaj 355 145 600 240 učencev in študentov. Opomba: pri vpisu in zaključku izobraževanja so pri programih usmerjenega izobraževanja zajeti: a) Pri programih srednjega izobraževanja: gozdar, gozdarski tehnik. b) Pri programih visokošolskega izobraževanja: - višješolski gozdarski študij, - l. stopnja visokošolskega študija, - Il. stopnja visokošolskega študija. Uporabniki in izvajalci storitev, združenih v PIS gozdarstva, bomo v obdobju 1981-1985 zadovoljili svoje potrebe po usmerjenem izobraževanju, izražene s številom izobraženih ter na novo vpisanih učencev in študentov naslednjih usmeritev: Izobraženi po programih Na novo vpisani v programe Usmeritev usmerjenega izobraževanja usmerjenega izobraževanja Leto Srednjih 1 Visokih Srednjih 1 Visokih šol šol šol šol Ekonomska 1981 15 4 15 2 1982 15 4 15 2 1983 15 4 15 2 1984 15 4 15 2 1985 15 4 15 2 Sl•come back« v Celju toliko prijetnejši in osvežujoč. V pozni jeseni lani je namreč na Gozdnem gospodarstvu Celje ponovno govoril zbranim strokovnjakom za motorne žage in varstvo pri delu, ki so se zbrali iz vse Slovenije. Kaže, da je bil tudi Adolphi sam vesel tega povratka, posebej pa povratka v Celje, kjer se je prvič srečal s slovenskimi gozdarji >•iz oči v oči«. Ker ga dolgo ni bilo, je opazil, da smo med tem marsikaj iz- boljšali, veliko napredovali; nedvomno pa je on sam veliko prispeval, da je poznavanje motornih žag, zlasti pa žagalnih delov, v Sloveniji na visoki ravni tako pri gozdarHh kot pri kmetih in servisnih službah. 148 G. Adolphi je prinesel novice o novih izvedbah in izboljšavah motornih žag in žagalnih delov, pri čemer je predstavil zanimive razvojne trende, ki prinašajo dokončno razločevanje profesionalnih od drugih žag. Tudi firma OREGON ima svoj program s ciljem razviti vzdržne, učinkovite in varne žagalne dele. Kakovost je pomembna zlasti za poklicne žage. Postregel je z nekaj novimi podrobnostmi, ki bodo pripomogle še h kvalitetnejšemu uporabljanju motornih žag v Sloveniji. Obisk g. Adolphija nas je spet vzpodbudil. Ob dejstvu, da po Sloveniji ta hip poje prek 30.000 motornih žag, moramo razmisliti, ali so vse te žage v resnici potrebne in ali imajo vse te žage resnično skrbne gospodarje, takšne, ki bi jih poznali, prav uporabljali in ustrezno negovali. Verjetno bi lahko gozdarji s svojim poznavanjem te tehnike, odločneje vplivali na nabavo ustreznih žag, kakor tudi na strokovno kvalitetno vzdrževanje. Ta problem kaže reševati na dva načina: s kvalitetnimi, opremljenimi in založenimi servisi in z nenehnim izobraže- vanjem vseh imetnikov o vzdrževanju motornih žag. V takšnem globalnem re- ševanju tega problema, lahko veliko zaleže pretekli vzgled našega gozdarja Adolphija. Marko Kmecl VABILO INŠTITUTA ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO V LJUBLJANI Delo Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani je vse bolj povezano s potrebami slovenskega gozdnega gospodarstva. Letni raziskovalni program je sestavljen na osnovi trenutnih in dolgoročnih gospodarskih ciljev gozdnega gospodarstva. Prek samoupravnega in delegatskega sistema v kompleksu gozdarske dejavnosti so vzpo- stavljeni kriteriji izbire vsebine raziskovalnega programa Inštituta, kakor tudi financiranje tega programa. Znano je, da je raziskovalno delo na splošno precej odmaknjena od prakse in njenih potreb, da je često samo sebi namen, kar velja zlasti za fundamentalne naravo- slovne in družboslovne vede. Gozdarska raziskovalna dejavnost ni obremenjena z znanstve- noraziskovalno ~>klasiko« in tradicionalizmom. Razvila se je po vojni in rastla na življenjskem interesu operativnega gozdnega gospodarstva, ki je Inštitut tudi ustanovilo. V kontektsu hotenja, da bi bilo raziskovalno delo čim bolj rabno, koristno, je Inštitut za letos pripravil 1 O enodnevnih seminarjev, na katerih bodo raziskovalci na poljuden, neposreden način seznanili strokovnjake iz operative z rezultati in izsledki najbolj aktualnih raziskovalnih nalog iz letošnjega inštitutskega raziskovalnega programa. čeprav bodo naloge zaključene z elaborati, ki bodo dostopni vsem, pa bi radi na teh seminarjih prikazali vsebino raziskav, brez sicer obvezne metodologije, ki velja za raziskovanje in elaborate, enostavno in praktično. Seminarji so namenjeni vsem, ki jih posamezna področja zanimajo. O kraju in času posameznih srečanj pa bo Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo obveščal gozdna gospodarstva neposredno in sproti. Januar Februar Marec April Pregled seminarjev Vid Mikulič Mag. Nataša Kovačevič Mag. Igor Smolej Stana Hočevar Rezultati in opažanja ob računalniškem pro- gramu, Popis gozdov v Sloveniji Gozdni požari na Slovenskem Pomen in značilnosti gozdnih rezervatov v Sloveniji Opažanja s pregledov v slovenskih gozdnih drevesnicah 149 Maj Junij September Oktober November December Marko Kmecl Dr. Milan Piskernik Marjan Šolar Janez čop Ivan 2onta Mag. Andrej Dobre Javnost gozdarskega dela Ključ za spoznavanje gozdnih združb kot sin- tetičnega kazalca ekoloških vplivov v posa- meznih naravno-prostorskih enotah Dosedanji rezultati opazovanj vpliva onesna- ženega zraka na gozdove, evropski normativi Rajonizacija divjadi kot element uspešnega načrtnega gospodarjenja z gozdnim ekotipom Značilnosti prostorskih načrtov za področje gozdarstva, dosedanje izkušnje Normativi pri gradnji gozdnih cest IZ DOMAčE IN TUJE PRAKSE Drevesna kirurgija in zdravljenje ran Gasta/, F.: Chirurgie de l'arbre et traitement de ses blessures, Revue Forestiere Fran- t;:aise (1980) 3, 317-322. V literaturi zahodne Evrope se uveljavlja izraz ••drevesna kirurgija« za nove načine zdravljenja ranjenih ali votlih dreves. Ta članek je splošna informacija, ki naj po- speši delo na tem področju. V Sloveniji bi bilo potrebno prenekatero drevo ozdraviti, zato povzemamo glavne misli članka. Na videz majhne poškodbe pogostokrat povzročijo propad dreves. Rane, nastale pri delu s stroji, obsekovanju vej, napadih žu- želk, pri poškodbah korenin itd., omogo- čajo naselitev gliv in razkroj lesnine. če bi jih zdravili, bi se rane zacelile. Drevesni kirurg mora fiziološko oslabelim drevesom izboljšati življenjske razmere. Ukvarja se to- rej tudi s prehrano dreves, poskrbi za zrač­ nost zemlje v okolici korenin, za potrebno vodo in za ravnotežje krošnje. Zaradi velikih stroškov uporabljajo dre- vesna kirurgijo le za drevesa v parkih, dre- vesa z veliko estetsko ali zgodovinsko vred- nostjo in kako drugače pomembna drevesa. Stari načini zdravljenja, premazovanje z bitumnom, nameščanje železnih obročev, polnjenje votlin z betonskimi vložki, so se pokazali prej škodljivi kot koristni. Nove metode zdravljenja ran so se uvelja- vile v več evropskih državah, predvsem v Angliji in Nemčiji. Zdravljenje se začne s temeljitim čišče­ njem rane. Okužen les natančno in popol- noma odstranijo. Pri manjših ranah to opra- vijo s tesarskm dietam, pri večjih pa z vrhom motorne žage. V Angliji uporabljajo strojček, podoben obliču, ki je primeren predvsem za čiščenje površinskih ran. Vsako rano oblikujejo tako, da postane ovalna in pokončna, s čimer omogočijo hitrejše celjenje. Drugače ravnajo z mrtvim delom debla kot z onim v bližini meznika. živi del ob- delujejo s posebno ostrimi orodji, da so rezi čimbolj gladki. Po čiščenju ga pre- mažejo s sredstvom za celjenje. Sredstva, ki so danes v uporabi, so zelo kvalitetna; so čiščenje rane na drevesu 150 Deblo je OJacano s kovinskimi palicami, votlina pa zapolnjena s poliuretanom elastična in sledijo gibanju lubja. Nanešena plast je mikroporozna in omogoča dihanje; pospešuje tudi celjenje. Splošno uporab- ljajo Lac Balsam (pri nas bi ustrezal tem zahtevam kambisan). šele, ko se na živem delu debla premaz posuši, zavarujejo mrtvi del s fungicidnim sredstvom. Uporabljajo siosan ali xylamon, slednji se dobi tudi pri nas. Lac Balzam in siosan izdeluje Inter- national Tree Service, Gageldijk, Utrecht, Holland. Pri čiščenju rane lahko nastane v deblu vdolbina, kjer se sčasoma nabere voda. V tem primeru izvrtajo iz najnižjega dela votline odtok in vanj vstavijo plastično cevko premera 15 mm. Pri zdravljenju poškodb na koreninah in koreničniku je postopek enak, le da od- stranijo zemljo v bližini rane ter jo na- domestijo s kroglicami iz umetne snovi. Zemeljski mikroorganizmi tako ne pridejo v stik s poškodovanim delom, voda pa hi- treje odteka. Pri votlih drevesih morajo včasih odstra- niti veliko okuženega lesa, zaradi česar deblo izgubi svojo mehansko trdnost. V ta- kih primerih ojačajo deblo s kovinskimi palicami. Namestijo jih prečno v rano in jih dobro vpnejo v zdrav les. Velike vdolbine v deblih so včasih izpol- njevali z betonskimi vložki. Ti imajo to 151 slabo lastnost, da ne sledijo gibanju debla. Za njimi se nabira vlaga, ki ustvari ugodno mikroklimo za razvoj gliv. To so skušali izboljšati z razdelitvijo enotnega vložka v več manjših, ločenih s plastjo bitumna in z vstavljanjem cevk za odtok vode in zra- čenje. Danes uporabljajo za polnjenje votlin umetne snovi, predvsem uretan in poliure- tan. Kalus preraste s poliuretanom zapol- njena votlino. Ta način uporabljajo pred- vsem v Nemčiji, v Angliji pa vdolbine na- vadno puščajo odprte. Zavarujejo jih s sred- stvom za celjenje, s fungicidnim sredstvom in jih ojačajo s kovinskimi palicami. S tem je omogočeno dobro prezračevanje in suše- nje rane. Avtor priporoča oba načina. Izbira je odvisna od velikosti rane in hitrosti pri- raščanje drevesa. Velike rane ali rane, ki nastanejo na počasi rastočih drevesih naj ostanejo odprte, saj kalus tudi v daljšem časovnem obdobju rane ne bi preraste!. Manjše rane ali rane na hitrorastočih dre- vesih pa naj zapro. Rano, ki jo zaprejo z umetno snovjo, je treba redno pregledovati. Delo je enostav- no, saj so uporabljene umetne snovi dovolj krhke, da jih z lahkoto odstranijo, rano po potrebi očistijo, zavarujejo in ponovno za- polnijo s poliuretanom. Dušan Jurc NELOGIČNI DAVČNI PREDPISI Znano je dejstvo, da se sorazmerno velik del vlaganj v slovenske gozdove opravlja s prispevki za biološka vlaganja in manj iz redno akumuliranih sredstev. Financiranje reprodukcije v našem gozdarstvu teče v glavnem prek Samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo, to je skupnosti ma- terialne prozvodnje, Zato je tisti del, ki pomeni pri drugih temeljninh oganizacijah materialne proizvodnje porabljeno substan- co, v gozdarstvu dohodek. (O teh problemih je tekla beseda na posvetovanju v Dol. Toplicah. Več o tem berite na drugem mestu, tudi v tej št. GV - ured.} še enkrat je treba povedati, da so pri- spevki za biološka vlaganja v temeljnih organizacijah v gozdarstvu del dohodka. To pomeni večji dohodek za gozdarske temelj- ne organizacije. To pa hkrati pomeni višjo osnovo za financiranje skupne in splošne porabe, tako je določeno s predpisi za leto 1981. V zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij so prispevki za bio- loška vlaganja sicer odbitna postavka za izračun davčne osnove. S tem pa je ven- darle le delno upoštevana specifičnost ugo- tavljanja in razporejanja dohodka v gozdar- skih temeljnih organizacijah. Doslej je bila večina prispevkov za fi- nanciranje splošne in skupne porabe ve- zana na davčo osnovo, po novem predpisu pa je osnova za odmerjanje prispevkov kar dohodek. Ta nova osnova, to je dohodek temeljne organizacije, je kot osnova za iz- račun prispevkov za financiranje skupne po- rabe, za gozdarstvo veliko bolj neugodna. Prispevek za biološka vlaganja je le od- bitna postavka pri izračunu davčne osnove, ni pa odbitna postavka pri izračunu pri- spevkov za skupno in splošno porabo. Zaradi tega bodo gozdarske temeljne organizacije bolj obremenjene kot temeljne organizacije drugih panog. Gozdarstvo ima v strukturi celotnega pri- hodka sorazmerno velik delež ••stroškov" osebnih dohodkov. Osebni dohodki se kot tekoče delo financirajo iz čistega dohodka, le-ta pa je sestavni del dohodka. Ker je gozdarstvo delovno intenzivna panoga, je tudi dohodek v gozdarstvu višji. ln ker je dohodek osnova za odmerjanje prispevkov za skupno porabo, je gozdarstvo zopet močneje obremenjeno kot druge panoge. To je druga nelogičnost. ln tretja: ko govorimo o večji delovni intenzivnosti v gozdarstvu kot je v drugih panogah, ne moremo mimo dejstva, da so v gozdnem delu razmere mnogo težavnejše. Osebni dohodki v gozdarstvu morajo biti torej nad poprečjem slovenskega gospo- darstva. Ker pa se pri davkih in prispevkih upoštevajo vedno kot odbitna postavka po- prečni osebni dohodki v SR Sloveniji, pla- cuJeJO gozdarske temeljne organizacije večje prispevke za splošno in skupno po- rabo kot ostali. Vsekakor bi se gozdarji v Sloveniji morali zavzeti, da bi postali prispevki bioloških vlaganj materialni strošek, kar bi zmanjšalo dohodek. Konec koncev smo takšno obrav- navanje prispevkov za biološka vlaganja že imeli. Specifičnost vlaganj v gozdove pa je tudi v tem, da bi morali poleg gozdno- gojitvenih in urejevalnih del, ki jih smemo financirati s prispevki za biološka vlaganja, s temi prispevki graditi tudi gozdne pro- metnice. Kaj slovenska gozdna gospodar- stva že sedaj ne financirajo dosti prometnic (ne samo gozdnih vlak) iz materialnih stroš- kov? Gre le za legalizacijo logičnega pro- cesa financi~anja reprodukcije v gozdarstvu. Zakonodajalci o tem ne razmišljajo. Ne pričakujemo, da bi se sistem, ki bi odpravil te nelogičnosti, kmalu spremenil. Toda za- vzemati bi se morali, da bodo vsaj prispevne stopnje za financiranje skupne porabe prav zaradi naštetih okoliščin, ki prikazujejo višji knjigovodski dohodek v gozdarstvu, za to panogo nižje. Gozd ni tovarna, zato imata malo skup- nega! Gozdu mora ostati vsaj to, kar je njegovo! Stane Koželj POMEN JN MOžNOSTI PROIZVODNJE LESA HITRORASTOčiH DREVESNIH VRST NA LJUBLJANSKEM BARJU Hiter razvoj lesnopredelovalne industrije v povojnem obdobju pri nas in v svetu je povečal porabo lesa v taki meri, da presega zmogljivosti naravnih gozdov. Torej so pred nami izredno pomembne naloge, med dru- gimi tudi povečanje lesne proizvodnje na gozdnih in izvengozdnih površinah. S tem bomo industriji zagotovili prepotrebno su- rovino in omogočili nemoteno proizvodnjo, zmanjšali uvoz lesa in ne nazadnje razbre- menili naravne gozdove ter s tem ohranili tudi njihovo posredno funkcijo in vpliv na človekovo okolje, ki ga nikakor ne smemo prezreti. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je les hitrorastočih drevesnih vrst, posebno hi~ bridnih topolov, izredno pomemben, saj po- vsem odgovarja zahtevam lesnopredelovalne industrije, pri čemer je največji potrošnik topolovine celulozna industrija, ki je s suro- vino najbolj deficitarna in v največji meri odvisna od uvoza. Nadvse pomembno je spoznanje, da surovino lahko dobimo, pridelamo v zelo kratkem času, v desetih do petnajstih letih in to 4 do 5·krat več v istem času na enaki površini, kot nam to lahko da naravni gozd. Povrnimo se torej k problemu in anali- zirajmo, kaj smo doslej v tem pogledu storili na primer na Ljubljanskem barju. (Konkret- no v Ljubljanskih mlekarnah, TOZD pose- stva.) Začetki topolarjenja na Ljubljanskem barju segajo v leto 1958, ko so bili zasajeni prvi hibridni topoli, ki so nam dali v mnogih pogledih zelo dragocene izkušnje. Danes preiskušamo na različnih talnih tipih več desetin vrst novih klanov topole in vrbe ter drugih močvirskih drevesnih vrst, ki bi morda 152 Premalo se posvečamo neizkoriščenim povrsrnam. Ljubljansko barje ponuja delo in zaslužek. Foto J. Seruga prišle v poštev za sajenje na barjanskih tleh. Ob pomoči SlS za gozdarstvo SRS je na novo osnovanih 90 ha proizvodnih nasadov topole s starimi kloni (1-214 in P. regenerata) ter 10 ha preizkusnih nasadov z novimi kloni, na katerih se s sodelo- vanjem ljubljanskega gozdarskega inštituta in Inštituta za topolarstvo iz Novega Sada spremljajo vsi tehnološki, rastni, zdravstve- ni in drugi podatki posameznih novih klo- nov. Potrebno je povedati, da je tovrstna proizvodnja dokaj zahtev,na, saj potrebuje 4 do 5 let intenzivne nege, obenem pa je tudi zelo hvaležna, saj proizvodne rezultate vi- dimo že po enem desetletju, torej lahko sorazmerno hitro vplivamo na ublažitev les- nega primanjkljaja. Za proizvodnjo lesa hitrorastočih listavcev imamo na barju dokajšnje možnosti, saj je čedalje več površin, ki jih počasi porašča grmovje in na katerih je kmetijska proizvod- nja povsem opuščena. Se več pa je takih, (500-600 ha), ki so ob ugodno suhem letu 1. hlodovina žagarska 2. celuloza l. r. 3. celuloza 11. r. enkrat pokošena, odkos pa se uporablja za nastilj. Torej tudi tukaj ne more biti govora o intenzivnem izkoriščanju zemlje, ki bi ob smotrnejši proizvodnji lahko bila koristneje izrabljena. Podatki, ki jih navajam, se nanašajo na proizvodnjo topolovine na barju, realizi- rano v letu 1976/77, ki jo zaradi predstave površinsko, vrednostno ter količinsko pri- merjam s proizvodnjo pšenice ne glede na to, da na navedenih površinah pšenica ne bi uspevala. l. Topolov nasad »Mali Kluči« k. o. To- mišelj je obsegal 9 ha, osnovan je bil na srednjeglobokih organskih tleh z 273 sa~ dikami na ha in 16 različnimi kloni, od katerih sta bila uspešna klona 1-214 in P. x. e. regenerata v manjšini. Nasad je bil slabo oskrbovan in je petkrat pretrpel po· vršinski požar ter 19. maja 1969 hud snega- lom. Poprečna starost nasada ob sečnji v letu 1976 je bila 14 let, proizvodni rezultati pa so naslednji: 650 m3 po 740,00 din 325 m3 po 584,61 din 65m3 po 400,00 din 481.000 din 190.000 din 26.000 din SKUPAJ 1.040 m3 697.000 din 153 Poprečni hektarski pridelek v 14 letih je torej znašal 116 m3 neto lesne mase, kar znaša 8,3 m3 koristnega poprečnega letnega prirastka na ha, oziroma po doseženih ce- 1. hlodovina - žagarska 2. celuloza l. r. 3. celuloze 11. r. prednost. Plantažni nasadi ne potrebujejo dragih investicijskih vlaganj v stavbe, za reprodukcijski material bo poskrbljeno doma in končno je taka proizvodnja lahko 128 m3 po 850,00 din = 40m3 po 584,61 din == 8 m3 po 400,00 din 108.800 din 23.560 din 3.200 din SKUPAJ 176m3 = 135.560 din nah 5.553 din letnega hektarskega bruto prihodka, kar predstavlja isto vrednost kot 2221 kg pšenice po uradni ceni v letu 1976. Rezultat je nadvse ugoden, kajti na tem zemljišču, ki je tudi poplavno, bi v naj- boljšem primeru lahko pridelova!i le steljo. Il. Poizkusni topolov nasad »Vnanje go- rice k. o. Brezovica je meril 0,60 ha, osnovan je bil na trdinsko-organskih tleh s 480 sa- dikami na ha in z izbranim, tokrat prioritet- nim klonom 1-214. Nasad je pretrpel 19. maja 1969 hud snegolom. Starost nasada ob seč­ nji v letu 1977 je bila 13 let, proizvodni re- zultati so naslednji {glej tabelo zgoraj). Preračunano na hektar vidimo, da znaša hektarski pridelek v 13 letih 293m3 neto lesne mase, oziroma letno 22,5 m3 korist- nega poprečnega hektarskega priraste ali 17.379 din bruto prihodka na ha. To pa enačimo s 5.793 kg pšenice, ki je imela v letu 1977 ceno 3,00 din za 1 kg. Zaradi majhne površine, bi lahko upra- vičeno dvomili v korektnost takšne primer- jave, vendar je na teh zemljiščih danes že preko 50 ha proizvodnih topolovih nasadov, ki kažejo, da lahko takšne rezultate dose- žemo tudi na velikih površinah. Oba primera nam torej kažeta uspešno pridelavo lesa na manjvrednih zemljiščih, ki jih je družbena kmetijska proizvodnja opu- stila. če sedaj primerjamo še vrednosti pro- izvodov, pretežno stelje na eni in lesa na drugi strani, se nam nehote vsiljuje misel, da je pristop k intenziviranju kmetijske pro- izvodnje na barju v preteklosti bil preveč nedosleden in enostranski, ker ni upošteval tudi drugih zainteresiranih porabnikov tega prostora in naravnih dejavnikov, ki so delo- vali v nasprotju s človeškimi hotenji. Neglede na nasprotovanje nekaterih lo- kalnih faktorjev, ki izvirajo iz gledišča za- sebnih koristi in ne družbenih potreb, se je treba dogovoriti in najti smotrnejšo obliko koriščenja omenjenih družbenih površin na barju. Pri te.m ima proizvodnja lesa izrazito samo začasna, recimo dokler ne bi bili dani pogoji za sodobno kmetijsko proizvod- njo, kar pa je pogojeno s kompletnim melio- racijskim sistemom in celotno ureditvijo tega prostora. Jože Seruga NI STROKOVNIH DILEM, MANJKA PREDVSEM VOLJA Ker je bila razprava na Odboru za gojenje, varstvo in urejanje gozdov pri SZG poleti lani posvečena kompleksni oceni, torej tanju odnosov divjad-gozd, torej zelo aktualnemu problemu, objavljamo to oceno odbora v celoti. Ugotavljamo veliko škodo, ki jo v slo- venskih gozdovih povzroča preštevilne ra- stlinojeda divjad. Te škode so velike in onemogočajo normalno gospodarjenje z goz- dovi v gozdnogospodarskih območjih Po- stojna, Kočevje, Kranj, Maribor, Novo mesto in Slovenj Gradec. Usklajevanje lovnega in gozdnega gospo- darjenja ni samo problem posameznih gozdnogospodarskih območij, temveč je problem republike Slovenije v celoti. S problemom neusklajenosti se gozdna gospodarstva srečujejo že več kot 15 let. Obseg škod je v tem času naraščal, kljub poskusom reševanja v posameznih gozdno- gospodarskih območjih. Skode v gozdovih se kažejo v naslednjih oblikah: a. V pomlajencih je onemogočena na- ravna obnova rastišča s primernimi dre- vesnimi vrstami (od popolnoma onemogo- čene obnove, do obnove z drevesno vrsto, ki je najodpornejše). Nepravočasne obnova sestojev povzroča izgubo pri prirastku lesa. Namesto enostavne naravne obnove se večajo dražje umetne obnove, ki so manj 154 primerne (višji stroški obnove, nege in vzdr- ževanja). !zastajanje obnove ima za posledico zmanjševanje etatov. b. Pri prirastku se škode odražajo v na- slednjih oblikah: Zaradi lupljenja in gledanja začnejo troh- neti najvrednejši deli debla v dobi največje rasti in vrednost lesnih sortimentov se zmanjša za eno tretjino. Proizvodni stroški se povečajo za več kot eno tretjino. Povečajo se stroški obnove in vzdrževanja sestojev, ker je treba poškodovane sestoje predčasno umetno obnoviti. Zaradi poškodb po divjadi moramo te se- stoje posekati mnogo prej (približno 40 let) kot so sečno zreli, kar pomeni zmanjšanje donosa. c. škode v mladju so naslednje: Popolno uničenje mladja, kar pomeni iz- gubo donosa za določeno ·dabo. Divjad povzroča v mladju izginjanje dolo- čenih drevesnih vrst, kar ima za posledico biološko manj stabilne sestoje in njihov manjši donos po količini in vrednosti. Obžiranje mladja zmanJSUJe rast mladja, slabša njegovo kakovost in zahteva veliko sredstev za njegovo zavarovanje. Zaradi premočnega vpliva preštevilne, z razmerami v okolju neusklajene, rastlinojede divjadi, vse več gospodarskih gozdov pre- haja v degradirana gozdove. Po ocenah se obseg teh sprememb na najbolj ogroženih področjih ·povečuje letno od 3 do 10%. V tako degradiranih gozdovih je onemo- gočeno normalno gospodarjenje. Ogrožena je trajnost donosov in večnamenske funkcije gozdov. Poleg tega pa pomenijo degradirani gozdovi manj hrane za samo divjad. Obstoječe stanje neusklajenosti gozdnega in lovnega gospodarstva močno vpliva na gospodarjenje z gozdovi, zato ga moramo upoštevati pri izdelavi srednjeročnega na- črta 1981-1985 gozdarstva Slovenije. V enakih dokumentih ostalih porabnikov gozdnega prostora je treba te ugotovitve (ki niso nove - op. ured.) upoštevati in najti družbeno sprejemljivo rešitev z opredelje- nimi cilji, časovnimi roki in ukrepi. Po zapisniku priredil mk KNJižEVNOST ALPSKA FLORA G. Hegi, H. Merxmuller in H. Reisigl (na~ slov izvirnika je Alpenflora), prevedel in do- polnil Tone Wraber, 223 strani, 83 celostran- skih barvnih risb, 60 barvnih fotografij, 48 preglednih kart in več skic ter grafikonov, izdala Državna založba Slovenije 1980. »Hegi« je končno tudi v slovenščini! Državna založba Slovenije in Tone Wraber imata zasluga, da smo Slovenci kot zadnji v družini alpskih narodov vendarle dobili to zamm1vo, sveže, poučno in popularno vod- nico po alpskih livadah, pašnikih in delno gozdovih. Kako priljubljena in vabljiva je obravnavana knjižica priča podatek, da je prvikrat izšla že leta 1905 in da jo z velikim uspehom, vedno bolj izpopolnjena, še vedno ponatiskujejo; tako je pred nami že 26. iz- daja. Kaže, da je prijateljev planin, zlasti pa njihovega nežnega in barvitega rastlinja če­ dalje več. Mar ni to znak človekovega osveščanja in humanizacije stehniziranega vsakdanjika. Prav je, da prisluhnemo takš- nemu približevanju k naravi, ki se sicer ini- cialno pojavlja v obdobjih, ko je postajalo obstajanje človeštva ogroženo zaradi filozof- skega in praktičnega izničenja naravnega prostora kot življenjskega substrata. Zato smo prepričani, da bo knjižica hlastne sprejeta. 25 izdaj je izšlo na vseh koncih Alp; v Nemčiji, Avstriji, Italiji, švici, Franciji. He- gijevemu delu sta Merxmi.iller in Reisigl do- dala nova spoznanja, znanstvena in prak- tična; zgodovino, ekologijo in fitocenologijo. številni sodelavci so dodajali posebnosti iz svojih delov Alp. Tako je Alpenflora posta- jala vedno kompleksnejša in popolnejša. Tudi zadnja, Wraberjeva izdaja, je temeljito prirejena in posodobljena. Specifične slo- venske alpske razmere pogojujejo seveda drugačna floristična razmerja, tako po vse- bini kot kvantiteti, različna od onih, ki ve- ljajo za osrednji del alpskega sveta. Naš Wraber je rastlinskemu pregledu izvirnika dodal še rastlinje naših Alp. Takšna zgrad- ba vsebine knjige ji daje »evropsko rab- nost((, Z njo se lahko podamo tudi v nem- ške ali francoske Alpe, kar Slovenci že vse "155 pogosteje počno, povsod nam pomaga in nas seznanja z živimi skrivnostmi tega sveta. Posebno vrednost dajejo Wraberjevi pri- redbi nekatera poglavja in dopolnitve, ki knjigo spreminjajo v priročnik, v svetovalko, ki planinca spominja tudi na zaščitene rast- line, strokovnjaka pa na ekologijo alpskega sveta, na dialektiko njegovih živih in neživih razmerij. Njegovi in Luke Pintarja barvni posnetki so izbrani v skladu s posebnostmi našega alpskega prostora. Pregledne karte razprostranjenosti posa- meznih rastlinskih vrst so dober napotek zahtevnejšim poznavalcem gorskega rastli- nja. Predmetno kazalo pa omogoča hitro razreševanje florističnih determinacijskih ugank. Povečana žepna velikost knjige, simpa- tična in trpežna oprema, umetniški papir in tehnična opremljenost, pa še dejstvo, da so se v tiskarni zares potrudili, ponujajo lju- biteljem narave in rastlinstva še posebej bogato, poučno, za to zvrst vrhunsko knjigo. Planinci, šolarji, študenti, učitelji, bodo knji- go s hvaležnostjo sprejeli. Medtem, ko jo bodo vsi ti rabili pred- vsem za svoje izobraževalne in ljubiteljske potrebe, pa ima za gozdarje še dodatno vrednost. Rastlinje brezdrevesnega alpskega sveta se organsko prepleta ali vklaplja v prostor, kjer gozdarji z aplikativno biologijo in rastlinsko sociologijo pospešujejo gospo- darske učinke tega prostora. Alpska flora lahko pri spoznavanju sukcesijskih zakoni- tosti, spoznavanju individualnih rastlinskih razmerij, kakor tudi o ekoloških soodvisno- stih veliko pove. Zelo jo priporočamo vsem gozdarjem, zlasti pa prijateljem lepe strokovne knjige. Marko Kmecl INVENTARIZACIJA GOZDOV Zohrer, F.: Forstinventur, 207 strani, 46 grafičnih predstavitev, 19 tabel, založba Paul Parey, Hamburg, Berlin, 1980. V primerjavi z drugimi vejami gozdarske vede je razmeroma malo knjižnih del, ki celoviteje obravnavajo teorijo in metode merjenja sestojev in njihovega potenciala. Toliko bolj dobrodošla je zaradi tega vsaka knjiga, ki prinaša nova spoznanja in vodi k nadaljnjemu napredku teorije in prakse v tej veji gozdarske vede. Med takšna knjižna dela sodi oqravnavana publikacija založbe Paul Parey kot 26. številka serije: Pareys Studientexte. Knjiga je razčlenjena na 6 glavnih po- glavij: inventarizacija gozdov kot področje znanosti in sestavni del gozdarske prakse, najvažnejši koncepti vzorčenja pri inventari- zaciji gozdov, najvažnejše informacije in te- restične metode njihovega ugotavljanja, upo- raba avionskih posnetkov pri inventarizaciji gozdov, načini inventarizacije gozdov ter načela načrtovanja, organizacije in uporabe in zaključki o bodočem razvoju inventari- zacije gozdov. Največji del, cela polovica knjige, je po- svečena drugemu poglavju, tj. konceptom vzorčenja pri inventarizaciji gozdov. Osla- njajoč se na sodobna dognanja teorije ma- tematične statistike, avtor v tem poglavju podaja teoretična načela vzorčenja in nas vodi od najosnovnejših metod vzorčenja preko zahtevnejših do najuspešnejših in naj- zahtevnejših, kot so npr. metoda večsto­ penjskega vzorčenja, metode trajnih vzorč­ nih ploskev in nekatere druge metode. Teo- retične osnove vseskozi spremljajo, dopol- njujejo in pojasnjujejo praktični primeri s področja vzorčenja, kar močno prispeva k še lažjemu razumevanju teorije vzorčenja. Celotno poglavje je odličen pripomoček tudi k študiju matematične statistike, ki bi bil seveda bolj popoln, če bi obravnaval tudi za merjenje sestojev zelo pomembno ma- terijo korelacijskih odvisnosti. Posebej že- limo poudariti, da šteje avtor, kot tudi večina drugih avtorjev, za najbolj racionalno in per- spektivno metodo vzorčenja Bitterlichovo metodo, ki je našla pot tudi v našo prakso. V poglavju o terestičnih meritvah avtor podaja v zgoščeni obliki osnove praktičnega merjenja dreves in sestojev, sklicujoč se na vire, ki to materijo obširneje obravnavajo. Isto velja za poglavje o uporabi avionskih posnetkov pri inventarizaciji gozdov, ki naj bi bila uporabna predvsem pri inventariza- ciji težko dostopnih gozdov dežel v razvoju, manj pa pri urejanju intenzivno gospodarje- nih gozdov v Evropi. V posebnem poglavju o načelih načrtovanja, organizacije in upo- rabe inventarizacije gozdov pa avtor podaja sistematiko inventarizacije gozdov z vidika ciljev, načrtova:ne dobe in intenziteta gospo- darjenja z gozdovi, potek in primere takšne- ga načrtovanja ter kratek opis organizacije, kontrole in uporabe inventarizacije gozdov. Kakor avtor sam v uvodu navaja, je knjiga namenjena gozdarskim strokovnjakom pri njihovem praktičnem in znanstvenorazi- 156 ,:II ;<,<< ·;::1 ~.t skovalnem delu ter študentom gozdarstva, koristno pa jo morejo uporabljati tudi stro- kovnjaki, zaposleni pri inventarizaciji gozdov dežel v razvoju. Knjiga je vsekakor dobro- došel pripomoček tudi našim študentom gozdarstva pri študiju statističnih metod in dendrometrije ter gozdarskim strokovnja- kom v praksi, ki so zaposleni pri urejanju gozdov Martin čokl RADIJSKE ODDAJE O GOZDARSTVU April - Maj Kmetijski nasveti ob 12.30 APRIL Gojenje nizkega gozda - panjevca Skrb za gozdni red Racionalizacija gozdnogojitvenih del Varstvo pri delu v gozdu MAJ Odstranitev posledic po žledu v gozdovih v Brkinih Gozdne mravlje, varuhi naših gozdov Ne zanemarjajmo vzdrževanja gozdnih cest Navodila za krojenje posekanega lesa Živko Košir, dipl. inž. gozd. Republ. komite za kmet., gozd. in prehrano Jože Kovačič, dipl. inž. gozd. Gozdno gospodarstvo Maribor Mag. Janez Pogačnik, dipl. inž. gozd. Gozdno gospodarstvo Kranj Franjo Cafnik, dipl. inž. gozd. Gozdno gospodarstvo Maribor Stanko Bele, dipl. inž. gozd. Skupščina občine Postojna Saša Bleiweis, dipl. inž. gozd. VTOZD za gozdarstvo na BF Ljubljana Zivojin Hojnik, dipl. inž. gozd. Gozdno gospodarstvo Maribor Jernej Ude, dipl. inž. gozd. Gozdarski šolski center Postojna Program koordinira Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Miklošičeva 38/111, 61000 Ljubljana. 157 Zakon zaradi lepšega V zadnji številki GV lani smo objavili nove merske enote, ki so bile pri nas uzakonjena že pred štirimi leti. V zadnjih dneh starega leta, torej tik pred dokodčno in nepreklicno rabo novih merskih enot pa so biti vse pogostejši komentarji, kako nepripravljeni dovoljen le ms smo pravzaprav na te spremembe. Nepri~ pravljenost velja predvsem za vedenje jav- nosti in za vzgojno izobraževalni sistem. Mogoče daje najboljši odgovor, kako nedo- ZAIPUS NA lB tU lK Vll Foto: prof. Franjo Rainer sledno in nesistematično smo se lotili po- membne in koristne spremembe, čeprav smo imeli dovolj časa, komentar, ki smo si ga izposodili iz DELA. Zakon naj bi, ob vseh konsekvencah, obveljal z novimi letom. Odlok, s katerim ZIS dovoljuje brezštevila izjem, je objavljen v Uradnem listu št. 70/80, z dne 26. decem- bra lanskega leta. Vsiljuje se vsaj eno vprašanje: čemu neki smo pred štirimi leti in pol zakon o merskih enotah in merilih sploh sprejeli? Bržčas ne samo zato, da bi se bahali s tem, kako sodobni smo!? še enkrat pa naj opozorimo, da raba pro- storninskega metra (prm) za drva oziroma prostorninski les ni več dovoljena. Za krši- telja predpisa so določene visoke kazni. Za gozdarske filme ni traku, nič hudega Pisali smo že, da je odbor za tisk in pro- pagand pri SZG (Splošno združenje za goz- darstvo Slovenije) pripravil projekt gozdar- skih filmov, ki bi jih uporabljali za sezna- njanje avnosti z gozdarsko problematiko. Projekt je razmeroma obsežen in razdeljen tako, da bi z njimi lahko zadostili potrebe v vzgojnoizobraževalnem kompleksu (osnov- ne in srednje šole) kot tudi splošne javne potrebe. Predvideni pa so tudi filmi za po- trebe strokovnega (gozdarskega) izpopolnje- vanja. lal smo prišli le do projekta in do sino- psisov za filme. Ustavilo se je pri filmskem 158 traku, ki ga je treba uvažati. Jadran film iz Zagreba, ki se s takšnimi stvarmi ukvarja, na ponudbe niti ne odgovarja. Preostane torej potrpežljivo čakanje. Medtem pa je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo dobil vzorčne primerke goz- darskih filmov iz Norveške in Nemčije, ki bodo lahko pomagali, da bo naš filmski projekt še popolnejši. Pa naj še kdo reče, da omejitev uvoza nima izrazito dobrih strani. Praktični primer )•popularizacije« gozdarstva ~ za varstvo in kraških gozdov ~ bodo v novem srednjeročnem eto obnoviU 190 hektarov gozdov rja - Pri seianskem zavodu z.a pogozdovanJe tem srednjeročnem obdobju znatno povečati edvidevajo, da bodo namesto 80 hektarov, H>vprečno obno\18 do lanskega leta, vsako leto ·ov gozdov J v petih letih torej le nekaj manj kot fela v Brkinlh 300 gozdarjev iz vse Slovenije. ;e povečal ša na nego 208 hekta- la leto, let- 1_,~~~~~~ii!i!ii~~~~i!! tmesto do-.... ,;;;;a,;.;.;;;;.;.,r.;;.;,.;..;.; .. --....,.ii-ii~-.-.....;~ )00 hekta- ..,..;.;.;.;.;,;.;;.-;;";~~~~~~~~ !dnem go- . predvide- ..,_:.;...;;;,;.r,o:.....;o;,;.;.;;;;;;;;s;;....-oiiiolii..,..,_iolliilill leto pose- >rostornin- ~-~o;.;az;..,.•.;;;;•;;· .... - .... .....,.-....., ...... --.....,.....,.. e naj bi v r jih spada ·čje, zbrali ot 13 mili- !rih jih bo- porabili za :a pro'"ipo- rganizirajo ~čja nevar- tjO in vzdr- pre'\ek in )/.arno var- iveno nižji impovzrq- 1 za pogoz- vojstven problem na območ­ jut ki ga nadzoruje sežanski za- vod, pa so Brkini. Led je namreč lani tod povzročil ogromno ško- do in, kot pravijo pri zavodu, »povsem pl\fUšil načela gospo- darjenja z gozdom«. Na tem ob- močju je bil namreč doslej letni posek okrog 50 tisoč kubikov le- sne.masc. lanska naravna nesreča. pa je bila tolik~nc;a obsega, da bo treba iz Brki:iov v letu dni odpeljati kar 5GO ti~oč kubikov lesa. DUŠANGRČA Ključ do uspehov 30 let učinkovitega strokovnega dela, 30 let uspehov, je rezultat zavzetosti vseh na Gozdnem gospodarstvu Postojna, zavzetosti za upravljanje in gospodarjenje. Pri kon- kretnem odločanju o vrsti zelo zahtevnih vprašanj, se je potrjevala in izgrajevala upravljalska zavest delavcev, z njo pa je logično neprestano rastel tudi interes za čim boljše gospodarjenje. Kolektiv na Gozdnem gospodarstvu Po- stojna je doživljal podobne razvojne in stro- kovne dileme kakor vsi naši delovni ljudje. Vendar je bolj kot pri drugih kolektivih za- znavna sistematična krepitev samoupravne- ga sistema, od formalističnih forumskih ob- lik, do kompleksnega sinteznega hotenja vseh, sodelovati v delu in upravljanju. Ho- tenje po upravljanju ni bilo grajeno na mo- tivu »polne kuverte•• (čeprav tudi tega niso zanemarjali), ampak je bil v polni meri razvijan tudi motiv uspešnosti podjetja na strokovnem področju. Tako so temeljito in vsestransko skrbeli za maksimalni strokovni napredek in dosegli pomembne uspehe v 159 gozdarskem strokovnem svetu. S tem so dokazali uspešnost koncepta upravljanja na kompleksni motivaciji. Tradicija načrtnega gospodarjenja z goz- dovi je v Postojni že zelo stara. Uspešno so jo nadaljevale generacije po vojni. Tradicionalno kvalitetni transportni park je bil za zgled in pomoč mnogim sorodnim in drugim kolektivom. Racionalizacija dela v gozdu in strokovnega dela strokovnjakov je bila neprestana skrb kolektiva. Vse to predstavlja ključ, ki so ga vložili v simbol ob prenosu upravljanja in gospoM darjenja z gozdovi v roke kolektiva leta 1950, in ki so ga po tridesetih letih dela ponovno vložili v jubilejni simbol svojih us- pehov in načrtov. · Žled tudi drugod Tudi na Gozdnem gospodarstvu Brežice se otepajo s škodami, ki so posledica žleda. Res, da te niso tako obsežne in strašljive kot v Brkinih, vendar bodo morale nekatere temeljne organizacije krepko prijeti za se~ kiro, da bi pravočasno pospravili polomijo listavcev. Realne ocene kažejo, da gre za 60.000 m3 polomljenega lesa v družbenih gozdovih in za 23.000 m3 v zasebnih. Skupaj torej za 83.000 m3, kar je polovica letne sečnje na tem, že itak ne ravno naravno obdarjenem gozdnogospodarskem območju. Sami praM vijo, da takšne škode ne pomnijo pa tudi v arhivskih zapisih je ni zaslediti. 160 Goz •rskl ••• , lk 4 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCH E FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1981 • L E T N 1 K XXXIX • š T E V 1 L K A 4 p. 161-208 Ljubljana, april 1981 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS Milan Piskernik 161 Gozdovi zasebnega sektorja in opre- delitev njihovih rastišč v Sloveniji Der Privatwald in Slowenien und seine Standortschara kteristik Private forests in Slovenia and their site characteristics Dušan Mlinšek 167 Nevarnost populacijsko-genetske osiromašitve pri drevesnih vrstah v gozdnih sestojih Die Gefahr der populationsgeneti- schen Verarmung bei den Baum- arten in den Waldbestanden The Danger of Population-Genetic lmproverishment of Tree Species in Forest Stands Zdene Otrin 172 Organizacija gospodarjenja z goz- dom v zasebnem sektorju Lado Eleršek in Igor Smolej Die Organisation der Privatbewirt - schaftu ng in Privatsektor Organlzation of forest management in the private ownership sector 184 Fotografija in fotokontrolna metoda v gozdarstvu 190 $kode in sanacija v brkinskih goz- dov ih Vid Mik u l i č 202 Aktualne raziskave - Oblikovanj e gozdarskega fonda podatkov 206 Iz dom ače in tuje prakse 207 Knj iževnost Naslovna stran Lado Eleršek Tisk ČGP Delo' Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza Inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet : Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez Cernač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Mikuletič mrg . Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 L:iro račun - Cur. acc . 50101 -678-48407 Letno izide 10 številk 1 O issues per yea r Letna naročnina 210 din Za ustanove in podjetja 700 din za študente 120 din in za inozemstvo 420 din Ustanovitelj ici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije . Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto iFl kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.181:634.0.923 GOZDOVI ZASEBNEGA SEKTORJA IN OPREDELITEV -NJIHOVIH RASTIŠČ V SLOVENIJI Milan P i s ke r n i 1< (Ljubljana)* Pi s kern i k, M.: Gozdovi zasebnega sektorja in opredelitev njihovih rastišč v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 4, str. 161-166. V slovenščini s povzetkom v nemščini. V članku so analizirani nekateri vidiki ekološkega ozadja območij, kjer prevladujejo zasebni gozdovi, pa tudi nekateri ekološki vidiki za celotno slovensko gozdno površino. Ekologija je prikazana posredno s fenologijo bukve in črnega bezga, z relativno toploto in vlago ter z intenzivnostjo di~ ferenciranosti vegetacije in gozdnih sestojev. Avtor poudarja neustreznost gospodarskega stanja sestojev v ekološko zelo ugodnih nižinah. Pi s kern i k, M.: Private forests in Slovenia and their site characte- ristics. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 4, pag. 161-166. ln Slovene with summary in German. The paper analyses some aspects of the ecological background of the areas where private forests are prevalent, but also some aspects of the total forest area in Slovenia. Ecology is represented by the phenology of the Beech and Elder, by the relative warmth and moisture as well as by the differentiation intensity of the vegetation and of the forest stands. The inadequate condition of forest stands in the ecologically very favourable lowlands is pointed out. Uvod V uvodu moram povedati, da bom govoril o klimatskih značilnostih našega ozemlja Je na kratko in ne na prvem mestu, bolj se bom posvetil posledicam teh klimatskih značilnosti za gozd in gozdne drevesne vrste. Pri tem bom upošteval celotno Slovenijo, ker so gozdovi zasebnega sektorja prisotni skoraj v vsakem predelu naše republike. A. Fenologija kot klimatski indikator Ena od temeljnih posledic klimatskih vplivov so fenološke zakonitosti, ki določajo trajanje olistanosti in rasti drevesnih vrst v letni vegetacijski dobi. Za same Slovenske gorice, ki nas v tem sestavku posebej zanimajo, je le malo objavljenih podatkov, zato je njihova uporaba mogoča le v sklopu večjega prostora. Tudi eicer ne moremo biti zadovoljni, saj so za naše gozdarske potrebe * Dr. M. P., dipl. biol., Inštitut za gozdno in lesno gospodartvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU 161 dostopni in uporabni edinole podatki o pojavu prvih listov bukve, ki pa ne zajemajo Primorske; vso Slovenijo pa lahko razčlenimo le po razcvetu črnega bezga. V obeh primerih veljajo podatki za desetletje 1958-1967. Prostorska situa- cija je za obe vrsti prikazana na priloženih skicah. - Vir: Hidrometeorološka poročila. PRVI LISTI BUKVE Povpreček 1958-1967 RAZCVET ČRNEGA 8 EZGA Povp reče k 1958-1967 162 Dan v letu: L IBO in manj 11. 101 - 105 111 . 106 - 110 IV. 1ll - 115 v. 116 - 120 VI. 121 - 125 VIl . 126 - 130 o~n v letu' l. IJO in manj 11. 131 -135 \11. \36- 140 IV. \41 - 145 v. 146 -1511 VI. 151 -155 VIl . 156 -160 Vlil. 1&1 -1&5 IX. 168 - 170" x. 171 - 175 Xl. 176 - 180 Xli .'· 181 Primer bukve Listanje bukve ima na našem ozemlju poprečen razpon 31 dni in to med 100. in 130. dnevom v letu, ki ga lahko razdelimo na 6 stopenj zgodnosti. Razcvet črnega bezga pa je raztegnjen na okvirno 53 dni med 128. in 181. dnevom in ga lahko okvirno razčlenimo na 9 stopenj po 5 dni. Iz obeh skic razberemo, da ima zaledna in celinska Slovenija najugodnejša fitoklimatske razmere v skrajnem jugovzhodnem delu. V smeri proti severozahodu, to je proti gorskem loku Dinaridi-Aipe, se okolje vse bolj zaostruje. V najugodnejšo stopnjo sodi razen spodnjega Posavja tudi jugovzhodni del Slovenskih goric, bolj točno povedano, pravzaprav predel okrog Zavrča na severovzhodnem delu Haloz. Južna polovica Slovenskih goric pripada drugi najugodnejši stopnji, ki zaostaja za prvo le za največ 5 dni, severna polovica pa tretji stopnji, ki zaostaja za 10 dni. Ta tretja stopnja je že zelo razprostranjena, saj sega v širokem pasu na obeh straneh Save vse do škofje Loke in potemtakem nima več posebnih privilegiranih lastnosti, je pa še vedno znotraj spodnje tretjine celotnega fenološkega razpona v Slo- veniji. Za primerjavo naj povem, da ves ta ekološki razpon obvladajo toploljubni pleveli drevesnic in njiv in so njihove združbe iste od Goriškega do Škofje Loke. Primer črnega bezga če pri črnem bezgu izvzamemo najbolj ugodna priobalna območja, ugotovimo najboljši zalednocelinski predel v jugovzhodnem delu Slovenskih goric nekako do Cerkvenjaka, ki pa za najugodnejšim primorskim zaostaja že za pol meseca; naslednja petdnevna stopnja zajema osrednji del Slovenskih goric, tretja pa jih že preseže. Ta stopnja se podobno kot pri bukvi razteza ob Savi in do škofje Loke. Ko ocenjujemo ekološko ugodnost po fenoloških značilnostih, se moramo zavedati, da pomeni dobro karakteristike le zgodnji razvoj bukve, ne pa tudi črnega bezga. Vemo, da naša Istra za dober gozd še malo ni primerna, čeprav ima v najvišjih legah nekaj bukovih gozdičev s primesjo puhavca, cera in črnega gaqra. O fenološkem razvoju tamkajšnjih bukovih gozdov nam ni znanega še nič~?ar. B. Ekološki faktorji Toplota Ker je ekološko ozadje zgodnejšega razvoja odvisno predvsem od veeje toplote in ker je znano, da raste bukev v zaledni Sloveniji najhitreje v najtoplejših območjih, spoznamo s pomočjo fenoloških dejstev, kako ugodne so ekološke razmere za gozd predvsem v južnem in osrednjem delu Slovenskih goric. Tu moram pripomniti, da so pogoji za smreko boljši v severnem delu Goric, kjer je tudi zanesljiv prirodni area! smreke. Toplotna karakteristika nižinskih predelov Slovenije se dobro ujema s fene- loško karakteristike in je taka, da imamo toplejše območje od vzhodnega roba Slovenskih goric proti zahodu, vse do črte Maribor-Grobelno-Sevnica-Novo mesto-zahodno obrobje Bele krajine, hladnejše območje pa v Prekmurju in zahodno od prej navedene črte. Reducirano toplotno stopnjo toplejšega območja z 9,7 do 11,3° C letnega poprečka lahko opredelimo za zmerno toplo, hladnejšega z 9,0 do 10,7° C pa za zmerno hladno. Dvignjeni položaji toplejšega območja so topli, z letnim poprečkom 10,1 do 12,0° C, doline pa niso hladnejše od poprečka. Doline hladnejšega območja imajo letni popreček 8,1 do 9,6° C in jih smemo označiti za hladne. 163 OSNOVNE ZDRUŽBE E ~ E E E E E .,_. E ::J :J ::l E E E ::J ::J Q) ::l ...... -1-' -1-' E ::J ::J .3 .,_. ..... ,_ E .,_. E Q) Q) Q) :J -1-' E ...... Q) Q) Q) 3 Q) :J ,_ ..... Q) :J Q) Q) ..c: E .,_. l.. c >- Q) ..... ..... '"O c: E l.. :J 4-1 Q) :J ::J Q) ttl o 0.. u ro Q) o :J ttl u E c: ..... c: +-' c ..c: E :J c: Ol ..... c :J ro +-> Q) ttl Vl c: ...... tU .,_. u U) ..c: >- Q) ::J .,_. -1-' ::J 0.. Q) c: IJ) ::J l.. u o .o Q) c: Q) ttl ro E c: .u ro Q) Q) l.. >- :J ..... ttl Q) c: lU ttl Q) c: C' :::;: l.l... u u ....1 a.. ~ V'l cc: (..') a.. ~ (..') u c:.!l <::( 11 12 13 11 @] 3 4 8 10 9 7 114 17 13 19 ~~ 9 š tev i 1 o d rev. vrst I. SERIJA RASTišč 11. SERIJA RASTIŠČ 1 1 1 1 Trepet 1 ika 1 1 2 2 1 3 Iva 7 1 7 1 1 1 Bor rdeči 1 o : 1 o 4 7 1 7 4 2 10 1 o 13reza navadna 1 o l 7 4 2 1 2 2 "' 3 1 Smreka 3 l 1 o 6 3 2 " s 3 6 9 6 • Dob 1 o : 1 o 8 1 o 8 3 1 o 1 o .· 1 o 3 1 3 8 2 3 5 ,.,. Gaber 4 1 7 8 10 2 7 5 7 i o : 1 o 3 7 6 5 6 Javor gorski 6 1 2 3 1 8 2 4 3 1 češ nja 1 1 • 8 5 7 1 " 8 5 2 5 3 Graden 1 1 2 1 4 2 Lj 6 9 1 1 Cer 1 1 1 2 1 Lip9vec 1 5 2 1 1 1 Jel ka 1 2 2 l 1 Bukev 1 5 4 2 2 7 1 8 5 1 o 7 7 1 1 , I " stalnost ni izražena v %, zaradi premajhnega števila popisov Vlaga Namočenost posameznih fenoloških con zaledne Slovenije v vegetacijski dobi se boljša od vzhoda proti zahodu, tako da ima četrta cona (prve tri so samo na Primorskem) 650-900 mm padavin, sedma pa 800-1000 mm. Prva do tretja teno- loška cona na Koprskem dobijo v tem obdobju 650-850 mm padavin. Namočenost nima otipljivega vpliva na časovni razvoj bukve in črnega bezga, ker se verjetno pičlejše padavine na vzhodu izravnavajo s tamkajšnjimi bolje razvitimi tlemi in obratno. V opisani ugodni toplotni in padavinskf razpon sodi približno polovica površine Slovenije. · · · C. Rastiščna pestrost če poskušamo sedaj oceniti kakovost gozdnih rastišč v Slovenskih goricah še z vegetacijskega in florističnega vidika, pridemo do naslednjih zaključkov. Gozdna vegetacija Predpanonije in z njo Slovenskih goric se členi na 25 združb. Med temi ima 7 združb slaba rastišča, ki so ali sušna ali pa revna s hranili. Pri tem ocenjujemo revnost po odsotnosti zahtevnih pritalnih rastlin, od katerih smo vzeli v pretres 33 vrst, torej skoraj vse. V našem gradivu zavzemajo tako zajeta slaba rastišča 30 °/o vseh popisov. Podoba pa se spreminja, če dodatno upoštevamo še kriterij gozdnih sestojev. S tem kriterijem ugotovimo, da je v polovici gradiva s slabih rastišč prisoten zahtevni gaber, tako da se delež slabih rastišč zmanjša za 15 °/o. Floristično slaba rastišča, na katerih je prisoten gaber, ocenjujemo za degradirana, tista brez gabra pa za primarno slaba, čemur je vzrok revna kamninska podlaga. D. Sestoji kot ekološki indikator Z vidika sestojev se kaže ugodnost in plastičnost rastišč predpanonskega prostora v znatnem številu drevesnih vrst, ki te sestoje sestavljajo. V glavnem je tako, da je na mokrih in vlažnih rastiščih število drevesnih vrst manjše, 3 do "10 vrst, na svežih in sušnejših pa večje, 1"1 do "19 vrst. Tudi zelo revna sušna rastišča imajo manjše število drevesnih vrst. Sestojna situacija predpanonskih gozdov torej ni preprosta, čeprav je vidna na prvi pogled. Gre pa še za dodatno pomembno komplikacijo, ki jo je bilo mogoče spoznati šele po dolgotrajnem in obsežnem raziskovanju. Primerjalne analize so pokazale, da nastopata na bogatejših tleh dva niza združb, ki oba segata od mokrih do sušnih rastišč. Iste drevesne vrste se v vsakem nizu vedejo ekološko drugače. Bistvena razlika· je že pri samem številu drevesnih vrst,· ker je namreč v enem nizu največ vrst na vlažnih rastiščih, v drugi pa na sveŽih in sušnih rastiščih. Dob kot najpom-embnejša sestavina nižinskih gozdov je v prvem nizu prisoten na sušnejših rastiščih, v drugem pa na vlažnejših. Razliko· v ekološkem položaju opazimo skoraj pri vseh drevesnih vrstah, posebno izrazito pa pri gorskem javoru, kostanju, čremsi in pri številnih vrstah, .. ki se pojavljajo samo v enem nizu. Takih je od vsega 37 prirodno nastopajočih vrst le 16. E. Zaključki Razmerje ekologiia - fenologija Ekološko situacijo Slovenskih goric lahko povzamemo takole: Glede na bogatost je okrog 80-90 °/o dobrih rastišč. Zanimivo pri tem je, da imajo tudi revna rastišča sestoje, ki so razmeroma bogati z drevesnimi vrstami; 165 imajo jih 8-12. V klimatskem smislu je situacija (izražena s fenološkimi podatki) zelo ugodna, saj je vegetacijska doba povsod daljša (195 do 207 dni) kot npr. na Gorjancih, kjer rastejo naši najboljši bukovi gozdovi in kjer traja vegetacijska doba v reljefno primerljivih razmerah 189 do 194 dni. Paradoksno stanje Pravi paradoks je v dejstvu, da imamo najboljše gorskokraške bukovo- jalove gozdove znotraj najslabše fenološke kategorije. (Če izvzamemo visoko- gorski pas), med 175-184 dnevi vegetacijske dobe, da pa imamo v zasebnih gozdovih Slovenskih goric in drugod v nizkih predelih nesprejemljivo stanje gozdnih sestojev znotraj vegetacijske dobe, ki je daljša za 10-20 dni, prav tako v območju, kjer so bili prvotni gozdovi v gričevju povsod bukovi. To daje misliti in kliče po ustreznih gozdnogojitvenih ukrepih. DER PRIVATWALD IN SLOWENIEN UND SEINE STANDORTSCHARAKTERISTIK Zusammenfassung Die okologischen GrundzOge der Walder des slowenischen Gebietes werden im Auf- satze indirekt uber die phanologischen Daten bezu.glich Buche und Hollunder behandelt, sowie mittels Gliederung der Waldvegetation, direkt aber mit Hilfe einiger verfligbarer Klimadaten und der Zusammensetzung der Waldbestande. Die Vegetation und die Wald- bestande werden nur im Rahmen der subpannonischen Region in Betracht genommen. Buche und Hollunder weisen auf slowenischem Gebiet breite phanologische Spannen auf, die Buche eine Spanne von 31 Tagen, der Hollunder von 53 Tagen, wobei die wesentlich langere Spanne des Hollunders auf seine Anwesenheit den Tieflagen der submediterranen Region zuruckgeht, wo die Buche fehlt. Die dritte, phanologisch noch sehr gOnstige Stufe mit bis zu 10 Tagen Verspatung im Vergleich zur gOnstigsten Sture bei der Buche reicht von extremen Nordosten bis westlich von Ljubljana. Eine fruhe phanologische Entwicklung deutet jedoch nur bei der Buche und nicht beim Hollunder auf eine gute, das Baumwachstum fordernde Okologie hin. Nach bisherigen Kenntnissen gliedert sich die Waldvegetation der subpannonischen Region in 25 Pflanzengeselschaften, die die Mikroreliefverhaltnisse widerspiegeln. Aufgrund der Anwesenheit von anspruchsvollen Pflanzenarten konnen 7 Gesellschaften als oko- logisch schlecht bezeichnet werden, im Gesamtmaterial macht das "15% aus, wenn die Anwesenheit der anspruchsvollen Hainbuche in diesen 7 Gesellschaften als ein Restzeichen der einstigen guten Qualitat des Standortes angesehen wird. Die Waldbestande der subpannonischen Region folgen hinsichtlich ihrer Zusammen- setzung zwei 6kologischen Serien, von denen jede eine spezifische okologische Situation der Baumarten aufweist. Die Gesamtzahl der natlirlich auftretenden Baumarten ist 37, davon kommen 16 Arten nur in je einer okologischen Serie var. Urspn'.inglich war zweifellos die BU'che die herrschende Art im Hi.igelland, wahrend gegenwartig und schon seit Jahr- hunderten der Eichen-Hainbuchenwald dort und im Flachland uberwiegt. Was die Warme betrifft, handelt es sich in den phanologisch gi.instigen Regionen um eine warmere ostliche Zone mit 9,7-11,3° C reduzierter Jahresmitteltemperatur und um eine kuhlere westliche Zone mit 9,0-"10,7° C. Die Niederschlage der Vegetationsperiode reichen innerhalb dieser Regionen von 650 bis 900 mm, wobei deren Menge sowohl im submediterranen Gebiet als im Hinterland bei wesentlich verschiedener Phanologie etwa gleich ist. Abschliessend soli auf die paradoxale Situation hingewiesen werden, die darin besteht, das phanologisch und semit okologisch gunstige Regionen wirtschaftlich minderwertige Walder beherbergen und umgekehrt sehr gute Walder in phanologisch benachteillgten Regionen gedeihen. Dieser Umstand erfordert eine entsprechende waldbauliche Orien- tierung. • 166 UD K 634.0.165.5:634.0.228 NEVARNOST POPULACIJSKO-GENETSKE OSIROMAšiTVE PRI DREVESNIH VRSTAH V GOZDNIH SESTOJ!H Dušan M 1 inš ek (Ljubljana)* M 1 inš ek, D.: Nevarnost populacijsko-genetske osiromašitve pri dre- vesnih vrstah v gozdnih sestojih. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 4, str. 167-171. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Z ekstenzivnim odkazovanjem močno slabima rastno in življenjsko, s tem pa gospodarsko moč gozda. Z nenehnim odstranjevanjem najvitalnejših dreves, podiramo populacijsko-genetsko in hkrati gozdnosestojno zgradbo populacije in sestaja. Takšno odkazovanje drevja se ne more imenovati gojenje gozdov. M 1 inš ek , D.: The Danger of Population-Genetic lmproverishment of Tree Species in Forest Stands. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 4, pag.167-171. ln Slovene with summary in German. The extensive manner of marking trees significantly weakens the growwing, the vitality and through it also the economic potential of the forest. The incessant removal of the most vigorous trees destroys the population-genetic as well as stand structure of the population and of the stand. Such manner of marking cannot be called silviculture. Zgradba gozdnega sestaja in njen nastanek Gozdne sestoje bomo znali uspešno oblikovati, ko bomo dobro poznali nacrn, kako sestoji nastajajo in kako se razvijajo. Razvoj sestojev usmerjajo populacijsko- genetski mehanizmi v naravni populaciji. Težko je ugotavljati, kaj se dogaja v sestoju. Na osnovi zunanjih znakov in oblikovanosti sestoja je možno le sklepati, kaj se dogaja v njem, ko se populacija oblikuje in prilagaja na dano okolje. Te populacijsko-razvojne procese slabo poznamo, ne potrudimo se dovolj, da bi jih spoznali, zato jih pri delu z gozdom ne spoštujemo. Vemo, da žrtvuje narava velikansko število osebkov, preden nastane sestoj v optimalni življenjski fazi. Brez teh žrtev sestojev v resnično optimalni formi ne more biti. Današnje gozdarstvo tega dejstva ne spoštuje, zato poskuša snovati nove sestoje s čim manjšim številom sadik. še nezaključene raziskave sestojev v optimalni fazi povedo nekaj zanimivega. V sestojih, ki so sredi optimalne faze, je pri posamezni drevesni vrsti populacija sestavljena iz razmeroma majhnega števila močno vitalnih osebkov in iz razme- roma velikega števila po vitalnosti poprečnih in podpoprečnih osebkov. Potrebno je bilo velikansko število osebkov, da je moglo priti do razmeroma majhnega števila vitalnih osebkov, ki tvorijo ,,življenjsko ogrodje<< sestoja in gozda. To seveda pove, da gozdni sestoji v optimalni fazi niso prehudo polni močno vitalnih osebkov. Narava z njimi skopari. V pragozdni optimalni fazi najde- mo na 300-500 vseh dreves/ha le 100-200 zelo !vitalnih osebkov. Ta po vi-' taJnosti močnejši, toda po številu skromnejši del populacije je osrednji nosilec življenjskih funkcij populacijskega podsistema v gozdnem ekosistemu; hkrati pa je tudi najbolj gospodarsko zanimiv. Brez tega dela gozdni sestoj ne more polno živeti in tudi ne more normalno funkcionirati v gospodarskem smislu. • Prof. dr. D. M., dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze Edvarda Kardelje v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU 167 Nadaljnja razmišljanja v prikazanem biološko in gospodarsko pomembnem delu populacije v gozdnem sestoju povedo še kaj več _: narava uresničuje v optimalni fazi populacijskega podsistema svoje cilje s kar se da majhnim oziroma z zelo majhnim številom osebkov. V tej razvojni fazi je naravni cilj, izdelati v sestoju veliko količino biosubstance. Dejstvo nas navaja k ugotovitvi, da je narava zelo varčen porabnik energije. Njena varčnost se odraža z množico zasajenih osebkov in z množico osebkov v mladostni razvojni fazi ter v majhnem številu zelo učin­ kovitih osebkov v optimalni razvojni fazi sestaja. V inicialni fazi se namreč kljub izločitvi ogromnega števila osebkov izgubi le majhen del biosubstance. Te splošne ugotovitve so lahko za posamezne drevesr.e vrste nekoliko različne. Domnevamo. da je razvoj in delež vitalnega dela populacije pri tipičnih pionirskih drevesnih vrstah drugačen, predvsem pa manj plastičen, kot pa je pri ključnih in sencozdržnejših drevesnih vrstah. Zgradbe populacij se med seboj razlikujejo, odvisno od tega, iz česa se je optimalna faza razvila. Populacija optimalne faze, ki se je razvila iz naravnega mladja, se odlikuje z večjim ·deležem močno vitalnih osebkov, kot pa populacija tiste optimalne faze, ki je nastala iz naredko zasnovane kultu re. · Na splošno moremo trditi, da so populacije drevesnih vrst v optimalni fazi sestaja sestavljene iz dveh delov: iz nosilnega dela in polnila. Opisani vitalni osebki nosilnega dela so močneje razviti in so med seboj različno razporejeni. Populacijsko polnilo pa predstavljajo številni osebki, ki so slabše razviti in ki polnijo prostor med krošnjami močno vitalnih osebkov. Pri normalnem naravnem razvoju sestoja sta si oba dela populacije drug drugemu potrebna, vendar je od- stranitev vitalnega dela populacije usodna za sestoj. V gozdu, še posebej v kmečkem gozdu, prikazana populacijska zgradba sestojev ni z lahkoto razvidna. Zaradi zelo različnega nastanka sestojev in zaradi različne sestave drevesnih vrst so stanja, v katerih rastejo posamezne populacije, zelo različne. Nepreglednost je še večja zaradi gozdarjevega ravnanja, ki zaradi neznanja deformira populacijo, kot je razvidno iz naslednjega poglavja. Dnevna praksa in njen vpliv na usod.o populacije Razmišljanje v prejšnjem poglavju je bilo potrebno, da bi laže kritično ocenili strokovno vprašljivo praktično odkazovanje drevja v kmečkem gozdu. V Sloveniji smo v družbenih gozdovih, ki so neprimerni za prebiralno gospodarjenje, pre- biralne sečnje razmeroma zgodaj opustili. V zasebnih gozdovih pa se zaradi neznanja, zaradi udobnosti ali pa tudi zaradi nuje lažiprebiralno gospodarjenje še nadaljuje. Z lažiprebiralnimi sečnjami odvzemamo sestojem najmočnejše drevje. Debelejša drevesa so za posek, za spravilo in za prodajo zanimivejša. Takšne sečnje večkrat po navijamo in . odvzemamo iz sestojev najvitalnejši del populacije, 'ki ga je že po naravi gozda malo. Narava s takšnim drevjem ne razsipa, je va·rčna in ni naravnana na človekovo početje. Kolikor bolj so odvzeti najvitalnejši osebki hkrati tudi gospodarsko zanimivi, tem učinkovitejša je hro- mitev obstoječe populacije. Drevesne vrsto v sestoju smo na ta način ohromili. Njeni populaciji smo odvzeli glavne pripomočke za uveljavljanje. Odvzeli smo ji glavni gradbeni pripomoček pri gradnji gozdnega ekosistema, gozdni ekosistem pa smo s tem napravili biološko in gospodarsko neučinkovit. V sestoju ostajajo nevitalni osebki z majhno vrednostjo "K,; in na teh nevitalnih osebkih optimistično načrtujemo in pričakujemo neuresničljive prirastke itd. Pri omenjanju vrednosti »K« osebkov (carrying capacity) je potrebna kratka razlaga: v populacijski gen~tiki razlikujejo pri vrstr, ki naseli nov prosto-r, populacije z različnimi lastnostmi.· Pri naselitvi ·praznega prostora se močneje uveljavljajo osebki, ki imajo velike re- 168 produkcijske sposobnosti, označene z vrednostjo ))r<< (innate capacity of increase). Narava poskuša z njimi čim hitreje poseliti prazen prostor. Ta tip osebkov je torej značilen za populacijo, ki naseljuje. Po zapolnitvi prostora pridejo do veljave populacije z osebki, ki premorejo veliko vrednost ,>K«. To so osebki, ki so sposobni varčneje izrabiti rastišče oziroma talni substant. Pri prebiralnem od- vzemanju drevja iz sestaja ostanejo nevitalni ostanki, ki niso sposobni aktivirati rastiščnega potenciala, ker je njihova reakcijska norma zelo skromna. Za prakso ima ta ugotovitev splošno vrednost. Opozoriti pa moramo, da obstajajo razlike pri različnih vrstah, pri različno nastalih populacijah in v različnih ekoloških prostorih. Tako je na :splošno pri svetlobno zahtevnejših vrstah odstranitev »nosilnega dela« populacije usodna in si z ostankom populacije ne moremo več mnogo pomagati. Pri senčnih vrstah manj vitalni del populacije delno šei reagira in je gozdnogojitveno uporaben. Pri populacijah, ki so nastale iz redko zasajenih kultur, npr. smrekovih nasadih, je odstranitev nosilnega dela populacije usodna. Teža usodnosti je tem večja kolikor redkejša je bila izhodiščna osnova, kolikor neprimernejše je rastišče in kolikor hitreje se sestoj izživi. Prav mnoge kmečke smrekove sestoje, ki so nastali z opisanimi napačnimi posegi, naglo uničujemo. V sestoje z okrnjenimi populacijami, kjer so ostali zgolj osebki z majhno vrednostjo »K«, vdirajo nove populacije drugih vrst, pa tudi ista vrsta. Te so biološko pomembne, ni pa nujno, da so tudi gospodarsko zanimive, (npr. avtohtona grmovna vegetacija v smrekovem nasadu, sencozdržnejše gospodarske vrste itd.) Populacijsko-genetsko dogajanje in medsebojno vplivanje v sestoju je bistveno za njegov progresijski oziroma degresijski razvoj. Pri nekdanjem )>kmečkem prebiranju«, kjer so posvečali veliko pozornost pomladku, so s tem pač izbrali manjše zlo, ki ga takšno ravnanje z gozdom prinaša. Značilno za napačno prebiranje je odvzemanje nosilnega dela sestaja ali pa močnejše odvzemanje večjega dela zaloge in ustvarjanje možnosti za močnejše pomlajevanje (večje sečnje nekoč ob predaji posestva mlademu). V drugem primeru so prirast!d sicer občutno zmanjšani, toda okrepi se populacijsko-genetska osnova z močnejšo novo, mlado populacijo. Ozdravitev )>sestaja v okvari« Opisanih »okvarjenih sestojev« je v naših kmečkih gozdovih precej. Njihova ozdravitev zahteva poleg materialnih vlaganj mnogo več strokovnega dela kot doslej. Več strokovnega dela bo pripomoglo k hitrejši ozdravitvi, k varč­ nejšemu vlaganju materialnih sredstev in k takojšnji, vendar postopni povečavi sečenj. Biološke, še posebej pa populacijsko-genetske razmere v mnogih za- sebnih gozdovih povedo, da je potrebno za uspešno zdravljenje poznati nastanek in stanje populacije v sestoju. Na osnovi takšne analize je mogoče ugotoviti, ali se s sestojem še izplača ukvarjati~ ali pa se to ne izplača več. Izplača se, če so v njem dovolj močne pozitivne lastnosti; predvsem če je v sestoju še vitalnejši del populacije. Ta del spoznamo s pomočjo habitusa, kakovosti krošnje, lubja, starostnega videza, priraščanja v višino in priraščanja v debelina. Naštete znake ugotavljamo pri posameznih drevesih; med kolektivne pozitivne znake v sestoju pa gredo: radoživo pomlajevanje; mnogo pomladka gospodarsko zanimivih vrst; prisotnost vitalnih panjevcev; prisotnost sencozdržnih vrst; 169 - skupinski razpored osebkov, še posebej mlajših; - izraziti sukcesijski razvoj gospodarsko zanimivih vrst. če prevladujejo poleg negativnih individualnih znakov še naslednji negativni kolektivni znaki, od sestaja ne moremo mnogo pričakovati: - večkrat prebran nasad; - razdrobljena posest; - panjevci z vrstami, ki so za vegetativno regeneracijo manj primerne; - izrazitejša degresija vrste. Pri presoji, ali sestoj še kaže ohranjati, ali pa je primerneje, da bi ga ob- novili, je potrebno upoštevati vse naštete značilnosti. Pri tem se pokaže, da se ses~oji in njihovi deli med seboj zelo razlikujejo. Takšna raznoličnost otežkoča, hkrati pa narekuje skrbno strokovno presojo vsakega dela sestaja. Napore pri objektivnem vrednotenju sestojev in pri njihovem razporejanju na »odslužene« in na >)neodslužene« pa olajšuje uresničevanje načela: potrebno je doseči kar naj- boljšo normalizacijo sestojev s čim varčnejšimi materialnimi vlaganji. če se bomo držali tega pravila, ni nevarnosti, da bi gozdnogojitveno vrednost sestojev in njihovih delov nepravilno ocenjevali. Tovrstna razmišljanja in dosedanja praksa pri medparcelnem gospodarjenju v zasebnih gozdovih povedo, da moramo sestoje v teh gozdovih marsikje obravna- vati površinsko gozdnogojitveno. Tam, kjer smo s sečnjami v preteklosti odvzeli vitalni del populacije in je zaradi tega ostalo le zanemarljivo število vitalnih osebkov, kaže »ostanek<< sestaja posekati na golo in ga zamenjati z novim mladim sestajam. To pa je dopustno le, če »ostanekcc sesfoja ne opravlja še kakšnih drugih pomembnih funkcij. Pri tem ne gre za sistem sečenj na golo, temveč za posamezne poseka na golo v skladu z načeli sproščene tehnike v gojenju gozdov. Omenjeni posegi so investicija v obliki pogozditve in so nujni zaradi dolgotrajnega pohabljanja populacij v preteklosti sestaja. V vseh ostalih delih sestaja redčimo, in sicer negujemo po vseh znanih pravilih nege. Pri opisanem odstranjevanju ostankov okrnjenih populacij obstaja nevarnost, da bi pri premalo skrbni in pri premalo kritični izbiri posekali preveč. Naprtili bi si preveč mladega gozda, s tem pa tudi preveč stroškov za nego kultur. Občutljivo razmerje obnova :nega ali z drugimi besedami investicija :vzdrževanje, bi se nevarno nagnilo na stran investicij. Gre za pojav, ki bi gozdno gospodarstvo glede stabilnosti močno prizadel. Vračanje življenjske moči kmečkemu gozdu v zasebnem sektorju in reorganizacija dela v gozdu številna reorganizacijska prizadevanja v slovenskem gozdarstvu do danes so narekovale družbenopolitične težnje, mnogokrat tudi reorganizacija zaradi reorga- nizacije in manj neposredni proizvodni cilji gozdnega gospodarstva. Do danes smo se vse premalo spraševali, kakšni in kolikšni so gozdnogospodarski cilji in kakšna naj bo organizacija gozdarstva, ki bo omogočila varčno in humano uresničitev teh ciljev. če hočemo vrniti življenjsko moč šibkejšim gozdovom v zasebnem sektorju in povečati proizvodnjo, bo potrebno poleg infrastrukturnih organizacijskih premikov narediti še kaj več. življenjsko moč tem gozdovom bo možno vrniti le, če bomo zopet vrnili gozdarja v gozd na njegovo mesto. Organizacijska oblika mora biti takšna, da si bo gozdar v gozdu zopet prislužil svoj večji kos kruha z revitaliziranjem gozda oziroma s povečano proizvocjnjo. Gre najprej za pravilnejše kadrovanje. V omenjene gozdove spadajo najsposob- nejši lj~:~dje zato, ker so problemi vračanja življenjske moči in povečevanja prirastkov tu trenutno najtežavnejši. Ker gre za nelahke naloge, je potrebno 170 temeljito došolanje kadrov in vabljivejše nagrajevanje. Ponekod npr. še vedno nagrajujejo po količini odkazanega lesa, kar je najbolj negospodaren način ravnanja z gozdom in z gozdarjem. Revitalizacija je možna postopoma, pa vendar v doglednem času. V poprečno degradiranih kmečkih gozdovih je možno pri naših rastiščih in sestojnih razmerah normalizirati stanje in povečati sečnjo v deset do dvajsetletnem obdobju. Za uresničitev pa je potrebno poleg naštetih kadrovskih pogojev zmanjšati predvsem površino revirjev na 500 do 1000 ha; odvisno od kakovosti rastišča. Tisoč in več hektarjev veliki revirji so odločno. preveliki. V takšnem revirju gozdar še sto in več let ne bo normaliziral gospo- darstva, ker tega enostavno ne bo zmogel. Normalizirati gozdno gospodarstvo v kmečkem gozdu pomeni, ukvarjati se z vsakim arom gozda posebej in aktivirati vse sile rastišča in slehernega drevesa. Da bi to gozdar lahko storil, mora gozd nenehno spoznavati, delati v gozdu, opazovati rezultate svojega dela, reakcijo gozda itd. Tega pa ne zmore pri velikih ozemljih. Revitalizacije gozda pomeni težavno delo. Zelo težavno je razpoznavati po- samezna stadialna stanja sestojev in njihovih delov, kot smo to obravnavali v prejšnjem poglavju. Ureditveni načrti nam pri tem ne pomagajo mnogo; kljub obilici podatkov so neuporabni. Glavno težišče vsega tega dela je na izdelavi gozdnogojitvenih načrtov in na odkazovanju. Kako je odkazovanje odgovorno, zelo nazorno pove degradirana stanje številnih kmečkih gozdov. Poleg tega pa: brez zavzetega dela pri dani heterogenosti in brez razvijanja kognitivnega goz- darjevega razmerja do gozdov iz degradiranega gozda v zasebnem sektorju ne bomo ustvarili donosnega, naravnega gospodarnega gozda. Na rezultate pri tak- šnem delu ni treba čakati sto let. Praksa je pokazala, da se pozitivni uspehi v obliki izkoriščanja gozdov in povečanih sečenj pokažejo že prvi dve desetletji. Strah, od kod denar za takšno intenzivno delo, je odveč zato, ker si gozdar s strokovnim in vnetim delom in s povečano sečnjo zasluži svojo plačo sam. Tovrstna praksa je pri nas tuja; poznani so le posamezni primeri. Je pa uresničljiva le, če to hočemo. Bojim pa se, da tega večkrat nočemo; morda tudi zato, ker smo se preveč oddaljili od gozda in menimo, da to ni izvedljivo. DIE GEFAHR DER POPULATIONSGENETISCHEN VERARMUNG BEl DEN IBAUMARTEN IN DEN WALDBEST)(NDEN Zusammenfassung Den erwachsenen Baumbestand charakterisieren ein verhaltnismassig geringer Anteil starker Baume und ein grosserer Anteil, der Vitalitat nach, durchschnittlicher lndividuen. Eine Unmenge von lndividuen war notwenig, damit ein Bestandesgeri.ist der vitalsten Baume sich bilden konnte. Die Natur wird nicht ausgiebig in der Schaffung der vitalsten lndividuen. ln der Optimalphase eines Urwaldes betragt die Zahl der vitalsten Baume 100-200; der grossere Rest dagegen 300-500 auf einem Hektar. Dieser kleinere Teil der Population, die vitalsten Baume, sind zugleich die wichtigsten Funktionstrager im Baumbe~ stand. Die Natur ist ein sparsamer Verbraucher der Energie. Sie opfert riesige Mengen von jungen lndividuen, welche der Menge eine geringe Biosubstanz bedeuten, damit Sie in der Optimalphase mit einigen lndividuen die hohe Produktion der Biosubstanz erzielen kann. Diese einmalige Strategie der Natur wird oft mit den falschen waldbaulichen Eingriffen gestort. Diese falsche Massnahme ist oft die Folge der falsch verstandenen Plenterung oder der numerischen Durchforstung. Dadurch entstandener Zustand der Bestande kann nur normalisiert werden, wenn der Charakter der Baumart dies ermoglicht. Bei den bestimmten Uchtbaumarten ist dies kaum moglich. Im Aufsatz wird die Methode gezeigt wie den populationsgenetischen Zerstorungsgrad solcher Bestande zu bestimmen und wie die Genesung zu erlangen. 171 UDK 634.0.923 ORGANIZACIJA GOSPODARJENJA Z GOZDOM V ZASEBNEM SEKTORJU Zdene O t ri n (ljubljana}" Otrin, Z.: Organizacija gospodarjenja z gozdom v zasebnem sektorju. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 4, str. 172-183. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Avtor obravnava teoretična izhodišča organizacije delovnega procesa. PoJasnjuje nekatere pojme kot individualno delo, združeno delo in druge, ki tvorijo teoretično zgradbo organiziranosti delovne organizacije, ki gospo- dari z gozdovi v zasebnem sektorju. Otrin , Z.: Organization of forest mancgement in the private owner- ship sector. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 4, pag. 172-183. ln Slovene with summary in German. The author deals with the theoretical sterling-points of the organization of the working process. He explains some nations as there are the lndivi- dual work, associated work and others building the theoretical construction of the structure of the working organization managing privately owned forests. The author further proposes the empirical model of such a working organization with the aim to contribute to the improvement of the manage- ment results. 1. Izvori in temeljne sestavine organizacijskega problema ter možnosti za njegovo racionalizacijo Ko govorimo o pomenu besede >>organizacija«, vidimo, da ima ta beseda več pomenov. Tako govorimo o organizaciji dela, organizaciji gospodarjenja, ali pa o delovni organizaciji itd. Zaradi tega uporabljajo v zadnjem času nekateri naši avtorji izraz organiziranje ali organiziranost kot npr. organiziranje združenega dela. Vpliv človeka na naravno ali obstoječe okolje in na medsebojne odnose je izražen skozi kategorijo ,,delo«. Delo pomeni poseganje v materijo, ki jo obdelu- jemo z namenom, da v njej porušimo obstoječe ravnovesje sil v naravi in jih usmerimo k predvidenim koristim. Z delom torej v bistvu ustvarjamo umetna ravnovesja sil v naravi. Taka ravnovesja ne morejo biti nikoli popolna ter jih moramo zaradi tega nenehno ohranjevati, dopolnjevati, spreminjati in prilagajati določenim ciljem. Iz tega lahko ugotovimo, da je vsak organizacijski sistem v bistvu umetna tvorba, ki teži k dezorganizaciji, kolikor nismo sposobni ohranjati postavljenega ravnovesja. Znotraj splošne kategorije >}delO<< razlikujemo individualno delo in združeno delo. Z organizacijskega vidika je med obema bistvena razlika. Individualno delo ima že po naravi lastnost notranje skladnosti, oziroma harmoničnosti med vsemi deli, oziroma sestavinami delovnega procesa. V tem primeru je »dejavno telo« človekov organizem, ki je v svojem naravnem razvoju postal bio-fizio-psiho- loška celota, ki je sposobna za trajni samostojni obstoj. Pri individualnem delu torej ne moremo govoriti o organizaciji dela razen v smislu izboljšane tehnologije dela, kar pa ima drug pomen. * Mag. Z. O., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Tržaška c. 2, 61000 Ljub- ljana, YU 172 V primeru združenega dela obstaja »dejavna celota«, oziroma >>organizemcc le imaginarna, po zamislih združene skupine ljudi in zato nima nikakršnega biološkega temelja. Združeno delo je delovni proces, ki poteka z delovanjem več ljudi. če želimo, da poteka smiselno, mora biti zasnovano na osnovi zavest- nega tj. racionalnega prizadevanja več ljudi, k istem cilju, tj. ustvarjati in zago- tavljati mora skladnost med delom več ljudi. Osnova za združeno delo je DELITEV DELA, ker več združenih delnih del tvori združeno delo. če torej delovni proces, ki je potreben za doseganje do- ločenega cilja, ni razdeljen med več ljudi, se potreba po organiziranju takšnega delovnega procesa sploh ne pojavi. Za sodobni tehnični, tehnološki in tudi organizacijski razvoj je značilno nenehno stopnjevanje delitve dela. Na ta način pa se pojavlja vedno več delovnih del, saj se tako posamezna dela delijo še v naloge in opravila. V združenem delu, oziroma delovnem procesu, v katerem sodeluje več ljudi s skupnim ciljem, stremimo za čim bolj razvito sodobno delitvijo dela. Vendar se tudi v tem primeru pojavijo organizacijski problemi, zlasti na kritičnih mestih. To so predvsem stična mesta med delnimi deli sodelujočih delavcev. To so talvečdimenzionalno<<, tako da po nosilcih ločimo kdo delo izvaja, kdo pri tem sodeluje, kdo o njem odloča in kdo ga nadzira. 4.4. V okviru TOK in DSSS je potrebno dela opredeliti in razmejiti na posa- mezne nosilce, ki so lahko organizacijske enote in na končne nosilce (delavce), v skladu z racionalno delitvijo dela. Končni nosilci so delavci, ki prevzemajo vnaprej organizirano delo, ki je razčlenjeno na posamezne naloge in opravila, kar je določeno z razvidom del in nalog. 4.5. Samoupravno konstituiranje sistema organizacije dela in odločanja v samoupravnih aktih: SS o združevanju dela v TOK, SS o združevanju TOK v DO, SS o združevanju in medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev DSSS in TOK, - statuti TOK, DSSS, DO in drugi samoupravni splošni akti (pravilniki, poslovniki). 4.6. V primeru, da se organizirajo nove TOK, ali pa da se preoblikujejo, moramo izvesti rekonstrukcijo organizacije združenega dela. 5. Sedanje stanje pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi Zakon o gozdovih določa, da mora biti na gozdnogospodarskem območju skupno gospodarjenje z gozdovi v družbeni lastnini in z gozdovi, na katerih je 176 lastninska pravica. Za vse gozdove pa velja določba zakona, da so gozdovi zaradi svojih splošnih koristnih funkcij dobrina splošnega pomena in da so pod po- sebnim varstvom. Na prvi pogled bi torej lahko sklepali, da je gospodarjenje v obeh kategorijah gozdov enako. Vendar ob boljšem poznavanju objektivnih in subjektivnih okoliščin ugotavljamo da ni tako. Zakon o gozdovih sicer določa, da se lastninska pravica na gozdovih lahko uresničuje samo v mejah tega zakona. Kljub temu pa ima v organizacijsko- proizvodnem pomenu »lastništvo« precejšen pomen. še zlasti se to občuti v veliki razdrobljenosti gozdov na katerih je lastninska pravica. To že v osnovi onemogoča organiziranje racionalnega proizvodno-tehničnega procesa. V danih razmerah se občuti precejšnja neučinkovitost načrtovanja in premajhno aktiviranje proizvodnih potencialov. Marsikje je poglavitno delo gozdarskih strokovnjakov v tem, da vodijo iz- vajanja najnujnejših gozdnogojitvenih del, odkazujejo drevje za posek, v pre- cejšnji meri po želji kmeta-lastnika, ga prepričujejo da bi les posekal in spravil do kamionske ceste, od koder ga odpremijo do potrošnika. To je morda malo karikirano opisovanje del v praksi, vendar v večini primerov ni daleč od resnice. še bolj pomembno je to, da takemu delu rečemo )>organizacija proizvodnje v zasebnem sektorju«. S to kritiko ne želim prizadeti gozdarske strokovnjake in posamezne TOK, ki so take začetne težave premostili in so že na višji stopnji organiziranosti. Ne moremo mimo dejstva, da je strokovnost v zasebnem sektorju na znatno nižji ravni kot v družbenem. To pa vsekakor ni zaradi tega, ker so v zasebnem sektorju strokovnjaki z nižjo izobrazbo, ampak zaradi premajhne strokovne anga- žiranosti strokovnih delavcev v tem sektorju. To se občuti zlasti v majhnih TOK, kjer so revirni vodje po strokovni smeri, povezani s strokovnimi službami DSSS, kar je zelo neučinkovito, ker strokovnjak-specialist na skupnih službah, ne more uspešno ·komunicirati s tako velikim številom ljudi (30-40 revirjev). Vodja TOK pa je običajno angažiran s splošnimi deli v TOK in izven nje, in tako so revirni vodje v strokovnem pogledu prepuščeni sami sebi. Podobno je v tehničnem delu proizvodnje, kjer so delovodje večkrat le odpremniki lesa. Spremeniti bomo morali koncept gospodarjenja v zasebnem sektorju in ustvariti take pogoje za delo, da bodo lahko strokovni delavci prispevali maksi- malni delež. Za to pa je predpogoj racionalno in realno načrtovanje, ki bi ga morali izvajati v TOK in ne samo na ravni DO, ali celo izven nje v obliki zunanjih uslug. Seveda pa je tako načrtovanje možno le na večjih površinah, (kot npr. oddelki) in ne na izredno razdrobljeni gozdni posesti. še vedno je premalo >)lastne proizvodnjecc, pri čemer mislim na redno zaposleno delovno silo in na razne oblike združevanja dela kooperantov. Brez tega si ne moremo zamisliti dinamičnega usmerjanja proizvodnje in dovolj za- nesljive ter sukcesivne dobave lesa potrošnikom. Razen tega ima tako delo bolj ~>trgovinski« kot pa proizvodni pomen. 6. Predlog organizacijskega modela za gospodarjenje z zasebnimi gozdovP V organizacijskem smislu je model kombinacija, ki je najbližja »linijsko-funkcio- nalnemu<< modelu. 1 Opisani model je bil postavljen preden je bil dokončno oblikovan model usmerjenega izobraževanja v gozdarstvu. Zato predlagani izobrazbeni profili modela, niso usklajeni s profili, ki so predvideni v usmerjenem izobraževanju. Op. uredništva. 177 .se klor 1 voaj'a 12'0 bio/o5ko ;odrcije 1: 1 : Revir rJI vo dia de/ovci 1 1 v nep~.srodrJi pl'oiz.vodn;;' 1 1 ·' ' ', ' ', 1 ..J 1 / 1 / / // 1 1 1 / ;' 1 11 1 / 1 1 1' i ---- --!- ~ ; 1 Teh11ični vo o ja 1 1 ,· 1 1 1 1 1 1 1 J J 1 1 1 1 1 1 1 1 ! delavci ] 1 • 1 •• ! : Y neposredni pro1 ~ voor1' i 1 1 1 rqc. - adm. koder linijska pove:.c.ava sfroJ(ovna po ve :z ava ,.-j 1 / 1 V predlogu je obdelan samo zasebni sektor, čeprav je tudi družbeni sektor povezan z DSSS. Skupne službe so torej organizirane tako, da ustrezajo po- trebam obeh sektorjev, kar pa na organogramu ni narisane zaradi boljše pre- glednosti informacijskih povezav (glej skico). Predvideni strokovni delavci so: 178 Revirni vodja Glavne naloge so naslednje: gojitvene načrtovanje, odkazilo, operativno vo- denje del pri obnovi, negi in varstvu, sodelovanje pri gozdnogojitvenem načrto­ vanju. Revirni vodja mora biti vezan na določeno območje. To je ključno »delovno mesto«, prek katerega je realiziran strokovni koncept dela na »biološkem področju((. Predvidena strokovna izobrazba je gozdarski tehnik. Vodja za biološko področje na TOK To je glavni koordinator ter strokovni usklajevalec revirnih vodij. Poleg tega sodeluje tudi pri gozdnourejevalnem načrtovanju. Delovanje tega vodje je v strokovnem izobraževanju, informiranju in kontroliranju revirnih vodij. Zahtevana strokovna izobrazba je diplomirani inženir gozdarstva. Delovodja-odpremnik Njegovo delo je v glavnem odprema lesa s kamionske ceste, do porabnikov. To delovno mesto bi bilo sistemizirano v območjih, kjer še ni organizirana »lastna proizvodnja((. Za to delo se lahko območje za posameznega delovodje po potrebi spreminja. Predvidena izobrazba za taka dela je delovodska šola. Delovodja v lastni proizvodnji Te naloge so bolj kompleksne in zahtevnejše, saj vsebujejo celotno opera- tivno organiziranje )>lastne proizvodnje«, vključno izdelavo sečno-transportnih načrtov. Poleg tega spada v njegov delokrog kolavdacija in kontrola sečišč. V tem primeru je bolj primerno, da je delovodja na določenem območju. Zahtevana izobrazba je gozdarski tehnik. Tehnični vodja na TOK Njegovo delo je koordiniranje ter strokovno usmerjanje del delovodij. Smotrnost sistemiziranja tega delovnega mesta se pojavi šele v primeru ))lastne proizvodnje((. Zelo pomembno je tudi komuniciranje in kontaktiranje z lastniki gozdov, v zvezi z blagovno proizvodnjo ter >>lastno proizvodnjo(( v raznih oblikah. Delokrog je vezan na območje TOK. Predvidena izobrazba je diplomirani inženir gozdarstva. Vodja TOK Zastopa TOK navzven (DO, družbenopolitično itd.). V okviru TOK je vodja koordinator v organizacijskem pomenu besede. Strokovno vodenje in usmerjanje je osnovno delo obeh strokovnih vodij. Strokovna izobrazba tega vodje je diplomirani inženir gozdarstva. Vodja strokovne službe na DSSS Vodja službe za gojenje na DSSS strokovno usmerja vodje za gojitvene področje na TOK. Vodja za razvoj strokovno usmerja tehničnega vodjo na TOK. Strokovna izobrazba naj bi bila specializacija ali magisterij. Načrtovanje za TOK bi moralo biti v obliki teamskega dela, kjer bi bili člani teama vodja TOK ter oba strokovna vodja. Po potrebi bi bili vključeni v team revirni vodje, delovodje ter strokovni delavci iz DSSS. 179 V taki obliki delitve dela se lahko posamezni strokovni delavci specializirajo. Skupno delo v teamu pa zagotavlja sodelovanje strokovnih delavcev in kom- pleksno gospodarjenje z gozdovi. Organizacijska shema opredeljuje informacijske tokove. Kvantifikacija pa je odvisna od raznih okoliščin, ki bi jih lahko razvrstili v prvo skupino, za katero merila poznamo in v drugo skupino, pri katerih ne poznamo meril. Najpomembnejši kriteriji so naslednji : 1. število posestnikov ter razdrobljenost posesti in predvideno odkazilo na posameznega lastnika. Predvideni dnevni učinki pri odkazilu revirnih vodij so naslednji: ~, !o'->biološko področje«. Po približnih ocenah je v enem revirju v enem letu naslednji obseg strokovno organizacijskih del: Obnova 2 ha; normativ časa 21 norma ur na hektar je enako t. etev '10 ha; normativ časa 2,5 ure na hektar je enako Čiščenje mladja in gošče ter redčenje 35 ha; normativ časa je 5 ur na hektar je enako Odkazilo pri redčenju 10 ha; normativ časa 8 ur na hektar je enako Varstvo Skupaj letno 42 ur 25 ur 175 ur 80 ur 10 ur Skupaj 332 ur Pri letnem fondu ur 1930 in oceni 200 ur za razne sestanke ostane 1398 ur za odkazilo. če ocenimo, da je razdrobljenost posesti v mejah med 10 in iS ma na posestnika, je predviden čas za odkazilo 0.221 ure za kubični meter odkazila. To pomeni 6325 kubičnih metrov odkazila. Iz tega lahko zaključimo. da bi bila v poprečju najprimernejša velikost TOK pri 30.000 ma odkazila. čeprav so učinki, oz. normativi za strokovna dela zelo nepopularni, menim. da se jim ne bomo mogli izogniti. Se zlasti ne pri določanju obsega del za posameznike. Zavedati se moramo, da se pri vsaki ))normi« pojavlja želja po večjih učinkih in s tem po večjem dohodku posameznika, na račun slabše opravljenega dela. To bi bil vsekakor korak nazaj. Zaradi tega moramo predvideti za vsa dela kolavdacije ln permanentne kontrole. Brez kontrole in preverjanja rezultatov dela, ne moremo pričakovati večjih uspehov v gospodarjenju z gozdovi. 181 Zaključne misli Model daje objektivne možnosti za sodobno načrtovanje ob vsestranski uporabi AOP. Linijske in funkcionalne povezave med vsemi delavci so točno opredeljene. Vsak delavec lahko maksimalno prispeva v združenem delu in to po strokovni in samoupravni strani. Delovni prispevek slehernega je jasno določen na osnovi razvida del in nalog. S tem je dana osnova za resnično nagrajevanje po delu, za identifikacijo vseh delavcev v združenem delu ter pravično stimulativno nagrajevanje na osnovi rezultatov dela. Primerna izobrazba strokovnih delavcev jim omogoča, da v celoti uporabijo svoje znanje, kar je osnova za človekovo zadovoljstvo pri delu. Pri taki delitvi dela lahko vsakdo opravlja naloge, za katere je usposobljen. Smotrna organiziranost daje možnosti za pravilen pristop do kmeta-lastnika gozdov ter za njegovo aktiviranje v združenem delu v okviru kooperantskih odnosov in podobno. S povečano strokovno angažiranostjo vseh delavcev je zagotovljen boljši poslovni uspeh TOK. Aktivirajo se proizvodni potenciali in s tem zagotovi realizacija predvidenih eta tov. Gospodarjenje z gozdovi v privatni posesti se neposredno in prek DO opti- malno vključujejo v okolje. Vse potencialne sile v združenem delu se usmerijo k ciljnemu gospodarjenju z gozdovi in sicer tako, da se zagotavlja njihova trajnost, najugodnejši pogoji za trajno naraščanje prirastka in donosa, optimalno izkoriščanje gozdov, ohranitev in krepitev njihovih splošnih koristnih funkcij ter z zagotovitvijo drugh splošnih interesov. DIE ORGANISATION DER FORSTBEWIRTSCHAFTUNG IN PRIVATSEKTOR Zusam menfassung Im Forstwesen ist die Organisation der Bewirtschaftung anspruchsvoller als in der Ubrigen Produktionssphare. Objektive Bedingungen andern sich fortwahrend und verlan- gen dynamische Orientierungen. Der erste Tei! des Referates hat einen theoretischen Charakter. Es wird der Einfluss des Menschen auf die natUrliche Umwelt und auf die gegenseitigen Beziehungen behandelt wie er durch die Kategorie »Arbeit« zum Ausdruck kommt, denn die menschliche Arbeit ist es, die die bestehenden Gleichgewichte der Kr~Hte zerstort und sie zu den vorgesehenen Nutzen orientiert. lnnerhalb der Kategorie »Arbeit« wird die »individuelle« und "assozierte« Arbeit unterschieden und dabei die Unumganglichkeit der »Arbeitsteilung« dargestellt. Es wird die Bedeutung der technischen, menschlichen, čkonomischen und socialpolitischen Faktoren unterstrichen. Alle genannten Faktoren unterliegen im Prozesse Anderungen und zeigen den komplexen Charakter des Organisationsproblems an. Es werden Zwecke und Ziele der systematischen lnangriffnahme der Ausformung bzw. Projektierung des Organisationsaufbaus festgelegt. Der Einfluss der rationellen Orga- nisation auf den Arbeits- und Geschaftseffekt wird analys_iert mit Hilfe der Geschafts· kapazitat. Beschrieben wird der Vorgang bei der Projektierung bzw. Formung des OrganisatiODS- modells. Im zweiten Tei! enthalt das Referat die Analyse des gegenwartigen Zustandes der Bewirtschaftung der Privatwalder. Aufgrund der kritischen Einschatzung des gegenwartigen 182 f .. ( ' Zustandes wird ein Organisationsmodell zur Bewirtschaftung der Privatwalder vorgeschlaM gen. Im Vorschlag wird auch ein Versuch der finanziellen Stimulation des technischen Kaders nach dem Arbeitseffekt dargelegt. Auch die fachlichen Arbeiten auf biologischem Gebiet werden quantifiziert. GestUtzt auf den durchschnittlichen Arbeitsumfang und die vorgeschlagenen Zeitnormative wird die optimale Grosse eines Reviers und der kooperativen Organisationseinheit vorgeschlagen. Mit Nachdruck wird ein grčsserer fachlicher Einsatz des technischen Kaders bei der Bewirtschaftung von Privatwald und eine permanente Kontrolle der Qualitat und Quantitat der verrichteten Arbeiten verlangt. Eine erfolgreiche Organisation der Produktion basiert auf dem bewussten Einsatz aller Arbeiter auf den fachlich geeigneten Arbeitsplatzen, was eine Vorbedingung fOr die fachliche Selbstidentifizierung jedes einzelnen Arbeiters ist. Literatura 1. fJuraševic, 1.: Zapiski iz diplomskega študija, Zagreb. 2. Grum, M.: Zapiski s predavanja, $kofja Loka. 3. Jvanko, S.: Zapiski s predavanja, $kofja Loka. 4. Kralj, J.: Poslovna politika, Informator Zagreb 1972. 5. Kraljic, B.: Racionalizacija rada i proizvodnje u šumarsko-privrednoj organizaciji, Zagreb 1970. 6. Kraljic, B.: Znanstvena organizacija rada u šumarstvu, Sumarski fakultet, Zagreb 1965 (skripta). 7. Ovsenik, J.: Zapiski s predavanja, $kofja Loka. 8. Otrin, Z.: Kadrovanje strokovnih delavcev, Informator GG Ljubljana 2/79. Veliko časa boste prihranili in sami boste lahko rešili marsikak pravni problem s pomočjo SEZNAMA VELJAVNIH PREDPISOV v katerem so zbrani vsi viri pravnih predpisov, ki so v veljavi (posebej tudi za gozdarstvo). V tisku pa so tudi dodatki tistih predpisov, ki so bili sprejeti v letu 1980 in ki jih bodo v kratkem prejeli vsi naročniki SEZNAMA. Seznam veljavnih predpisov je vstavljen v mapo z veznim mehanizmom, tako da lahko vse dopolnitve. ki vam jih vsako leto pošilja izdajatelj, sproti vlagate na ustrezna mesta v mapi. Seznam obega 427 strani, 2349 predpisov in predmetno kazalo s 1768 gesli. Seznam smo pregledali tudi na naši reviji in ga priporočamo vsem temeljnim organizacijam pa tudi posameznikom, ki se pri svojem delu pogosteje srečujejo s predpisi. Naročite ga lahko pri Zavodu SR srovenije za varstvo pri delu, Liubljana, Bohoričeva 22 a, telefon 320·853. 183 UDK 634.0.587.5/7:(084.121} FOTOGRAFIJA IN FOTOKONTROLNA METODA V GOZDARSTVU L. E 1 e r š e k in mag. l. S m o 1 e 1"' 1. Uvod V vsakdanjem življenju je fotografski posnetek vir informacij, ki ima pogosto večjo moč kot pisana beseda. Fotografija beleži dogodke v družbi in naravi in je lahko dokument družbenih razmer določenega obdobja. V gospodarstvu in znanstvenoraziskovalnem delu je fotografija nenadomestljiv pomočnik pri zbiranju in ohranitvi informacij. Biologija, fizika, metalurgije ne morejo brez fotomikrografije oz. elektronskega mikroskopa, geologi, gozdarji, poljedelci, ekologi, geografi ali načrtovalci prostora pa ne več brez aerofoto- grafije. Ta se je tudi v gozdarstvu že precej uveljavila. S pomočjo čedalje bolj razvitih metod interpretacije aerofotoposnetkov je mogoče klasificirati gozdne sestoje in tipe, ugotoviti mesto in stopnjo degradacija ali poškodovanosti gozdov, načrtovati ogozditve, melioracije in nego, opraviti inventuro lesnih zalog. Aero- fotoposnetki omogočajo spoznati gozdni sestoj z vso njegovo okolico. To daje informaciji širšo razsežnost, ki prestopa spoznavno sliko istega sestaja, kot ga vidimo iz njegove notranjosti. Poleg posebnih fotografskih tehnik, kot je npr. aerofotografija, nam v stroki daje obilje informacij tudi navadna fotografija, fotografija s tal ali terestrična fotografija, ki večkrat dopolnjuje aerofotoposnetke. Tudi navaden fotografski posnetek gozdnega sestaja ali pokrajine nam da obilico uporabnih podatkov, poleg tega za njegovo izdelavo ni potrebna nobena posebna tehnična oprema, saj je fotografski aparat navadno vsakomur pri roki. 2. Terestična strokovna fotografija v gozdarstvu Drevje, grmovje, gozd, kulturna krajina, se kot sestavine žive narave stalno spreminjajo. Zato je pri gospodarjenju z njimi treba računati s spremembami. Da lahko predvidimo in začrtamo bodoči razvoj gozdnega sestaja, gozdnega obrobja ali kulturne krajine, potrebujemo dovolj pomembnih informacij o sedanjem stanju in preteklem razvoju. V našem urejanju gozdov smo navajeni, da v deset- letnih presledkih zbiramo informacije o trenutnem stanju in zgradbi gozdnih sestojev in ostalih zemljišč. Ob tem se nam odkriva minula razvojna pot gozdov, izkušnje in znanje pa nam omogočajo začrtati bodoči razvoj. * L. E. in mag. l. S. oba na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU Pogled od Sv. Petra nad Begunjami proti zahodu na gorenjsko ravnino med Lescami in Vrbo. Med prvim in drugim posnetkom je preteklo 43 let (maj 1937, maj 1980). Kulturna krajina se je spremenila: plodna tla niso več tako intenzivno obdelana, njive je prerasla trava (j), drevje je zraslo (2), drevesne skupine so se sklenile (3), gozd je osvojil nove površine (4), število hiš v naselju Rodine se je povečalo vsaj enkrat (5). Tudi ozračje zaradi bližine jeseniška industrije ni več tako čisto kot nekdaj. (Foto: Slavko in Igor Smolej) 184 Na infrardečih aerofotoposnetkih zlahka prepoznamo bo/ana drevesa, ce/6 stran bolnega ali poškodovanega drevesa. S to metodo odkrivajo v severnoameriških gozdnih prostranstvih žarišča bolezni in napadov škodljivcev. lnfrardeči posnetki pa so zelo primerni še za nekatere druge strokovne pro- storske operacije. Tudi v Sloveniji smo s takšnimi posnetki ugotavljali vpliv onesnaženega zraka na gozdno vegetacijo. Podatki o gozdnem sestoju so kaj različni; v gozdarstvu smo navajeni le na številke ali grafične predstavitve merskih podatkov, kdaj pa kdaj v raziskovalnem delu rišemo projekcije krošenj ali presekov dreves. Zbiranje takih podatkov jemlje mnogo dela in časa in je upravičeno le na izbranih objektih, kjer predvidevamo ponavljanje meritev in s tem tudi informacije z bogato vsebino. Dostikrat lahko ta besedni in številčni zapis dopolnimo s fotografskim zapisom, za katerega porabimo precej manj časa pa tudi obrnjeni postopek >>čitanja<< fotografskega posnetk.a poteka hitreje. Precej številčnih podatkov lahko fotografije celo nadomestijo, Š~ zlasti, če so s takim namenom posnete (zgradba, kakovost sestaja). Fotoposnetek daje obilje informacij in možnosti tudi za raziskovalno delo. Daje nam trajno predstavo o posnetem stanju, ohranja informacije o njem, kar omogoča spremljanje mnogih razvojnih procesov v gozdu. Spremembe v naravi potekajo različno hitro. Nekatere trenutno, da jih komaj zaznamo, druge izredno počasi, da jih opazi šele naslednja generacija. V obeh skrajnostih je registracija stanja s pomočjo fotografije nenadomestljiva. Fotograf- ska tehnika nam omogoča upočasniti hitre procese ali pospešiti počasne. (Glej fotoposnetek Gorenjske med Lescami in Vrbo.) Tako kot nam hitro snemanje v drobcih sekunde omogoča spremljati npr. udarec strele, nam zaporedno snemanje v daljših časovnih presledkih (mesec, letni čas, leto, desetletje) omogoči opazovati spreminjanje kulturne krajine. V vsakem primeru pa fotografski posnetek ohrani posneto stanje v vseh podrob·· nostih, ki jih sicer spomin polagoma izpušča ali spreminja njihov pomen. 2.1. Področje gozdarske strokovne fotografije z gozdarsko strokovno fotografijo lahko beležimo in spremljamo različne procese v gozdnem prostoru in pokrajini, kot so: rast, oblika, (razrast) in uspevanje drevesa, nasada in sestaja, posledice negovalnih, obnovitvenih ali drugih posegov v gozd, zarast sestaja in odziv drevesnih krošenj na spremenjene svetlobne razmere, razraščanje negozdnih površin, razvoj kulturne krajine in gozdnatost, posledice požarov, plinov in drugih ujm, - drsenje plazov, širjenje in sanacija erozijskih žarišč (varovalna vloga gozdov), vloga živalske komponente v gozdu, dejavnost človeka kot gospodarja in kot »potrošnika« nematerialnih dobrin v gozdnem prostoru. Strokovna fotografija je še posebej pomembna v propagiranju gozdarstva in gozdov, v približevanju osnovnih idej in metod naše stroke javnosti. Zelo važno je namreč pokazati na dolgoročnost gozdarske proizvodnje, na primer z zapo- rednimi posnetki istega gozdnega sestaja v presledkih 10, 20 ali več Jet. (Glej posnetke smrekove kulture.) 2.2. Pomen fotografiranja gozdarskih objektov v različnih časovnih razmikih Pri opisu terestične strokovne fotografije moramo posebej poudariti fotokon- trolni način zbiranja podatkov v gozdarskih dejavnostih. Gozd je življenjski prostor, poln različnih rastlinskih in živalskih osebkov. V njem vlada zakon stalnega spreminjanja, ki je značilen za živi svet. Del te življenjske dinamike ugotavljamo pri urejanju gozdov z opisi in meritvami. Toda podobno lahko s ponovljenim fotografiranjem ugotovimo spremembe in v katero smer poteka razvoj. če razvoj grafično predočimo z usmerjeno premico, predstavljata dva fotografska posnetka 186 Dve balzamski topoli pri 16. (1975) in 21. (1980) letih v drevesnici Zadobrova. Na posnetku izstopa višinski prirastek posajenih smrek. Iz izmerjenih prsnih premerov topolov ob času fotografiranja je izračunan letni debelinski prirastek, ki znaša. skoraj 2 cm. (L. E.) Macesen v ljubljanskem zelenem pasu je priraste! v zadnjih šestih letih v de- belino dobrih 5 cm. V tem obdobju so se opazno povesile posamezne veje, ki so označene na posnetku z malimi šte- vilkami. (L. E.) ·-.H 1980 187 Posnetki so iz ZDA. Leta 1938 so v Jdahu Panhandlu posekali večjo površino gozda in jo takoj pogozdili. Na spodnjem posnetku je ista površina 6 let pozneje (1944) istega objekta, narejena v nekem časovnem presledku, dve točki, ki pojasnjujeta smer in intenziteto tega razvoja. Dobra strokovna fotografija je navadno odlično dopolnilo teksta, lahko pa dobi celo večjo težo. Za primer vzemimo zgodovinski posnetek pokrajine, ki se za- rašča. P0snetek, ki smo ga naredili mimogrede, ne more zamenjati še tako 188 Po 11. letih (1944) je bila na tem prostoru že lepa sklenjena kultura, po 16. letih (1954) pa že normalno obnovljene vse gozdne funkcije obširen opis. če smo pri posnetku zabeležili tudi čas in kraj, s katerega smo fotografirali, bomo lahko sami (ali pa nekdo drug) po nekaj letih posnetek ponovili. Dva tako časovno ločena posnetka istega objekta zato nista samo dve panorami, ampak lahko v njih razberemo tudi zakonitosti, ki usmerjajo razvoj te pokrajine oziroma objekta. '189 3. Zaključek Sestavek ima namen spodbuditi gozdarje k fotografiranju in ohranjanju do- godkov in gozda na filmski trak, kot so ujme, sečnja, obnove, pogozditve, razvojne faze, škode, ali življenjske oblike, kot so neobičajna drevesa, drevesne skupine in podobno. Navadno je to le majhen strošek, poleg tega pa je treba le nekaj dobre volje, da si občasno oprtamo ta enokilogramski inštrument in ga vzamemo s seboj v gozd. Tudi vodenje sistematične evidence pozitivnega in negativnega fotografskega materiala ne zahteva mnogo časa in truda, je pa potrebno. Pod vsako fotografijo namreč spada datum, kraj in opis objekta, včasih tudi mesto, s katerega je bila fotografija posneta. 2e vsak prvi posnetek je del dragocene kronike, ki bo čez deset let marsikaj povedala. Fotografija, posneta z 1/100 sekunde, bo lahko po tolikih letih zgovornejša od maratonskega opisa. Drevje, gozd, narava živijo, njihova sedanja podoba je le trenutek v njihovem razvoju, današnja oblika se ne bo več ponovila. časovni izseki, zabeleženi na film, nam odkrivajo gozdno dinamiko in nam jo pomagajo obvladovati. L:ivimo v času, ko je rentgenska fotografija nekaj vsakda- njega in ko fotografije Venere lahko gledamo iz domačega naslonjača. Mikro- dokumentacija v službi znanosti in tehnike nam posreduje znanje in informacije, fotolitografska tehnika pa je osnova sodobne mikroelektronike. Za dvig prepotrebne strokovne informiranosti vzemimo fotografski aparat tudi gozdarji večkrat s seboj. Prav pri strokovni fotografiji bi bilo zaželeno, da bi z zbranim gradivom poleg avtorja razpolagali tudi drugi. Zato naj bi ga zbirali in urejali v časovnem zaporedju na gozdnih gospodarstvih ali gozdnih obratih v obliki fototek. Hkrati naj bi bila tam zagotovljena tudi potrebna sredstva ali fotografski material (filmi, fotopapir in drugo). Urednikom gozdarskih listov pogosto primanjkuje slikovnih prilog, zato bodo dobrih in zanimivih posnetkov vedno veseli. Opomba uredništva: Vse uspele tovrstne posnetke bomo z veseljem sprejeli in objavili. UDK 634.0.423.634.0.235(479.12 Brkini) šKODE IN SANACIJA V BRKINSKIH GOZDOVIH le v prejšnjih številkah naše revije smo se s krajšimi sestavki ali zgolJ informaciJami dotaknili nekaterih vidikov in razsežnosti velike naravne kata· strofe, ki je novembra 1980. leta doletela Brkine. Med tem smo dobili že nekaj uradnega gradiva, ki ponazarja strokovni pristop pri oceni škode in pri izdelavi smernic za biološko sanacijo polom- ljenih gozdov v Brkinih, kakor tudi izhodišča oziroma strokovne napotke za bodoče gospodarjenje s temi gozdovi. To gradivo objav/jamo v tem sestavku v prirejeni obliki. Februarja letos so pospravljalna dela v Brkinih stekla. Priprave s strani gozdarstva so bile obsežne in tisti del, ki zadeva strokovne opredelitve, je pred nami. Takšen dogodek in odpravljanje posledic te nesreče pa zadeva tudi druga, predvsem družbena, socialna, upravna, organizacijska in druga področja. Gre torej tudi za družbene in politične razsežnosti nesreče, ki jih sistematično nismo opredelili, odražajo pa se na vrsti politično-ekonomskih vprašanj; od odkupnih cen in prodajnih cen, nastanitve delavcev in prekupče­ vanja z /esom, do odgm:ornih političnih opredelitev na upravnih ravneh in -do temeljite informiranosti javnosti. Računamo, da bomo lahko tudi o teh vidikih brkinske nesreče v prihodnjih številkah kaj več napisali. Uredništvo 190 l. FIZIČNI IN FINANČNI OBSEG šKOD 1. Splošno !Jed je v gozdovih v 14. kraškem gozdnogospodarskem območju povzročil izredno veliko škodo. Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je imenoval za področje gozdar- stva komisijo iz predstavnikov Komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, Biotehniške fakultete, Soškega gozdnega gospodarstva in Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa z nalogo, da izdela: a) Strokovna izhodišča pri načrtovanju za sanacijo poškodovanih sestojev po žledu in b) metodologijo za oceno škode po žledu. Komisija je izdelala elaborat z navedenimi nalogami. Na podlagi teh izdelkov in spremljanja poteka dosedanjih ukrepov in aktivnosti, je mogoče podati nasled- nje ugotovitve: 2. škoda škoda je izračunana po enotni metodologiji. Iz tega izračuna izhajajo naslednje ugotovitve: 2.1. Absolutna škoda 2.1.1. Fizični obseg škode Površina poškodo- Poškodovana lesna masa m3 Občina vanih gozdov 1 ha ig l. list. Sežana 8.611 25.961 212.983 - družb. gozd. 1.903 15.193 10.620 - zasebni gozd. 6.708 10.768 202.363 11. Bistrica 2.036 28.671 118.877 družb. gozd. 175 2.418 1.560 - zasebni gozd. 1.861 26.253 112.317 Postojna 2.218 26.297 77.765 - družb. gozd. 361 15.302 2.392 - zasebni gozd. 1.857 10.995 75.373 Skupaj Zavod Sežana 12.865 80.929 409.625 - družb. gozd. 2.439 32.913 19.572 - zasebni gozd. 10.426 48.016 390.053 2.1.2. Skoda dolgoročnega značaja To je škoda, ki je nastala zaradi poškodb in sečnje nezrelih sestojev. v 000 din SOb Sežana SOb 11. Bistrica SOb Postojna Skupaj Zavod Sežana 191 54.550 23.370 20.037 97.957 1 skupaj 238.944 25.813 213.131 147.548 8.978 138.570 104.062 17.694 86.368 490.554 92.485 438.069 ~.1.3. ~koda kratkoročnega značaja To škodo predstavljajo naslednje izgube: a) povečani proizvodni stroški in spravila, b) povečani sečni odpadek c) izguba na kvaliteti sortimanov. Sob Sežana SOb 11. Bistrica SOb Postojna Skupaj Zavod Sežana v 000 din 25.744 16.277 11.744 53.765 2. 2. Potencialna škoda To je škoda, ki bi nastala v primeru, če bi lesne mase poškodovanih sestojev ne izdelali, (glede na dejstvo, da gre za skoraj neodprte gozdove) in pa škoda zaradi ·izgube pri pri- rastku, če sestojev ne bi ustrezno sanirali oziroma obnovili, ampak bi jih prepustili narav- nemu razvoju. SOb Sežana SOb 11. Bistrica SOb Postojna Skupaj Zavod Sežana v 000 din 144.269 77.655 61.623 283.547 2.3. Ukrepi za ublažitev in preprečitev potencialnih škod 2.3.1. Pomladitev poškodovanih sestojev in nega novo nastalega mladja. 2.3.2. Izgradnja cestnega omrežja in vlak SOb Sežana SOb 11. Bistrica SOb Postojna Skupaj Zavod Sežana a) Fizični obseg obnove: Naravna obnova 1.405 520 675 2.600 73% Umetna obnova 420 280 250 950 27% Skupaj 1.825 800 925 3.550 1 OO 0/o v ha b) Stroški obnove in vzdrževanja v ooo din SOb Sežana SOb 11. Bistrica SOb Postojna Osnovanje nasadov 23.342 11.812 12.442 Skupaj Zavod Sežana 47.596 27% a.) Izgradnja cest SOb Sežana SOb 11. Bistrica SOb Postojna Skupaj Zavod Sežana 192 Vzdrževanje nasadov 65.700 28.800 33.300 127.800 73% km 000 din ----- 36,5 51.000 11,3 15.820 13,5 18.900 61,3 85.820 Skupaj 89.042 40.612 45.742 175.396 100% b.) Izgradnja vlak km 000 din SOb Sežana 480 38.400 SOb 11. Bistrica 150 12.000 SOb Postojna 170 13.600 Skupaj Zavod Sežana 800 64.000 2.4. Rekapitu/aoija SOb Sežana Il. Bistrica Postojna Skupaj 2.1. Absolutna škoda 80.324 39.647 31.781 151.722 2.1.2. Dolgoročna 54.550 23.370 20.037 97.957 2.1.3. Kratkoročna 25.744 16.277 11.744 53.765 2.2. Potencialna škoda 63.975 38.008 29.842 131.825 2.3. Potrebna vlaganja 188.442 68.432 78.242 325.216 2.3.1. Obnova in nega 89.042 40.612 45.742 175.396 2.3.2. Ceste in vlake 89.400 27.820 32.500 149.820 IJ. BIOLO$KA IN GOSPODARSKA SANACIJA GOZDOV V BRKINIH, KI JIH JE PO$KODOVAL 2LED Splošne ugotovitve Kraška rastišča so znana predvsem zaradi klimatskega ekstrema; kraške burje. Zaradi tega rastiščnega faktorja, ki v marsičem kroji usodo vegetacije in gospo- darstva, sta družba in gozdarstvo že pred približno 150 leti začela z razvozlavanjem problema: kako ogozditi kras (tako apneno kot tudi flišna področje). Danes smemo trditi, da je pionirsko delo okoli pogozdovanja krasa uspelo in se uspešno nadaljuje. Seveda pa je ostala vrsta vprašanj kako izpopolniti gozdnogojitveno in tehnološko stran ogozditve krasa. Zlasti zadnje področje ni mnogo napredovalo. Prav to pa je povzročilo~ da smo prezrli odnosno, da smo zelo pozno spoznali, da kroji usodo kraški gozdni vegetaciji poleg burje še žled. Slednji je zanjo, še posebej pa za gozdno gospodarstvo, usodnejši od burje. V iskanju poti za ozelenitev krasa je bilo to dejstvo prezrto. Predvsem pa je bila prezrta specifičnost žleda za katerega je značilno: 21ed ne preprečuje zasnove sestojev (ogozditve)). - Zled onemogoča zaradi svoje uničevalne moči normalno gospodarjenje z gozdnimi sestoji. 21ed se pojavlja verjetno ciklične, nepredvideno toda zagotovo. Zadnji posebnosti narekujeta, da je potrebno v bodoče: Proučiti in na novo opredeliti gozdnogospodarske oblike in njihove gozdno- gojitvene cilje. Izdelati gozdnogospodarske modele in metodo gospodarjenja. Katastrofalni žled, ki je to pot prizadejal 13.500 ha gozdov v Brkinih je drugo večje opozorilo po žledu in snegu v letu 1952 na kraškem gozdnogospodarskem 193 Ostrožno brdo, vasica v Brkinih. Foto L. Eleršek območju; poleg manjših, lokalnih katastrof v tem obdobju, toda na različnih krajih. Obdobje petdesetih let ni nudilo objektivnih pogojev za razmišljanje v nakazani smeri. V letu 1980 smo zaradi drugačnega strokovnega horizonta oziroma izkušenj sposobnejši, da nakazana nalogo pravilneje opravimo. Presek poškodovanega drevja oziroma poškodovanih sestojev na 13.500 ha narekuje, da se tega dela lotimo takoj in to na naslednji način: A. Izdelati moramo začasne gozdnogojitvene napotke, ki bodo v pomoč pri sedanjem poseku oziroma pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov. Ti napotki so prisotni kot sestavni del tega poročila. 8. Proučiti je potrebno problematiko krasa glede na nova spoznanja in izdelati pravila za bodoče gospodarjenje z gozdovi na kraškem gozdno- gospodarskem območju (fliš in apnenec). 1. Izhodiščno stanje 1.1. Rasliščne razmere Ledena ujma je zajela obsežen teritorij Brkinov in segla vse v pobočje čičarije, torej del geografskega predela Slovenije, ki ga skupno imenujemo Kras. Splošna značilnost tega predela je, da vanj vstopajo še neposredni podnebni vplivi morja, da v njem tako v naravnih pogojih, rastju in živalskem svetu, kakor v gospodarstvu, v oblikah naseljenosti ter kulturni strukturi še prevladuje medite- ranski značaL čeprav nekoliko modificiran in oslabljen. Mejo proti kontinentu mu določajo visoka pogorja dinarske planete, ki so prirodna pregrada, do kocf'er morejo neposredno segati mediteranski podnebni vplivi. če to mejo nekoliko podrobneje opredelimo v neposrednem zaledju dela Krasa, ki je bil tokrat prizadet 194 zaradi žleda, potem ta poteka po južnem robu Trnovske planote in Nanosa, Hrušice, se spusti čez Razdrto na Senožeške hribe ter teče južno ob Pivki proti jugovzhodu z mogočnim zaledjem Notranjskega Snežnika. V Brkinih in Reški do- lini, ki ležita na obrobju tega območja, se še prepletajo mediteranske značilnice s celinskimi, na višjih nadmorskih višinah (že na Pivški razvodnici 500-600 m n. m.) in vse proti planoti Notranjskega Snežnika pa je klima domala že celinska. Kras je postal poleg geografskega tudi geološki pojem, vendar je le ta v svojem naj- višjem predelu flišen in kaj malo )>kraški«. Ker se je ledena ujma tokrat omejila na višinski pas nad 500 in 800 m n. m. je v največji meri prizadela flišna področje Krasa in je le v manjši meri posegla na apneno področje Čičarije. Višje ležeči predeli so bili zaviti v snežne meteže, v nižjih pa dež ni pomrzoval. S skupnim imenom »fliš(( je označena vrsta kamenin, morskih usedlin iz eoce- na, ki jih uvrščamo med nekarbonatne kamenine. Plasti raznih kamenin predvsem modrosivih skrilavih laporjev, trdi gosti laporji, sivi in sivkastorjavi apnenčevi peščenjaki, apnenčeve breče in konglomerati, se med seboj menjavajo in se v podobnih kompleksih večkrat ponovijo. Skupna lastnost flišnih kamenin je kemijska in mehanska neodpornost, ki na- rašča od konglomeratov proti laporjem. Kjer se te kamenine izmenjujejo v tanjših slojih, imamo zelo erodibilna zemljišča. Odtod tudi razbrazdanost celot- nega sredogorja Brkinov z jarki in predvsem obvezna neustaljena koluvialna podnožja, ki so sicer zelo plodna toda med najbolj erodibilnimi tlemi. Klimo Brkinov, kot najvišjega predela Krasa, smo že nakazali, podrobneje pa jo lahko opredelimo kot hladno obalno klimo na prehodu v humidnokontinentalno klimo. Termična in padavinska kontinentalnost imata tudi submediteranska zna- čilnice (19 do 21), vendar pa so poprečne letne temperature do 40 °/o nižje kot v submediteranski obalni klimi, poprečna letne padavine pa do 60 °/o višje (do 1600 Prvi posnetki škod v brkinskih gozdovih, ki jih je povzročil žled novembra i980 l. Foto L. Eleršek 195 mm). V enaki meri pa se klima Brkinov razlikuje od neposrednega zaledja visoko- kraškega dinarskega sveta. Poprečna letne temperature najhladnejših mesecev ne padejo pod 0° C, poletne dosegajo 18° C in zaznavne je poletna sušnost v 7. ali 8. mesecu. Ozemlje, ki ga karakterizirajo takšne poprečne vrednosti klimatskih elementov, ki so dejansko poprečje med vrednostmi elementov dveh klimatov, na razmeroma majhni medsebojni oddaljenosti, je vedno mogoče, da je enkrat pod močnejšim vplivom zdaj enega zdaj drugega klimata. Do svojstvenih pojavov pa prihaja na tem ozemlju vedno, kadar subtropske zračne mase spodrivajo subpolarno fronto hladnega zraka in obratno. Za takšna prehodna klimatska območja je značilno pojavljanje orkanskih vetrov, pri nas, kjer je tak prehod stisnjen na ozek prostor med morjem in gorskimi masivi, pa take vetrove najčešče nadomesti značilna burja. Od vlažnosti zračnih gmot je odvisno, ali spremljajo burja tudi padavine, te pa so z ozirom na letni čas, nadmorsko višino in trenutni položaj kontakta med hladno in toplo fronto, krajevno zelo različne. Intenzivnost padavin je odvisna od trajanja medsebojnega učinkovanja dveh klimatov, dveh zračnih gmot raz- ličnih lastnosti. Z dolžino medsebojnega učinkovanja se povečuje teritorij, na katerem se odraža ta svojstven klimatski režim. Vegetacija ubira svoj razvoj ne po vrednosti poprečnih klimatskih razmer, temveč po vrednosti ponavljajočih se ekstremov. V področju Brkinov ima tako že skoraj povsem celinski značaj in le posamezne submediteranska rastlinske vrste s širšo ekološko amplitudo povezujejo to gozdno vegetacijo s splošnim mediteran- skim tipom. V nadmorskih višinah nad 500 m, v katerih ležijo Brkini, pripada glavna vloga bukovim gozdom. Te lahko uvrstimo predvsem v dve skupini, ki se po svojih lastnostih bistveno razlikujeta: klimaksni bukovi gozdovi predgorskega submedite- ranskega sveta skupine Ses/erio-Fagetum, ki ležijo pretežno nad 600 m nad mor- jem, (odvisno od lege in položaja v masivu) in edafogeno in mezoklimatsko po- gojeni bukovi gozdovi, ki naseljujejo najgloblje tla labilnih podnožij in s tem ·segajo globoko v vegetacijsko stopnjo; uvrstimo jih lahko v skupino združb Querco-Fagetum in sicer v njeno nekarbona:no varianto. V to skupino uvrščamo tudi slabo acidofilne bukove gozdove tipa Luzu/o-Fagetum, ki naseljujejo plitvejša in bolj suha rastišča koluvialnega porekla. Sledijo pa tudi plitvim tlem še višje in odrivajo klimaksne bukove gozdove v višjo lego in na tla primarnega razvoja. Te bukove gozdove lahko primerjamo s sorodnimi iz celinskega dela Slovenije. Pomembna razlika med njimi je v večji termofilnosti vseh oblik bukovih gozdov v Brkinih, kar je še posebno očitno, če primerjamo bukove gozdove hladnih leg na Krasu s sorodnimi gozdovi v hladnih celinskih legah. Razlika je tolikšna, da se po termofilnosti pokriva bukov gozd iz severnih leg Brkinov z bukovim gozdom v južnih legah celinske Slovenije. Bukovi gozdovi, ki naseljujejo rastišča na robu ekološke amplitude bukovih gozdov, se stalno prepletajo z hrastovimi združbami: vsa plitvejša rastišča, ki so istočasno tudi suha (tople lege), so prekrita s kislimi sestoji gradna tipa Lozulo Quercetum. Globoka tla v blagih nagibih, podnožjih in v dolinah pa so zaraščena z gradnom (ali celo dobom) z belim gabrom. Pod hrastom (gradnom in cerom) so tudi že obsežna rastišča nekdanjih bukovih gozdov in sicer predvsem njihova termofilna oblika, ki so tu med najlabilnejšimi bukovimi gozdovi. Vzrok za to je lahko že dolgotrajno panjevsko gospodarjenje, v katerem je postopno prevladal prilagodljivejši graden, če pa je tako gospodarjenje spremljalo še steljarjenje, je bukev povsem izginil~. Tako bi lahko vzpostavili osnovne rastlinske okvire Brkinom, toda le okvire, ker je zaradi pestrega reljefa, petrografske podlage, vsesplošnega premeščanje 196 Prvi posnetki škod v brkinskih gozdovih, ki jih je povzročil žled novembra 1980 11. Foto L. Eleršek preperine v preteklosti, delovanja človeka ipd., še veliko gozdnovegetacijskih oblik primarnega in sekundarnega razvoja, ki jih bo potrebno osvetliti ob izvajanju sanacije gozdov. 1.2. Stanje gozdov pred ledeno ujmo 1. Sistemi gospodarjenja Splošno. Gospodarjenje z gozdovi je že daljša obdobja usmerjeno pretežno na proizvodnjo dobrega lesa. V preteklosti so pridobivali iz njega oglje ali uporabljali neposredno za ogrevanje. Prevladovalo je panjevsko gospodarjenje in to v dveh oblikah: s posekom vsega drevja na večjih površinah (predvsem velika gozdna posest) ali s periodičnim posekom le dela lesne mase Ch do 1/;.) na vsej površini (pretežno drobna gozdna posest). Obsežnejši površinski posel IGLAVCI - LASTNIŠTVO (6): ORU2:BENI (GG) ZASEBNI DRU2:6ENI V ORG. S 'šTEVIL DAUZBENl V ORG. BREZ ST. VRSTE ZEMWIŠČA (27): GOZDNO • OBRASLO • NEOBAASlO PLANTAžA NEGOZDNO - DREVESNIGA -KMETIJSKO ·DRUGO NERODOVITNO DREVESNE VRSTE [33, 34): 1 2 3 4 1 2 3 4 s (j 7 TO 01 R, BO+ O, l. TO+ Vl1 02 R. BO+ MA VR 03 C. BO č.Jš 04 č. BO O. l. č. Jš '+ PL. L. 05 MA s. J~ 06 CE DO ·07 KO DO + PL. L. 08 Tfl DO+ GR 09 BZ B. GA 10 Pl. L. GR 11· V. JS GR+ BU 12 G. (0.) JA GR+ O. l. 13 G. DB BU 14 M. (V.J LI BU + PL L 15 C.GA SU + KO (GR) !6 č. GA+ PL L. BU + SM (JE) 17 C. GA+ M. JS BU + R. BO 18 RO BU +MA 19 R. HR JE 20 M.HR JE+ BU 21 A. JS JE+ SM 22 C.OR SM 23 Z. BO SM + O. L. 24 DU SM + R. BO 25 J. MA SM +MA 26 RUšJE 28 29 30 31 32 33 34 35 '36 37 3~ 39 40 41 42 <'13 44 45 46 47 .-18 49 50 51' 52 53 A.BO 27 GRMOVNE VRSTE 54 VRSTE KAMENIN (35): KAR90NATNA 1 NEKAflGONATNA- NEVTRALNA 2 -KISLA 3 MEšANA 4 RAZPADLOST KAMENIN (3G): KOMPAKTNA 1 KRUSWIVA 2 RAZDROBLJENA • MORENA 3 - GAUSč: PROD, PESEK 4 • ILOVICA, GliNA 5 RELIEF {37): f!AVNO 1 VALOVITO DO KOTANJASTO 2 VllT A(::ASTO 3 JARKASTO 4• POVRšJE (38): GlADKO 1. KAMENITO OD 20 DO 50 % 2· KAMEN ITO NAD SO% 3 'SKALOVITO OD 10 DO 30 '\o 4 SKALOVITO NAD 30 % 5 NAGIB (39): RAVNO IDO 10 ~o) 1 POLOiNO !NAD 10 DO 20 %) 2 ZMERNO STRMO (NAD :.!0 DO 35 ·~ .. ) 3 STRMO {NAD 35 DO 70 %) 4 ZELO STRMO [NAD 70 %) s NAčiN SPRAVILA. (40): ROCNO 1 ANIMALNO 2 TRAKTORSKO 3 žičNICA 4 POPIS GOZDOV STMW! JI. NAGIB V SMERI SPRAVIlA (41): VRSTE SESTOJEV (47): STAROSTNI RAZREDI (51): NEGATIVNI 1 STOPNJA OH RANJENOSTI DO 20 {OO 10) 1 POZITIVNI 2 ·OHRANJEN 1 NAD 20 DO 40 (NAD 10 DO 20) 2 • SPREMENJEN 2 NAD 40 DO 60 (NAD 20 DO 30l 3 NAčiN ZBIRANJA (42); ·IZMENJAN 3 NAD 60 DO 80 (NAD JO) 4 MALODONOSNI <'! NAD 80 OO 100 s Z ličNO VRVJO 1 GRMI :'iCA 5 NAD 100 DO 120 6 OSTALO 2 TRAVNA RUM G NAD 120 7 GRMICAV GOZD 7 ZASNOVA (52): SFRAVILNA RAZDALJA (43): VRSTA OBRATOVANJA (48): IJO GATA 1 DO 200M 1 ZADOVOLJIVA 2 PREBIRALNO 1 NAD 200 DO 500 M 2 SKUP. • PREBIRALNO ?. POMANJKLIVA 3 NAD 500 OO 800 M 3 ·POSTOPNO J REVNA 4 NAD BOO DO 1200 M 4 ZASTORNO 4 ZELO REVNA s NAD 1200 M 5 PANJEVSKO 5 NEGOVANOST (53): PlliLAGOJENO POSEBNEMU DOBRO NEGOVAN 1 Nf.',MENU c DRUžBENO • GOSPODARSKE 'ZA PAEMENO SLABO NEGOVAN 2 KATEGORIJE (44, 45): ·POSREDNO 7 NENEGOVAN 3 LESNO PROIZV. GOZD BREZ - NEPOSREDNO Il POšKODBE • VZROKI (54): OMEJITVE PO NAMENU 1l POGOZDOVANJE 9 BOLEZNI. INSEKTI 1 POSEBNI NAMEN VETROLOM, SNEGOLOM 2 • ZACASNO VAROVALNI 21 POSEBNE KAT. SESTOJEV (49): POžAR 3 • NARODNI PARK 22 SEMENSKI SESTOJI 1 IMISIJA 11 · KRAJINSKI PARK 23 POZAANO OGROZENI 2 DIVJAD 5 - GOZDNI REZERVAT 24 GLODALCI 6 -ZELENI PAS 25 7 - IZLETISCE . 21l RAZVOJNE FAZE (SO): PO GOZDARSKI DEJAVNOSTI • ZA GOJITEV DIVJADI 27 1 POSKODBE • OBSEG (55): DRUGO 28 MLADJE KMETIJ ZEMLJiščE ZA GOZD ::o PRIRASTNIK 2 NEZNATNE 1 TRAJNO VAROVALNI POMLAJENEC 3 VZ DRZNE 2 : EKSTAEMNA RASTI!iCA 41 PAEBIRALNI 4 NEVZDRt:NE 3 • OBMOCJE HUDOURNIKOV 42 PANJEV EC 5 V PROPADU 4 -NA ZG. GOZDNI MEJI 43 ·GOZDNI REZERVAT 44 GOSPODi\ASKA ENOTA (NAZIVI PRAVNO STANJE (46): RAZGLASEN! f PREDLOG 2 DATUM POPISA PODPIS POPISOVAlCI\ Tabela 1. Analiza površin po gozdnih gospodarstvih in sektorjih lastništva. Popis gozdov, stanje 31. 12. 1979 DRU2:BENI ZASEBNI SKUPAJ " as_ as- "' as .... tl! .r: GOZDNO 1::'- CUl c C.!!! 1:: ·c: >U as= Gi tl! e 010 .r: G> al e .r: ~~~- CD Iti Iti GOSPODARSTVO 1:: = t~~ g:~ :~:~ ~> c = o'C: .::·c: (ij e. :; 'Oc ;~ :;,;: e·-g ;~ :;,;: -0 >CI)VJ ;u; ~ >N;u) >·o. ;;·o. E> > (1) .... 2 N 0.1 >o. >O. NO > 2 NO 2 -> o ii) as o.- .!! o oo co- o ii) ..!o oo co- o ii) (1)0 o. ... O.t-. •(1) o. 0..0.. ,_ef,) 0.. • .,o.. 0.0.. ,_(!) 0.. 'OO. --- ha % 0/o % ha/l. % ha % 0/o 0/o r.a/1. 0/o ha % % % ha/l. % 0/o 1 Tolmin 50.183 14,3 44,4 110 3.300 15,21 164 62.777 9,6 53,6 121 1.926 32,59 198 112.960 11,2 157 11G 5'.226 21,G2 167 + 2 Bled 26.034 7,4 50,8 98 3.274 7,95 83 25.189 3,8 49,2 103 1.332 18,91 115 G1.223 5,1 71 1CO 4.6C6 11,12 86 65,9 3 Kranj 21.111 6,0 31.2 101 2.234 9.45 102 46.467 7,1 68,8 102 2.022 22,98 140 67.578 6,7 94 101 4.256 15,88 123 34,2 4 Ljubljana 25.610 7,3 19,6 103 3.316 7,72 83 105.288 16,1 60,4 1CO 4.082 25,79 157 130.898 13,0 192 100 7.344 17,82 138 0.4 5 Postojna 35.982 10,2 52,1 108 3.248 11,C8 119 33.056 5.0 47,9 110 1.516 21,80 133 G9.038 6,9 96 1C9 4.764 14,49 112 0,0 6 Kočevje 41.389 11,8 59,7 101 3.405 12,16 131 27.921 4,3 40,3 115 1.763 1.3.62 93 69.310 6,9 96 '1C6 5.193 13.<:5 103 13,3 7 Novo mesto 27.722 7,0 34,2 105 3.026 9,16 99 53.389 8,2 65,8 102 3.177 16,80 102 01.111 8,1 113 103 6.203 13,08 101 41,2 8 B(ežice 15.434 4,4 24.0 '1C6 1.579 9,77 105 48.789 7,4 76.0 97 2.548 19,15 116 64.223 6.4 89 99 4.127 15,55 120 39,2 9 C?l_i~ 13.575 3,9 19,7 10:? 1.979 6,86 74 55.224 8,4 60,3 100 1 5.627 9,81 GO 68.799 6,6 9G 101 7.606 9,05 70 11,1 10 Nazarje 16.8:8 4,8 37,6 101 1.975 8,54 92 27.972 4,3 62,4 100 1.901 14,71 89 44.830 4,5 62 100 3876 11,57 69 18,2 11 S!ov. Gradec 24.384 6,!) 42,3 101 3.207 7.60 82 33.314 5,1 57,7 99 7.003 4,76 '9 57.098 5,7 flO 100 J0.210 5,65 44 0,2 12 Maribor 28.859 8,2 32,4 122 4.602 6,16 63 60.185 9,2 67,6 101 3.256 18,(8 112 09 044 6,9 124 107 7.938 11,22 67 31,4 13 Murska Sobota 10.795 3,1 30,5 101 2.069 5,22 56 24.662 3,8 69,5 95 1.845 13,37 81 35. živih mejah, bližnjih sorodnicah naših omejkov, prihaja prav iz Anglije. Namenjena ljubi- teljem narave (izšla je v zbirki New Natura- list) ni zanimiva le zaradi obravnavane snovi, ampak tudi zaradi kompleksnega obravna- vanja živic kot krajinskega elementa, ki ga osvetljuje iz zgodovinskega, biološkega, eko- loškega, estetskega pa tudi gospodarskega vidika. Za razliko od naših omejkov, ki so se kot ostanki gozda v odprtem prostoru ohranili predvsem na mestih, ki so bila za agrarna rabo manj primerna in manj kot dejanska meja med posestmi, je angleška živa meja dejansko človekov artefakt", ki ga kmet vzdržuje iz praktičnih razlogov, ne le, da deli posest, ampak da ob pomanjkanju lesa za plotove, zadržuje živino na pašniku. •>Hedge" je torej živa meja v pravem pomenu besede: sajena, in vzdrževana v številnih lokalnih različicah. Prvi zapisi o sadnji živih mej v Angliji segajo v 6. stoletje našega štetja, vendar so v začetkih živino ali privezovali ali pasli. Sadnja živih meja pa se je močneje raz- mahnila šele po kugah, ko je zmanjkalo pastirjev ... • artefakt = umeten človekov izdelek. 207 Angleške žive meje zaradi svoje funkcije praviloma niso širše od dveh metrov. Od drevoredov in vetrozaščitnih pasov pa se ločijo predvsem po višini. Da ostanejo ne- prehodne za živino, jih je namreč treba redno prisekavati. Prisekana debelca ali veje upogibajo in prepletajo in ko iz upog- njenega, v glavnem glogovega spleta odže- nejo še pokončni poganjki, je taka meja dejansko neprehodna. 2ive meje . kot meje posesti svojstven o poudarjajo tudi zemljiško delitev; domnevajo celo, da ponekod še tisto iz rimskih časov, na kar sklepajo po obliki in merah ograjenih parcel. Kasneje je odprti ali običajni poljsl\i sistem za vsako vas predvidel po šest vrst zemljišča: Za hiše, vrtove in majhne ograde. Za travnike in zimsko oskrbo živine. Za skupno pašo. ln tri velika polja, od katerih je eno počivalo, na drugem je bila ozimina in na tretjem je bilo jaro žito. Ta polja so vsako leto zamenjala svojo proizvodno blago. S časom se je taka zemljiška delitev raz- vila v številnih variantah, največje spre- membe pa je doživela na prehodu iz XVIII. v XIX. stoletje, ko so veleposestniki pričeli kratiti pravice manjših posestnikov na skup- nih pašnikih in jih ograjevali. S tem je število živih meja močno naraslo. Tako je nastala tipična slika angleške ruralne krajine pol- pretekle dobe, ki pa se zlasti v zadnjem času spet vse močneje spreminja. Se leta 1957 so cenili dolžino vseh živih meja v Angliji na skoraj milijon kilometrov! Z vzorč­ nimi primerjavami aerofotoposnetkov pa ra- čunajo, da jih letno izgine okrog 8000 km. Vzroki so predvsem v novih, velikopovršin- skih načinih kmetovanja, v znatnih površinah dobre zemlje pod mejami, zlasti pa v njiho- vem dragem vzdrževanju, zaradi katerega živim mejam vse bolj konkurira bodeča žica. V živJh mejah so našli okrog 600 rastlin, vendar le približno polovico z zadostno po- gostnostjo, da jih je mogoče imenovati rastlin·e živih mej. Od drevesnih vrst je najpogostejši glog, ki ga tudi največ sadijo, najpomembnejša pa sta bila brest (vsaj v preteklosti) in hrast, ki jima človek zaradi gospodarske vrednosti dovoljuje, da se raz- vijeta v drevesa. Pomembnejše drevesne vrste so še jesen, bukev, platana in iglavcL V petdesetih letih je britanska gozdarska služba cenila, da je v živih mejah in parkih kar 73 milijonov dreves! Z obširnimi in podrobnimi raziskavami o drevesni sestavi živih mej, so prišli do zaključka, da obstaja zelo dobra korelacija med starostjo žive meje in številom dreves- nih vrst v njej. Ob tem presene9a visoka, a potrjena starost živih mej, ki gr.e v stoletja. Na splošno velja namreč pravilo, da prisot- nost vsake nove vrste pomeni dodatnih sto let v starosti žive meje. _ Pomen živih mej za živalstvo, zlasti za ptice, lepo ilustrira ugotovitev, da se je obširnejše krčenje gozda v Veliki Britaniji pričelo že v neolitiku tj. pred približno 7000 leti, da pa ptičja favna še vedno ostaja gozdna (razen redkih izjem škrjančka, pribe, travniške pastirice in dveh vrst jerebic), če­ prav je gozdnatost dežele danes le 8%. Podobno velik je pomen živih meja za številčno stanje ptic: če računamo en sam ploden ptičji par na približno 100 metrov žive meje, pri milijonu kilometrov živic, to še vedno pomeni 200 milijonov ptic. 2ive meje predstavljajo pomemben habitat razen pticam še številnim sesalcem, od netopirjev do srnjadi. Najpogostejši so krti, rovke, miši, podlasice in druge, poleg njih pa tudi sicer že redka favna dvoživk, pla- zilcev in precej vrst metuljev. Glavna klimatska vpliva živih mej sta zmanjševanje hitrosti vetra in senčenje. Majhne temperaturne razlike, ki jih povzroča zasenčenje, bistveno vplivajo na porazdelitev škodljivcev na sosednjih agrarnih površinah. Pomemben je tudi hjihov učinek na zbiranje snega, ki zaradi bC>Ijših vlažnostnih razmer ob času kaljenja povečuje pridelke do dvakrat. Avtorji zaključujejo z mislijo, da so žive meje sicer nastale le kot kmetovo orodje, ki bi v današnjem času ne imelo takšnega pomena. Vendar imajo žive meje za Anglijo tudi danes velik vizualni kakor tudi vsebinski pomen. Boštjan Anko 208 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L ET O 1981 • L E T N 1 K XXXIX • š T E V 1 L K A 5 p. 209-264 Ljubljana, maj 1981 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS Marjan Zupančič 209 Načelo trajnosti in >> Sečni ostanki« Das Nachhaltigkeitsprinzip und das '' .A.bfall holz« Dušan Mli nšek 218 Surovinska in energijska vloga lesa v svetu in pri nas Die Rohstoff- und die Energiefunk- tion des Holzes in der Welt und in Slowenien The role of wood as raw material and energy producer in the world and in Sloven ia Mitja Cimperšek 227 Načrtovanje gozdov s posebnim po- menom in ravnanje z njimi Planung in den Waldern mit besen- derem Zweck und deren Behand lung Planning in forests with special objectives and their treatment Stana Hočevar in 234 Ekološke zanimivosti v mraz1scnem Milan Piskernik pragozdu Prelesn ikova koliševka v Rogu Okologische Sehenswurdigkeiten im Frosturwald Prelesnikova koliševka (Rog, Slowenien) lnteresting ecological aspects of the trost depression Prelesnikova koli- ševka and its virgin forest Marjan Zupanč i č 242 Aktualna tema Igor Smolej 244 Pomen in značilnosti gozdnih re- zervatov v Slovenij i (aktualna raz- iskava) Rado Smerdu 249 Varstvo naravne dediščine v luči novega zakona Marko Kmecl 255 Jesenkova priznan ja 1981 Marko Kmecl 256 Poroč i lo o izhajanju Gozdarskega vestnika v letu 1980 259 Književnost 261 Iz domače in tuje prakse 264 Društvene vesti Naslovno stran pripravil Igor Smolej Tisk CGP Delo Ljubljana Gozdarski vestnik Izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet : Marjan Trebežnik, predsedn ik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez Cernač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Vil jem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mli nšek dr. Iztok Winkler Odgovorn i urednik Edito r in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors ' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 :Liro račun - Cur. acc. 501 01-678-48407 Letno izide 10 številk 10 issues per year Letna naročnina 210 din Za ustanove in podjetja 700 din za študente 120 din in za inozemstvo 420 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira Iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Sloven ije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 2. dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.611 :634.0.311 NAčELO TRAJNOSTI IN »SEčNI OSTANKI« Marjan Zupančič (Ljubljana)* Z u p a n č l č , M.: Načelo trajnosti in .. sečni ostan kk Gozdarski vestnik, 39, 1981, 5, str. 209-216. V slovenščini. Vedno intenzivnejša eksploatacija gozda skuša zajeti tudi tako imenovane »Sečne ostanke«< kot so vejevje, skorja, panji, korenine. Pri tem pozabljamo, da pomeni taka eksploatacija gozda siromašenje zaloge hranilnih elementov in humusa v tleh. Ob upoštevanju načela trajnosti gospodarjenja, ne smemo izkoriščati vsega prirastka biomase, ampak le približno polovico. Tako lahko govorimo o »izkorisUjivem prirastku gozda«, ki je približno enak prirastku deblovine. Brez jasnosti o ••lzkoristljivem prirastku« ni možno gospodarjenje z gozdovi po načelu trajnosti. Zupančič, M.: Das Nachhaltigkeitsprinzip und das »Abfallholz". Gozdarski vestnik, 39, 1981, 5, pag. 209-216. ln slowenisch. Durch zunehmend intenzive Waldexploatation soli auch das sg. »Abfall· holz«, wie Reisig, Rinde, Stocke, Wurzeln, genutzt werden. Oabei wird meistens Obersehen, dass solche Nutzung eine Verarmung von Nahrstoff- und Humusvorrate im Walde bewirkt. Bei Beachtung des Nachhaltlgkeits- prinzipes darf keineswegs alles genutzt werden, was an Baumbiomasse zuwachst, sondern umgefahr nur eine Halfte davon. So konnen wir vorn .. nutzbaren Zuwachsu sprechen, der umgefahr glelch dem Zuwachs an Stammholz gesetzt werden kann. Ohne die Klarheil uber den .. nutzbaren Zuwachs« kann heute keine nachhaltige Waldbewirtschaftung be1rieben werden. Uvod Načelo trajnosti gospodarjenja je velika etična pridobitev srednjeevropskega gozdarstva. To načelo zahteva, da bodočim rodovom zapustimo gozd v najmanj tako dobrem stanju, kot smo ga prejeli od prednikov. Donosnost gozda, vključno z vsemi socialnimi in varovalnimi vlogami, se ne sme nikoli zmanjšati. Smiselno upoštevanje načela trajnosti pri izrabi vseh naravnih bogastev bi nas najbrž v veliki meri obvarovalo pred energetskimi, surovinskimi, ekološkimi in podobnimi krizami. če v Srednji Evropi še nekako upoštevamo načelo trajnosti gospodarjenja, pa to ne velja za gozdarstvo dru god po svetu. Tako je gozdarstvo v tropskem in nordijskem gozdu bolj podobno rudarski eksploataciji naravne surovine kot pa kakšnemu negovalnemu gospodarjenju z živo tvarino. Pa tudi v Srednji Evropi spoštovanje načela trajnosti ni ravno idealno. V novejšem času se je položaj precej poslabšal zaradi različnih pritiskov na gozd, zaradi energetske in surovinske krize, zaradi bujnega razvoja težke gozdarske * Dr. M. Z., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 209 če les ostane v gozdu ni izgubljen; če ga ne porabi človek, ga koristno izrabi narava. Foto L. Eleršek mehanizacije. Vse to nas sili v ekstenzivnejšo nego gozda in obenem v intenziv- nejšo eksploatacijo. Tako je v sedanjem času pri nas in v inozemstvu vedno več govora o tako imenovanih »sečnih ostankih«, ki naj bi jih bilo v gozdu še veliko in ki so uporabni kot lesna surovina. Med ))sečne ostanke« štejemo vse, kar ostane od podrtega drevesa v gozdu, vključno zelene ig/ice in liste, vejevje, panje in korenine. Danes se pojavljajo gesla kot je »integralna izraba gozda«, oziroma angleško ~>whole tree utilization<< in nemško »Ganzbaumnutzung«. ToreJ širijo se načini elsečnih ostankov« se nihče ne vpraša, kaj pomeni tako intenzivno izkoriščanje gozda za načelo trajnosti gospodarjenja. Kaj in koliko smemo od- našati iz gozda, ne da bi ga pri tem bistveno degradirali? Ostanki, odpadki ali morda kaj drugega? Foto Janez Cernač 210 »Sečni ostanki« nekdaj in sedaj Pred dobrimi dvajsetimi leti smo imeli še tako imenovano konvencionalne izrabo gozda, kjer je odločilno prevladovalo ročno delo. Iz gozda smo jemali le debelejši, najuporabnejši les, po možnosti brez skorje. Vse ostalo, kot so vrhači, vejevje, panji, skorja, korenine, je ostajalo v gozdu. Od celotnega prirastka dre- vesne biomase, ki obsega tudi skorjo, korenine, vejevje, smo tako jemali Je, dobro polovico. V gozdu je ostajala predvsem drobnejša biomasa, ki je zelo bogata na biogenih kemičnih elementih. Seveda ni manjkalo gozdov, posebno v bližini naselij, ki so močno trpeli zaradi raznih pritiskov prebivalstva. Vendar je bil čas skromnejše razvitosti mehanizacije za gozd zelo ugoden. To je bilo okrog leta 1960, ko smo se že rešili stisk povojne obnove, ko je bilo celotno gospodarstvo v močnem zagonu, ko smo se začeli zavedati pomena nege gozda. Možnosti energetskih, surovinskih, ekoloških in podobnih stisk so se nam zdele čisto neverjetne. Skromnejša stopnja mehaniziranosti nas ni silila v grobo po- seganje v gozd. Zato se tudi nismo spotikali ob >)sečne ostanke«. Po zdravi pameti smo smatrali, da morajo pač ostati v gozdu kot gnojilo. To je bila doba predaha za gozd, ko so civilizacijske obremenitve gozdu še prizanašala, ko je bila divjad še divjad in ne gozdni škodljivec. Med tem se je marsikaj močno spremenilo. Ce smo se nekdaj veselili razvoja lesne industrije, nam je ta danes zrasla čez glavo. Potrebe po lesu so postale nenasitne. V gozd je treba pošiljati težko mehanizacijo, ki seveda rada zagrabi na veliko. Tako je treba iz gozda spravljati čim bolj cela drevesa s »Sečnimi ostanki<< vred. Tako tudi pri nas jemljemo iz gozda cela drevesna debla s skorjo vred. Najbolj bujen razvoj težke gozdne mehanizacije lahko opažamo pri eksploa- taciji nordijskih gozdov. Ta razvoj sili že v Srednjo in Južno Evropo kljub bistveno drugačnim naravnim in gospodarskim razmeram. V Skandinaviji lahko med ostalim vidimo, da težki stroji zagrabijo cela drevesa, jih odščipnejo ali celo izpulijo s koreninami vred in jih neokleščena spravljajo iz gozda. Njihovo delo dopolnjujejo stroji, ki v samem gozdu zmeljejo vse od vejevja pa do celih debel v nekakšno silažo. Tako stroji počistijo gozd do zadnje vejice vključno grmovje in podstojno drevje, kateremu bi manj mehanizirana eksploatacija prizanesla. S tem se močno prib/ižamo idealu eksploatacije gozda, kot si ga nekateri ugledni strokovnjaki predstavljajo (primerjaj 2, 3), po katerem od podrtih dreves v gozdu ne ostane prav ničesar. Tako se tudi v gozdu približujemo poljedelski izrabi tal, ker imamo gola in pospravljena njivska tla. Da taka tla rabijo tudi gnoj, pa enostavno spregledamo. Sicer pa gozd kot vir »Sečnih ostankov« ni prav nič novega . .Le v času cvetočih sredozemskih kultur v antičnem času so ljudje očividno radi nabirali »Sečne(< in ostale »ostanke« v gozdu. 'Ker teh kmalu zmanjka, se ljudje lotijo gozda samega, ki ga seveda tudi počasi zmanjka. Posledica tega je bilo ogolelo Sredozemlje in propad cvetočih kultur. Danes je ta razvoj zajel že najodročnejše kraje vseh kontinentov. Vemo, da je les skoraj edini energijski vir za mnoge skrajno revne države v razvoju, kjer gozda skoraj ni. Tako >~sečni ostanki« izginejo, še preden utegnejo nastati. Pospravljanje »Sečnih ostankov« je očividno znak prekomernega pritiska na gozd. Ta pritisk je značilnost revnih dežel, toda v novejšem času se širi tudi na razvitejše in bogatejše države. Kaj je »ostanek« in kaj ni? Začnimo pri nemotenem naravnem gozdu oziroma pri pragozdu. Iz pragozda ne jemljemo ničesar. Tudi največja drevesa obležijo na tleh, ne da bi jih kdo. 212 pospravil. Toda pragozd se očitno ne zaduši v lastnih ))ostankih«, ampak nam velja za zgled uravnovešenosti. Razvoj v pragozdu je vedno usmerjen k popolnej- šim in bujnejšim oblikam življenjske gozdne skupnosti. V pragozdu torej ))ostan- kov<< ni, vse se koristno porabi pri stalnem obnavljanju in presnavljanju. Gozd in zlasti še pragozd je ekosistem, ki sestoji iz žive in mrtve, organske in anorganske snovi (1 ). Snov pri svojem krožen ju po ekosistemu prehaja iz ene v drugo obliko. Anorganska snov se vgrajuje v organsko in organska snov se po zapletenih procesih nazadnje mineralizira. Ni dovolj, da ekosistem vsebuje samo živo organsko snov v obliki živih rastlin. Prav tako nepogrešljiva je dovolj velika zaloga odmrJe organske snovi na različnih stopnjah pretvorbe v stelji in taJnem humusu. Zaradi kroženja materije v ekosistemu potrebuje ta odmrla organska snov stalno obnavljanje, to je dotok nove odmrJe organske snovi. če tega ni, potem pride do degradacije ekosistema, do siromašenja gozdnih tal, do izgine- vanja talnega humusa. V pragozdu, se nam tega na srečo ni treba bati. Tudi poljedelsko tlo je neke vrste ekosistem, toda čisto drugačen kot pragozd. Poljedeljski ekosistem je umeten in v celoti odvisen od človekovega vzdrževanja. Na njivi odpadle organske snovi ni, ker pridelke vedno tako skrbno pospravimo, da na njej ostane prav malo tistega, kar na njej zraste. Pa tudi na njivi ne gre brez kroženja materije, za katerega mora poskrbeti človek, če hoče na njivi še kaj pridelati. Nekaj podobnega, toda v mnogo blažji obliki velja tudi za lesne plantaže in za drevesne monokulture, ki jih imenujemo tudi )>lesne njive<<. če je pragozd ena skrajnost in njiva druga, potem mora biti gospodarski gozd nekje med obema. Takoj pa moramo ugotoviti, da produktivnosti gozda ne moremo vzdrževati umetno. Pustiti moramo, da se gozd vzdržuje sam in usmerjamo njegov razvoj le toliko, kolikor je to nujno potrebno za doseganje gospodarskih ciljev. Umetne injekcije v gozdni ekosistem, kot je mineralno gnojenje, agrotehnika vseh vrst in podobno, v praksi ne pridejo v poštev, ker pomenijo obremenjevanje naravnega okolja, ter navadno ne povrnejo vloženih stroškov. Poleg tega gnojil in agrotehničnih kemikalij ni dovolj niti za kmetijstvo, in jih bo v bodoče še manj, da o njihovih cenah ne govorimo. 1Zato mora gospodarski gozd ohraniti vse zna- čilnosti naravnega e/wsistema in s tem zmožnost lastnega vzdrževanja in uravna- vanja. To pa pomeni, da mora biti eksploatacija gozda temu primerno obzirna. Iz gozda smemo jemati le toliko, kolikor to lahko gozd brez posebne škode prenese. Pri tem ni važno samo koliko, ampak tudi kaj vzamemo iz gozda. Na vsak način pa ne smemo prekomerno osiromašiti zaloge odmrJe organske snovi ter v njej vezanih hranilnih elementov. Pri tem se navadno zanašamo na naravne sile, ki naj po možnosti v celoti pokrivajo nastale izgube v gozdnem ekosistemu. Tukaj mislimo predvsem na sproščanje hranilnih elementov pri preperevanju matične kamenine, vnašanje dušika v ekosistem s padavinsko vodo, različno biološko aktivnost itd. lzkoristljivi prirastek gozda V dendrometriji in prirastoslovju imamo že celo vrsto poprečnih, dobnih, skupnih, tekočih in ne vem še kakšnih prirastkov. Toda do sedaj še ni bilo govora o izkoristljivem prirastku gozda, torej o tistem delu celotnega prirastka drevesne biomase, ki ga lahko vzamemo iz gozda, ne da bi bistveno prizadeli trajnost gospodarjenja. Ideja izkoristljivega prirastka je izredno preprosta in bi morala biti vedno prisotna pri gospodarjenju z gozdovi. Vendar tega danes ni, ker je še povsod razširjeno zelo naivno pojmovanje načela trajnosti. Tako še vedno sma- tramo, da je ves prirastek drevesne biomase že obenem izkoristljivi prirastek in da ga lahko brez škode za trajnost gospodarjenja jemljemo iz gozda. Potem pa veselo 213 in brez skrbi razpravljamo o )~sečnih ostankih«. Vendar pa stvar ni tako eno- stavna. O tem nam govorijo izkušnje s steljarjenjem. Steljarjenju ne moremo očitati, da bi jemala iz gozda več, kot v njem priraste. Celo ekstremno steljarjenje ne prekoračuje tega okvira. V glavnem pa steljarjenje pri nas le ni bilo tako ekstremno, da bi pospraviJo iz gozda vedno vse do zadnjega lista. Po naivnem pojmovanju trajnosti gospodarjenja, po katerem lahko jemljemo iz gozda ves prirastek drevesne biomase, steljarjenje sploh ne bi smelo biti škodljivo. Pa vendar je steljarjenje pustilo v Sloveniji žalostno dediščino trajno degradiranih gozdov v vseh nižinskih in gosteje naseljenih krajih. Kot posnemam iz (2), obsega drevesne deblo iglavca s skorjo vred 60-65 °/o vse drevesne biomase. Vse ostalo, kot je vejevje, vrhač, panj, korenine, pa spada med »sečne ostanke«. Pri listavcih in mlajšem drevju sploh je delež »sečnih ostankov<< najbrž še večji. Pri tem moramo upoštevati še poseben pomen »sečnih ostankov« za gozdni ekosistem, ker obsega večinoma drobnejšo in hitreje razkrojljivo biomaso, v kateri je vezano razmeroma zelo veliko hranilnih elementov. Tako po količini kot po kvaliteti ~>sečni ostanki« najbrž ne zaostajajo dosti za pomenom stelje. Le nekoliko drugače se vključujejo v kroženje snovi v ekosistemu. To pomeni, da od pospravljanja sečnih ostankoVizkoristljivega prirastka gozdau. Naj ga skušam tukaj na kratko opredeliti: >;fzkoristljjvi prirastek gozda« obsega tisti del prirastka drevesne biomase, ki ga lahko stalno jemljemo Iz gozda, ne da bi s tem ogrozili trajnost gospodarjenja. Ta »izkoristljivi prirastek(( nikakor ne more biti enak celotnemu prirastku drevesne biomase v gozdu, ampak je vedno znatno manjši od njega. Zanima nas še praktična stran vprašanja. Koliko in kaj obsega ta »izkoristljivi prirastek« v različnih rastiščih in sestojnih razmerah. Vprašanje je dovolj težavno in raziskovalno delo bo moralo iskati točnejši odgovor nanj. Toda gotovo je, da eksploatacija >>sečnih ostankoV<< ogroža trajnost gospodarjenja. To priznavajo tudi najbolj vneti pristaši )>integralne izrabe gozda« (primerjaj 3L vendar si zaenkrat 2aradi tega ne delajo skrbi. 2e konvencionalna izraba gozda, ki sicer pušča ))sečne ostankeLes kot energetski vir« (7). Ta obdeluje energetsko problematiko gozda le z dendrometrijskega vidika, ekoloških vidikov pa sploh ne omenja. še manj je govora o trajnosti gospodarjenja. V tej publikaciji tudi razberemo, da bi nam ))sečni ostanki« lahko prihranili 130.000 t nafte letno v Sloveniji. če predpostavljamo, da je to res možno, pa pomeni ta prihranek nafte manj kot 1 °/o vseh današnjih energijskih potreb v Sloveniji. .Le kakšna skromna vzgojna akcija za racionalno trošenje energije nam lahko prinese večje prihranke kot vsi »Sečni ostanki<< skupaj. Toda v teh kalkulacijah o prihrankih energije na račun »sečnih ostankov« ni upoštevana de- gradacija gozda in temu primerno zmanjšanje prirastka lesa, kar je pri dolgo- trajnejši eksploataciji >~sečnih ostankov« neizogibno. Kot vse kaže, spet iščemo racionalizacijo in prihranke na napačnem kraju. K temi »les in energija« lahko še rečemo, da je les najplemenitejše gorivo, kar jih poznamo. Les ne zastruplja okolja, daje najbolj zdravo in prijetno toploto. Lesa kot goriva si lahko želimo le čimveč, toda ne na račun trajnosti gospo- darjenja! .Le samo rekultiviranje civilizacijskih goljav v najrodovitnejših nižinskih legah, kot so smetišča, odlagališča, gramoznice itd., nam lahko prinese lepe prirastke lesa. še večje možnosti nam ponujajo tako imenovani malodonosni gozdovi. literatura 1. Ulrich, 8., Mayer, R., Hel/er, H.: Dala analysis and data synthesis of forest ecosystem, Gottinger Bodenkundfiche Berichte, 30, 1974, strani 459. 2. Johansson, G., Wernius, S.: Whole tree untilization. Research Notes, No. 76/1974 - Summary Leaflet, Royal College of Forestry, Department of Operational Efficiency. 3. -- - Progress Report, Number 13, July 1976. Complete Tree Institute. School of Forest Resources, Nutting Hall, University of Maine at Orono. 215 4. Rehluess, K. E.: Waldbau in einer Zeit gescharften Umweltbewusstseins. Oberlegungen eines Ctnndcrt~kundlers, Allg. Forstz., Munchen, 1977, No. 33/34. 5. Komlenovič N.: Utjecaj mineralnih gnojiva na ishranu i rast obične smreke (Picea abies Karst) na lesiviranom akričkom (vrištinskom) tlu, Anali za šumarstvo, 8/5, Zagreb 1978. 6. Yildirim, M.: Der Niihrstoffexport aus Fichtenreinbestanden in Abhangigkeit von Holzerntevertahren. Doktorska disertacija, Gottingen 1978. 7. --- Les kot energetski vir, Referati s posvetovanja v Oatežkih toplicah 22. novembra 1980. Izdalo DiT gozdarstva in lesarstva SRS, Ljubljana 1980, stran 71. 8. Kimmins, J. P., Scuol/ar, K. A., Feller, M. C.: FORCYTEA Computer Simulation Aproach to Evaluating the Effect of Whole Tree Harvesting on Nutrient Budget and Future Forest Productivity. Referat na zasedanju delovnih skupin IUFRO S 1.02-06 in -07. Dunaj, 6.-9. maj 1980. (V tisku .,Mitteilungen der Forstlichen· Bundes-versuchsanstalt Wien~.) 216 NAšA NAFTA SO GOZDOVI Majski poziv ljubitelja gozdov Les je surovina, ki daje delo mnogim delavcem v naši republiki, v pohištveni in gradbeni industriji, industriji papirja itd. Rabi nam za ogrevanje, za izvoz. Gozdovi čistijo zrak, ustvarjajo humus, ki zadržuje vodo, da počasi odteka in enakomerno žene naše hidrocentrale in še in še bi lahko naštevali. Našemu naravnemu bogastvu moramo nemudoma posvetiti največjo pozornost. Milijone drevesc bi morali posaditi. Pogozditi moramo vse jase, zapuščene in nerentabilne pašnike, posekane in razredčene gozdove. Izkoristiti moramo čas pogozdovanja. V to akcijo je treba pritegniti delovne organizacije, sindikate, planinska društva, šole, armado, gozdnogospodarske orga- nizacije, družbene in politične organizacije. Pogozdovanje za boljše življenje in našo perspektivo naj bo parola nas vseh v naslednjih obdobjih! Prepričan sem, da se bodo ljudje z veseljem in navdušenjem vključili v to pomembno, koristno in nujno delo. Moramo posadili vse razpoložljive sadike, kar jih premorejo naše drevesnice, da se bomo drugo leto še bolje pripravili. Predlagam akcijo po televiziji, radiu in časopisih, akcijo v delovnih organizacijah in šolah in mobilizacijo v gozdarstvu. Združili bomo koristno delo z rekreacijo. To bo največja stabilizacijska ak ci ja z dalekosežno perspektivo. Ne zav/ačujmo, lahko si predstavljamo, kaj bo po 20. ali 30. letih, takrat nam ne bo mogoče več nadoknaditi zamujenega. če bomo pravilno gospodarili, ne bomo odvisni od drugih, bomo spoštovani in cenjeni! Silvo Kavčič, Nova Gorica čeprav v tem pozivu strokovno ni vse popolno, pa je poziv sam in njegova vsebina znak, da je med ljudmi veliko takih, ki so si načrtno ali nagonsko izoblikovali sodoben, konstruktiven odnos do gozda, kakršnega gojimo tudi v našem gozdnem gospodarstvu. Zato ga objavljamo. Objavljamo ga tudi v prepričanju, da lahko naše delo z javnostjo, zlasti tisto, ki ima podobno prepričanje in voljo kot naš glasnik, prinese našemu delu resnično družbeno afirmacije. Uredništvo 217 UDK 634.0.8:634.0.903 SUROVINSKA IN ENERGIJSKA VLOGA LESA V SVETU IN PRI NAS Dušan M 1 inš ek (Ljubljana)* M 1 inš ek, D.: Surovinska in energijska vloga lesa v svetu in pri nas. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 5, str, 218-226. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Svet devastira gozdove in prehaja v brezgozdno stoletje. Pomanjkanje energije pomeni povečanje pritiskov na gozd. Evropa postaja samohranilka lesne industrije. V slovenskem gozdarstvu na to nismo pripravljeni, oziroma mnogo časa smo zamudili v gospodarjenju z zasebnimi gozdovi. M 1 i n še k , D.: The role of wood as raw material and energy producer in the world and in Slovenia. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 5, pag. 218-226. ln Slovene with summary in German. Mankind has been destrucling the forests and we are noving toward a woodless century. The Jack of energy will encrease the pressures on the forests. Europe is becoming self-sufficient in covering the needs of its wood processing industries. The slovene forestry is not ready to cape with this situation yet. A lot more has to be done especially in management of privately owned forestry. Splošno pomanjkanje energije in surovine na svetu močno prizadevata tudi gozdno in lesno gospodarstvo. Med pomembne surovine in energijske vire spada tudi les. Les je na svetu pomembnejša surovina kot pa se tega zavedamo. Modernejši energijski in surovinski viri so dejstvo močno zakrili, vendar se v zadnjem času ponovno, pa čeprav počasi zavedamo, kaj les v svetovnem gospodarstvu pomeni. Za Jugoslavijo in še posebej za Slovenijo je pomembno, da poznamo svetovno in evropsko lesnosurovinsko stanje. V Sloveniji poleg možganov, lesa in površin za pridelavo argrikulturne biosubstance domala ničesar nimamo. V naravni biosubstanci zavzemata les in njegovo predelovanje glavno mesto. Proizvajamo kar na polovici Slovenije. Letno ga posekama 3,0-3,5 mio. m3 ali 1,5-3,2 mio. ton zračno suhe biosubstance. Lahko bi pa proizvedli tudi 5-6 mio. m3 lesa letno, in to različne predvsem pa več visoke kakovosti. Vrednost pa bi bilo možno celo podvojiti; vendar ne kampanjsko in še manj s čarobni mi formulami. Podobne rezerve se skrivajo tudi pri predelavi in pri izbiri proizvodne surovine. Dejstvo, da bosta pridelava in predelava lesa ostala pomembna de- javnika v gospodarstvu Slovenije zahteva že sedaj več naporov za popolnejše gospodarjenje v gozdno-lesnem gospodarstvu. Hkrati pa je potrebno, da poznamo vlogo, razvoj in probleme gozdno-resnega gospodarstva v svetu nasploh. Ta orientacija nam lahko mnogo pripomore pri iskanju lastnih poti, pri utrjevanju samozavesti na tem gospodarskem torišču, še posebej pa je poučna ob spoznanju, da v bodoče na surovino od zunaj ne smemo računati. Neorientiranost nam je že do sedaj v mnogočem škodovala; dovolj je, če se spomnimo na spodrsljaje npr. v lesni industriji ali pa na neučinkovito delo gozdarjev v gozdovih zasebnega sektorja. V gozdno-resnem gospodarstvu Slovenije in Jugoslavije nasploh kaže izoblikovati gozdarsko-lesarsko politiko, ki bo temeljila na dejstvih kot so: * Dr. D. M., dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo pri Biotehniški fakulteti na Univerzi Edvarda K~rdelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. 218 Les postaja manjkajoča surovina, zato je posvetiti primarni povečavi proiz- vodnje lesa posebno pozornost. Proizvodnja lesne surovine ima v naših gospodarskih razmerah opravičilo le, če usmerimo napore za povečanje proizvodnje čim kvalitetnejše surovine. S tem bo avtomatično zagotovljeno pospešeno ))proizvajanje« drugih gozdnih dobrin, kot so varovalne in socialne funkcije gozda. Predelava lesne surovine bo uspešna le, če bomo kakovostno visokovredno surovino z možgani predelovali v visokovredne končne proizvode. Takšna na- ravnanost bo omogočila, da bomo v bodoče morda tudi uspeli za določen čas lesno surovino tudi še uvažati, pri čemer pride v upoštev le kakovostno vrednejša su rovi na. V lesno predelovalni industriji je usmeriti vse napore za skrbnejše in racio- nalnejše izkoriščanje surovine; saj se tu skrivajo še znatne rezerve. Interes gozdnega gospodarstva za pravilnejšo izrabo lesne surovine, predvsem pa popolnejše in visoko oplemenitenje lesa v lesni industriji mora postati trajna skrb vseh, gozdarstva in lesno predelovalne industrije. Usoda obeh je v takšni meri povezana, da bi pomenila že nadaljnja delitev na gozdno in na lesno gospo- darsko politiko občutno družbeno škodo pa tudi škodo za gozdarstvo in za lesarstvo posebej. Sedanje razmere v ravnanju z gozdom in s sorodnimi ekosistemi ter lesna biosubstanca na svetu Na svetu je bila po podatkih (Eckholm 3) v letu 1970 naslednja površina gozdov in lesne biosubstance: ha 1 Ofo 1 Na človeka Tip ekosistema v mio ha m3 zaloge - sklenjeni gozdovi 2.657 10 gozdnati ekosistemi (npr. gozdnate narave) 1.578 12 0,7 75 Gozdnatost je zelo različna po kontinentih. Prav tako so zelo velike razlike med različno razvitimi državami. Splošna ugotovitev, ki zelo zaskrbuje pa je, da se stanje iz leta v leto slabša. Letno izgine 10-20 mio ha sklenjenih gozdov, kar je 5-1 O Slovenij. Uničevanje se je razmahnilo na vseh kontinentih; izjemo tvorita le Evropa in delno Severna Amerika. Pri tem ni prišteto uničevanje gozdnatih ekosistemov kot so gozdnate savane. Tu je obseg uničevanja še mnogo večji, če upoštevamo, da je ta prostor odličen proizvajalec lesa, ekološko občutljiv, vse bolj naseljen in vse bolj lesa lačen, saj jim primanjkuje les za ogrevanje in za kuhanje. V tropih je izginilo samo v letih od 1960 in 1970 do 1978 ca. 935 mio. ha gozda tj. ca. 40 °/o vseh gozdov. Ceni se, da letno izgine 1,2 °/o vsega gozda in da svet drvi v »razgozdeno(( stoletje. Gre za najnovejše podatke iz leta 1978 (Eckholm 3). Do uničenja gozdov prihaja zaradi močnega širjenja kmetijskih površin, zaradi nabiranja drv in zaradi eksploatacije gozdov. širjenje kmetijskih površin doživlja edinstvene razsežnosti v zgodovini človeštva. Na ogolelih površinah, kjer uvajajo kmetijstvo z različno stopnjo intenzivnosti komajda še ostane gozdno drevje. Izkoriščanje (odstranitev) vsega drevja postaja dvorezni meč. Enostavno uničevanje gozda brez pogozdovanja je faustovsko barantanje, 219 ki vodi hkrati v resno ekološko in lesno gospodarsko krizo, človeštvo sklepa pogodbo s puščavo. Nabiranje lesa za gretje in za kuhanje pomeni posebno nevarno uničevanje gozdov. V vseh tropskih in subtropskih predelih z izjemo regije tropskega dežnega gozda, kjer je povsod prebivalstvo nagneteno, predstavlja nabiranje drv večkrat poglavitno opravilo. Ponekod v Indiji odpadeta dva dneva v tednu za nabiranje drv. V Tanzaniji znaša to število 250-300 dni na leto in na družino. Mi si znamo komaj pre9stavljati, da v tropih in v subtropih ljudje prezebajo in da velja ugotovitev,· da stane več kar se daje pod lonec kot v lonec. še vedno gre polovica pridobljenega lesa za kurjenje. Kjer lesa zmanjkuje je prebivalstvo primorana kuriti z gnojem. Izračun za Nepal je pokazal, če se bo z razgozditvijo nadaljevalo bo leta 2000 prišlo zaradi uporabe gnoja za kurjenje, namesto za gnojenje do zmanjšanja proizvodnje zrnja za milijon ton. Kaj to za lačne Nepalce pomeni, si lahko mislimo. Eksploatacija gozdov, kot je danes poznano širom sveta za pridobivanje različnih lesnih sortimentov se nabiralcem drv in ekspanzivnemu kmetijstvu z negativnimi posledicami še pridružuje. Saj pomeni petdesetletje 1950-2000 ob- dobje uničevanja naravnega gozda v tropih pa tudi v geografskem prostoru gospodarsko najbolj razvitih držav. Ta osiromašitev pa pomeni hkrati zmanjšanje prehranjevalnih možnosti najrevnejšim slojem prebivalstva v tropskih predelih. Pri tem ne gre pozabiti, da je v teh predelih revno prebivalstvo najštevilnejša socialna kategorija. Svet prehaja po ugotovitvah osmega svetovnega gozdarskega kongresa v Jakarti 1978 iz splošnega gozdnega bogastva v obdobje splošne gozdne revščine. Gre za splošno in za katastrofalno osiromašitev sveta na naravni biosubstanci. Kot vemo pomeni gozdna biosubstanca glavnino naravne biosubstance na naši obli. Ta biosubstanca ne pomeni za svet modne obleke temveč bistveno ekološko in funkcionalno opremo sveta. Posledice so še nedogledane. Danes nekatere že občutimo. Izgubljanje ravnotežja med mrtvim in živim delom narave, kronično poplavljanje in novo obdobje sedimentov, s tem v zvezi dviganje rečnih korit in salinizacija tal, povečanje deleža C02, izginitev ogromnega števila živalskih in rastlinskih vrst. Takoj so občutne posledice, ki vplivajo direktno na gospodarstvo in na socialni položaj človeka. Uničevanje gozda pomeni direktno eksistenčno vprašanje za eno tretjino svetovnega prebivalstva. Nadaljevanje trenda osiroma- šenja gozdov na zemlji bo imelo za posledico še večje pomanjkanje lesa v tretjem svetu; prevelik porast cen vseh proizvodov v gozdu in v lesni industriji, pojačani inflacijski trendi, še večjo revščino v tretjem svetu, velike probleme v gradbeništvu in podobno. Tretji svet se danes nahaja v razmerah evropskega gospodarstva pred 100-200 leti, ko je pomanjkanje lesa sprožilo velike premike v gozdnem gospodarstvu. Menim, da je za nas zanimivo poznati razmere v tretjem svetu tudi z gozdno-lesno gospodarskega zornega kota. Saj so razgozditev na eni strani, velika navezanost na gozd in velika ekološka revščina na drugi strani usodne za njihovo go- spodarstvo. Vsa dosedanja prizadevanja kot so pogozdovanja in organizacija gozdarske službe, razen izjem, niso rodila zadovoljivih uspehov. 2e sam podatek, da bi morali pogozdovati desetkrat več kot do sedaj, če bi hoteli do leta 2000 približno zadovoljiti potrebe po lesu za kurjenje, pove vse o svetovni gozdno-lesni krizi, v kateri se nahajamo. Osmi gozdarski kongres je zahteval korenite spremembe v gozdarstvu od izobraževa.nja do prakse. Gre za preobrazbo gozdarja, za gozdarja v prostoru, 220 ki stopa iz gozda, za bazi približano operativno in ne za uradniško gozdarstvo, za gozdarstvo, ki je integrirano v razvoj ruralnega prostora itd. Vendar je to posebno poglavje. Razmere v Evropi in vplivi na gozdno in lesno gospodarstvo pri nas Splošna lesna kriza se mora odražati tudi na gozdno in lesno gospodarstvo v lesnoindustrijsko razviti Evropi. Na uničevalni odnos človeka do gozda in na osvetlitev doma že strokovnjaki dalj časa opozarjajo (Sartorius 5). šele v zadnjem času je opaziti premike, ki nakazujejo, da se Evropa delno pripravlja na po- manjkanje lesa, ki se ji obeta. Na splošno je v lesnem gospodarstvu Evrope možno dogodke, ki bodo vplivali na gozdno in lesno gospodarstvo Evrope takole predvideti (FAO 4). Veliko povečanje porabe lesne surovine in občutno povečano povpraševanje po lesu. Težnja k različnemu prestrukturiranju lesnih substanc zaradi vsestranske energijske krize. Težava z uvozom, predvsem trajnim in zagotovljenim na kontinent zaradi splošne lesnoproizvodne krize na svetu. Resni napori za okrepitev domačih gozdov in za povečano proizvodnjo lesa na domačih rastiščih. Jugoslavija pa tudi republika Slovenija je lesno-gospodarsko toliko zanimiva in pomembna, da bodo nanjo močno vplivala dogajanja v lesnem gospodarstvu Evrope. Prav gotovo pa nam bodo dogodki od zunaj pripomogli, da se bomo gozdno-gospodarsko in lesno-gospodarsko hitreje razvijali in tudi hitreje načrtnej­ še izkoristili oziroma normalizirali razpoložljive gozdno in lesno gospodarske potenciale. če tega ne bomo pravočasno reševali, obstaja nevarnost, da bi znalo priti do devastacije gozdov. Tega pa v nobenem primeru ne bi smeli dopustiti z 120 ~ UJ graf. 1 N 103 1 <{ UJ o: f- 100-N LL <{ z 80-i= o z .-;-;-;-:-;- UJ z ...J•(.) 60 ..-:-;-:-:-;- ...J -o > ~ 40-~ UJ (/') r.-:-:-:-:- 20 OJ---L-----'--.....__------~. _ ____.__-'-----l...-__J__L.:.....:....:..::....:.....I-- Ies opeka jeklo beton aluminij PORABA ENERGIJE ZA KONSTRUKCIJSKE MATERIJALE SKLADIŠČNIH DVORAN PRI UPORABI RAZLIČNIH MATERIJALOV (BINGHAM -1) 221 in v zadnjih tridesetih letih dosežene uspehe v gozdovih zavreči. Kako pomembno postaja aktiviranje napol izkoriščenih rastišč in na pol gospodarjenih sestojev na nekaj sto tisoč hektarjih zasebnega sektorja pojasnjuje razlaga zgoraj naštetih trendov, pomembnih za vso Evropo. Ugotovitev ekspertov (FAO 4) povedo, da bo do leta 2000 Evropa povečala potrošnjo lesa letno za ca. 350-400 mio m3 lesa (Graf. št. 1). Grafikon št. 2 prikazuje razmerje med proizvedenim in med tem kar manjka. graf: 2 (/) -g 1012 r-----.., ------- -·-----·- -· ----··----,...------,-------, :s o c. <( o 1011 N > <( al ~ 1010 o 0.. <( z tu 109 ...J 10 7 1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 TREND O PORABI OSNOVNIH MATERIALOV V Z O A (BROWN- 2) Takšno povečano porabo je pripisati splošnemu večanju porabe surovin in razviti lesnopredelovalni industriji z bogato tradicijo. Nadpoprečne povečano porabo lesne surovine pa je pripisati v Evropi v veliki meri njeni energijski revščini. Iskanje izhoda iz permanentne energijske krize v Evropi se pojavlja na naj- različnejše načine in bo zagotovo rodilo zanimive uspehe. V tem iskanju pri- speva svoj delež k racionalnejši porabi energije tudi povečana poraba lesne surovine, ki je za energetike dvakrat zanimiva. Prvič potrebujemo za njeno proizvodnjo zelo majhno količino energije; v primerjavi s proizvodnjo drugih surovin (za hrano, gradbeništvo, kurjavo). Drugič z uporabo lesa kot surovine v gradbeništvu močno prihranimo energijo. Skica št. 3 pove, da je uporaba lesa v gradbeništvu v primerjavi z uporabo nekaterih drugih surovin znatno energijsko varčnejša: - v primerjavi z železom 2,1 krat, -v primerjavi s cementom 2,7 krat, -z aluminijem pa kar za 3,2 krat. 222 graf. 3 PROJEKCIJA O PORABI GOZDNIH PROIZVODOV V EVROPI ( 1941/51-2000) (FAO- 4) enota-. mil. 150 100 50 1949-51 1959-61 1969-71 1975 1980 7990 2000 Pri tem je opozoriti na vrsto prednosti lesa. Pri čemer isti avtor ugotavlja, da bomo enkratnost lesnega vlakna spoznali šele v 21. stoletju. Te ugotovitve obetajo tudi v ZDA vse živahnejše povpraševanje po lesu. K temu je dodati dejstvo, da je v kratkih desetih letih prišlo do streznitve, da lesa ne more zamenjati umetna masa (Schulz 6). Prednosti oziroma lastnosti so različne narave. Schulz našteva naslednje: - v primerjavi z drugimi industrijskimi vejami je lesna industrija zaradi lastnosti lesa relativno čista industrija, ugodne so možnosti za zmerno decentralizacijo lesne industrije, industrija v industrijsko nerazvitih področjih, energijsko varčna obdelava in predelava lesa, uporabnost odpadkov, okolju ugodni in za človeka privlačni proizvodi iz lesa, - velike možnosti za ponovno uporabo, - enostavna odstranitev odsluženih izdelkov iz lesa, - surovina, ki trajno naravno nastaja. Z vsemi temi lastnostmi in s porastom življenjskega standarda potrebe po lesu rastejo. Med vsemi surovinami je poraba lesa po teži še vedno na prvem mestu. Grafikon št. 2 (Brown 2). Vse te napovedi povedo, da se naši lesni industriji kažejo obetavni časi še posebej, če ocenimo njen položaj glede na svojo tradicijo, na visoko lesno kulturo in na njene sposobnosti, ki bi jih znala razviti. Povsem odprta pa ostaja oskrba s surovino. Za njeno povečanje bo potrebno že danes skrbeti, vendar drugače kot do sedaj. 223 OSKRBA Z GOZDNIMI PRODUKTI ·PROGNOZA 2000 EVROPA graf. 4 mil. m3 maksimalna varianta BOO 700 600 500 400 300 200 100 (FAO- 4) 795 115 fneto uvoz ariai1taf====l ) reciklaža odpadnega papirja industrijski lesni odpadki les iz gozda 224 Predvideno povečanje porabe lesa za Evropo (FAO 4) je prika- zano po sortimentih. Zelo velik raz- pon domnevajo pri surovini za ke- mično predelavo in za plošče ter blažjega za mehansko predelavo. Rešitev, kako kriti primanjkljaje~ je različna: - v popolnejši izrabi biosub- stance, - v izboljšavi posestne struk- ture, - denarne injekcije gozdarstvu, kot vzpodbuda za intenziviranje gozdnega gospodarstva. Pri tem pa bodo soodločilne tudi pomanjkljivosti oziroma nega- tivni vplivi, ki bi produkcijo otežko- čali. Med nje spadajo: pritiski s strani javnega mnenja za večje iz- ločanje gozdov predvsem v rekre- acijske svrhe; pomanjkanje in dražja delovna sila ter povečani stroški proizvodnje. Hkrati je naka- zano~ da bi bilo smotrno izvajati na gozdarstvo večji pritisk za pove- čano proizvodnjo celuloznega lesa. če to generalno prognozo in razmišljanje prenesemo na naša tla, potem lahko ugotavljamo na- slednje: nakazani trendi so nam vsekakor resno opozorilo za pove- čano aktivnost v gozdarstvu in v lesno predelovalni industriji. Majhna Slovenija z enim milijonom hektar- jev gozdov more v danih razmerah ugodno izkoristiti bodoče pomanj- kanje kakovostno debelega lesa za mehansko predelavo. Pri proizvod- nji tega lesa bo avtomatično napa- del droben les za plošče in za celu- lozno industrijo. Kombinirana pove- · čana proizvodnja kakovostno vred- nejšega lesa s krepitvijo drugih funkcij gozda je zagotovilo, da bomo poleg uspešnega gospodarjenja z gozdom in dajanja kvalitetne suro- vine lesni industriji skrbeli tudi za zdravo gozdnato krajino v Sloveniji in za vključevanje novih povrsin v gozdno proizvodnjo; mislim na opu- ščene kmetijske površine. Nakazani trendi do leta 2000, ki imajo svoje korenine v bližnji preteklosti so izzvali pri gozdnih gospodarstvih v Evropi različne komentarje. Opazni pa so že tudi prvi ukrepi. Vsem je jasno, da je treba proizvodnjo lesa povečati. Pri tem uporabimo različne poti. Nekatere srednjeevropske države odločno vztrajajo na stališču, da je potrebno vztrajati pri proizvodnji debelega kakovostno visoko- vrednega lesa, ki je energijsko varčnejši in se distancirajo od konceptov načrtne pr-oizvodnje drobnega lesa, ki je energijsko zahtevnejša. Gre za povečane pritiske, za povečana shematska redčenja, za skrajševa~je obhodnje, za popolno izrabo biomase, za povečano uporabo tujerodnih drevesnih vrst, za menjavo gozdnogojitvenih metod in metod pri izkoriščanju. Skratka za amerikanizacijo, za katero pa stara izkušena Evropa nima posluha. Za večino držav se tudi ugotavlja, da akumulirajo lesne zaloge v gozdovih. Gozdovi postajajo starejši. Krepi se delež optimalne faze gozdov. Sečnje zmanjšujejo celo tiste države, ki so v preteklosti lesno proizvodnjo zelo hrabro načrtovale (npr. švedska). Gospodarstva se pripravljajo na čas, ko bo Evropa morala postati samohranilka evropske lesne industrije. Poleg povečanja zalog se izboljšuje tudi kakovost lesa, kar je pripisati relativno visokemu nivoju gojenja gozdov, ki na tem kontinentu trajno prednjači pred drugimi deželami sveta. Kljub temu pa se ugotavlja, da je v Evropi še vedno velik del le zadostno in zelo slabo gospodarjenih gozdov, kjer je možno proizvodnjo znatno povečati s pomočjo občutnejših finančnih injekcij. Pri tem gre tudi za nove ogozditve s pripombo, da bodo le-te pričele postopoma dajati šele po letu 2000. Nadalje opozarjajo, da se skrivajo velike rezerve v odpadkih in v varčnejši izrabi lesne surovine. Varčnejša izraba lesne surovine predstavlja tudi za Slovenijo izredno pomembno poglavje gospodarjenja z lesom. Na tem smo gozdarji posebej zainteresirani. Vendar z naše strani še ni mnogo storjenega. Podobno velja za lesnoindustrijsko stran, kjer brez intenzivnega raziskovalnega dela ni pričakovati posebnih uspehov. Motiv za vse večjo navezanost za proizvodnjo lesa v domačih gozdovih so med drugim tudi cena energije za transport lesa. Domneva se, da bodo stroški transporta porastli od 17,7 bilijonov US $ v letu 1974 na 30-40 bilijonov US $. Nihče ni pričakoval, da se bo ta prognoza tako naglo uresničevala. Pri tem pa bi ostajal trend cen za les v bistvu nespremenjen. Vendar so na to temo izjave zelo previdne. Prav tako ni pričakovati v bodoče čudežnih investicij v gozdarstvu. Vse kaže, da bo investicija postala še vse dražji faktor v proizvodnji. Menim, da je to zanimivo opozorilo našemu gozdnemu gospodarstvu, kjer je potrebno v bodoče še vestnejše iskati gospodarsko razmerje med investicijami in med vzdrževanjem na poti k intenzivnejšemu in tudi lesno donosnejšemu gospodarjenju z gozdom. Res je, da za bodoče obdobje niso predvideni večji tehnološki čudeži. Zagotovo pa bo energijska kriza povzročila občutnejše premike na poti k racio- nalnejšemu gospodarjenju z gozdom. Zna pa energijska kriza sprožiti celo vrsto nevšečnosti neposredno pri porabnikih lesa in posredno tudi v gozdarstvu. Resno se npr. razmišlja, da bi Evropa les drobnih dimenzij, Id je danes namenjen kemični industriji in industriji plošč, predelovala v pogonsko gorivo. V tem primeru bo pritisk na surovino čez noč podvojen, vse lesno predelovalne industrije in gozdarstvo pa se bodo znašli pred resnimi problemi. Zamisel moramo jemati z vso resnostjo, saj postaja energijsko vprašanje tako pomembno, da nekatere države v Evropi celo razmišljajo, kako bi presežke ))zelenega dela« kmetijske proizvodnje predelale v pogonsko gorivo. 225 Ob dejstvu, da so gozdovi glavni vir obnovljivih naravnih biosubstanc, lesa in da učinkovito akumulirajo energijo, je spoznanje, ki počasi prodira v zavest tudi odločujočim gospodarskim krogom. Ce se ob nastajajočih razmerah spomni- mo, kakšne možnosti za povečano proizvodnjo lesa in sploh boljše gospodarjenje z gozdom še imamo, potem se moramo še bolj čuditi, kako to, da smo do danes toliko zamudili. Saj bo tisto, kar bi potrebovali jutri zrastlo najprej šele čez četrt stoletja. Pri tem mislim predvsem na velik del gozdov v zasebni lastnini; na del gozda v družbeni lastnini in na lesno proizvodnjo v kmetijskem prostoru med obdelovalnimi površinami. DIE ROHSTOFF- UND DIE ENERGIEFUNKTION DES HOLZES IN DER WELT UND IN SLOWENIEN Zusammenfassung Es wird O.ber die Entwaldung und uber die Holzknappheit in der Welt berichtet. Der Holzversorgungssituation in Europa wird besondere Aufmerksamkeit geschenkt, weil jene auf die Wald- und auf die Holzwirtschaft Sloweniens besonders einflussreich sein wird. Slowenien ist ein rohstoffM und ein energiearmes Land, welches die energiesparende Holzproduktion und Verarbeitung vielversprechend zu gestalten hat. Im Privatwald wurde auf diesem Gebiet wenig gemacht. Man hat viel and der Zeit versaumt, was mit Nachdruck nachgeholt werden muss. Literatura 1. Bingham, C. W.: The Keynote, Forest products Journal, 28th Anniversary Yearbook issue, V. 25 Nr. 9 Sept. 1975. 2. Brown, H.: Human Materials Production .as a Process in the Biosphere, Scientific American Sept. 1970. 3. Eckholm, E.: Planting for the Future: Forestry for Human Needs, Worldwatch Paper 26, Worldwatch Institute, Washington 1979. 4. FAO: European Timber Trends and Prospects 1950 to 2000, Geneva, January 1977. 5. Sartorius, P.; Ober die Weltversorgung mit Laubholz tropischen Ursprungs. Schweiz. Z. Forstwes., 1971, s. 255-287. 6. Schulz, H.: Der Zwang zur Holzproduktion AFZ, JG 32, Marz 1977. 226 UDK 634.0.627 NAčRTOVANJE GOZDOV S POSEBNIM POMENOM IN RAVNANJE Z NJIMI Mitja C i m pe r š e k (Rogaška Slatina)* Cimperšek, M.: Načrtovanje gozdov s posebnim pomenom in ravnanje z njimi. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 5, str. 227-233. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Načrtovanje gozdov s posebnim pomenom in ravnanje z njimi je prikazano na primeru gozdov z.dravilišOa Rogaška Slatina. Posebej je pri- kazan poskus vrednotenja posameznih strukturnih elementov s statističnimi metodami. Cimperšek , M.: Planning in forests with special objectives and their treatment. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 5, pag. 227-233. ln Slovene with summary in German. The relevant procedures are presented using the example of the spa Rogaška Slatina. A special sight is kepi on the attempt to evaluate the structure elements by statistical methods. Uvod Zdraviliški kompleks Rogaške Slatine obdajajo gozdovi in drevesni parki, ki uživajo že dalj časa posebno zaščito. Varovanje in negovanje parkov in gozdov sevpada z razcvetom zdravilišča v letu 1803. Takrat so na pobudo deželnega glavarja F. Attemsa pričeli z urejanjem vrelcev in izgradnjo zdraviliških objektov. Grofa Attemsa pri tem niso vodili kakšni romantični nagibi, temveč obširna lastna gozdna posest, v kateri je cvetela glažutarstvo. Zdravilna voda iz Rogaške Slatine pa se je že takrat, ustekleničena, dobro prodajala po Evropi. Od leta 1803 naprej začenja naselbina Rogaška Slatina zgubljati svoj prvotni vaški izgled in se polagoma oblikovati v pretehtane in stilno enotno urbano arhitektonsko celoto. Iz starih risb, gravur in litografij lahko vidimo, da je bilo takratno okolje vrelcev močno razgozdeno. Vzporedno z gradnjo zdraviliških objektov je potekalo širjenje gozdov in oblikovanje parkovnih in cvetličnih na- sadov. Več kot sto let je potekal razvoj harmonično usklajen med stilno enotno oblikovano neoklasicistično arhitekturo in zelenim okoljem; leta 1963 je bil nasilno prekinjen z izgradnjo Terapije v slogu modernistične stolpnice iz kovine in stekla. Od 1952. leta so vsi gozdovi in parki, ki obkrožajo zdravilišče~ zavarovani kot naravna znamenitost. Varovano območje je takrat obsegalo 114 ha in se je do danes zmanjšalo na 99 ha. Hitra urbanizacija pa še nadalje ogroža površine varovanih prvin. Namen in značilnost gozdov ob zdravilišču Celotno območje zdravilišča predstavlja danes jedro krajinskega parka Ro- gaška Slatina in sodi med najprivlačnejše predele širšega spominskega ob- močja Kumrovec-Kozjansko. Visoka stopnja varovanja postavlja pred gozdove naslednje cilje: - krajinsko-estetske, gozd je neprecenljiv sestavni del visoko razvite kulturne krajine; "' M. C., dipl. inž. goz .. Gozdno gospodarstvo Celje, TOZD Boč Rogaška Slatina, 63250 Rogaška Slatina YU 227 \ Uspešna simbioza naravne in umetne arhitekture (Rogaška Slatina). Foto M. Cimperšek - spomeniško-varstvene, cozdovi so idealna naravna kulisa spomeniško pomembni arhitekturi; - medicinsko-rekreacijske, gozdovi so komparativne dopolnilo zdravljenju in prijetno okolje obiskovalcem; - higienske, gozdovi so filter naraščajočemu onesnaževanju ozračja in blažijo prometni hrup; - lesno-proizvodne. Medsebojna povezanost in visoka zahtevnost ciljev nakazujeta različne načine ravnanja z gozdovi. Varovanje in nega sta primarni nalogi, medtem l O leva asimetrija g1 = o simetrija g2 < o desna asimetrija n ffi3=--- n }";(x- x) 4 ffi4=---· n g2 > O koničasta porazdelitev g2 O normalna porazdelitev g2 : . 51\ ... - flj{fj}~ dt·evesni in qrmovni sloj ~ 2S CJl1TO\"ni s loj Razprostranjenost velelistne vrbe v koliševki Zelišča, praproti, mahovi in lišaji Nekaj besed še o nekaterih pritalnih rastlinah. Izrazito mraziščna vrsta je dvocvetna vijolica, zelo značilna rastlina v dnu koliševke z lepimi živo rumenimi cvetovi. Njen življenjski prostor obkroža kroginkrog toplotoljubna lisasta mrtva kopriva. · Od necvetnic so zanimive tri izrazito mraziščne vrste, in sicer mraziščna praprot, mraziščni mah in mraziščni lišaj. V koliševki ni šotnih mahov, ki se sicer radi pojavljajo v mraziščih Gorskega krasa. Glive V mraziščnem pragozdu Prelesnikova koliševka smo našli 117 vrst gliv (gob), 93 vrst lišajev, 90 vrst mahov, 13 vrst praprotnic in 95 vrst cvetnic. Izmed gliv jih kar 94 vrst razkraja lesnino dreves in grmov, 10 vrst se razvija ali v golih tleh, ali razkraja listje ali pa sestavlja mikorizo z drevesnimi ali grmov- nimi koreninami. 12 vrst pa je pravih zajedavskih gliv, ki povzročajo sušenje in osip iglic smreke in jelke ter sušenje in predčasno odpadanje listov gorskega javora, lipe, lipovca, velelistne vrbe in leske. V iglicah jelke in v listih, pecljih 237 7 • 22 . ~5 .24 • 46 • 4l 60 . o 10 9 . 21 20 19 . . . 20 5] . s~ 40 m 3.~ 3.6 35 • 3.3 s. o ;6 63 . Dvocvetna vijolica se stiska v dnu koliševke ~7 5~ s; s.J S4 • ter stebelcih nekaterih zelišč pa se razvijajo rje. Ena gniloživka nastopa kot hipersaprofit, kar pomeni, da se gniloživka razvija v odmrli drugi gniloživki. Ugotovljene vrste gliv se najraje in najpogosteje razvijajo v rastlinski združbi jelenovega jezika na mraziščnem obrobju, manj v rastlinski združbi mahovne popkorese blizu dna, a najmanj v rastlinski združbi praproti mraziščnice na dnu koliševke. Važna drevesna vrsta v koliševki je smreka, ki okrog koliševke ne raste pri- rodno. Njene korenine kuži in razkraja predvsem prava štorovka, debla obrob- /jenka, iglice pa zajedavske glive, ki povzročajo osip in pajčevinasto črnjavo iglic. Na pajčevinasto črnjavo naletimo na smrekovih iglicah v mrazišču in na mra- ziščnem obrobju. V obeh primerih je lega najtoplejša, prisojna, zahodna in jugozahodna. Bolezen prepoznamo po tem, da so okužene smrekove iglice pre- pletene in prekrite s črno pajčevinasto prevleko. Prevleka je podgobje glive, ki je sivo rjava in nato črno rjava, ki postopoma obvije vse iglice na smrekovi mladici ali na okuženih spodnjih vejah odraslih smrek in jih uniči. Pod- gobje glive prodre v iglice skozi reže, poleg tega pa požene tudi sesalke (havstorije) v zunanje celice povrhnjice, da iz njih črpa hrano. Največkrat naj- demo to zajedavko v gorskih krajih, na vejah, ki segajo do tal ter na mladih drevescih in mladicah, Id jih spomladi sneg dolgo prekriva. V koliševki je vezana ta zajedavska gliva na mrazišče, kjer se zadržuje sneg do konca maja. Zaradi bolezni se mladice in spodnje veje odraslih smrek posuše, ker jih dolgo prekriva sneg. Zaje~avski glivi namreč prijata vlaga in temperatura pod snegom. 238 o 10 20 JO ravu krcsilna qoba (Fomcs foment upoštevamo tudi idejo varovanja naše naravne dediščine. Varstvo narave je pri nas že po tradiciji skrb gozdarjev. že ob koncu prejšnjega stoletja je bilo iz gospodarjenja izločenih nekaj nedotaknjenih veleposestniških gozdov na Dolenjskem. Njihova skupna površina je bila 305 ha in se je do danes žal skrčila na 222 ha. Nagibi za ohranitev pragozdov na Dolenjskem so bili pravzaprav za sedanja merila romantični in v duhu tedanjega časa, vendar se je že takrat vpletala tudi misel o raziskovalnem namenu zavarovanih ostankov pragozdov. Ra:lvoj gozdarske stroke in znanosti in tudi drugih znanosti, predvsem ekologije, genetike in drugih, te prve odločitve o ohranitvi pra- gozdov v ničemer ni razvrednotila. Prav nasprotno. Nova spoznanja so pokazala, kako dragoceni so za sodobno gozdarsko stroko ostanki naših prvobitnih gozdov, ki jih zdaj ne gledamo le kot naravno znamenitost staro nekaj sto let, ampak kot zakladnico bioloških lastnosti in učilnico, kamor bodo hodili po informacije gozdarski in drugi raziskovalci. Poleg teh dveh osnovnih izhodišč, je bil pri snovanju gozdnih rezervatov upoštevan še pomen takih gozdov za poljudno spoznavanje narave. Naša javnost se dostikrat postavlja na gozdarjem nasprotno stran. To se dogaja predvsem zato, ker o gozdu in posebej o našem gozdarstvu zelo malo ali sploh nič ne ve. Lesna industrija zahteva več in več lesne surovine in pogosto ne razume, da gozdne proizvodnje ne moremo enostavno povečevati le z vlaganji. Pri takem nerazumevanju bo toliko teže javnosti razložiti pomen in potrebnost »neproizvodnih« vrednot gozdnih sestojev, še posebej takrat, ko se bo na njihov račun potrebno odreči proizvodnji lesa. Ljudi je zato o gozdu treba poučevati in jih pravilno obveščati, le tako bomo dobili za naše delo njihovo razumevanje in podporo. Rezervati in delo v njih so tudi za tak namen prav gotovo idealna priložnost. Pomen in namen gozdnih rezervatov torej temelji na treh osnovnih izhodiščih: L rezervati so namenjeni raziskovalnemu delu, katerega izsledki se vračajo v stroko in izboljšujejo strokovnost mnogonamenskega gospodarjenja z našim gozdnim pro- storom, 2. z rezervati varujemo našo naravno dediščino in še ne docela razkrita gensko bogastvo najraznolikejših naravnih ekoloških sistemov pri nas, 3. rezervati nam omogočajo na zelo primeren način seznanjati javnost z vlogo gozda in gozdarske stroke v skrbi za doseganje ciljev, ki jih postavlja družba. Razumljivo je, da je režim ravnanja z gozdnimi rezervati postavljen prav na teh izhodiščih. Režim v gozdnih rezervatih opredeljuje rezervat kot totalni rezervat. V njem so prepovedane vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in druge dejavnosti, ki bi kakorkoli spremenile obstoječe naravno stanje in vplivale na nemoten naravni razvoj v bodoče. Prepovedane so tudi intervencije ob kalamitetah in katastrofah z izjemo požara, saj so tudi te naravni dejavniki, ki oblikujejo gozdno življenjsko skupnost. Za nemoten razvoj rezervata so postavljeni tudi zaščitni pasovi, ki pred- stavljajo blažilnik za gospodarske in druge posege v neposredni okolici rezervata. 245 A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana Kot vsi totalni rezervati imajo tudi gozdni rezervati pri nas zelo strog rez1m. Ta je strog le za tistega, ki pomena ·rezervata še ni ali noče razumeti, razumljiv pa vsem ostalim, ki se zavedajo pomena gozdnih rezervatov za stroko in celotno družho. Opravljeno delo Pobude naših raziskovalnih ustanov in gozdnih gospodarstev za osnovanje gozdnih rezervatov so se začele uresničevati leta 1902. Danes je osnovno delo, t. j. izbira in postavitev mreže gozdnih rezervatov, skoraj zaključeno, s tem pa je zaključeno začetno predvsem organizacijsko delo pri oblikovanju osnove bodočega raziskovalnega dela. Delo v okviru raziskovalne naloge »Novi gozdni rezervati« se je pričelo s posta~ vitvijo kriterijev za izbiro in izločanje primernih objektov. Ti kriteriji so bili: raz- iskovalni cilj, rastlinska združba, velikost, lastništvo in naravnost. V rezervatih so raziskovalni cilji lahko zelo različni, ker na izločenih gozdnih pa tudi ;potencialnih gozdnih površinah lahko proučujemo gozd in njegov vpliv na okolico z zelo različnih vidikov. Raziskovalni cilji zato zajemajo več glavnih skupin, kot jih oblikuje sedanji obseg in vsebina predvsem gozdarske znanosti in stroke. Najvažnejši raziskovalni cilji so: proučevanje ekoloških razmer, razvoja gozdne populacije in vegetacije, toka energije in kroženja snovi, pa tudi proučevanje preteklih človekovih vplivov na gozd, vračanja gozdnega ekosistema k naravnemu ravnotežju in tudi vpliva na bližnjo in daljno okolico (posredne funkcije). Raznolikost gozdnatega prostora smo skušali zajeti z upoštevanjem gozdnih rast- linskih združb. Po fitocenološki karti Biroja za gozdarsko načrtovanje je v Sloveniji 52 glavnih asociacij. Ker so gozdne združbe odličen indikator ekoloških razmer, je taka razčlenitev postala zelo uporaben pripomoček in tudi kriterij za izbiro gozdnih rezervatov in uvrstitev v mrežo. Lastništvo kot kriterij smo upoštevali zato, da bi zagotovili trajnost meja rezervatov. Gozdni rezervat je objekt, ki je namenjen dolgotrajnemu proučevanju in mora zato ostati nespremenjen zelo dolgo. Stalnost meja lahko zagotovi le družbeno lastništvo, zato so bili rezervati izbrani le v družbenih gozdovih. Kriterij velikosti je povezan z ekološko zaokroženostjo objekta. Le dovolj velik gozdni objekt ima svoj ekološki značaj. Kot spodnjo mejo velikosti smo najprej postavili 20 ha, ki pa smo jo kasneje znižali na 5 ha. Dopustili smo tudi možnost vključiti v rezervatno mrežo tudi manjše objekte, če je bila njihova ekološka zaokroženost potrjena. Postavljeni kriteriji za izbiro rezervatnih objektov so omogočili zbrati in tudi že izbrati posamezne objekte in oblikovati celotno mrežo gozdnih rezervatov. V tej delovni fazi pa tudi kasneje ob zbiranju podatkov o objektih in postavljanju opreme je bila neprecenljiva pomoč sodelavcev z gozdnih obratov in gospodarstev. Opravljeni so bili tudi terenski ogledi vseh predlaganih objektov in napravljena dokončna izbira za gozdne rezervate primernih objektov. Takoj se je pričelo tudi uveljavljanje pravne zaščite teh gozdov in gozdnih površin. Upoštevali smo možnost, ki nam jo daje zakon o gozdovih, da lahko gozdne rezervate proglasita za gozdove s posebnim namenom občinska skupščina, na katere ozemlju leži rezervat, ali pa na predlog občinske tudi republiška skupščina. To pa tudi pomeni, da odlok o proglasitvi spremeni ali razveljavi isti organ. Pdločeno je bilo, da prepustimo razglasitev rezervatov za gozdove s pO·· 246 A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana sebnim namenom občinskim skupščinam. Predhodno so izglasovali odločitev, da se rezervati izločijo iz gospodarjenja in namenijo znanstveno-raziskovalnim ciljem, samo- upravni organi gozdarskih TOZD, ki upravljajo in gospodarijo s predlaganimi gozdovi. Pri tem so delavski sveti gozdarskih TOZD še nekoliko dopolnili sezname in spremenili površine rezervatov. K potrjenim sklepom o izločitvi gozdnih rezervatov so nato svoje mnenje dodate še področne SlS za gozdarstvo in celotno gradivo predložile v obravnavo občinskim skupščinam. Te so nato proglasile rezervate za gozdove s posebnim namenom in predpisale predhodno pripravljen režim ravnanja z njimi. Akcija pravne zaščite ni zaključena in poteka še naprej. Raziskovalno delo v rezervatih je bilo začeto že v letu 1979 v pragozdnem rezervatu šumik na Pohorju. Predhodno je bila izdelana metodologija ugotavljanja začetnega stanja v rezervatih. Ta metodologija zahteva postavljanje reprezentančnih ploskev v tipičnih delih gozdnega rezervata, na katerih bomo v bodoče spremljali zgradbo in razvoj gozda in iskali naravne zakonitosti, ki ga usmerjajo. Na reprezentančnih ploskvah je zato potrebno posneti situacijo vsega drevja, od mladja do propadajočih ali že mrtvih dreves, v pragozdovih tudi ležeča drevesa. Vsa živa drevesa pa je treba izmeriti, klasificirati njihovo vitalnost, socialni položaj, združnost, zdravstveno stanje in drugo. Velikost ploskev ni predpisana, le širina naj bi bila najmanj eno sestojno višino. Vsako živo drevo na ploskvi je oštevilčeno z aluminijasto številko, pribito s spodnje strani na korenino. Zbrani podatki pa so prirejeni za računalniško obdelavo. Poleg šumika smo ~Snemanje začetnega stanja opravili še v pragozdu Pečka, poskus snemanja je bil napravljen v rezervatu Polšek nad Lučami, v letošnjem letu pa bomo posneli stanje v rezervatu ob Lovrenških jezerih. Z ugotavljanjem želimo postopoma zajeti vsa! gozdnogospodarska območja, pri tem bomo seveda izbirali tiste rezervate, ki so v tem trenutku za raziskave najbolj zanimivi in se jih da tudi najhitreje obdelati. Analiza sedanje mreže gozdnih rezervatov Mreža gozdnih rezervatov povezuje 173 izbranih objektov s skupno površino nekaj čez 9000 ha. To je le 1 o;() slovenskih gozdov. Odstotek se morda zdi velik, vendar je treba upoštevati, da skoraj a;4 površine rezervatov predstavljajo varovalni gozdovi, grmišča, zaraščajoči se pašniki, degradirane površine in površine nad gozdno mejo. Ostane le okrog 2300 ha gospodarskih gozdov, kar je prav gotovo premalo. Zato bo tudi v bodoče mrežo gozdnih rezervatov treba dopolnjevati po sedanjih kriterijih in tudi tistih, ki jih bodo prinesla nova spoznanja predvsem pri vrednotenju posrednih funkcij gozda, ki jim vse preradi pravimo neproizvodne funkcije. V sedanjo mrežo pa bo čim· prej treba vključiti tudi predstavnike našega kmečkega gozda. Po velikosti kaže pregled rezervatov naslednje: malih rezervatov s površino do 20 ha je približno polovico (95), od njih jih je 29 manjših od 5 ha. Vzrok za tako veliko zastopanost te najmanjše kategorije moramo iskati v dejstvu, da večina majhnih in najmanjših objektov leži v nižinskem in gričevnatem svetu, kjer je prvobitna podoba pokrajine zaradi goste naseljenosti najbolj spremenjena, gozdne površine pa najbolj razdrobljene. Drugi vzrok je bila želja zavarovati različne gozdne posebnosti, n. pr. rastišče Ilexa, tise, rastlinsko združbo na klastičnih sedimentih, ali ekološko zaokrožene koliševke, ki praviloma zavzemajo manjše površine. .število srednjevelikih rezervatov s površino med 20 in 100 ha je 56 ali 1/a. Njihov delež bi lahko bil večji, saj taka 247 A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana velikost zagotavlja naraven in nemoten razvoj gozda, pri raziskovalnem delu pa omogoča boljše postavljanje reprezentančnih ploskev. Po vegetacijskih pasovih so rezervati številčno najmočneje zastopani v gorskem in podgorskem vegetacijskem pasu, po površini pa poleg teh dveh še v visokogorju. 35 rezervatov se pojavlja v dveh ali treh pasovih in so zato primerni za proučevanje višinskih profilov in sprememb v ekoloških razmerah zaradi višine. Tudi ta pregled kaže, da mreža rezervatov slabo pokriva nižavje in gričevje, oziroma da so ti rezervati maloštevilni in premajhni. V obeh je poprečna velikost rezervata 12 ha, medtem ko ::.e v podgorju dvigne na 32 ha, gorovju 52 ha in visokogorju 88 ha. V visokogorskem pasu rezervati vključujejo mnogo neplodnega sveta ob in nad gozdno mejo in jih zaradi manjše primernosti za gospodarjenje ni bilo težko izločiti iz gospodarjenja. Obratno velja poleg drugih že naštetih vzrokov za rezervate v nižavju, gričevju in podgorju. Pregled po fitogeografskih območjih kaže, da po površini odstopata od ostalih alpsko in dinarsko območje, ki sta v našem gozdnem prostoru najpomembnejši. Ti rezervati obsegajo skupaj 82 o;0 vse površine rezervatov. Tudi robni fitogeografski območji, predalpsko in preddinarsko in submediteranska, so razmeroma dobro pred- stavljeni, medtem ko se primanjkljaj spet kaže v notranjosti Slovenije, v njenem nižinskem delu. Glede na dejstvo, da je težišče gozdnogospodarske in s tem tudi raziskovalne problematike v gorskem svetu naše republike, lahko zaključimo, da so fitogeografska območja v Sloveniji z mrežo rezervatov dobro pokrita. Tudi drevesne vrste, ki gradijo glavni del gozdnih sestojev, odsevajo današnje stanje. Najpogosteje se pojavlja bukev (v 72 objektih), nato smreka (30) in jelka (19), sledita pa hrast (11) in macesen (6). V celoti se kot glavne drevesne vrste pojavlja 16 naših vrst, za mešanost sestojev pa skrbi 27 različnih drevesnih vrst kot odraz raznolikosti naših rastišč. V analizi mreže rezervatov manjka zaenkrat pregled rezervatov po enem osnovnih kriterijev, rastlinski združbi. Te analize ni bilo mogoče napraviti iz podatkov, ki jih vsebujejo opisni listi v katastru rezervatov. Naši gozdovi so kartit·ani zelo neenotno, poleg tega pa nekateri predeli Slovenije sploh še niso kartirani. V gozdnih rezervatih je to zato ena prvenstvenih raziskovalnih nalog in jo bomo opravili ltkrati z ugotavljanjem začetnega stanja. V celoti lahko rečemo, da sedanja mreža gozdnih rezervatov predstavlja vso pestrost naših gozdnih združb in je zato tudi soliden temelj za spremljanje njihovega naravnega razvoja. Bodoče delo Bodoče delo v gozdnih rezervatih bo predvsem znanstvenoraziskovalno. Za vse rezervate bo treba najprej ugotoviti začetno stanje sestojev po že pripravljeni in kasneje tudi dopolnjeni metodologiji. Ostale raziskave bodo tekle vzporedno. Gozdni rezervati so objekti odprti vsakršni napredni raziskovalni misli, ki bo tudi z ne- gozdarskih vidikov osvetlila dogajanja v gozdu in gozdnatem prostoru. Zato vabimo in bomo veseli tudi ornitologov, entomologov, genetikov etologov in drugih. Napisati bo treba tudi zgodovino posameznih rezervatov. Delo bo dolgotrajno in bo postalo trajna naloga vseh gozdarskih strokovnjakov. .. Igor Smolej, viš. raz. sodelavec 248 UDK 634.0.907.1:340.13 VARSTVO NARAVNE DEDIŠČINE V LUČI NOVEGA ZAKONA Rado Smerdu 26. decembra 1980 je Skupščina SR Slovenije sprejela Zakon o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81). Z dnem, ko je začel veljati ta zakon, so prenehali veljati Zakon o varstvu narave, Zakon o varstvu kulturnih spomenikov, Zakon o muzejih in Zakon o arhivskem gradivu in arhivih. Z Zakonom o naravni in kulturni dediščini smo dobili skupen zakon, ki ureja sistem družbene skrbi za našo dediščino, določa pravice in dolžnosti fizičnih in pravnih oseb v zvezi z dediščino in zagotavlja poseben družbeni interes pri opravljanju varstva naravne in kulturne dediščine. Od leta 1970, ko je bil sprejet Zakon o varstvu narave, pa do danes so se spreminjale in dopolnjevale tudi metode naravovarstvenega dela in način vklju- čevanja v naš družbeni sistem. Dopolnjena metodologija iz Zakona o varstvu narave je bila prvič objavljena v lnventarju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije {Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1975), novejša spoznanja naravovarstvene stroke pa so vključena v Zakon o naravni in kulturni dediščini. Ker je nemogoče na kratko opisati in razložiti vse metode varstva naravne dediščine, preletimo le izhodišča ali osnove metodologije obravnavanja naše naravne dediščine. V pomoč pri tem nam bosta tudi priloženi skici. Naravna dediščina v naravnem okolju Del narave so tudi materialne dobrine, potrebne za obstoj, razvoj in kulturno življenje človeka. Večino dobrin človek gospodarsko izkorišča (npr. voda, zrak, rudnine ipd.), spreminja, nekatere pa varuje in ohranja kot priče naravnih dogajanj, človekovega in družbenega razvoja ter na ta način gospodari z njimi. Ta del narave (del človekovega okolja) niso samo dobrine, temveč tudi vrednote v materialnem okolju, do katerih imamo še poseben, več kot potrošniški odnos in smo jih prevzeli od prednikov. Te podedovane vrednote, vez med preteklostjo in prihodnostjo, imenujemo naravna in kulturna dediščina. Dediščina nekega naroda so torej tiste vrednote, ki so značilne, posebne ali izjemne za njegov življenjski prostor in za njegovo zgodovino ali celo sodijo med temelje pojma narod. Naravna in kulturna dediščina je kot nepogrešljiv del človekovega okolja pomembna za kulturno in ustvarjalno življenje ter delo sedanjega in prihodnjih rodov. Naravna dediščina so naravna območja, objekti in rastlinske ter živalske vrste, ki imajo za SR Slovenijo ali za njeno ožje območje kulturno vrednost (v najširšem pomenu besede kultura in v smislu prejšnjega odstavka). Da uvrstimo neko območje, objekt ali vrsto med naravno dediščino, mora vsebovati vsaj enega izmed vidikov kulturne vrednosti, ki je na kakršenkoli način vsaj krajevno pomemben za kulturno življenje ljudi (v najširšem pomenu besede kultura). Ta prvi izbor se opravi med samim postopkom popisovanja in zbiranja podatkov o naravni dediščini. Imenujemo ga evidentiranje. Vrednotenje naravne dediščine Rezultat evidentiranja je osrednja evidenca naravne dediščine. Evidentirana naravno dediščino nato vrednotimo-proučujemo in določamo družbeni odnos do dediščine. Ta odnos opredelimo z ugotavljanjem različnih vidikov kulturne vred- nosti. Le-ti so naslednji: 249 ZAVAROVANA NARAVNA DEDIŠČINA '-----------....., VARSTVENE SKUPINE: NARODNI PARK REGIJSKI PARK KRAJINSKI PARK NARAVNI REZERVAT NARAVNI SPOMENIK SPOMENIK OBLIKOV. zavarovanJe predlog za.zavarovanje NARAVE varstveni lilo. režim --. smernice NARAVNE ZNAMENITOSTI p. L A N 1 R A N J E + smernrce 1 NARAVNA DEDIŠČINA vrednotenje OBJEKTI IN OBMOČJA NARAV. DEDIŠČINE • evidentiranje NARAVNO OKOLJE - zgodovinski vidik (pričevalnost): dediščina izpričuje dogajanja in razmere v preteklosti. Se posebej se izdvoji pomen za NOB in ljudsko revolucijo; znanstveni vidik: dediščina je primerna ali služi za znanstvena raziskovanja in je kot taka edini ali zelo redek vzorec določenega tipa, ki naj ostane ne- dotaknjen prihodnjim rodovom; - vidik izjemnosti ali redkosti: dediščina je redek naravni pojav, je izredna ali enkratna oblika sicer pogostega tipa, je izrednih razsežnosti ali izjemne starosti ipd.; vidik značilnosti: dediščina je pogosten primerek svoje vrste, vendar le na ožjem in omejenem območju; - kulturno vzgojni vidik: dediščina je primerna ali urejena za obisk javnosti (šolske ekskurzije ipd.) in za spoznavanje naravnih pojavov in življenja ljudi; - ekološki vidik: dediščina je redkejši ali značilen ekosistem, ki prispeva k biološkemu ravnotežju v krajini, je zatočišče ogroženih rastlinskih vrst ali je genska rezerva za bodoča znanstvena raziskovanja; - krajinsko oblikovni vidik: dediščina je značilen primer kulturne krajine, je krajinska dominanta in kontrastni element, je >>umetno« oblikovana krajina ali vrtno arhitektonsko delo človeka; - estetski vidik: dediščina je oblikovana tako, da odgovarja človekovemu prirojenemu ali privzgojenemu estetskemu čutu; - čustveni vidik: dediščina budi v obiskovalcih predvsem domoljubna čustva. Posamezne vidike (območje, objekt ali vrsta je praviloma vredna z več vidikov) utemeljimo in opišemo ter določimo tiste vidike, ki so še posebej pomembni {izjemni). S proučitvijo posameznih vidikov in s primerjanjem z drugimi območji, objekti in vrstami v Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu ter z ugotavljanjem enkratnosti (v kakšnem obsegu bi bila prizadeta celotna dediščina, če bi določeno naravno dediščino uničili) določimo, ali je obravnavana dediščina tudi naravna znamenitost ter kakšen je njen pomen. V primeru, ko lahko določeni naravni dediščini na podlagi vidikov pripišemo manjšo kulturno vrednost, govorimo o ovrednoteni naravni dediščini. Navadno ima ta dediščina le krajevni pomen. Skupaj s smernicami za ohranitev vključujemo ovrednoteno naravno dediščino v postopek planiranja. V primeru, ko pa lahko naravni dediščini pripišemo večjo kulturno vrednost npr. z več vidikov ali vsaj z enega izjemnega, govorimo o naravni znamenitosti. Naravne znamenitosti so torej tisti deli naše naravne dediščine, ki so zaradi svoje vrednosti posebno značilne za posamezna krajinska območja (krajevno po- membni) oziroma posebno pomembni za narodnostni, kulturni in socialni značaj SR Slovenije in za njeno zgodovino (narodno pomembni). Med temi lahko izstopajo še naravne znamenitosti širšega mednarodnega pomena. Sem sodi najznačilnejša, najbolj redka in najvrednejša naravna dediščina. Določanje pomena naravne znamenitosti služi kot pripomoček za upravno- pravno ukrepanje (razmejitev pristojnosti med družbenopolitičnimi skupnostmi, organizacija nadzorstva, financiranja) in ga ne smemo jemati izključno kot vred- nostno lestvico. Posamezna lokalno pomembna naravna znamenitost v neki kra- jevni skupnosti je za domačega krajana lahko bolj »pomembna« od neke krajevno zelo oddaljene naravne znamenitosti izjemnega pomena. Zavarovanje naravnih znamenitosti Za naravne znamenitosti izdelamo predloge za zavarovanje. Predlog za za- varovanje vsebuje vse podatke, ki so potrebni za pripravo predpisa o zavarovanju. To so: opredelitev namena zavarovanja, obseg zavarovanega območja (meje, 251 parcelne številke), ime upravljavca ali pooblaščene organizacije, vir sredstev za upravljanje in izvajanje zavarovanja, omejitve in prepovedi, ime nadzorne službe, kazenske določbe. V predlogu utemeljimo tudi pomen naravne znamenitosti, namembnost za- varovanja in predlagamo ter utemeljimo pogoje uporabe, ki izvirajo iz zadovolje- vanja potreb delovnih ljudi in občanov in ki omogočajo doseči cilj varstvene dejavnosti, ohranitev naravne znamenitosti. V skladu s tem ciljem opredelimo tiste človekove dejavnosti, katere ne spreminjajo značaja naravne znamenitosti, po drugi strani pa skušamo z varstvenim režimom onemogočiti vse tiste dejavnosti, ki bi lahko ogrozile ali razvrednotila naravno znamenitost. Varstveni režim je torej zbir omejitvenih dejavnikov, medtem, ko vse možne namene uporabe prostora opredeljujemo s pojmom namembnosti (znanstveno raziskovalna, bio- genetska, rekreacijska, vzgojno izobraževalna ... ). Za naravne objekte velja bolj ali manj enoten varstveni režim, večja območja pa po vrednotenju lahko razdelimo v varstvena območja (cone z različnimi var- stvenimi režimi. Za zavarovanje lahko predlagamo posamezne naravne znamenitosti ali pa združimo več naravnih znamenitosti skupaj z naravno in kulturno dediščino v večje (funkcionalno utemeljene) enote, ki pa morajo biti smiselno zaokrožene s pokrajinskimi mejami. Te enote imenujemo varstvene skupine. Varstvene skupine za varovanje posameznih naravnih znamenitosti so naravni rezervat, naravni spomenik in spomenik oblikovane narave. Varstvene skupine, ki združujejo več naravnih znamenitosti ter naravno in kulturno dediščino pa so narodni parki, regijski park ter krajinski park. S skupnim izrazom jih lahko imenujemo tudi naravni parki. Lahko so deljeni v varstvena območja z različnimi varstvenimi režimi. Merila za razvrščanje naravnih znamenitosti v varstvene skupine Naravni rezervat (NR): manjše območje značilnih, enkratnih, redkih ali ogro- ženih ekosistemov, namenjeno za ohranitev kot vzorec divjine brez človekovega vpliva. NR je poleg tega lahko namenjen znanstvenemu raziskovanju in je širši javnosti praviloma omejeno dostopen. Po potrebi ima lahko svojo upravo, za- dostuje pa strokovno in operativno nadzorstvo. Naravni spomenik (NS): posamezni naravni objekti ali manjše območje s posebno obliko, vsebino, lego in razsežnostjo, ki predstavlja vzorčni primer nekega naravnega pojava. NS je namenjen ohranitvi redkih ali značilnih naravnih pojavov, ima pa lahko tudi še druge namembnosti. Spomenik oblikovane narave (SON): posamezni objekti ali manjša območja vrtnega in parkovnega oblikovanja z botanično, estetsko in rekreacijsko na- membnostjo. Alpinumi, botanični vrtovi in arboretumi imajo praviloma strokovno operativno upravo. Naravni parki: večja naravno zaokrožena območja, ki združujejo več naravnih znamenitosti in naravno in kulturno dediščino. Namenjena so predvsem ohranitvi ekosistemov, naravnih pojavov in rekreaciji. Posamezni deli parka so lahko na- menjeni kmetijstvu, gozdarstvu in turizmu. Zaradi obsega in križanja interesov uporabnikov prostora zahtevajo naravni parki posebno obravnavo ter usklajevanje interesov, preden so zavarovani z aktom o zavarovanju. V naravnih parkih so lahko posebej izdvojeni NR ter NS ali pa so deljeni na območja z različnimi varstvenimi režimi. Zelo veliki naravni parki imajo poseben skupni program razvoja. Vsi imajo praviloma strokovno operativno upravo. Glede na velikost in vsebino jih delimo na tri skupine: 253 - narodni park (NP): vsaj 2000 ha veliko območje z naravnimi znamenitostmi velikega ali izjemnega pomena; - regijski park (RP): značilna pokrajina določene geografske regije z na- ravnimi znamenitostmi in manjšimi območji kulturne krajine; - krajinski park (KP): območje kulturne narave, kjer se prepleta kulturna krajina s sestavinami naravne in kulturne dediščine. Naravni objekti in naravna območja kot naravne znamenitosti se razglasijo za NR, NS, SON ali KP z aktom o zavarovanju, ki ga sprejme občinska skupščina, za NP ali RP pa z aktom o zavarovanju, ki ga sprejme Skupščina SR Slovenije. Le-ta sprejme tudi akt o zavarovanju za NR, NS, SON ali KP izjemnega pomena za SR Slovenijo. Varstvo rastlinskih in živalskih vrst Varstvo redkih, ogroženih, endemnih in reliktnih rastlinskih ter živalskih vrst lahko izvajamo v glavnem na dva načina. Varujemo lahko njihova prebivališča kot naravne znamenitosti ali pa jih varujemo kot vrste. Danes še vedno veljata naslednja republiška odloka o varstvu vrst: Odlok o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (Ur. l. SRS, št. 15/76), Odlok o zavarovanju redkih ali ogroženih živalskih vrst ter njihovih razvojnih oblik (Ur. l. SRS, št. 28/76). Poleg teh urejajo varstvo živali še nekateri drugi predpisi (Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, Zakon o sladkovodnem ribištvu ipd.). Po Zakonu o naravni in kulturni dediščini sprejema odloke o zavarovanju rastlinskih in živalskih vrst na območju Slovenije republiška skupščina, za ob- močja pa lahko tudi občinske skupščine. Zakonodaja in metodologija varstva vrst še nista zadovoljivo obdelani. Zato se je v letu 1981 začela tudi zvezna akcija za sestavo »rdeče knjige« {»Red data book<<, ki jo vodi Mednarodna zveza za varstvo narave in naravnih dobrin, JUCN) redkih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst v Jugoslaviji. Morda bodo analize in spoznanja ob tem delu dala boljšo osnovo in vspodbudo za preobliko- vanje zakonodaje o varstvu vrst. IZPOSOJENA KARIKATURA Ni se postavil na pravo stran. Zob bo še vedno bolel. Posledica (ne)usmerjenega izobraževanja! 254 JESENKOVA PRIZNANJA 1981 13. marca letos so v zbornični dvorani Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani slovesno podelili Jesenkova priznanja za leto 1981. Jesenkovo priznanje pode- ljujejo vsako leto najuspešnejšim na področju biotehnike; predvsem tistim, ki z uspehom povezujejo visoko šolo biotehnike z delom v naravi, v tovarni, kjer poskušajo naučeno in raziskane uporabiti pri pridelovanju hrane, lesa, skratka pri praktični izrabi vsega tistega, kar ponuja bogata slovenska zemlja. Slavnostni govornik, dekan Biotehniške fakultete prof. dr. Franc Bučar je poudaril potrebo znanstvenega delovanja univerzitetnih učiteljev, da bi lahko izklesali svoj optimalni profil pedagoškega strokovnega delavca. Drug njegov poudarek je veljal položaju znanstvenega dela v sodobno organizirani družbi. Z ugotovitvijo, da je znanstveno delo tisti del združenega dela, ki proizvodno delo funkcionalizira, je zaokrožil življenjske determinante Frana Jesenka kot strokovnega, pedagoškega in znanstvenega delavca, ki je z občutkom in ra- zumom že pred pol stoletja opredelil optimalno vlogo in položaj znastvenega dela in visokošolskega izobraževanja na področju aplikativne biologije. Jesenkova priznanja podelujejo za vsa področja biotehnike: agronomijo, biologijo, gozdarstvo, lesarstvo, veterinarstvo, živalsko tehnologijo in živinorejo. Medtem, ko gozdarji v lanskem letu nismo imeli nagrajenca pa je letos to žlahtno priznanje dobil dr. Franjo Kordiš, direktor Soškega gozdnega gospodarstva iz Tolmina. Citiramo obrazložitev: Dr. Franjo Kordiš je jugoslovansko priznam m visoko cenjeni gozdarski strokovnjak ter aktiven veteran slovenskega gozdarstva. Njegovo ime je znano v zamejstvu, predvsem v gozdarskih strokovnih krogih Srednje Evrope. To je pripisati Kordiševemu uspešnemu delu v gospodarjenju z gozdovi na soškem gozdnem gospodarskem območju in tudi njegovemu vplivu na gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji. Kordiševe trajne zasluge za slovensko gozdarstvo so predvsem naslednje: Nagrajenec spada med prve gozdarje v Sloveniji, ki je znal uresničiti teorijo naravovarstvenega gojenja in gospodarjenja z gozdovi v praksi na sodoben način. To zahtevno nalogo je dr. Kordiš začel uresničevati že v prvem povojnem desetletju v gozdovih Idrije, ki spadajo med gospodarsko najzahtevnejše gozdove v Jugoslaviji. S tem je dokazal, da je možno pronaravni koncept dela z gozdom uresničevati tudi povsod drugod. Dr. Kordišu je to uspelo, ker je znal z občutkom za naravo v gozdarski praksi pravilno uveljaviti sodobno teorijo nege ob uporabi takšnega stroja in tehnologij, ki v polni meri spoštujejo naravovarstveni princip v gozdarstvu. V idrijskih bukovih gozdovih so bile s tem zapisane iniciale visoke šole gospodarjenja z gozdom bukve in jelke, ki je naletela na priznanje v srednjeevropskem prostoru. Dr. Kordiš je pri nas in v Jugoslaviji pomagal utiriti pot tisti naravovarstveni misli pri ravnanju z gozdom, za katero se je biolog Jesenko v svoji ljubezni do narave v bistvu nenehno zavzemal. Resnično vrednost doseženega dela more danes pravilno oceniti le tisti, ki je v današnji krizi človekovega naravnega okolja že poizkušal povezovati gospo- darstvo in varstvo narave. Dr. Kordišu je to delo uspelo, ker ga je oblikoval na znanstvenih temeljih, v katerih se kot gozdar v praksi nenehno spopolnjuje in to znanje prenaša v prakso. Kandidat je dolgoletni sodelavec Biotehniške fakultete. 255 Sodeluje pri orgamzJranju in pn IZVajanju podiplomskih republiških in zveznih seminarjev. Je tudi sodelavec pri raziskovalnem delu. Nagrajenec spada med tiste najboljše sodelavce, s katerimi VTOZD za gozdarstvo uresničuje svoje plodno sodelovanje z združenim delom. Na področju agronomije je priznanje dobil prof. dr. Jože Maček, ki uspešno proučuje tudi nekatera področja gozdarstva (zgodovino, zgodovinsko in politično ekonomijo ter entomologijo), na biologiji prof. dr. Miran Vardijan, lesarstvu DO Silvaprodukt Ljubljana, na veterinarstvu Veterinarski zavod v Sežani, na živilski tehnologiji DO Emona Ljubljana, blagovni center in na področju živinoreje Marko Bertoncelj, VTOZD za živinorejo BF Ljubljana. Marko Kmecl še pripis uredništva: Ob tem lepem dogodku pa moramo ponovno ugotoviti, da edini spomeniški spomin na našega vzornika Frana Jesenka, kamen v Tivoliju v Ljubljani še vedno stoji nedotaknjen, obraščen z mahom, neugleden. Tako večina obiskovalcev Tivolija sploh ne ve, da gre za spomenik. Pred tremi leti, ko smo pri naši reviji s posebno akcijo zbrali dober stari milijon in pol dinarjev za obnovo tega kamna in denar izročili Biotehniški fakulteti, smo dobili obljubo, da bodo za kamen poskrbeli, ga obnovili in uredili okolico. Danes seveda to ni noben denar več! Toda, ali je bilo nujno, da je tudi obljuba devalvirala? POROČILO O IZHAJANJU GOZDARSKEGA VESTNIKA V LETU 1980 Gozdarski vestnik je v letu 1980 izhajal po programu, v desetih številkah, od katerih je bila številka 7-8 dvojna. Revija je izhajala redno, brez posebnih vsebinskih in finančnih zapletov in v skladu s programsko politiko, ki jo je začrtal uredniški svet. Letnik je obsegal 464 strani, to je toliko kot že nekaj let; kar je tudi empirično ugotovljeno, optimalni obseg. Obseg pa je omejen tudi z znanimi gospodarskimi restrikcijami in s pravili Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki našo revijo sofinancira. Revija je v preteklem letu v celoti izpolnjevala programsko vsebino, ki jo je sprejel uredniški svet kot delegatski organ uporabnikov in izvajalcev. Prispevkov ni primanjkovalo, pa tudi z obilico se ne moremo pohvaliti. Razmerje med teoretskimi in aplikativnimi prispevki se je izboljšalo v prid aplikativnih. S sistematičnim razvijanjem kompletnega transfera raziskovalnega dela na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani, se je tudi v naši reviji pojavilo znatno več strokovno zanimivih člankov, ki jih pišejo delavci tega inštituta. Tudi člankov z organizacijsko in ekonomsko problematiko je bilo več kot v prejšnjih letih. Kot pisce pa nam še ni uspelo angažirati tehnikov in mlajših gozdarskih strokovnjakov, ki bi lahko sodelovali s prispevki izkustvene vsebine in ki bi sčasoma lahko zamenjali nekatere starejše kolege kot stalni pisci. Ponovno lahko ugotovimo, da še vedno obstaja kriza strokovnega branja (kot v prejšnjih letih). Odveč bi bilo razlagati, da znanje brez obnavljanja in dodajanja, zelo hitro skopni, kar vodi posameznike in stroko v celoti v nevarno posploševaoje, šablone in simplifikacije. 256 Vsebini revije v celoti manjka vecja kritičnost. Brez lastne kritičnosti in na interdisciplinarnem področju, bo revija težko v celoti izpolnjevala svoje poslanstvo. Zgodovina slovenskega revijalnega tiska potrjuje sicer že staro pravilo, da tisk brez poudarjene kritičnosti, prej ali slej utone v lastni skrokovni poprečnosti. S kritičnim odnosom do družbenih in strokovnih vprašanj se namreč ohranja njena avantgardna vloga v razvoju stroke. Struktura piscev prepričuje o vsebinski dostopnosti revije, saj je znano, da je piscev toliko več, kolikor bolj je revija zanimiva in vsebinsko odprta; znatno večje je število operativnih piscev in tistih z mejnih področij (interdisciplinarnih). Struktura sodelavcev Gozdarskega vest- nika glede na njihovo profesionalno an- gažiranost (po čemer lahko sklepamo o naravi njihovih prispevkov). Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo 51% Grafična oprema revije je bila kvalitetna in podrejena njenim vsebinskim in vzgojnim smotrom. Načeloma ostaja revija zvesta svoji oblikovni tradiciji (format, naslovnice), vendar pa ji poskušamo dati s podrobnostmi, privlačnejšo sodobnejša obliko. V organizacijski shemi revije je najpomembnejši dogodek v lanskem letu zahteva Službe družbenega knjigovodstva, da revija ukine svoj žiro račun (obrazlo- žitev: revija nima pravice razpolaganja z družbenimi sredstvi) in poišče neko matično organizacijo, ki to pravico ima. Kljub prizadevanjem, da dokažemo upravičenost lastnega žiro računa, nismo uspeli. Zato smo uredili vse upravne, organizacijske in samoupravne zadeve za priključitev revije k ustanoviteljici, Zvezi inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Pripravljene so bile spremembe ustanovnih aktov, ki so jih ustrezni organi že potrdili. Gozdarski vestnik se ukvarja tudi z drugo založniško dejavnostjo. V lanskem letu je revija izdala svojo bibliografija za vsa leta izhajanja do 1977 in sicer v 1000 izvodih. (še vedno jo lahko dobite na uredništvu za minimalno ceno 50.- din). Gozdarski stenski koledar v nakladi 12.500 izvodov sta poleg gozdnih gospodarstev Slovenije omogočila Kemofarmacija Ljubljana in čGP Delo Ljub- ljana, ki sta odkupila 5500 izvodov. Manjša naklada kot 10.000 namreč ni rentabilna. Finančni uspeh založniške dejavnosti je v finančnem poročilu posebej prikazan in ga uporabljamo za razne »izvenserijske« izdaje kot je bila na primer bibliografija. 257 Finančni obračun za leto 1980 Dejavnost Ostala Gozdarskega dejavnost Skupaj vestnika PRIHODKI Prodaja revije 380.650,00 380.650,00 Dotacija SlS za gozdarstvo 600.000,00 600.000,00 Dotacija RSS za leto 1979 (dolg) 109.800,00 109.800,00 - za leto 1980 308.000,00 308.000,00 Ostala prodaja, tečajna razlika idr. 8.051,45 942.327,30 950.378,75 Skupaj 1,406.501,45 942.327,30 2,348.828,75 ODHODKI Material 27.559,65 27.559,65 Proizvodne storitve drugih 804.335,50 546.330,00 1,369.948,50 Neproizvodne storitve 40.281,55 40.281,55 Reprezentančni stroški 2.784.75 2.784,75 Amortizacija (20 %) 53.145,35 53.145,35 Drugi materialni odhodki 19.676,15 19.676,15 Pogodbene obveznosti 6.952,35 6.952,35 Drugi odhodki 8.859,30 8.859,30 Osebni odhodki 351.951,90 120.118,85 472.070,75 Skupaj 1,315.153,20 686.125,00 2,001.278,20 258 KNJIŽEVNOST LETO 2000 - ZASTRAšUJOČE Global 2000 - ein erschreckendes Doku- ment (Global 2000 - zastrašujoč dokument), Nationalpark, Nr. 30-111981. To je kratko poročilo o knjigi z naslovom ~>Global 2000«, ki je nedavno izšla v Nemčiji. Knjiga je prevod študije o razvoju človeko­ vega okolja na zemlji do leta 2000. Po naročilu predsednika ZDA je to študijo izde- lalo ameriško zunanje ministrstvo skupaj s Svetom za vprašanja okolja in z drugimi vladnimi ustanovami. Celo CIA je morala pokazati svoje gradivo. Delo obsega 1400 strani ter številne tabele, karte itd. Raziskava prikazuje naslednji dve deset- letji v bolj črni luči, kot bi mogle biti moreče sanje najhujših pesimistov. Zaradi pomanjkanja vseh potrebnih podatkov pa znajo biti te napovedi še celo preveč opti- mistične. Med ostalim lahko pričakujemo neugodne podnebne spremembe zaradi po- večane količine ogljikovega dioksida in propadanja ozonske plasti v zemeljskem ozračju, kisle padavine, poslabšanje pogo- jev za kmetijstvo in rast vegetacije sploh, propadanje rodovitne zemlje zaradi erozije, širjenje puščav, izumiranje več sto tisoč rastlinskih in živalskih vrst, resne probleme z radioaktivnimi odpadki itd. Posebej je treba omeniti, da bo poleg do- sedanje eksplozije naftnih cen nastopila še eksplozija cen kmetijskih pridelkov. Zabe- toniranje in zaasfaltiranje najboljše kmetij- ske zemlje z avtocestami, letališči itd. ter neugodne ekološke spremembe po vsem našem planetu, bo zmanjšalo možnosti kme- tijstva. Pri tem bo prebivalstvo zemlje še močno naraščalo. Pridobivanje hrane iz morja ne pride v poštev zaradi njegove industrijske zastrupljenosti. Sicer pa že iz današnjih izkušenj lahko vidimo, da se napovedi o raznih bodočih kmetijskih lndi- jah Koromandijah ne uresničujejo. Hude probleme bo povzročalo pomanj- kanje vode. Zaradi vodnih virov bo prišlo celo do vojaških spopadov. Nič boljši niso obeti za gozdarstvo. Danes se vsako leto površina gozdov zmanjša za velikost ZR Nemčije, kar je tudi približno površina Jugoslavije. Po dvajsetih letih bo polovica današnjih gozdov izginila. Zaradi pomanjkanja nafte bo pritisk na preostale gozdove še večji. Pri vedno hujših eko- loških obremenitvah okolja se bodo blago- dejni vplivi gozda močno zmanjšali. Ali naj vse te napovedi zavrnemo kot nepotrebno povzročanje panike? že poročilo »Rimskega kluba« oziroma knjiga »Meje rasticc bi lahko omajalo prepričanje mnogih trdoglavih politikov, ki še vedno sanjajo o neomejeni industrijski rasti. Tej najnovejši študiji nikakor ne moremo odrekati vero- dostojnosti. Sicer nam pa že vsakdanje živ- ljenje kaže, da se bližajo drugačni časi. Tako npr. podražitve hrane vedno bolj priti- skajo na revnejše dežele. Predsednik sve- tovne banke Mc Namara je k tej študiji dejal: ~>Absolutno strahotni izgledi - če ne začnemo ukrepati«. Vendar se stvari obra- čajo strašno počasi in razvoj nas enostavno prehiteva. Marjan Zupančič IZ SLOVENSKE GOZDARSKE BIBLIOTEKE 1980 Lansko leto je bilo na Inštitutu za gozd- no in lesno gospodarstvo v Ljubljani med drugim končano 13 eno in večletnih razM iskav. Za vse so bila izdelana tudi besedila, ki so izšla v različnih grafičnih oblikah. V naslednji preglednici jih naštevamo, zraven pa je označba, v kakšni obliki so bile publi- cirane in kje jih je moč dobiti. Marjan Zupančič: Mineralno gnojenje z ozirom na gojenje gozdov; elaborat; knjiž- nica IGLG, Splošno združenje gozdarstva Slovenije. Stana Hočevar: Mikroflora v pragozdovih Slovenije; Zbornik lGLG št. 18; knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdarstva Slove- nije, gozdna gospodarstva Slovenije. Janko Kalan: Foliarna vsebnost hranil iglavcev; elaborat, knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdarstva Slovenije. Amer Krivec: Proučevanje načinov me- hanskega spravila lesa in vplivov različnih poškodb sestoja v odvisnosti od delovnih in terenskih razmer; več elaboratov, člankov in samostojna izdaja v knjižnici IGLG - Stro- kovna in znanstvena dela; knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdarstva Slovenije. Marjan Lipoglavšek: Ergonomske značil­ nosti mehaniziranih spravilnih sredstev pri uporabi v naših razmerah: zaenkrat elaborat, knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdar- stva Slovenije. Zdravko Turk: Terminologija iz področja izkoriščanja gozdov in gozdnih komunikacij; knjiga; knjižnica IGLG, Splošno združenje 259 gozdarstva Slovenije, gozdna gospodarstva Slovenije in v drugih republikah. Ivan Zonta: Naselitev in izraba zemlje v Zahodni Sloveniji; elaboraf knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdarstva Slovenije. Dušan Mlinšek: Novi gozdni rezervati Il; posebna izdaja na IGLG; knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, gozdna gospodarstva Slovenije. Boštjan Anko: Krajinsko-ekološki pomen celkov v slovenski krajini na primeru Ko- banskega; elaborat; knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdarstva Slovenije. Ivan Zonta: Spreminjanje kulturne krajine zaradi opuščanja kmetijskih zemljišč; ela- borati in komplet kart; knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdarstva Slovenije. Marjana Pavle: Herbicidi v gozdarstvu; elaborat; knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdarstva Slovenije. Marko Accetto: Bori na Balkanskem pol- otoku; disertacija in v Zborniku IGLG št. 17; knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdar- stva Slovenije, gozdna gospodarstva Slo- venije. Janez čop: Biološko ravnotežje v odnosih gozd-divjad, izšlo bo aprila 1981 kot ela- borat. mk MERILNI INŠTRUMENTI ZA METEOROLOŠKE ELEMENTE Leo J. Fritschen in Lloyd W. Gay: Environ- mentallnstrumentation, Springer Verlag New York Inc., 1979. Knjiga Environmental lnstrumentation av- torjev Lea J. Fritschena in Lloyda W. Gaya je ena redkih, ki se ukvarja s problematiko merjenj raznih fizikalno-meteoroloških koli- čin, ki določajo pogoje v našem okolju. Knjiga, ki ima 210 strani in je opremljena s 66 slikami ter 37 tabelami, dobro rabi vsem tistim, ki se ukvarjajo z meritvami v naravi. Snov je zbrana v devetih poglavjih, ki se ukvarjajo s posameznimi meteorološkimi spremenljivkami kot so temperatura zraka in tal, smer in hitrost vetra, zračna vlaga in zračni pritisk in tudi z različnimi načini prenosa energij kot sta kondukcija in se- vanje. Poleg osnovne teorije o odločujočih parametrih okolja, osnovnih fizikalnih za- konov in nekaj matematičnega ozadja, vse- buje knjiga še natančne opise klasičnih ka- kor tudi najnovejših aparatur. Opisan je, ne le princip delovanja, ampak tudi notranja zgradba posameznih instrumentov (npr. elek- trična vezja) in senzorjev. Prikazane so tudi tabele, ki jih pri delu z instrumenti potre- bujemo kot so npr. psihrometrične tabele, tabele raznih korekcij zračnega pritiska, tabele konstant; pretvornikov itd. V knjigi so poleg )>tehničnega« dela zbrane tudi izkušnje iz prakse, uporabnost posameznih instrumentov, predvsem v obliki primerjav med posameznimi merilnimi in- strumenti, bodisi analognimi, digitalnimi ali registrirnimi. Opisane so tudi najpogostejše napake in natančnost posameznih instru- mentov, kakor tudi problemi z nastavitvijo in kalibracijo. Podana je tudi problematika konverzije posameznih podatkov, predvsem analogno-digitalna pretvorba. Knjiga je pomemben prispevek pri izpo- polnjevanju merilne tehnike in s tem pri poznavanju faktorjev, ki oblikujejo okolje. V času, ko so na razpolago sredstva za temeljito obdelavo podatkov, pri tem misli- mo na računalnike, je še kako pomembno imeti zanesljive in dobro izbrane podatke. Pričujoča knjiga je pisana toliko poljudno in široko, da lahko služi kot odličen do- polnilni učbenik vsem študentom, ki se pri svojem študiju srečujejo s problematiko spoznavanja in spreminjanja naše sredine, še posebej pa študentom fizike in meteoro- logije kakor tudi agronomija in gozdarstva. Kajfež-Bogataj Lučka 260 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE ENERGIJA IZ BIOMASE Hummel, F.: Energie aus Biomasse (Die Bedeutung der Ergebnisse der lnternatio- nalen Konferenz in Brighton/England fiir die Forstwirtschaft), Al/gemeine Forstzeitschrift, 1980/48. Novembra lansko leto je v Angliji pote- kala mednarodna konferenca s temo »Ener- gija iz biomase«. Bila je prva te vrste v Evropi. Zbralo se je šeststo udeležencev: znanstvenikov, tehnologov in gospodarstve- nikov iz tridesetih dežel vsega sveta. Ob- ravnavali so naslednja področja: Poljedelski odpadki in energetske plan- taže; prispevek gozdarstva k energiji; pridobivanje etanola in biološkega plina z vrenjem; termokemične metode za proizvodnjo te- kočih in plinskih pogonskih surovin; novi koncepti proizvodnje pogonskih su- rovin na biološki način; uporaba teh goriv v praksi v deželah v razvoju; uporaba v praksi v industrijsko razvitih deželah. Dežele EGS polovico potreb po energiji pokrijejo z nafto, ki jo uvozijo letno za 250 milijard nemških mark. Delež biomase predstavlja danes v energijski bilanci teh dežel le nekaj nad 1 %. Računajo pa, da bi lahko delež te energije do konca tega tisočletja povečali na 4 do 5 % celotne porabe. Z energetskimi plantažami bi lahl B a g o v n a p r o z v o d 1 5°/o 1 43 °/o 1 52 °/o ~ celovito načrt o vanje Število posestnikov v 0 /o skupna površino gozdov v 0 /o Dosedanja strokovna prizadevanja Osnovni cilji, ki jih zasledujemo so naslednji: velikost posesti ha n j a Pospešeno vključevanje vseh gozdov v intenzivno gozdno proizvodnjo. Preoblikovanje kmečkih gozdov v skupinsko raznodobne mešane sestoje z nego zanemarjenih površin. S postopno premene je potrebno aktivirati najboljša rastišča panjastih gozdov, opuščenih steljnikov in grmišč, in to z istočasnim zagotavljanjem lastnikovih potreb. Hitro vključevanje opuščenih kmetijskih površin, da ne podivjajo. Načrtno spreminjanje krajine s krepitvijo preostalih kmetij. čim primernejše vključevanje lastnikov gozdov v delo. Zastavljene cilje smo poskušali doseči z naslednjimi ukrepi: S celovitim gojitvenim načrtovanjem, pri katerem pa je sprememba v orga- niziranosti po letu 1975 zmotila dobro začeto delo. Odpiranje kmetij s cestami in gozdov s sistemi vlak. Stimulativni in jasni ekonomski in socialni odnosi med lastniki in delovno organizacijo (n. pr. maksimalne odkupne cene, povečana bruto dnina za delo· v lastnem gozdu, čim nižji stroški uslug delovne organizacije itd.). Izobraževanje kmetov in vključevanje z delom in delovnimi sredstvi pri vseh delih v go.zdu. 272 900 soo 300 200 100 FINANČNO RA '/. ZMERJE 71 1974 72 73 1979 273 60 40 20 DOSEŽE k NI NORMATIVI om 1 B ur ur 1 ha ... ...... ..... ...... -..... ...... ............ ·' .............. ---~~---.''...... . ... čiščenje --··---=·-.:::-:....-;=...,._. p.redčenje -----.. -- ~ega mL "-·zet ev 1964 1974 1979 Intenziviranje gojenja gozdov Vzporedno z razvojem načrtovanja in strokovnega odkazila so se intenzivirala tudi gozdnogojitvena dela. Obseg negovalnih del je po letu 1968 stalno rastel, tako da smo v zadnjih letih realizirali zaostala dela po območnem načrtu. Pri obnovi pa niso nastali samo bistveni količinski premiki, pač pa smo pogozdo- vanja negozdnih površin pretežno nadomestili s spopolnitvami in pripravo sesto- jev za naravno pomladitev. Tudi obseg premen se je povečal in to na račun posredne premene, kjer so se v delo vključevali tudi lastniki gozdov. Obseg je bil kljub temu vseskozi pod predvidenim območnim programom, in sicer zaradi omejenih finančnih sredstev. 500 400 300 200 100 Opravljeno načrtovanje po letih ,_------~ ---;·\ . \ ./ """""· / ~---· /------· normalni obseg 19Gb 69 ?O ?l 72 73 ").-, . ( :2.9?5 lc::o Dosežena stopnja racionalizacije pri gojitvenih delih Z načrtnim delom so se povečali učinki pri vseh vrstah del in to od 30 do 50 °/o v zadnjem desetletju, bolj pri negi gozdov kot pri obnovi. Ves čas so se zbirala sredstva biološke amortizacije v višini 16 °/o od vred- nosti blagovne proizvodnje pri iglavcih in 10 °/o od vrednosti blagovne proizvodnje pri tehniki listavcev. Vrednost gojitvenih del je iz leta v leto rastla in v letu 1978 je že predstavljala prek 10 °/o vrednosti blagovne proizvodnje. Hitreje kot vrednost blagovne proizvodnje pa je pri tem rastla cena opravljene ure (2 x). Osnovni razlog je pospeševanje obnove s pripravo sestaja in indirektne premene. Pri negi se je povečal obseg nege mladja in prvega redčenja z nižjimi stroški, in to na račun nekdanjega zapoznelega čiščenja gošč. Modeli normalizacije in zaključek Na območju so pri gojitveni dejavnosti uvedli dve stopnji intenzivnosti na- črtovanja: Dopolnjevanje gozdnogospodarskega načrtovanja v obliki modificiranih gozd- nogojitvenih ciljev in jasnejša opredeljevanje neposrednih ukrepov pri manj zahtevnih. objektih neposredno pri izvajanju del, brez podrobnega gojitvenega 274 ' 1 \ \ 1t 1 1 Lcr~endc. _1~2,3 ••• negova1ne eo '-.. __ "; izvršena 1.1968 ~ izvršene 1968-78 ® prod vid eno -~------~ l 1 265 l 1 1 1 -----·- ... --· --- --..._,_·-·- -· ....... 1 1 1 1 1 1 1 r-·-- .. -- ···-- '175 GOJii'·v-:;:'7 :T :i:"il..UR~ - .., 1··i c., _ er .1;. ~X)~A ·H~-mvoi{~;o~tA, o<.1ci. ~L-D~ E 1 : ~.:.;~o Ol':l0l3.t~o: !l:r.:>cvJ.huujc 7-druY.b<:l TAtzv.Jo- 275 1·'a;.::c·!;un, ::::. o"u ~o::.··~::.h ~1l'c­ hn.~n :L·o·bi ~~dJ~u:.;b:i. D::'.cc:-!no- ~\.biot;ctitm ir.:. ~)o ::-obovi~l ·: ,,p.o:::co-Oaa·i;aDČr1;u.l1 (Hraoo··::>) ,. o O~o~ - ~0:~:: 0 '--. .. \ ) 1 { 1 1 1 načrta. Celovito načrtovanje za zahtevnejše objekte (preoblikovanje sestojev - poudarjeno pomlajevanje , premene) v obliki, ki jo prikazujeta dva primera. Glej načrt 1 in 11. Primer razdrobljenosti posesti kaže, da je z načrtnim delom mogoče zado- voljiti številne lastnike in uvajati skupinsko postopno gospodarjenje. Z obnovo načrta, ki ga nakazuje skica, je vidna dinamika posameznih razvojev sestaja, kar se lepo kaže tudi na terenu (načrt 1) . Primer večje gozdne posesti prikazuje: različne gozdnogojitvene cilje, izgradnjo ceste in vlake ter programi rano nadaljnje odpiranje z vlakami; opravljena in predvidena krčitev gozdov, načrtovana in izvršena gojitvena dela. Z obnovo ureditvenega načrta se je etat podvojil. Vsa dela opravlja lastnik sam (od vzdrževanja vlak do pogozditve) in mu vrednost teh del predstavlja letno v dohodku okoli 20 °/o odkupne cene lesa za prodani les. Za uspešno in učinkovito gozdno gospodarjenje v zasebnem sektorju je poleg celovitega načrtovanja, usposobljenega strokovnega delavca in lastnika gozda v osnovi potrebno zagotoviti pogoje dela. Z dolgoročno družbenoekonomsko usmeritvijo moramo zagotoviti sistematično odpiranje gozdov, ustrezno opremo za delo in vzdrževanje gozdne proizvodnje s kontinuiranim zbiranjem sredstev. Ta sredstva naj bi dajali vsi uporabniki gozdnih proizvodov in gozdnega prost(.")ra, tako bomo pridobili večje količine manj kakovostnega lesa, ustvarili pa pogoje za trajneLšo povečano in kvalitetnejšo proizvodnjo . 276 ; 1 UDK 634.0.923.4:634.0.25 NEPOSREDNA KREPITEV RASTNE MOČI GOZDA V ZASEBNEM SEKTORJU Jože K o va č i č (Maribor)* K o v a č i č , J.: Neposredna krepitev rast ne moči gozda v 2asebnem sektorju. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 5, str. 277-284. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Z drobnimi, vendar kakovostnimi gozdnogojitvenimi deli in s pravilnim pritegovanjem gozdnega posestnika, je možno v relativno kratkem času povečati rastnost in jo približati plodnosti rastišča. K o vač ič, J.: The direct strengthening of the growth capac11y of the private forests. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 5, pag. 277-284. ln Slovene with summary in German. By means ol small but efficient sylvicultural works, and of appropriate engagement of forest owners it is possible to increase the growth rate in a relatively short 1ime, and to bring it close to the yield capacity of the site. Pozitivne spremembe, ki nastajajo zaradi manjše navezanosti lastnika gozdov na zemljo, še niso našle ustreznega odmeva v gozdarski praksi. Cilje moramo prilagoditi spreminjajočim se težnjam gospodarjenja in bio- loški amplitudi drevesnih vrst. čakanje na drugačne, recimo zakonske rešitve, pomeni bistveno izgubo pri prirastku. Prilagojene strokovne pobude dajejo v danih razmerah možnosti sorazmerno hitremu večanju plodnosti rastišč. Pobudo mora ponuditi gozdarstvo. 1. Bioekološke značilnosti 1.1. Vpliv sestojne in rastiščne degradacije na vitalnost Nižinski gozdovi so praviloma sestojno in rastiščno degradirani. To smo dosegli s prebiranjem, izbiranjem in steljarjenjem. Kljub nenehnim negativnim ukrepom, ki so vplivali na plodnost tal in vrednost lesne zaloge, je ostalo raz- merje med drevesnimi vrstami in načinom mešanja le neznatno spremenjeno. Nenehno šikaniranje (odvzemanje hrane s steljo, slabšanje zračnosti tal, pose- ganje po kvalitetnih in vitalnih drevesih v zgornjem sloju) je puščala v sestojih robustna, kvalitetno slabša, najvitalnejša drevesa. Kmečki gozdovi dajejo zaradi rahlega sklepa krošenj in močnejših koreničnikov vtis izredno močne vitalnosti. Najbolj robustna drevesa imajo največ semena. V gospodarskem pogledu so ta drevesa malovredna, za ohranitev vrst in stabilnosti pa je to zelo pomembno. Ravnotežje v naravi se je ohranjalo. Gozdovi so stoletja zadovoljivo opravljali in ohranjevali varovalno in socialno funkcijo. Sedaj so v kratkem času sposobni povečati pomembnost lesne funkcije za 100 °/o in več. Največje spremembe so nastajale v razmerju bukev: hrast. Hrast je izgubil na račun upadanja plodnosti tal morda tudi 50 °/o svojih rastišč. Na teh rastiščih sta sedaj poleg bukve še deloma smreka in bor. Negativni vplivi na rastišče so postopni, majhni in vztrajni. Kljub prehajanju v manj plodne sukcesije so gozdovi ohranjali najpomembnejšo, to je varstveno funkcijo. Danes imamo zato dober izhodiščni položaj. Slabše so razmere v umetno zasnovanih sestojih, vendar je teh zelo malo. * J. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Maribor, Tyrševa ul. 22, 62000 Maribor, YU. 277 Značilna je pestrost rastišč in mešanost drevesnih vrst. Le redko najdemo drevesne vrsto, ki bi nastopala sestojno, posebno ne do stadija letvenjaka, mlaj- šega drogovnjaka. Kmečki gozd je vitalen, vendar je ta vitalnost poudarjena samo v delu vladajočega sloja. Poudarjena potreba po stelji in lesu daje gozdovom dobro preglednost in nizke lesne zaloge. Mladje in gošča nastajata nenačrtno, največkrat ob večjih gospodarskih krizah. Izredna mešanost, ki nastopa v inicialnih fazah, nam daje celo vrsto rešitev za bodoči sestoj. Z zboljševanjem tal, predvsem pa z zračnostjo, se bo vitalnost hrasta, gabra in plemenitih listavcev hitro povečevala. Poznavanje tega problema pri različnih stopnjah degradacije tal je bistveno za določitev mešanosti v mlajših fazah. 1.2. Regeneracijska sposobnost Regeneracijska sposobnost je sposobnost nekega drevesa, da v svoji življenjski dobi reagira na spremenjeno okolje. Moramo jo razlikovati glede na faze sestaja. Utesnjenost na primer izloči nekatere drevesne vrste zelo zgodaj, tako da jih kljub dodajanju svetlobe ni več mogoče ponovno vključevati v sestoj. V izgospo- darjenih gozdovih je to posebej važno; tam so najkvalitetnejša drevesa v vlada- jočem in sovladajočem sloju z manjšimi krošnjami. ln katere so mejne vrednosti pri starosti in dolžinah krošenj? Raziskovanja so pokazala, da imajo najpomemb- nejše avtohtone drevesne vrste to sposobnost pri 100 in več letih. Bukev in bor reagirata zelo dobro, tudi če so krošnje majhne. Hrast reagira zelo dobro, če so krošnje v razponu od srednje do dolge. Te tri drevesne vrste so vitalnejše od smreke in dobro prenašajo utesnjenost krošenj tudi v starosti. Smreka se dobro odziva na dotok svetlobe, vendar samo v starosti 70-80 Jet. Značilno zanjo je, da morajo biti krošnje lepo oblikovane in sorazmerno dolge. Meja reagiranja na svetlobo je pogojena z boniteto tal. Trend povečanega prirastka je pri hrastu, bukvi in boru dolgotrajen, pri smreki pa hitro izzveni. Z regeneracijsko sposobnostjo lahko merimo tudi vitalnost. Obujanje rege- neracijske sposobnosti ima zato svoje meje: preveč svetlobe naenkrat pomeni pri hrastu sušenje vrhov in adventivne poganjke, pri bukvi ožig lubja. Pri vseh vrstah povzroči neodpornost na veter. To pogosto pozabljamo, ko izsekavamo nekvalitetno drevje (pogosti primeri v indirektni premeni). Regeneracijska sposobnost je glavno vodilo pri načinu gospodarjenja. Omo- goča nam, da proizvodnja tudi na manjših površinah ne izostane. V fazi debeljaka odloča regeneracijska sposobnost o vrednostnem prirastku, v fazi gošče in tudi še letvenjaka o mešanosti in deležu posamezne drevesne vrste. če zamudimo z nego v gošči bukve in hrasta, hrast hitro izginja. V gošči, kjer je primešan javor, jesen, češnja, se negovalna dela brez bistvene škode za mešanost lahko zavle- čejo, vendar morajo biti opravljena še v stadiju letvenjaka. V mešani gošči, bukev in smreka moramo smreki pomagati na prehodu iz gošče v letvenjak. Te ugotovitve so bistvene. Zamujanje z nego povzroči osiromašenje mešanosti. Pri bukvi in boru pomeni to zmanjšanje kvalitete, več drobnega lesa, pri drugih primešanih vrstah pa izginjanje. Ohranitev regeneracijske sposobnosti v mešanih sestojih daje ton začetku ukrepanj. Jakost in pogostnost vplivata na vitalnost in vrednost. 2. Praktična plat komuniciranja pri delu v zasebnem sektorju 2.1. Ovire pri gospodarjenju Omejitve, ki jih mora poleg iskanja ustreznih strokovnih rešitev upoštevati gozdar, &o: 278 a) zgodovinska pogojenost, b} mnenje lastnika in javnosti, c) postopnost dela, d) parcelne omejitve. Mišljenje o gozdu se (tu) v nižini skoraj ne spreminja. Posebej velja to za posestnike, ki so ostali na vasi. Prepričani so, da gozdovi niso zmožni dajati dosti več kot že dajejo. V kmetijstvu so bili prisiljeni slediti napredku, se prila- gojevati zahtevam tržišča, v gozdni proizvodnji pa niso nikoli iskali takšnih rešitev, družbene zahteve so bile nejasne. V principu je moral imeti gozd vedno neko zalogo. Sama zaloga je kazala in še kaže stanje posestnika. Vrednost se ceni po zalogi in ne tudi po kvaliteti. Lep primer za to so bili premožnejši po~ sestniki, ki so kupovali 'drva in gradbeni les, čeprav so imeli gozdove. če je večja zaloga toliko pomenila premožnim lastnikom, koliko več je šele revnejšim. Imeti nekaj gozda jim je zagotavljalo manjšo odvisnost. Kdor ni imel gozda, je moral les in steljo odslužiti z delom. Danes so se odvisnosti sicer močno spremenile, sama misel o vrednosti pa je tradicija. Tu moramo tudi iskati vzroke za tolikšno število malodonosnih gozdov. Pri majhni gozdni posesti se les namreč ceni samo kot surovina za domače potrebe. ln kaj rabi takšen posestnik, večinoma drva. Razumljivo je, da ga strokovni ukrepi manj zanimajo. Zakaj je še danes gozdni posestnik nezaupljiv? To dejstvo je zgodovinsko pogojeno in že dolgo znano. Gozdni lastniki so mnenja, da je še sedaj v odnosih mnogo tradicije, kar tudi ne moremo zanikati. 2.2. Gozd kot rezerva Posebno vrednost ima gozd kot rezerva. Velika gospodarska nihanja so vedno ublažili dohodki iz gozda, ki niso vezani na letni pridelek, kot je to v kmetijstvu. V nekaterih gozdovih na primer niso sekale cele generacije. Posestnik je imel tako samo stroške v obliki davkov. Takšno gledanje moramo sprejeti kot dejstvo in vprašanje je, ali je za današnje stanje pozitivno ali ne. 2.3. Spoštovanje mladega gozda Posebnost nižinskega sveta je veliko spoštovanje do mladega gozda. To. spoštovanje je čutiti pri gozdarjih, pri vseh delavcih, ki se ukvarjajo z gojenjem, vendar vseeno manj kot pri gozdnih posestnikih. ,Njihovo načelo je: v gozd vlagaš takrat, ko pogozduješ. ln lastniki hočejo vsaj na majhnih površinah videti rezultate takoj. Do sedaj so vnašali v gozd le iglavce in navadno s posebno pozornostjo spremljali razvoj do faze mlajšega drogovnjaka, dokler sestoj ni dajal vsaj drobni tehnični les. 2.4. Odnosi kmet-gozdar-družba Delo gozdarja je javno delo in gozdarji smo prepričani, da je pri gozdnih posestnikih naše delo pozitivno ocenjeno in pri večini sprejeto kot del njihovega hotenja. Od tod napreL pri prodaji, pa se posestniki čutijo oškodovane. Pri- kazovanje družbenih potreb in koristi, kot so zagotavljanje delovnih mest, zago- tavljanje izvoza, dvig standarda, odpoveduje. Posebno pa odpoveduje takšno prepričevanje, kadar gre za gradbeni les iglavcev. Razlika v ceni za nekatere sortimente pri nedovoljeni trgovini je tako visoka, da je ustvarjanje pozitivnega mnenja o gospodarjenju brezuspešno. V nižini obstaja še vedno naturalno gospo- 279 darjenje za naslednje sortimente: gradbeni les, drva, sohe, kolje, posebno pa še za steljo. Zamenjava je skoraj nujna, ker je vezana na obrtne in druge storitve. A nemogoče jo je kontrolirati, ker je časovno neomejena in za posameznika majhna. Pomembno je vprašanje, pri katerem gozdnem posestniku bi začeli z inten- zivnejšim delom. V kraju, na vasi, mora vsekakor veljati za preudarnega. Za novejše stvari se ljudje počasi odločajo, zato modrujejo, če bo on, bom tudi jaz. To 'je veriga, ki se lahko pretrga, če so dogovori nejasni, ali pa se v ;teku· ukrepanja spreminjajo na škodo lastnika. V nižini gozdni posestnik nima veliko časa za gozd. Izobraževanja v obliki predavanj, tečajev in strokovnih ekskurzij je neprimerno manj kot v planinskih predelih. Nekaj več spoznanj o gozdu, o njegovi vrednosti in pomembnosti dobi nižinec od področnega gozdarja. ln najlaže je pokazati, navdušiti in si pridobiti zaupanje na uspelih primerih. Pogovor o uspelih rešitvah je primerno usmerjanje naših hotenj. Gozdar mora poznati probleme kmetijstva, imeti mora posluh za odnose med ljudmi, poznati sorodstvene vezi, vedeti, kako vplivajo nanje dediščine in razne nesreče, računati pri dedovanju in lastnini tudi na mnoge špekulacije. Slabe uspehe imamo pri kmetih z majhno gozdno površino, malo boljše, a še vedno slabe, z nekmeti; nekmetom dohodek iz gozda ne pomeni skoraj' ničesar. Prvi so vezani na trajni donos (stelja in drva), drugim so gozdovi kot hobi in čakajo na ugodne priložnosti. Ljudje, ki živijo na vasi in se vsaj delno ukvarjajo s kmetijstvom, imajo pozitivnejši odnos do gozda. Ljudem, ki žive daleč od svoje posesti, je teže svetovati, teže jim je prikazati utrip kraja, stiki so po principu daj- dam. Razumevanje takih in podobnih stvari odpravlja nestrpnosti med gozdnim posestnikom in gozdarjem. Treba je torej poznati ljudi in zakon; največ pa pokazati na uspehih. 3. Praktična plat modela za normalizacijo proizvodnje v zasebnih gozdovih ob primeru Lenarta 3.1. Gospodarske razmere Gozdar je prebiral, lastnik pa izbiral, takšna je bila praksa. Kako sedaj preiti od dolgoletnega prebiranja, ki se je zakoreninila tako pri lastnikih kot pri goz- darjih? Gospodarjenje, ki ga uvajamo, zahteva več znanja, predvsem pa neneh- nega spremljanja ukrepov. Kmečki gozd opravlja varovalne in socialne funkcije zelo dobro, lesna funkcija pa ne more iz poprečnosti. Postopno se krepi varo- valna funkcija z opuščanjem steljarjenja, tla postajajo manj zbita. Plodnost rastišč tudi narašča; čas je, da se vzporedno krepi še lesna funkcija. Kmetijstvo je po vojni izredno napredovalo, medtem ko se je gozdarstvo komaj premaknilo. Lastninske in parcelne meje so velika ovira pri napredku, vendar je enako velika ovira tudi strokovna nezainteresiranost in šibka kadrovska zasedba. Model normalizacije je odvisen od družbenih potreb, stanja gozdov in časa. Prav tako je odvisen še od strokovne zasedenosti na nekem obratu in načina obravnave. Družbene potrebe so najprej definirane s potrebami lastnikov. potem šele z blagovno proizvodnjo. Razmerje je sedaj 65 : 35. Vendar potrebe samih kmečkih gospodarstev niso 65 °/o, ampak 40-45 °/o. Ostalo je menjava v naturalni obliki (drv!l• gradbeni les in celo stelja). 280 3.2. Načrtovanje v enoti Model normalizacije za gozdnogospodarsko enoto Lenart NS smo izvedli iz odd. 63 k. o. Cogetinci. Narejena je razdelitev po odvisnosti od gozda in razdelitev na rastišča. Predstavitev oddelka: Površina 57,00 ha število posestnikov 29 Stevi lo parcel 40 Manj navezanih na gozd 11 lastnikov s 69 °/o površine = 40,0 ha Zelo navezanih na gozd 18 lastnikov s 31 °/o površine = 29,0 ha Površinska razdelitev po plodnosti rastišč 85 : 15 v korist tistih, kjer so dela po zdajšnji oceni koristna. Ocena za gozdnogospodarsko enoto Lenart s površino 4.700,00 ha je naslednja: Manj navezanosti na gozd, 60 °/o s površino 2.800,00 ha. Površinska razdelitev po plodnosti rastišč 80 : 20 v korist tistih, kjer so dela po zdajšnji oceni koristna. Razlike med oddelkom in enoto niso velike, tako je ta oddelek primeren model za enoto. Vso površino smo razdelili na tele faze: l. lnicialna faza (mladje, gošča, letvenjak, mlajši drogovnjak). Il. Optimalna faza {drogovnjak, debeljak). 111. Terminalna faza (mlajši drogovnjak, drogovnjak, debeljak). Terminalna faza je opremljena po gospodarski vrednosti, mlajši drogovnjak pa je prištet k inicialni fazi, ker opravi večino nege temeljna organizacija koope- rantov. Ta razdelitev nam je rabila za izračun potrebnega števila strokovnih delavcev. Izračun za dobo 10 let v oddelku 63: Od kazilo 57,00 ha (-17,00 ha gošča, Ietvenjak, mlajši drogovnjak) Od kazilo Od kazilo 6,00 ha v mlajšem drogovnjaku 6,00 ha v letvenjaku Načrtovanje, kontrola Komuniciranje z gozdnimi posestniki Manj zahtevna gozdarska dela (odprema, domača poraba, odkup, samoupravljanje) Skupaj Stevilo delovnih dni 20 6 12 13 23 49 123 dni Norma N = 2,0ha N = 1,0 ha N = 0,5 ha (polovica časa od dela v prirastniku) 40 °/o vsega časa) Za celotno površino je potrebno 1015 delovnih dni ali 5 strokovnih delavcev. Potrebna je naslednja strokovna izobrazba: 1 gozdarski inženir, 2 gozdarska tehnika, 2 gozdarska delovodja. 281 Površina, ki jo lahko obvlada pri intenzivnem gospodarjenju strokovni delavec, se giblje med 900 in 1000 ha. Razdelitev na faze nam je rabila tudi za izračun delovnih dni pri negi na hektar z intenzivnim gospodarjenjem. Osnova za izračun so normativi, ki smo jih 11 let uporabljali v tem oddelku, pa tudi v enoti Lenart. Izračun potrebnega števila delavcev v negi gozdov. l. varianta Opravljajo se vsa dela v inicialni fazi na vsej površini. Za dobo 10 let je bilo v nego na 57,00 ha vloženih 206 delovnih dni, ali 0,36 dni/ha na leto. Na površini gozdnogospodarske enote je potrebno 4.700 x 0,36 = 1690 delovnih dni ali 8,5 delavca. Il. varianta Opravljajo se vsa dela v inicialni fazi na površini, kjer je navezanost na gozd manjša, 60 °/o površin. Izračun za oddelek 63, manj navezani na gozd, je pokazal, da je potrebno vložiti 0,342 dni/ha. Na površini, kjer je navezanost manjša, je potrebno 4700 x 0,6 x 0,342 = 960 dni ali 5 delavcev na leto. Pri opustitvi nekaterih del v gozdovih z močno odvisnostjo, se bi verjetno odločili za skupino 6 delavcev. Do sedaj smo vlagali med 0,12 in 0,13 dni/ha. Nujno je, da se s povečanjem negovalnih del povečajo tudi sečnje (terminalna faza = slabodonosni gozdovi). Pred intenziviranjem dela je znašal posek 3,37 m3m/ha, v času intenzivnega dela pa poprečno 5,30 m3/ha. Sečnja se je po- večala za 57 °/o in to izključno v terminalni fazi. 4. Gozdnogojitveni načrti - primer za zasebne gozdove v gozdnogospodarski enoti Lenart 4.1. Stanje Pri določitvi gozdnogojitvenega cilja v gozdu odločata lastnik in gozdar. V nižinskih gozdovih je pomembnejši oblikovalec lastnik. Nega v gozdovih za- sebnega sektorja je prilagojena mnogim posebnostim, ki jih pogojuje lastnina. Predvsem se razlikuje od dela v gozdovih družbenega sektorja, ker ni časovno in površinsko trdna. Cilji so nenehno podvrženi spremembam in dopolnitvam. Po- trebna je velika elastičnost in veliko znanja o prilagajanju drevesnih vrst Zaradi številnih majhnih površin v inicialni fazi, ki venomer nastajajo, lahko negovalna dela zamujajo ali prehitevajo. Mnogokrat se tudi menja mešanost drevesnih vrst Gozdar, ki pride na novo v gozdove zasebnega sektorja, ne nadaljuje in ne začenja z nego v pravem pomenu besede, ampak prenaša svoje znanje s prepričevanjem. Pri hitrejšem in močnejšem razgrajevanju manj donosnih sestojev, moramo zvečati delež hrasta, javora, jesena, lipe in češnje. Gre predvsem za kvaliteten premik, ki ga lažje dosežemo kot zvišanje lesne zaloge. lglavci so dobro zastopani, vendar moti predvsem kvaliteta rdečega bora. Sedanja kvaliteta ni odraz samo genetskih lastnosti, ampak doslednega izsekovanja manj primernega gradbenega lesa. Površinsko je močno zastopana inicialna faza, posebno pri lastnikih z majhno posestjo. Mlajši stadiji so na boljših rastiščih urejeni s ca. BO 0/o površine. Dro- govnjaki in debeljaki so urejeni na površini 50 °/o. Na urejanju terminalne faze smo na f:ačetku. Prva naloga je bila ureditev inicialne faze, ker je to najboljša 282 podlaga za bodoče gospodarjenje. Uspehi so tu najprej vidni in najlaže jih je doseči. V mlajših drogovnjakih opravijo ca. 50 °/o fizičnega dela lastniki sami, vsa ostala dela v inicialni fazi opravijo delavci temeljne organizacije kooperantov. V letvenjakih in mlajših drogovnjakih pravilno označimo vse drevje za posek. 4.2. Organizacije Na površini 4700 ha imamo tri revirje. Težko je imeti pregled nad takšno površino, kjer zahtevajo gozdarska opravila (žigosanje za domačo uporabo, ugotavljanje nedovoljene trgovine in sečnje, odkup, oprema in drugo) skoraj polovico časa. Mislim, da so nekatera opravila posebnost slovenskega gospo- darjenja z gozdovi, ker se učinek lahko pokaže v drugi panogi gospodarjenja. Za negovalna dela imamo priučena delavce, ki za to uporabijo večino časa. Uspešnosti in kakovosti dela si ni več mogoče predstavljati brez kvalificiranih (doma priučenih) delavcev. Najvrednejša naložba pa je sodelovanje vodje re- virja in delovodje s skupino. Pri organizaciji, kjer opravlja delo 4-6 kvalificiranih ljudi ob sodelovanju strokovnih delavcev, se porabljene dnine zmanjšajo vsaj za polovico in delavci se tudi ob delu seznanjajo s sodobnimi negovalnimi deli. 4.3. Pričakovani uspehi Za vsak oddelek je treba posebej ugotoviti: a) navezanost lastnikov na gozd, b) rastiščni potencial, c) razvoj ne faze. Kakšno je stanje pod a) in b) lahko ugotovimo v pisarni. Analizo razvojnih faz je treba narediti na terenu. Tako ugotovimo, v kakšnem stanju so. Na tej osnovi predvidimo vrstni red dela, način dela in število dnin. Kvaliteto sestojev moramo pri nas v gozdovih zasebnega sektorja gledati prek še zadovoljivega števila kvalitetnih dreves v drogovnjaku, pri hrastu pa celo v debeljaku. Ta ocena je najvažnejši del strogo strokovnega dela. Brez tega ni uspeha. Ker so rastišča bujna, si brez prakse komaj predstavljamo reakcijo po gojitvenih ukrepih . .Le večkrat so nam zastavili vprašanje, zakaj označujemo vsa drevesa v letvenjakih in mlajših drogovnjakih za posek, ko imamo izurjeno skupino za takšna dela. To ni nezaupanje do ustrezne skupine, ampak dejstvo, da je le majhno število kvalitetnih dreves, ki so gospodarsko pomembna. Tu si ne moremo privoščiti napak. Kvalitetnejši so letvenjaki in tu prepuščamo več dela samim izvajalcem. Na osnovi takšne organizacije so se pokazali dobri rezultati. · 4.4. Konkreten primer, oddelek 86 gozdnogospodarske enote Lenart Stanje v od de 1 ku. Nižinski gozd hrasta in bukve na severozahod po· bočja. Izredno heterogen gozd po razvojnih fazah. Spodnji del, rastišče Querco Carpinetum, nadpoprečne kvalitetna drevesa hrasta in lipe v debeljaku. Zgornji del, rastišče Querco Fagetum, poprečna kvaliteta bukve, hrasta in smreke z izredno slabim barom. lnicialne faze 41 °/o, optimalne faze 53 °/o, terminalne faze 6 °/o. Lastništvo. Trije posestniki s 8,37 ha in ena parcela gozdov družbenega sektorja s 0,91 ha. Od tega je 1 lastnik s površino 0,55 ha močno navezan na gozd. Steljo grabijo na rastišču Querco Fagetum. Vloga gozda 221. Ci 1 j . Na rastišču Querco Carpinetum predvidena dvojna obhodnja. Skupinsko raznodoben na rastišču Querco Carpinetum na prehodu v debeljak že dvoslojen sestoj. Mešanost: listavci sestojno, skupinsko in posamezno, iglavci skupinsko in posamezno. Razmerje iglavci : listavci 20: 80. Na rastišču Querco Carpi- 283 netum proizvodnja furnirske hlodovine hrasta prek 50 °/o, nadpoprečna kvaliteta lipe, gradbeni les smreke. Na rastišču Querco Fagetum poprečna kvaliteta vseh drevesnih vrst, razen hrasta, furnirska hlodovina nad 25 °/o. Razvrstitev drevesnih vrst po pomembnosti: hrast, bukev, smreka, lipa, jesen, bor. U krepi . Intenzivno gospodarjenje pri lastnikih, ki niso močno navezani na gozd. V inicialni fazi 2 x čiščenje oziroma redčenje v 10 letih. Sprememba termi- nalne faze v inicialno fazo prek naravnega pomlajevanja, rok 5 let. Redčenje v optimalni fazi, postopna obdelava v 6-8 letih. Povzetek V zasebnih gozdovih so se ohranile rastiščem ustrezne drevesne vrste. Imamo dolgo vegetacijsko dobo. V populaciji manjka del vitalnejšega drevja. Mešanost prirodnih sestojev je pravilo. Varovalna in socialna funkcija je bila zaradi goste naseljenosti vedno zelo pomembna. Tla so občutljiva na erozijo, zato si še po- sebej prizadevamo ohraniti rastišča in prirodno mešanost Imamo izredne mož- nosti za krepitev vseh funkcij, izrazito možnost ima krepitev lesne funkcije. Gozdarji ne smemo biti samo izvrševalci predpisov. Smo gospodarji dolo- čenega prostora in tako odgovorni za večjo in vrednejšo proizvodnjo. Poznati moramo bistvene značilnosti te težnje, da lahko oblikujemo prostor. Ukrepati seveda ne moremo samo po strokovnih načelih, kot to delamo v družbenih gozdovih. S prisilo do sedaj nismo reševali problemov. Prihaja do očitnih škod pri negi, še bolj do zavlačevanja sečenj v malodonosnih gozdovih. Brez načrtovanja ne gre. Za vsako gozdnogospodarsko enoto je treba postaviti model normalizacije, ki upošteva posamezne značilnosti. Nujno moramo vedeti, kaj želimo imeti, da lahko v okviru danih možnosti dosežemo neki cilj. Brez na- črtovanja je napredek slučajen, odvisen predvsem od zagnanosti posameznikov. Izkoristiti moramo predvsem kvaliteten prirastek listavcev. Postopnost dela nam narekuje, da moramo začeti gospodariti že z drevesom, skupino dreves. Ta pot je najcenejša in daje najboljše rešitve. Korak naprej mora biti oddelčno gospodarjenje, ki bo zagotovilo večji ugled strokovnemu delu in približalo delo gozdarjev v obeh sektorjih lastništva. IZPOSOJENA KARIKATURA Nagrajevanje po času 284 UDK 634.0.304 GOZDNA MEHANIZACIJA IN VARNOST PRI DELU* Ciril Remic (Ljubljana) Uvod Zakon o varstvu pri delu v 2. členu pravi: "varno delovno okolje in varne delovne razmere po tem zakonu se ustvarjajo s tehničnimi, zdravstvenimi, social- nimi, vzgojnimi, pravnimi in drugimi ukrepi, s katerimi se preprečujejo in od- pravljajo vzroki zaradi katerih lahko pride do poškodb ali zdravstvenih okvar delavcev. šteje se, da so varno delovno okolje in varne delovne razmere zagotovljene, če delavec ob normalni pazljivosti ter strokovni in delovni sposobnosti lahko opravlja svoje delo, ne da bi pri tem prišlo do telesnih poškodb ali zdravstvenih okvar«. Tako zakon, kaj pa praksa? Bodimo tenkočutni in se vsi skupaj vprašajmo kako in v kolikšni meri izpolnjujemo in izvajamo gornja in ostala določila zakona o varstvu pri delu. Ali smo storili vse, kar smo dolžni storiti in kako smo po~ skrbeli za varno delovno okolje in varne delovne razmere naših gozdnih delavcev? Občutek odgovornosti za varno delo narekuje nenehno angažiranost oz. nenehno prizadevanje za varno in zdravo delo. To mora postati sestavni del uspešnega gospodarjenja in uspešne gozdne proizvodnje. V tem je velika odgovornost in hvalevredno poslanstvo vseh strokovnih služb varstva pri delu in njenih stro- kovnih, pooblaščenih delavcev. V tistih DO, v katerih se strokovni delavci na področju varstva pri delu energično, brezkompromisno in dosledno zavzemajo za uveljavljanje in izvajanje ukrepov, predpisov in obveznosti s tega področja, žanjejo večje uspehe, večjo avtoritativnost in spoštovanje do te službe in do samih delavcev v njej. kot pa tam, kjer tega ni. Cilj in namen učinkovitega varstva pri delu pa je v prvi vrsti vcepiti vsem zaposlenim v OZD, tako strokovnim, kot fizičnim delavcem pravilno pojmovanje in odnos do varstva pri delu. če se bo vsak delavec na svojem delovnem mestu zavedal resnosti te problematike, če bo vsakdo skrbel za izvajanje varstvenih ukrepov pri sebi in pri drugih, potem bo služba varstva pri delu dosegala uspehe in spoštovanje te~ se ne bo mogla pritoževati nad težavami v OZD in neresnim odnosom drugih, zlasti strokovnih delavcev, včasih tudi samoupravnih organov do te službe. V takih primerih ne bo potrebno čakati na streznitev, ki običajno pride takrat, ko se dogodi težja nesreča. S tem hočem poudariti, da je učinkovitost te službe v prvi vrsti odvisna od nas samih, oz. od našega dela in naše aktivnosti. če bi hoteli površno in na splošno ocenjevati to službo v OZD gozdarstva, njeno učinkovitost in odmevnost znotraj samih DO kakor tudi navzven, bi bil ta odmev vsekakor ugoden. Menim, da so OZD gozdarstva in njihovi samoupravni organi naredili odločen premik ne le na področju zagotavljanja, temveč tudi pojmovanja varstva pri delu. To varstvo se v OZD gozdarstva vedno bolj celovito obravnava in uveljavlja iz tehničnega, zdravstvenega, socialnega in drugih zahtev sodobne tehnologije dela. Sodobnega načrtovanja gozdne proizvodnje si ne moremo in ne smemo več zamišljati brez istočasnega upoštevanja in načrtovanja vseh zahtevanih ukrepov in izvajanja predpisov s področja varstva pri delu. Upam, da se ne motim, ko ugotavljam te pozitivne premike v zadnjih letih. Tako * Referat na seminarju ,,Ekonomski problemi pri spravilu lesa«, Glažuta, aprila 1981. 285 oceno opiram v največji meri na aktivnosti odbora, oz. članov odbora za varnost pri delu našega združenja in priznanja poznavalcev te dejavnosti iz drugih področij našega gospodarstva. Seveda pa nas take ugotovitve ne smejo zavajati in uspavati. Nasprotno, morajo nam biti vzpodbuda za še uspešnejše in učinko­ vitejše nadaljnje delo. Mehaniziranost gozdne proizvodnje Ta pregled in osvežitev podatkov o opremljenosti s stroji je potreben za lažje razumevanje problematike varstva pri delu, saj se morajo ukrepi za tehnično zaščito in varno delo prilagajati in ravnati po tehnologiji dela s stroji oz. delov- nimi napravami in pripravami, ki jih uporabljamo v gozdarstvu. Podatki, ki jih bom navajal, veljajo za konec "1978. 1., ker se novejši podatki zbirajo in analizirajo v letošnjem letu. Zaostanek dveh let ni pomemben, saj ugotavljamo, da meha- niziranost gozdne proizvodnje v zadnjih letih močno stagnira, če ne celo na- zaduje. To velja tako za družbeno proizvodnjo, kot tudi za zasebno gozdno proizvodnjo, saj praktično v zadnjih dveh, treh letih nismo uvozili nobene po~ membnejše gozdne opreme, če izvzamem 18 kamionov Magirus v preteklem letu in domačo opremo, ki pa se nanaša v glavnem na kamione in adaptirane kme- tijske traktorje. Seveda pa moramo s tem, ko ugotavljamo stagniranje gozdne mehanizacije, več ali manj ugotoviti tudi stagnacije tehnologije dela v gozdu. Začnimo z motornimi žagami: 1. Motorne žage 1968 1978 Indeks Vrsta in struktura lastništva kosov j kosov j kosov kW kW -v lasti DO 1.978 6.587 3.081 9.668 156 - v lasti del. pri GG 344 1.146 269 896 78 zaloge pri GG 542 1.805 -- skupaj v druž. proizv. 2.322 7.733 3.892 12.369 168 - v zas. lasti (ocena) 7.922 26.380 31.277 104.153 395 - vse skupaj 10.314 34.113 35.169 116.522 341 Sečnja oz. podiranje gozdnega drevja je v celoti mehanizirana. Danes ne vidimo nikjer več, niti pri zasebnih lastnikih gozdov, da bi še kdo z ročno žago opravljal to delo. število motornih žag v družbeni proizvodnji se je ustalilo pri številki 3.800 do 4.000, pri poprečnem učinku 508m3 podrtega in obdelanega drevja na motorno žago. To število skupaj z rezervami popolnoma zadostuje. Občutnejši porast motornih žag opažamo v zadnjem 1 O-letnem obdobju v zasebni gozdni proizvodnji. Ocena števila motornih žag je prej prenizka kot previsoka. Motorna žaga je postala nepogrešljivo delovno orodje ne samo za sečnjo, tem- več tudi za druga opravila na kmetiji. S pojavom in uveljavitvijo motornih žag, se je tudi varstvo pri sečnji in izdelavi gozdnega drevja močno spremenilo, saj se je spremenilo delovno orodje in tehnologija podiranja ter izdelava. Začetnim uspehom in navdušenju nad revolucionarno spremembo v tisočletni tradiciji uporabe sekire in· ročne žage, je kot hladen tuš sledila vibracijska bolezen, ki je morala strezniti pred·· vsem delavce v službi varstva pri delu in tehnologe. Mislim, da je bil ravno na tem P?dročju narejen največji napredek na področju varstva pri delu v 286 gozdarstvu. Uvedena so bila nova zaščitna sredstva (spomnimo se čelad z glušniki in zaščitno mrežico, rokavic, novih delovnih zaščitnih oblek); motorne žage so se izpopolnile najbolj zaradi zaščite delavcev (znižana teža, antivibra- cijski ročaji, zavora verige, ogrevani ročaji), vpeljana je bila posebna tehnologija dela, izobraževanje gozdnih delavcev pa je s tečaji za motoriste doseglo širok razmah na vseh gozdarskih DO. K temu prištevam tudi pripravo primerne lite- rature, kot so priročniki za motorne žage, navodila za varno delo, itd. Razen tega pa so bili vpeljani redni zdravniški pregledi gozdnih delavcev, uveljavljen pa je bil zanje tudi beneficirani delovni staž. Podobno je tudi z zaščito sluha, ki v zadnjem času postaja skorajda večji problem kot vibracijska bolezen. Mislim, da lahko danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bilo na tem področju opravljeno veliko in koristno delo in s tem zmanjšana možnost nesreč in poklicnih obolenj na najmanjšo mero, zlasti če delavci disciplinirano upoštevajo navodila za varno delo pri sečnji in izdelavi gozdnega drevja. 2. Spravilna mehanizacija {traktorji) 1968 1978 Vrsta in struktura lastništva kosov 1 kosov ! Indeks kW kW - kolesniki 107 3.182 230 9.780 215 - zgibniki 43 2.690 - goseničarji 29 666 51 1.942 176 Skupaj v družbeni lasti 136 3.848 324 14.412 238 Skupaj traktorji v zasebni lasti 10.911 255.245 Skupaj vsi traktorji 11.235 269.657 Iz števila traktorjev lahko ugotovimo, da je bila mehaniziranost spravila lesa s traktorji pred 12. leti še relativno zelo majhna. Takrat smo uporabljali samo adaptirane kmetijske traktorje, predvsem dobro znani Fe 35. Prvi zgibniki so se pri nas v tem času šele začeli pojavljati. Mehaniziranost spravila s traktorji je bila takrat v družbeni proizvodnji 31 °/o, danes pa je še enkrat večja, t. j. 62 °/o. Podobna stopnja mehaniziranosti spravila lesa s traktorji je tudi v zasebni gozdni proizvodnji. Značilno za uporabo traktorjev pri spravilu lesa je, da je v pre- teklih letih celotna tehnologija spravila lesa slonela na uporabi lažjih trak- torjev {Fe 35, in podobnih), sedaj pa v pretežni meri prevladujejo težji traktorji (n. pr. IMT 558 in podobni) vključno z zgibniki. Tehnologija dela je sodobna {načrtovanje usmerjenega podiranja). število goseničarjev je že vrsto let nazaj konstantno, uporabljajo pa jih predvsem v težjih alpskih terenih. Podobno je tudi z zgibniki. Pri površnem sklepanju bi lahko zaključili, da je število teh traktorjev že optimalno, vendar ni. Težki uvozni pogoji znatno omejujejo nakup teh trak- torjev, ki bi jih brez dvoma potrebovali še nekaj desetin. Motorni villi oz. žični žerjavi Ta vrsta mehanizacije in spravilo z njo se je v 10. letih močno zmanjšala. če smo takrat spravili s temi napravami še okoli 200.000 m3 lesa ali skoraj 17 °/o lesa v družbeni proizvodnji, se je ta količina v l. 1978 zmanjšala na vsega 51.000 m3 ali 4 °/o. Ko ugotavljamo in analiziramo problematiko spravilne mehanizacije v luči varnega dela, pridemo do zaključka, da so se z zmanjšanjem števila motornih 287 vitlov in žičnih žerjavov zelo zmanjšale nesreče in poškodbe in s tem vsi problemi okoli zaščite in varnosti delavcev, ki delajo s temi napravami. Nasprotna pa je ugotovitev za spravilo lesa s traktorji. Večje število traktorjev, večje število traktoristov, večji problemi. Problemi pa niso večji samo zaradi teh dejstev, tem- več tudi zaradi sodobnejše tehnologije dela (poldebelni in debelni način), uporabe traktorjev na težjih, strmejših terenih, s pomanjkljivo tehnično in varnostno opremo (uporaba verig, varnostnih kabin, nimamo radijsko vodenih vitlov, ne- primerni sedeži za traktorista, i. pd.), pomanjkljive priprave traktorskih vlak, pa tudi dostikrat zaradi dotrajane traktorske opreme. Vsi ti problemi so razumljivo še pogostejši v zasebni gozdni proizvodnji, zaradi tega je v zadnjih obdobjih vse več težkih nesreč s smrtnim izidom, niso pa redki tudi v družbeni gozdni pro- izvodnji. čeprav je tudi, v pogledu varnega in zdravju neškodljivega dela s traktorji narejen precejšen napredek, nas čaka še mnogo dela, da bi dosegli tiste stopnje varnega, zdravega in učinkovitega traktorskega spravila lesa, s katerimi bomo lahko zadovoljni. Med objektivne težave sodijo predvsem omejene možnosti nabave in unifikacije sodobnih priključkov in opreme. Vsekakor je skrb za pridobitev sodobnih delovnih sredstev primernejša in boljša rešitev, kot pa trud in neskončno prepričevanje odgovornih ljudi za uveljavljanje beneficirane delovne dobe traktoristov. V ročno spravilo in spravilo z živino se na tem mestu ne bom spuščal, saj je tega vsako leto manj, problemi varstva pri delu pa so znani že dolgo, pa čeprav jih tudi ne bi smeli zanemarjati. 3. Prevozi lesa 1968 1978 Vrsta vozil Indeks ton/km ton/km štev. v 000 Kamioni (družbeni) 199 17.000 22.953 298 33.800 45.625 199 Kamioni (najeti) 60 7.600 6.095 42 4.500 3.826 63 Skupaj 259 24.600 27.385 340 38.300 49.451 180 Polprikolice 44 146 Kamion. prikolce 33 2.044 25 1.691 83 Trakt. polprikolice 614 35 1.094 178 Trakt. prikolice Skupaj 77 2.924 214 2.815 96 Vse skupaj 24.600 30.309 38.300 52.266 172 Prevozi gozdnih sortimentov iz gozdov do porabnikov so v celoti mehanizirani. Vzporedno s tem, ko se povečuje letni posek, se povečuje tudi število kamionov oz. GTK. Imamo vse več težjih vozil, saj se je poprečna nosilnost dvignila od 6,0 t po kamionu na 8,7 t. Zelo se je povečalo število GTK na račun solo kamionov. Pred 10. leti je prišla 1 polprikolica na 4,5 kamiona, sedaj pa pride polprikolica že na vsak kamion. To pa je tudi razumljivo, če smo ugotovili, da se v gozdarstvu uveljavljajo močnejši oz. težji kamioni, ki so bolj el ..Q o o o o o c: ~ "'O c ~ :a .r:::. Q) eti Q) eti Q) '(ij' a.. a.. '§. '(ij' 0.. >ERGONOMSKI PROBLEMI PRI SPRAVILU LESA~~ Vzporedno z uvajanjem mehanizacije v gozdno proizvodnjo in oblikovanjem tehno- logije dela se je pojavila oz. v veliko večji meri kot poprej, postala aktualna potreba po prilagoditvi dela človeku-delavcu. V prvem obdobju je bilo prizadevanje ome- jeno le na ožje področje varstva pri delu, v zadnjih letih pa se tudi pri nas intenzivno razvija interdisciplinarna veda ergonomija, ki se v okviru organizacije dela ukvarja prav s prilagoditvijo dela človeku. Gozdnotehniška enota VTOZD za goz- darstvo BF je v okviru raziskovalnega pro- grama IGLG v preteklih letih opravila ob- sežne znanstvene raziskave o ergonomsl•ih problemih pri spravilu lesa s traktorji in žičnimi žerjavi. Rezultati teh raziskav so bili predstavljeni na dvodnevnem seminarju 21. in 22. aprila v Glažuti na Kočevskem, ki ga je ta enota organizirala skupaj s Splošnim združenjem gozdarstva Slovenije. Seminar je bil v prvi vrsti namenjen odgo- vornim gozdarskim strokovnjakom, ki se ukvarjajo z načrtovanjem tehnologije dela in z varstvom pri delu v gozdnogospodar- skih delovnih organizacijah. Poleg posredo- vanja novih spoznanj je bila želja organi- zatorja popularizirati to relativno novo znan- stveno področje in nakazati možnosti za njegovo aplikacijo v praksi. Seminar je obsegal terenske oglede s praktičnim delom vseh udeležencev in vrsto referatov o obremenitvah delavca pri spra- vilu lesa. V prvem, terenskem delu, je bilo prikazano merjenje ropota pri spravilu lesa s traktorjem IMT 558 in merjenje vibracij na traktorskem sedežu. Udeleženci so spo- znali tudi metodo ergonomske presoje goz- darskih strojev tako, da so po ergonom- skih vprašalnih pqlah ocenjevali dva tipa traktorjev, IMT 558 in Timberjack, in primer- jali rezultate z rezultati predhodnih raziskav. v ukabinetnem(( delu so bili naslednji referati: Ciril Remic, dipl. ing.: Gozdna mehanizacija in varstvo pri delu Dr. Marjan Lipoglavšek: Opis metod ergonomskih meritev Pavel Kumer, dipl. ing.: Socialne razmere in poškodbe traktoristov v gozdu Mag. dr. Mario Kocijančič: Bolezni traktoristov v gospodarstvu Dr. Marjan Lipoglavšek: Obremenitev delavcev pri spravilu lesa z ropotom Boštjan Košir, dipl. ing.: Obremenitev traktoristov z vibracijami Dr. Marjan Lipoglavšek: Ergonomske značilnosti traktorjev Mag. Tone Gregorič: Možnosti izvajanja ergonomskih zahtev v praksi Tematika seminarja je aktualna in postaja nujen sestavni del znanja vsakega gozdar- skega strokovnjaka, ki se na katerikoli, ravni ukvarja z mehanizacijo, tehnologijo in organizacijo pridobivanja lesa ali z varstvom pri delu. Zato je škoda, da je možno tal<- šen delovni seminar izpeljati le ob omeje- nem številu udeležencev. Medtem, ko bomo naštete referate obja- vili v Gozdarskem vestniku pa na tem mestu ponovimo le nekaj misli in predlogov, ki so jih prispevali razpravljalci na tem seminarju. Možnosti za humanizacijo dela pri spra- viru lesa so v nekaterih tehniških izboljša- vah in spremembah strojev ter v ukrepih organizacijske narave. Tehniške izboljšave bi bile potrebne zlasti pri kabini, vitlu in sedežu. Pri tem moramo računati z možnostjo, da bi ergonomsll zg .okončin 1 Ledvcna hrbtenica 11 in spod. okončine xuv rrirojene nakaze Kifoza in 2 skol ioza '--- - xv Nekaj vzrokov peri- mat.morbid. in morta- li tete --·- XVI Simptomi in nczado- stno opredeljena stanja XVII Poškodbe Trajne posledice 11 poškodb Poklicne bolezni Poklicna nagi uš- 43 nost -·~ ----- .............. -..K, ,. ....... --- .. - S K U P A J 19 111 1 ' 27 44 ~4 ltl 23.5 36 39 ~ ......... 4J.lj q s 6 7 8 - - ~ lj - 1 Predlog za ocenitev na IK (1) 6 - - z Ambulantno zdravljenje (2) 13.5 1 2 2 Predlog za ocenitev na IK (3) Ambulantno zdravljenje in fizio- 10 2 4 terapija (2) 5 Predlog za oceni tev na IK (6) Ambulantno zdravljenje in fizio- terapija (S) - ----- 1 ,s - - 2 Vaje in fizioterapija (2) 1 s 1 3 7 Predlog za ocenitev na IK (4) Oprostitev določenega dela (7) 8 - 43 - Dosledna uporaba oseb.zašč.sredstev pri dehi v ropotu (43) -·· -- 7,4 1t 61 39 Predlogi za oceni tev na 1 K (39) Zdravljenje v bolnici (4) Ambulantno zdravljenje (3) Fizioterapija (9) Higiensko,dietetsko medikamentozni režim (9) Obvezna uporaba o~al (6) 1 Obvezna uporaba glušnikov (44) 1 Oprostitev določenega dela (7) Za analizo in oceno zdravstvenega stanja traktoristov v gozdarstvu sem retro- gradno zbral in obdelal rezultate zabeležene v kartotekah 440 obdobnih zdrav- stvenih in psihofizičnih pregledov 198 traktoristov iz sedmih gozdnogospodarskih delovnih organizacij in v dvanajstih slovenskih dispanzerjih za medicino dela v obdobju od 1972. do 1978. leta. Iz kartotek je razvidno da je bila v tem času okoli 28 °/o traktoristov na pregledu prvič, okoli 35 °/o drugič, okoli 22 °/o tretjič in približno 15 °/o četrtič, petič ali celo večkrat Večina pregledanih traktoristov je bila v srednjih starostnih skupinah: 61 °/o med 30 in 45 let, 15 °/o nad 45 let in 24 °/o mlajših od 30 let. 43,5 °/o pregledanih traktoristov je imelo med 10 in 20 let skupne delovne dobe, 29 °/o manj kot 10 let in 27,5 °/o več kot dvajset let 43 °/o pregledanih traktoristov opravlja to delo manj k9t 5 let a 26 °/o več kot 1 O let, ostalih 31 °/o je na tem delu med 5 in 1 O let. Traktoristi v gozdarstvu, ki to delo opravljajo več kot 20 let, so izjema. Le 25 °/o pregledanih traktoristov ima dokončano osemletko, 25 °/o pa ima manj kot 4 razrede osnovne šole. 50 °/o pregledanih traktoristov v času pregleda ni navajala nobenih zdravstvenih težav ali motenj. Med tistimi, ki so imeli težave, jih je največ tožila o stalno se ponavljajočih prehladnih boleznih dihal. Sledijo jim težave zaradi revmatičnih in degenerativnih bolezni gibal, težave s prebavili, srcem in ožiljem, zaradi motenj vida in okvare sluha ter tiste, ki so posledica poškodb. Traktoristi povezujejo težave zaradi prehladnih bolezni dihal, revmatičnih bolezni gibal in okvare sluha direktno z opravljanjem svojega poklica. Po lastni izjavi ena četrtina pregledanih traktoristov ne pije alkoholnih pijač in le ok. 1 °/o pije alkoholne pijače redno, ostali pa so le priložnostni pivci. 36 °/o pregledanih traktoristov ne kadi, 44 °/o jih kadi 10 do 20 cigaret dnevno, 13 °/o so strastni kadilci (nad 20 cigaret dnevno) in le okoli 7 °/o jih kadi malo in pri- ložnostno. Okoli 40 °/o pregledanih traktoristov je v območju širše srednje optimalne teže. Približno enak odstotek je prehranjenih traktoristov, ki tehtajo od 5 do 20 kg nad optimalno težo. Traktoristi »suhci<< (10 kg in več pod optimalno težo) so v gozdarstvu redkost a »debeluhov<< (20 kg in več nad optimalno težo) je kar 10 °/o. Pri 40 °/o pregledanih traktoristov je bila ugotovljena poklicna okvara sluha, ob poprečni starosti traktoriste 39 let in pri 8-letni poprečni delovni dobi na tem delovnem mestu. Ugotovljene poklicne okvare sluha pri traktoristih niso bile take stopnje, da bi zahtevale premestitev na drugo delo, temveč le dosledno uporabo osebnih zaščitnih sredstev za varstvo sluha pred ropotom. Bolezni kosti in gibal so na drugem mestu pri pregledanih traktoristih, dve tretjini od tega ima bolezni ledvene hrbtenice in spodnjih okončin in ena tretjina bolezni vratne hrbtenice in zgornjih okončin. Bolezni kosti in gibal so bile ugotovljene pri poprečni starosti traktoristov 42,5 let in pri poprečni delovni dobi 12 let na sedanjem delu. čeprav so vsi traktoristi v anamnezi smatrali, da so njihove težave zaradi bolezni kosti in gibal poklicnega izvora, v objektivnih izvidih pregledanih traktoristov ni nikjer posebej označeno morebitno poklicno poreklo ali značaj ugotovljenih bolezni kosti in gibal. Posledice poškodb pri delu in izven dela so na tretjem mestu po pomemb- nosti ugotovljenih stanj pri pregledanih traktoristih. Posebej so pomembne kot vzroki invalidiziranja traktoristov. Medtem ko so prej omenjene prehladna bolezni dihal in poklicne naglušnosti nepomembne kot vzroki invalidnosti traktoristovt 'je že bil vsak deseti pregledani traktorist predlagan za ocenitev na invalidski komisiji zaradi bolezni kosti in gibal, a vsak deveti zaradi posledic poškodb. 330 (..) (1.) -l. ~ 40 30 20 10 poprečna starost 1 -1 -1 ~ ~ delovna doba traktorist a cu § ru lil 5 m ·- c ~~ a-a 1111111111111 1111111111111 1 1111111111110 1 39 B "'t BO-LE Z NI ·- ::J ........ QJ-fi) ·~ ~ ~ - ~ ·-·- en §:Q ........ l.:. ~ Q_ ~t1) Q_.Q o QJ-g .Q .s; -~~ ro ,. (/) c... o ........ Q. 1:11~-1 lm"''''m"''IT 42.5 36 12 5 ~' r::~ 1 r. pregleda nih 198 T~AKTORISTOV - zanesljivo D . verjetno odvisno od poklica ni ::::::: >() -9 ~ ::::::: - -g ::l ~ ~o ·- Cl> ·c: c:: c... ~ N Cl (b -o - ·- cu o c: :C ..a ..Q N iJ Q) ~ - ·-o ..a c: ~ -o .Q 37 40 38 40 let ':' 12 7 6 Trije pregledani traktoristi so morali biti ocenjeni na invalidski komisiji zaradi refrakcijskih anomalij vida. Pomembna sta tudi dva primera nepoklicne nagluš- nosti, saj ta tudi lahko postane ovira pri delu traktoristov. Skoraj vsak deseti pregledani traktorist ima neko obolenje srca in ožilja. Največkrat so to hiper- tonije in ishemične bolezni srca. Vpliv teh bolezni je na poklicno delazmožnost traktoristov zelo velik, v 50 °/o ugotovljenih primerov je bila potrebna ocenitev na invalidski komisiji, v ostalih 50 °/o primerih je bil potreben dosledni higijensko- dietetsko-medikamentozni režim, sicer bi bila invalidnost neizbežna. Od treh traktoristov, pri katerih je bila pri pregledih ugotovljena sladkorna bolezen, sta dva morala biti ocenjena na invalidski komisiji. Kronični alkoholizem je bil registriran pri dveh traktoristih, eden je bil ocenjen na invalidski komisiji, drugi pa je moral na obvezno bolnišnično zdravljenje. Razumljiv razplet, kronični alkoholizem predstavlja absolutno kontraindikacije za delo traktoriste v goz- darstvu. Sestavni del obdobnih zdravstvenih pregledov traktoristov v gozdarstvu so zadnja leta tudi psihološki pregledi. Pri psiholoških pregledih je bilo 105 (53 °/o) traktoristov zmožnih za nadaljevanje sedanjega dela brez omejitve; 77 (39 °/o) je bilo zmožnih za nadaljevanje dela z omejitvijo (največkrat časovno s potrebo po predčasnem ponovnem psihološkem pregledu); 16 (8 °/o) je bilo trajno ne- zmožnih za nadaljevanje dosedanjega dela. Vzroki omejitve ali nezmožnosti za nadaljevanje sedanjega dela pri psiholoških pregledih so bile največkrat psiho- motorne sposobnosti, sledijo osebnostne strukture oz. dinamike ter splošna inteligentnost. Velikokrat je vzrok omejitve ali nezmožnosti kombinacija več omenjenih dejavnikov. Ocena analiziranih rezultatov obdobnih zdravstvenih in psihofizičnih pregledov traktoristov v gozdarstvu postavlja naslednja vprašanja: Ali so ugotovljene bolezni zanesljivo posledica delovanja dela in delovnega okolja na traktoriste? Ali so ugotovljene bolezni verjetno v zvezi z delom in delovnim okoljem? Ali so ugotovljene bolezni mogoče v zvezi z delom in delovnim okoljem? Zanesljiva bolezen, ki je posledica vpliva dela in delovnega okolja na trakta- rista v gozdarstvu je poklicna naglušnost. Obstaja pa verjetnost ali možnost, da delo ali delovno okolje povzročata nastanek prehladnih bolezni dihal in revma- tičnih bolezni gibal. Doslej opravljeni in analizirani obdobni zdravstveni in psihofizični pregledi traktoristov v gozdarstvu, imajo nedvomno zelo velik pomen pri oceni zdrav- stvenega stanja teh delavcev. Zal v sedanjem obsegu in času še ne zadoščajo za analizo in oceno korelacija med obolevanjem traktoristov v gozdarstvu in njihovimi delovnimi razmerami. Potrebno jih je opravljati skozi daljšo dobo, z ustreznejšimi podatki in kazalci ter jih dopolnjevati z analizo splošne in specifične obolevnosti, delanezmožnosti, travmatizma, invalidnosti in umrljivosti opazovane skupine delavcev-traktoristov v gozdarstvu. Povzetek Z analizo rezultatov 440 obdobnih zdravstvenih in psihofizičnih pregledov 198 traktoristov iz sedmih gozdnogospodarskih organizacij je bilo ugotovljeno zdrav- . stveno stanje traktoristov v gozdarstvu za obdobje od 1972. do 1978. leta. Iz. statističnih podatkov ni mogoče dobiti take analize za posamezen poklic, ampak le za celotno gozdarsko panogo. 332 ~,. Traktoristi so bili pregledovani v dvanajstih dispanzerjih za medicino dela. Okrog 63 °/o jih je bilo pregledanih le enkrat ali dvakrat, ostali pa večkrat. Veči­ noma so iz srednjih starostnih skupin (30-45 let) s kratko delovno dobo na traktorju. V osebni anamnezi jih je 50 °/o navajala zdravstvene težave. Med njimi večina povezuje prehladne bolezni dihal, revmatične bolezni gibal in okvare sluha z opravljanjem poklica. Po lastnih izjavah večina pije alkoholne pijače le prilož- nostno in so zmerni kadilci. Po telesni teži se traktoristi nagibajo k preveliki debelosti. Od objektivno ugotovljenih bolezni je na prvem mestu poklicna okvara sluha (40 °/o bolnih), sledijo bolezni kosti in gibal (16 °/o) in posledice poškodb pri delu {i 1 °/o). Poškodbe so pomemben vzrok invalidiziranja traktoristov. Za okvare sluha in poškodbe lahko trdimo, da so zanesljivo odvisne od opravljanja poklica. Bolezni gibal pa so tudi verjetno povezane s poklicem traktorista. Slednje velja tudi za bolezni dihal, ki pa so bile ugotovljene le pri neznatnem številu traktoristov. Bolezni čutil (i 1 °/o), obtočil (1 O 0/o) in prebavil (6 °/o) tudi pogosto nastopajo, vendar jih ne moremo povezovati z opravljanjem poklica, čeravno so lahko tudi vzrok za ocenitev delavca na invalidski komisiji. Pri psiho- loških pregledih je bilo ugotovljeno, da je 53 °/o zmožnih za delo trakta rista brez omejitev, 39 °/o z omejitvami (časovno ob ponavljanju pregledov) in 8 °/o nezmožnih zaradi neprimernih psihomotornih sposobnosti, osebnostne strukture oz. dina- mike in splošne inteligentnosti. 2al te analize obdobnih pregledov še ne zadoščajo za oceno povezanosti obolevanje traktoristov v gozdarstvu z delovnimi razmerami, v katerih delajo. Zato bi jih bilo treba spremljati daljšo dobo in analizo dopolniti s podatki o splošni in specifični obolevnosti, delanezmožnosti, travmatizmu, invalidnosti in umrljivosti. KRANKHEITEN DER TRAKTORISTEN IM FORSTWESEN Zusammenfassung Mit einer Analyse der 440 periodischen medizinischen und psichophisischen Unter- suchungen von 198 Schlepperfahrer aus 7 Forstunternehmen Sloweniens wurde der Gesund- heitsstand der Schlepperfahrer im Zeitraum 1972 bis 1978 festgestellt. ln der offiziellen Statistik kann man solche Daten nur fOr einen Wirtschaftszweig und nicht fOr einen Beruf finden. Die Schlepperfahrer wurden in 12 arbeitsmedizinischen Anstalten untersucht. Un- gefahr 63% wurden nur ein- oder zweimal, die anderen aber mehrmals untersucht. Die meisten gehoren zur mittleren Altersklasse {30-45 Jahre) und haben nur eine kurze Be- sch~Htigungszeit als Schlepperfahrer hinter sich. ln personlicher Anamnese haben 50 Ofo von ihnen uber Gesundheitsbeschwerden geklagt. Die meisten meinen, daB ihre Erkaltungen der Atmungsorgane, ihre reumatischen Krankheiten und die Gehorschaden vam Beruf abhangig sind. Nach eigenen Aussagen trinken die meisten Alkoholgetranke nur gelegentlich und sind nur maBige Raucher. Nach Korpergewicht naheren sich die Fahrer der Obergewichtigen Population. Zwischen objektiv festgestellten Krankheiten stehen an erster StelJe die beruflichen Gehohrschaden {40% der kranken Schlepperfahrer), dann folgen die Knochen- und Bewegungsorgankrankheiten (16 %) und die dauerlichen Folgen der Arbeitsverletzungen (11 °/o). Diese Folgen sind bedeutende Ursache der lnwaliditat. Fur Gehohrschaden und Verletzungsfolgen konnen wir behaupten, daB sie sicher von dem Beruf der Schlepper- fahrer abhangig sind. Die Krankheiten der Bewegungsorgane sind nur wahrscheinlich mit diesem Beruf verbunden. Das kann auch tur Krankheiten der Atmungsorgane gelten, die aber nur bei wenigen Fahrern festgestellt wurden. Die Krankheiten der Sinnesorgane (11 %}, des Kreislaufes (10 %} und der Verdauungsorgane (6 %} sind auch haOfig, aber man kann sie nicht mit der Berufstatigkeit verbinden. Sie sind jedoch mogliche Ursachen der lnvaliditat. 333 Bei psichologischen Untersuchungen wurde festgestellt, daB 53% der Schlepper- fahrer fUr die Arbeit des Schlepperfahrers fahig, 39% begrenzt fahig (zeitbegrenzt mit wiederholten Untersuchungen) und 8% unfahig sind. Diese 8% sind unfahig wegen der psichomotorischen Fahigkeiten, wegen der Personlichkeitsstruktur bzw. Dynamik und wegen der allgemeinen lnteligenz. Leider sind diese Analysen noch nicht genugend um eine Ermittlung der Korelationen zwischen Erkrankungen der Schlepperfahrer und ihre Arbeitsverhaltnisse zu treffen. Man muBte sie langere Zeit folgen und noch die Daten Uber allgemeine und spezifische Erkrankungen, Arbeitsabwesenheit, VerletzungshaO.figkeit, lnvaliditat und Sterblichkeit einbeziehen. Pregled gozdarskih tem, ki bodo uvrščene v radijsko oddajo KMETIJSKI NASVETI v mesecih septembru in oktobru letos. September 1. Nega gozdnih nasadov, dr. Franjo Kordiš, Soško gozdno gospodarstvo Tolmin. 2. Stanje mehanizacije v gozdni proizvodnji, Ciril Remic, dipl. inž. goz., Splošno združenje gozdarstva Slovenije. 3. Obžagovanje vej na gozdnem drevju, Hubert ·Dolinšek, dipl. inž. goz., Lesna Slovenj Gradec. 4. Pomembnost drevesnih pasov v naseljih, Ivan tonta, dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Oktober S. Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Pokljuki, Janez Košir, dipl. inž. goz., Gozdno gospodarstvo Bled. 6. Uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v gozdarstvu, mag. Slavka Kavčič, VTOZ.D za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. 7. Sistem gozdnogospodarskega načrtovanja, dr. Franc Gašperšič, VTOZD za goz- darstvo na Biotehniški fakulteti v LJubljani. 8. Zunajgozdna proizvodnja lesa, Lado Eleršek, dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. 334 ,f ), UDK 634.0.304:634.0.375.4:634.0.96 SOCIALNE RAZMERE IN POšKODBE TRAKTORISTOV V GOZDARSTVU Pavle Kumer (Celje)* Kumer, P.: Socialne razmere in poškodbe traktoristov v gozdarstvu. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 7-8, str. 335-342. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Clanek opisuje razvoj spravila lesa s traktorji po gozdnih gospodarstvih Slovenije v obdobju od 1960 do 1976. Analizira socialne razmere 266 traktoristov, njihovo starostno strukturo, delovno dobo, izobrazbo, socialno poreklo, stanovanjske razmere, prihod na delo ter zadovoljstvo z delom in zdravstveno stanje po navedbah traktoristov. Podrobno proučuje 111 nesreč traktoristov v obdobju 1970-1976, kjer so bile posledice poškodbe. Analizira njihovo pogostost, razporeditev po mesecih, dnevih v tednu in urah dnevnega delovnega časa. Proučuje vire, vzroke, kraje nesreče ter oblike poškodb in razporeditev poškodb po telesnih delih. Ku m er, P.: Social conditions and injuries of tractor drivers in forestry. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 7-8, pag. 335--342. ln Slovene with summary in German. The paper deals with the development of skidding by tractors during the period of 1960-1976 within the individual regional forest management organlzatlons in Slovenia. It analyzes the social conditions of 266 tractor drivers their age structure, working period, training, social provenance, dwelling conditions, arrival to work, contenlness, with the work and health condition according to the declarations of the tractor drivers themselves. The paper gives exact statements concerning 111 working accidents with injuries of tractor drivers during the period of i97o-1976. It analyzes the frequency, dispersion by monlhs, days, and hours of the daily working time, and studies the origins, causes, places and kinds of injuries as well as their distribution by body parts. Delo traktoristov v gozdarstvu je nastalo v obdobju od leta 1958 do danes. Lahko bi ugotovili, da smo nastajanju tega traktorskega opravila bili tudi sami priče ali pa smo celo sodelovali pri njegovem nastajanju. Traktor je kot meha- nizirana spravilno sredstvo najprej začel zamenjevati animalno spravilo na vlaki ali kolovozni cesti, povezano s tem tudi na prevozni cesti, dalje je pričel prodirati tudi na vlako v gozd, deloma na področje ročnega spravila in deloma tudi žični­ čarskega spravila. Tako danes pojmujemo traktorsko opravilo v gozdu kot vmesno fazo med sečnjo in izdelavo in prevozom izdelanih gozdnih sortimentov s kamioni do potrošnika. Hkrati z oblikovanjem traktorskega dela se je kot sestavni del tega oblikoval tudi človek-delavec-traktorist. Njegova udeležba pri tem delu je vedno bolj do- bivala poklicno obeležje. Se posebno vzgledno so na to vplivale analogne oko- liščine v kmetijstvu, prevozništvu in drugod. Delo, odnosno opravilo traktoristov v gozdarstvu je nastajalo kot potreba razvoja gozdarske proizvodnje. Sam pristop k oblikovanju tega opravila pa je bil bolj ali manj spontan in stihijski. Lastnih izkušenj ni bilo, zato so se pri tem uporabljale izkušnje tistih, kjer so delo traktorja opravljali že daljšo dobo, to je predvsem v kmetijstvu. Postopoma pa smo začeli nabirati lastne izkušnje in " P. K., dipl. inž. goz., Gozdno gospodarstvo Celje, 63000 Celje, YU. 335 samostojno oblikovali dela gozdarskih traktoristov. Z leti se je tako pojavilo veliko izkušenj, dobrih in tudi slabih. Se posebej so prišle do veljave nekatere zahteve, ko smo uveljavili benificirano delovno dobo za gozdnega delavca-sekača. Tedaj smo tudi v zvezi z delom traktorista pričeli ugotavljati, kakšne so zahteve dela traktoristov v gozdarstvu. Zastavljena je bila raziskovalna naloga in tako smo zbrali nekatere ugotovitve. Med njimi smo obravnavali tudi socialne razmere in poškodbe traktoristov v gozdarstvu. Socialne razmere $tevilo traktoristov je v gozdni proizvodnji naraščalo vzporedno z naraščanjem števila traktorjev (glej grafikon!). Po podatkih gozdnogospodarskih organizacij je bilo leta 1976 v Sloveniji naslednje število traktorjev: Gozdna gospodarstva Bled Brežice Celje Kočevje Kranj Ljubljana Maribor N 25 7 31 18 7 34 % 9,39 2,63 11.65 6,76 2,63 12,78 Nazarje Novo mesto Postojna Sl. Gradec Snežnik Tolmin SKUPAJ N 12 16 62 30 9 15 266 % 4,51 6,01 23,30 11,27 3,38 5,63 100.0 Sorazmerno kratko obdobje od leta 1960 do 1976 nudi sicer majhno število podatkov, kar premalo, da bi bilo možno s statističnimi metodami pre- verjati določeno stanje. Toda dejstvo, da nam je to obdobje še blizu, da je na razpolago polno svežih in zanesljivih podatkov, nam vseeno' omogoča, priti do določenih zaključkov. Obravnavano je bilo torej 266 traktoristov, kar pomeni veliko večino vseh zaposlenih traktoristov pri gozdnih gospodarstvih. Podatkov ni bilo samo za Gg Brežice. Ugotovimo lahko, da med zaposlenimi traktoristi prevladujejo delavci stari od 26-35 let, njihov delež je 116 traktoristov oz 43,60 °/o zaposlenih, vendar pa so med zaposlenimi štirje traktoristi stari nad 50 let. Seveda moramo povedati, da so med zajetimi traktoristi zajeti tudi tisti, ki so zaposleni na manj zahtevnih traktorskih delih, kot je prevoz po kamionski cesti ali skladišču. Posebej je zanimiva tudi ugotovitev, od kod izhajajo zaposleni traktoristi. Podatki povedo, da je večji del izšel iz vrst gozdnih delavcev. Izbor je bil opravljen kot napredovanje, kajti delo s traktorjem je zahtevalo okretnega in marljivega delavca. Samo manjši delež, 47 traktoristov ali 17,66 °/o je bil rekrutiran iz vrst drugih traktoristov. Pri tem je zanimiva tudi ugotovitev, da čeprav opravljajo obravnavani traktoristi delo s traktorjem redno, se v primeru kakršnekoli prekinitve dela s traktorjem vračajo na dela v gozdarsko proizvodnjo, le manjši delež se jih zaposluje v mehanični delavnici ali pa na delovodskih delih. Določeno karakteristike socialnih razmer pokažejo tudi podatki o izobrazbi traktoristov v gozdarstvu. Ugotovimo lahko, da prevladujejo traktoristi, ki imajo 4-6 razredov osnovne šole. Takšnih delavcev je 143 ali 53,75 °/o. To še posebej velja za določene predele in pa za preteklo obdobje. V pogledu strokovne 336 usposobitve je večina traktoristov usposobljena za delo s traktorjem v tečajih, manjše število delavcev 29 ali i 0,90 °/o pa ima tudi sicer poklicno šolo. Zanimive so tudi ugotovitve v zvezi z delovno dobo traktoristov v gozdarstvu in pa delovno dobo s traktorjem. Pri tem ugotovimo, da prevladuje v obeh primerih delovna doba do 5 let, kjer pa je delež zaposlitve s traktorjem do 5 let mnogo večji. To spet potrjuje prej navedeno ugotovitev o rekrutiranju traktoristov iz vrst gozdnih delavcev. (Grafikon.) Pri ugotavljanju socialnega porekla se izkaže, da izhajajo iz delavskih in kmečkih družin, kar je tudi razumljivo glede na kraj zaposlitve in zahteve dela. Zanimiva je tudi ugotovitev, da ima velika večina zaposlenih traktoristov zadovoljivo rešeno stanovanjsko vprašanje, bilo pa je 45 primerov ali 16,91 °/o, n 200 l l 1 1 i 1 l 1 100 ~ 1 1 ! i 1 1 i j 50 -l 1 1 --- KOLES NI!{ GOSENICAR ------ ZG!BNIK -----7..:::::;._ ---------- , --------------_ _.... .. -···/ ~-------------~--···~~=-~---. leto 1960 1965 1970 1976 337 ki so stanovanjske razmere opredelili za neustrezne. Primeri teh neurejenih stanovanjskih razmer pa seveda v veliki meri sovpadajo tudi z drugimi problemi. Velika večina ali 207 delavcev, to je 77,81 °/o prihaja na delo od doma, kar potrjuje tudi podatek o najpogostejši oddaljenosti od doma do delovišča, ki znaša 10-15 km in velja za 102 traktorista ali 38,34 °/o. Svoje zadovoljstvo z delom na traktorju so traktoristi opredelili takole: Velika večina, odnosno 174 traktoristov ali 65,41 °/o jih je povsem zadovoljna s svojim delom. Samo delno zadovoljnih je 82 traktoristov ali 30,82 °/o in povsem nezadovoljnih le 10 traktoristov ali 3,75 °/o. Druge navedbe, odnosno podatki se bistveno ne razlikujejo od podatkov za druge gozdne delavce. n n d. g. d. t. 1 \ 1 90 \IBO \ \ \ v gozdarstvu \ 80 16~ \ na traktorju ci t. \ \ \ 70 140\ \ \ \ \ 60 120 \ \ \ \ 50 100 \ \ \ \ \ 40 80 \ \ \ \ 30 \ 60 \ \ \ \ \ 20 40 \ \ \ \ \ 10 20 ' " " ' ' " - 5 10 15 20 25 30 35 40 45 leta 338 Posebej bo obravnavano zdravstveno stanje traktoristov. Njihove lastne na- vedbe v zvezi z zdravstvenim stanjem so zelo neugodne. Samo 182 ali 68,42 °/o se jih počuti zadovoljivo zdravih, pri vseh ostalih pa se pojavljajo najrazličnejši znaki obolenj. Pri tem močno prevladujejo težave na hrbtenici (46) ali 17,29 °/o, prebavil (19) ali 7,14 °/o, ožilja (15) ali 5,63 °/o, čutil (9) ali 3,38 °/o, srca (5) ali 1,87 °/o in ostalo (19) ali 7,14 °/o. Takšno stanje nedvomno zahteva večje upošte- vanje zdravstvenega stanja pri izboru in zaposlovanju traktoristov. Poškodbe traktoristov v gozdarstvu Pri obravnavanju socialnih razmer traktoristov v gozdarstvu smo lahko ugo- tovili, da je to posebna skupina gozdnih delavcev, ki se je preusmerila na delo s traktorjem. Večinoma so bili pred tem zaposleni pri ostalih delih v gozdarstvu in so se tako že pri tem spoznali z nevarnostmi, ki pri delu v gozdni proizvodnji ogrožajo delavca. Z uvedbo traktorja v gozdarsko proizvodnjo so se pojavile tudi poškodbe pri delu. To nas je napotilo, da smo želeli nekoliko bolj podrobno spoznati nesreče pri delu s traktorjem. S pomočjo nekoliko prirejene metode, s kakršno tudi sicer analiziramo nesreče v gozdarstvu, smo obravnavli tudi nesreče, ki so se zgodile pri delu s traktorjem v obdobju 1970-1976. Za takšno obdobje smo Pregled stanja zaposlenih .in poškodovanih traktoristov Leto in stanje Gozdnogospodarska 1970 1972 1974 1976 organizacija N p % N p % N p 0/o N p 0/o BLED 19 2 22 25 5 21 8 CELJE 4 4 6 1 6 KOčEVJE 14 18 26 32 4 LJUBLJANA 2 3 7 8 MARIBOR 21 3 24 5 28 5 29 4 NOVO MESTO 7 11 15 1 17 SLOVENJ GRADEC 19 25 29 4 30 2 NAZARJE 3 2 9 1 10 1 TOLMIN 7 3 8 16 2 POSTOJNA 18 30 5 44 4 47 7 SKUPAJ: 129 5 3,9 167 10 16,7 225 21 9,3 242 28 11,6 Indeks 100 100 129 200 174 420 187 560 P = število poškodovanih N = število zaposlenih x število zaposlenih traktoristov po številu traktorjev se odločili, ko smo ugotovili, da v tem času že enotno obravnavamo nesreče v gozdarstvu in so zato tudi znani podatki o nesrečah pri delu s traktorjem. Pri tem delu je sodelovala večina varstvenikov gozdnogospodarskih organizacij tako, da so zbrali in posredovali podatke na enotno pripravljenem vprašalniku. Namen proučevanja nesreč je bil, da bi ugotovili vzrok nesreč in na tej osnovi sprejeli odločitev za ukrepe, s katerimi bi v bodoče preprečevali nesreče traktoristov pri gozdarskih delih. Na osnovi zbranih podatkov smo napravili pregled zaposlenih in poškodovanih traktoristov v obdobju 1970-1976. Podatke po letih in gozdno- gospodarskih organizacijah prikazujemo v tabeli. Ta nam služi samo za ugotovitev 339 trenda. Obravnavali smo samo poškodbe traktoristov pri delu s traktorjem na osnovi prijav v obdobju 1970-1976. Skupno je bilo v obravnavnem obdobju poškodovanih 111 traktoristov. Poprečna pogostost poškodb je bila 14,7 °/o. število poškodovanih je naraščalo mnogo hitreje kot število zaposlenih. Pogostost poškodb je večja kot poprečno za celotno gozdarstvo. Pregled nesreč po mesecih nam pokaže, da se pojavljajo skozi vse leto in so najbolj pogoste v začetku jesenskih mesecev in ob zaključku zimske sezone. To ni povsem v logični zvezi s samim delom in zahtevami dela. Tudi pojavljanje nesreč po dnevih pokaže splošne značilnosti: največ jih je v ponedeljek in petek, kar zopet karakterizira njihov pojav. Zagotovo je vzrok subjektiven. K podobnim zaključkom navaja tudi pojavljanje poškodb tekom delovnega dne. Najbolj pogoste so med 8. in 10. uro (3 delovne ure) in 13. ter 15. uro. Na pojav prvih lahko vplivajo slabe prehrambene navade zjutraj, na druge pa slaba kondicija. Vsekakor je umestno vplivati na to, da morajo podobno kakor drugi gozdni delavci tudi traktoristi zjutraj zaužiti primeren obrok hrane in skrbeti za dobro telesno kondicijo. Pregled poškodb traktoristov po virih in vzrokih c o c: Vzrok u; c o ro-ci ro .~ ro > o C:.,:.::: c: 0.,:.::: Ci3 -~ Q) Q) Q) O) ... .CQ) =o.. '2 o CJ.) CJ.) ro"- ..:.:::Q) "C ...... ,_ Cll ~~ "8 CJ.) <( "N >o ro E--- o . o. ro m,... Q(tl ·- "C o..•(.) a.. "-U> c: a.e '-O) Vir 0.. o. o N .o- ::::~•Cil o. o o :::::> Q) ~o.. CJ.) ro ID ~o ID ro ~"C CJ.) ~ z z u;"C ZN z en 0/o TRAKTOR 6 10 9 26 23,42 PRIKLJUCKI 5 3 1 2 11 9,91 llCNA VRV 5 2 2 3 2 4 18 16,22 GOZD. SORTIMENT 4 4 1 5 3 28 25.22 ORODJE 2 2 1,81 OSTALO 12 2 4 8 26 23,42 SKUPAJ N 42 23 1 2 5 22 16 111 100,0 % 37,84 20,72 0,90 1,81 4,50 19,82 14.41 100,0 Med viri poškodb povsem logično prevladuje gozdni sortiment. Sledi mu traktor in ostalo, kjer se lahko marsikaj skriva. Toda našteti viri sami po sebi niso nevarni, nevarni postanejo šele ob neustreznem ravnanju z njimi. Povezani z viri so prikazani tudi vzroki nesreč, kjer močno prevladuje ne- pazljivost ali pa nepravilen postopek (tabela). često je to dvoje med seboj težko ločiti. Te ugotovitve so že zelo konkretno napotilo za ukrepanje. Izboljšati moramo pozornost v zvezi z delom in povečati intenzivnost pouka za uporabo pravilnih postopkov pri delu s traktorjem. Nekaj nam povedo tudi podatki o kraju nesreče. Tu prevladuje delovišče, kar se ujema z uporabo traktorja. Pri oblikah nesreč pa prevladujejo nesreče pri navezovanju bremena. Sledi privlačenje bremena in pa prevrnitev traktorja. To seveda prepričuje da pri organizaciji dela nekaj ni v redu in da bi lahko marsi- katero nesrečo preprečili, če bi organizacija dela bila popolnejša. Med oblikami poškodb prevladuje udarec. Ce to povežemo z viri poškodb potem lahko zvemo, da je udarce v večini primerov povzročil gozdni sortiment, nekatere pa tudi traktor, njegov priključek ali celo žična vrv. Temu bi se lahko izognili. Med najbolj ogrožene dele telesa spadajo zapestje in dlan ter gleženj. 340 Močneje pa so ogroženi tudi prsti rok, prsni koš in koleno. Z redno uporabo varstvenih sredstev, bi očitno lahko preprečili mnogo poškodb, ki so nastale na zapestju, dlani ali prstih rok. Bolje pa bi lahko varovali tudi gleženj in koleno. Povzetek V obdobju od l. 1960 do 1976 je bilo po podatkih gozdnih gospodarstev zaposlenih pri spravilu lesa v Sloveniji 266 traktoristov. število traktorjev je v tem obdobju hitro naraščalo, najhitreje število adaptiranih kolesnikov, najpočasneje pa število goseničarjev. Največ jih je bilo na postojnskem gozdnogospodarskem območju. Med traktoristi prevladujejo mlajši v starosti od 26 do 35 let (44 °/o). Večina je izšla iz vrst gozdnih delavcev-sekačev. Njihova delovna doba je v glavnem kratka, tako v gozdnem kot traktorskem delu. Največ jih ima le 4 do 6 razredov osnovne šole, strokovno izobrazbo so si pridobili na traktorskih te- čajih. Izhajajo iz delavskih in kmečkih družin, večina ima zadovoljivo rešeno stanovanjsko vprašanje. Na delo prihajajo večinoma od doma, največ 10-15 km daleč. Večina je s svojim delom zadovoljna, okrog 30 °/o jih ima težave z zdravjem. V obdobju l. 1970-1976 so traktoristi doživeli 111 nesreč s poškodbami. Po- gostost nesreč je relativno visoka, mnogo hitreje kot število zaposlenih je na- raščalo število nesreč. Nesreče so najštevilnejše v začeti iJ 'Q B o h $ E! n Morilo l:llll.lnl ~tr.jiJ, .. ,., ..... JI l Eklbii :ob Ol! li Pozimi smo po radiu in televiziji večkrat slišali, da je zaradi hude zime marsikje v Sloveniji lesna industrija brez surovin. Pri nas smo v prvih treh mesecih tega leta posekali celo 24 °/o več kot v poprečju zadnja tri leta: januar februar marec 2665 m3 2780 m3 3214 m3 Ker je količino opravljenega dela težko prikazati samo v kubikih, prikazujem še opravljene norma/ure poseka in gojenja. Pri poseku je vrstni red treh najuspešnejših mesecev marec, maj, april, po opravljenih norma/urah pa september, avgust, marec. Mesec marec se pojavlja v obeh kazalcih. Norma ure, posek in gojenje l. 1313 1251 li. 18 1657 111. 5653 2329 IV. 3867 2522 v. 3035 3153 VI. 3627 4011 VIl. 1754 3149 Vlil. 4798 3395 IX. 4372 2742 x. 3806 2298 Xl. 2614 1879 Xli. 1421 2230 Normiranje Pozimi se pojavljajo naslednji pogoji: 1. Visok suh sneg, sneg na drevju, veler, NI MOGOCE DELATI. 2. Isto kot pod 1. samo v milejši obliki, 1122 3402 3096 3936 3221 3169 2866 3306 4619 3205 2880 3102 3686 5077 11 078 10 325 9409 10 807 7 769 11 499 11 733 9309 7 373 6 753 104 818 DELA SE PO čASU - NORMIRANJE DELA NI MOGOčE. % 3,5 4,8 10,6 9,9 9,0 10,3 7,4 11,0 11,2 8.9 7,0 6,4 100 3. Drevje se pri padcu pogreza v sneg, na drevju ni snega, če pa je, se ne osipa, MO:LNO JE DELATI, UČINKI PA SO SLABŠI KOT V KOPNEM. 4. Sneg je zbit- uležan, DELA SE ENAKO UČINKOVITO KOT POLETI, V DOLOčENIH POGOJIH PA CELO BOLJE (sneg pokrije podmladek, skale, močvirje). Najpogosteje nastopajo tretji pogoji. Pri poselo razvita sposobnost varovanja pred naravnimi sovražniki še ni rešena. Matično jato formirajo iz živali, ki jih od- lovijo v naravi. Od teh jih je le dobrih 1 O % sposobnih mirno prenašati ujetništvo. Ve- čina pa jih zaradi stresa in poškodb od za- letavanje v mreže, pogine neposredno pri odlovu ali par dni kasneje. Po značaju mirne živali se hitro navadijo na ujetništvo in ne reagirajo na delavce v vzrejališču medtem ko tujce takoj razpoznajo in se pred njimi plašno skrivajo. Zato morajo biti voljere primerno zgrajene, da se živali lahko skrijejo. V ujetništvu doživijo tudi 12-15 let. Največji problem v vzrejališčih je vzdrževa- nje zadostne higijene. V voljerah vzgojene živali obročkajo in izpuščajo v naravo. Kasneje odlovijo oz. najdejo le približno 10% izpuščenih živali. Izpuščeni ptiči se ne bojijo ljudi in se pogosto držijo bližine vzrejališče ali naselij. Kljub temu, da divje peteline v vzrejališčih krmijo večinoma z briketirano, industrijsko pripravljeno hrano pa so stroški na eno vzrejena žival zelo visoki in zaenkrat ne vidijo nobene možnosti, da bi ta problem odpravili. Vzrejanje divjih petelinov je torej možno in v primeru, da bi bili ogroženi kot vrsta, je možno primanjkljaj v naravi nadomestiti z vzrejenimi živalmi. Vsekakor pa ta ugoto- vitev velja le za optimalna področja naravne razširjenosti te vrste. V splošnem bi lahko svoje vtise s sim- pozija na kratko strnil nekako takole: Kljub temu, da gre za popolnoma drugač­ ne dimenzije {osrednji del areala, velika številčnost, ohranjenost naravnih habitatov) pa so problemi in ustrezne rešitve, ki so jih referenti pred nami nizali drug za dru- gim, dejansko povsem identična z našimi {bolj problemi kot rešitve), kajti s temi smo pri nas šele na začetku. ln če o tem, kako najsmotrneje ohraniti divjega petelina in druge gozdne kure, razmišljajo in konkretno tudi ukrepajo v optimumu njihove rajširje- nosti, tj. tam, lmača obnov- ljiva energija in so se v dosedanjih kriznih obdobjih izkazala za nenadomestljiva. Lado Eleršek DRUšTVENE VESTI Xlii. šUMARJADA JE BILA V SLOVENIJI Zadnji konec tedna v aprilu nam je postregel z mrazom in dežjem. Slabo vreme pa ni oviralo srečanja študentov gozdarstva in lesarstva iz Zagreba, Beograda, Sarajeva, Skopja in Ljubljane. Organizatorja Xlii. šumarjade sta bili OO ZSMS VTOZD gozdarstva in VTOZD lesarstva Biotehniške fakultete iz Ljubljane. Zaradi srednje gozdarske šole in možnosti ugodne nastanitve vseh sodelujočih v motelu Proteus, smo se odločili za vetrovno Postojno. Kot organizatorji smo imeli veliko težkega dela. Dodatne težave nam je povzročalo vreme, Očitno zelo zadovoljni. Del udeležencev na Xlii. šumarjadi. Foto čufar 359 saj smo tekme z igrišč na prostem morali prestavljati v že tako preobremenjene dvorane. Celotni program smo zaradi manjše porabe sredstev strpali v dva dneva. No, naredili smo nekaj manjših napak, kar pa ni moglo pokvariti čudovitega vzdušja, ki so ga ustvarili vsi sodelujoči. Srečanje se je pričelo v četrtek, 23. 4. te popoldne je bilo tekmovanje v nogometu. Da bi se bolj spoznavali in manj tekmovali, smo v tej panogi preiskusili nov način tekmo~ vanja. Izmed vseh sodelujočih smo sestavili štiri ekipe. Tako to niso bile tekme fakultete proti fakulteti, za prestiž, temveč igra športa in spoznavanja. čeprav brez motivacije in v dežju, so bila srečanja zanimiva za tekmovalce in navijače. Zvečer je bila uradna otvoritev in pozdrav. Med otvoritvijo in po njej je folklorna skupina kranjske Save predstavila nekaj plesov. V petek, 24. 4. in soboto dopoldne so bila tekmovanja. Fantje in dekleta so se borili v košarki, odbojki, šahu, streljanju in namiznem tenisu. Srečanja so bila borbena, a pri- jateljska. Skupnega :zmagovalca ni bilo, da pa bi ohranili športni duh. smo podeljevali priznanja po panogah. V petek zvečer je bil kviz, ki je pokazal odlično poznavanje stroke in novejše zgodovine Jugoslavije. Po kvizu, seveda, ples! V soboto popoldne so se vsi udeleženci odpeljali na izlet v Lipico in škocjanske jame ter tako spoznali dva naravna bisera naše prelepe Slovenije. Zvečer smo srečanje zaključili s podelitvijo priznanj. Posebno priznanje so dobili predstavniki Skopja. Tekmovali so izven konkurence ter tako pokazali, da je mogoče igrati dobro tudi, če ne tekmuješ za uvrstitev. Predstavniki Zagreba so nam kot organizatorjem podelili prehodni pokat. Naslednje leto ga bomo prinesli na XIV. šumarjado v Sarajevo. V ritmu disco polke smo se nato družno vrteli dolgo v noč. z obljubo prijateljstva in ponovnega snidenja smo v nedeljo dopoldne odšli vsak na svoj konec domovine. S seboj smo ponesli potrditev bratstva in enotnosti med narodi naše domovine. To pa je poleg spoznavanja osnovni namen srečanja in zato je Xlii. šumarjada odlično uspela. Marjan Jemec 360 STROKOVNA REVIJA Gozda ski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1981 • L ET N 1 K XXXIX • š T EV 1 L K A 9 p. 361-416 Ljubljana, oktober 1981 VSEBINA - INHAL T - CO NTENTS Jože Ko lar 361 Uresničevanje družbenega plana za področje gospodarjenja z gozdovi in urejanja lesnobilančnih razmerij v letu 1980 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Sloven ije- bil anca prihodkov in odhodkov in sk lep o vlaganjih v razš irjeno gozdno reprodukcijo v letu 1980 Lado Eleršek 382 Zanemarjamo zunajgozdno pridelovanje lesa Marko Kmec l 386 Gozdarstvo in javnost - aktualna raz iskava Marko Kmecl 390 Zavajanje škoduje stabilizacij i - aktualni komentar Saša Bleiweis 392 Kaj je znanega o man i ali medeni rosi Peter Cesar 396 S poti po Velebitu Anton Prelesnik 400 V spomin Zd ravku šaubahu 401 Strokovn i obiski Naslovna stran : Foto Lado Eleršek 403 Iz domače in tuje prakse 407 Knj iževnost 409 Društvene vesti 415 Z en im zamahom Tisk CGP Delo LjLJb!jana Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsedn ik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez Cernač Rezka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperši č Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitom il Mik ulet ič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anke dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmec l dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredn ištvo in uprava Editors' address YU 61000 Lju bljana Erj avčeva cesta 15 ž iro račun - Cur. acc. 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna naročnina 21 O din Za ustanove in podjetja 700 din za študente 120 din in za inozemstvo 420 din Ustanovite ljic i revije sta Zveza inženirjev in tehn ikov gozdarstva in lesarstva Sloveni je ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Sloven ije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenij e. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in ~ulturo (št. 421 -1/74 2. dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA ZA PODROČJE GOSPODARJENJA Z GOZDOVI IN UREJANJA LESNOBILANČNIH RAZMERIJ V LETU 1980 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije Uvod V procesu sprejemanja temeljne razvojne usmeritve in politike razvoja pri gospodarjenju z gozdovi in opredeljevanju osnov za usklajevanje gozdnega in lesnega gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1976-80 je bil v okviru Samo- upravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana gospodarjenja z gozdovi in o osnovah za usklajevanje razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva v obdobju od 1976 do 1980. Samo- upravni sporazum je bil sk!lenjen v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in družbenim planom"SR Slovenije za to obdobje. Proces sprejemanja samoupravnega sporazuma je potekal v letu 1976 in deloma v letu 1977. Podpisale so ga vse temeljne organizacije združenega dela in temeljne organizacije kooperantov v sestavi gozdnogospodarskih organizacij {po številu 58 TOZD in 35 TOK), iS drugih organizacij združenega dela, ki tudi gospodarijo z gozdovi, 136 temeljnih organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s predelavo lesa, od tega 102 TOZD v lesni industriji, 8 TOZD v ceJulozni industriji ter 26 drugih porabnikov lesa in vse samoupravne interesne skupnosti za goz- darstvo {po številu 15). Skupaj je torej samoupravni sporazum podpisalo 259 podpisnikov, kar pomeni celotno gozdarstvo glede gozdne proizvodnje in pre- težno večino temeljnih organizacij v predelavi ali drugačni porabi lesa iz gozdov v SR Sloveniji. Samoupravni sporazum pomeni v skladu z družbeno usmeritvijo razvoja pri gospodarjenju z gozdovi in urejanju lesnobilančnih razmerij v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje i976-80 konkretizacija pravic in obveznosti temeljnih organizacij v gozdarstvu in primarni predelavi lesa za uresni- čevanje dogovorjene smeri razvoja na tem področju. Za področje gozdarstva temeljijo obveznosti na določbah gozdnogospodarskih načrtov območij, s kate- rimi je bila ugotovljena tako realna zmogljivost gozdov v SR Sloveniji glede obre- menitev s sečnjami, kakor tudi potreb po vlaganjih v gozdove, tako na biološkem kot tehničnem področju. Vse ukrepe, dogovorjene v samoupravnem sporazumu, uskladijo temeljne organizacije v gozdarstvu v svojih gozdnogospodarskih načrtih gospodarskih enot, ki na ta način postanejo obvezna in neposredna podlaga za gospodarjenje z gozdovi. V okviru teh osnov je bil v samoupravnem sporazumu dogovorjen obseg posekov lesa in blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov v letnem poprečju za vseh 5 let in po dinamiki za leto 1980, program vlaganj v gozdove in način zagotavljanja sredstev za izvedbo tega programa. Na podlagi dogovorjenega obsega blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov in potrebnih količin lesa za vse potrebe v predelavi oziroma drugačni porabi lesa 361 je bila sestavljena bilanca lesa za leto 1980, ki je tudi sestavni del samoupravnega sporazuma. Z bilanco lesa je bila dogovorjena stopnja pokritja potreb po lesu z domačo lesno surovino iz SR Slovenije z gozdnimi sortimenti in z reciklaža lesnih ostankov v mehanski predelavi lesa, kakor tudi potrebne količine lesa, ki jih je bilo treba dobaviti iz drugih republik in uvoza. Na ta način je bil hkrati določen tudi razvoj kapacitet v predelavi lesa za to srednjeročno obdobje. V samouprav- nem sporazumu so bile nadalje opredeljene in določene obveznosti podpisnikov pri zagotavljanju izvedbe programa vlaganj v gozdove, kar je obenem pogoj za določitev posekov lesa in urejanja lesnobilančnih razmerij ter zagotaViljanja stalne krepitve lesnosurovinske osnove in splošnih koristnih funkcij gozdov. Uresničevanje s samoupravnim sporazumom dogovorjene razvojne usmeritve in politike razvoja na področju gospodarjenja z gozdovi in urejanja lesnobilančnih razmerij spremlja Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije. V ta namen je bila izdelana analiza za leto 1980. Te podatke primerjamo z dosežki v prejšnjih letih minulega srednjeročnega planskega obdobja. 1. Blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov Blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov je v letu 1980 znašala za vse gozdove v SR Sloveniji 2,331.055 m3 (za iglavce 1,475.925 m3 in za listavce 855.130 m3), od tega v družbenih gozdovih 1,377.320 m3 (za iglavce 835.409 m3 in za listavce 541.911 m3) in v zasebnih gozdovih 953.735 m3 (za iglavce 640.516 m3 in za listavce 313.219 m3). Ta proizvodnja je bila nasproti prejšnjemu letu za oba sektorja lastništva nižja za 6 °/o in to v družbenih gozdovih za 4 °/o in v zasebnih gozdovih za 8 °/o. Tabela 1. ·Blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov leta 1980 v m3 Družbeni 1 %do Zasebni %do Vsi 0/o do gozdovi let. pi. gozdovi let. pi. gozdovi let. pi. 1. Tolmin 126.079 114 81.048 95 207.127 106 2. Bled 92.665 93 42.159 70 134.824 84 3. Kranj 67.914 103 80.522 87 148.436 94 4. Ljubljana 84.261 109 176.843 101 261.104 104 5. Postojna 145.052 86 46.959 57 192.011 76 6. Kočevje 174.043 103 38.755 54 212.798 88 7. Novo mesto 135.583 112 49.675 97 185.258 107 8. Brežice 55.479 105 35.910 65 91.389 85 9. Celje 54.499 115 94.640 109 149.139 111 10. Nazarje 55.512 97 72.531 86 128.043 90 11. Slov. Gradec 104.820 103 103.938 89 208.758 95 12. Maribor 147.705 119 101.399 89 249.104 104 13. ABC Mur. Sob. 28.771 113 8.561 27 37.332 65 KK Rardgona 8.198 144 3.749 68 11.947 107 14. Kras 8.739 92 17.046 77 25.785 82 SKUPAJ 1,289.320 104 953.735 84 2,243.055 95 Gozdovi pri drugih OZD 88.000 76 88.000 76 VSE SKUPAJ 1,377.320 102 953.735 84 2,331.055 94 362 ~! V primerjavi z dogovorjenim poprečnim letnim obsegom blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov v samoupravnem sporazumu za obdobje 1976-80 je ta pro- izvodnja v letu 1980 dosegla 94 °/o za oba sektorja lastništva gozdov, pri tem je bila v družbenih gozdovih dosežena s 102 °/o, v zasebnih gozdovih pa le s 84 °/o. V družbenih gozdovih so tudi v letu 1980 dosegli in preseg.li dogovorjeni poprečni letni obseg blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov v samoupravnem spora- zumu v večini gozdnogospodarskih območij, razen na Bledu (93 °/o), Postojni {86 °/o), Nazarju (97 °/o) in na Krasu (92 °/o). V zasebnih gozdovih pa so svoj dogovorjeni letni obseg te proizvodnje v celoti dosegli le v gozdnogospodarskih območjih Ljubljana in Celje, v sedmih območjih so svoje poprečje dosegli med 75 °/o in 100 °/o {Kranj 87 °/o, Novo mesto 97 °/o, Nazarje 86 °/o, Slovenj Gradec 89 °/o, Maribor 89 °/o in na Krasu 77 °/o), medtem ko so v petih območjih zaostajanja za dogovorjenim letnim poprečjem še večja, tako da so ga dosegli na Bledu 70 °/o, v Postojni 57 °/o, v Kočevju 54 °/o, v Brežicah 65 °/o in v Murski Soboti 33 °/o. V preteklem srednjeročnem obdobju 1976-80 je bila za vseh pet let skupaj blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov v primerjavi z dogovorjenim obsegom v samoupravnem sporazumu dosežena sicer zadovoljivo (97,1 °/o), vendar pa so občutna odstopanja tako v pogledu njene dinamike kot tudi strukture. Vse do leta 1979 je dinamika dobro naraščala, tako da je bil dogovorjeni količinski obseg v prvih štirih letih planskega obdobja skoraj v celoti realiziran (99,6 °/o). Močan padec blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov v letu 1980, ko je bila predvidena dinamika dosežena le 89,7 °/o, pa je povzročil, da planska pred- videvanja za celotno srednjeročno obdobje niso bila realizirana. V pogledu strukture blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov je potrebno opozoriti pred- vsem na slabše doseganje planiranega obsega proizvodnje drobnega lesa, to je lesa za proizvodnjo celuloze in lesnih plošč. Ta kategorija lesa sodi med najbolj deficitarno lesno surovino, hkrati pa so večje možnosti za povečanje blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov prav v tej vrsti lesa in pri tem zlasti listavcev v vseh gozdovih in še posebej v zasebnem sektorju lastništva gozdov. Za vse gozdove v SR Sloveniji je bil dogovorjeni poprečni letni obseg blagovne proiz- vodnje gozdnih sortimentov, torej dosežen najnižje v letu 1980, in sicer 93,7 °/o, medtem ko je bil v letu 1976 dosežen 95 °/o, v letih 1977 in 1978 99 °/o in 100 °/o v letu 1979. Doseganje planirane blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov je bilo v preteklem srednjeročnem obdobju tudi zelo različno po posameznih sektorjih lastništva gozdov in po gozdnogospodarskih območjih. V družbenih gozdovih so dosegli ali presegli svoj planirani obseg blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov v vseh gozdnogospodarskih območjih, razen na Bledu (92 °/o), v Postojni (94 °/o) in v Nazarju {99 °/o), tako da je za vso SR Slovenijo ta proizvodnja potekala v 1976. letu 103°/o, v 1977. letu 105°/o, 106°/o v letih 1978 in 1979 ter 102°/o v letu 1980. V zasebnih gozdovih je bila blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov: v 1976. 1letu 85 °/o, v 1977. letu 93 °/o, v 1978. letu 90 °/o, v 1979. letu 92 °/o in v 1980. letu le 84 °/o. Po posameznih gozdnogospodarskih območjih so v zasebnih gozdovih v vsem preteklem srednjeročnem planskem obdobju dosegli ali pre- segli svoj dogovorjen obseg le v Novem mestu in Celju, nad 90 °/o so ga dosegli v šestih območjih {Kranj 90 °/o, Ljubljana 99 °/o, Nazarje 94 °/o, Slovenj Gradec 91 °/o, Maribor 95 °/o in na Krasu 96 °/o). V Tolminu so ga dosegli sicer le 83 °/o, vendar so dosegli velik premik v dinamiki od 72 °/o v letu 1976 do 93 °/o v letih 1979 in 1980, medtem ko so v ostalih petih območjih dosegli le 80 °/o ali še manj svojih planskih obveznosti {Bled 80 °/o, Postojna 77 °/o, Kočevje 66 °/o, Brežice 69 °/o in Murska Sobota 34 °/o). 363 2. Lesnobili!nčna razmerja Po spremembi dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-80 v letu '1979, je za leto 1980 planirana skupna poraba lesa 3,901.000 m3 (2,317.000 m3 iglavcev in 1,584.000 m3 listavcev), od tega v mehanski predelavi 1,550.000 ma {950.000 m3 iglavcev in 600.000 m3 listavcev), v predelavi drobnega lesa za proizvodnjo celuloze 98'1.000 m3 (631.000 m3 iglavcev in 350.000 m3 listavcev), za proizvodnjo lesnih plošč 780.000 m3 {426.000 m3 iglavcev in 354.000 m3 listavcev}, za neposredno uporabo 390.000 m3 (310.000 m3 iglavcev in 80.000 m3 listavcev) ter 200.000 m3 listavcev za drva. Nadalje velja dogovor, da bodo navedene potrebe po lesu v skupnem obsegu pokrite z lesno surovino iz SR Slovenije 79 °/o, od tega z gozdnimi sortimenti 67 °/o in z lesnimi ostanki 12 °/o, preostali manjkajoči del lesne surovine pa bo potrebno dobaviti iz drugih republik v obsegu 8 °/o in iz uvoza za 13 °/o. Za posamezna področja porabe lesa je dogovorjeno, da bodo v mehanski predelavi pokrite potrebe po lesu z lesno surovino iz SR Slovenije (samo gozdnimi sortimenti) 91 °/o (od tega pri iglavcih 100 °/o in 77 °/o pri listavcih), iz drugih republik 5°/o in 4 °/o iz uvoza. Za predelavo lesa v celulozo je dogovorjeno, da bo pokritje potreb po lesu znašalo iz SR Slovenije 38 °/o (od tega z gozdnimi sortimenti 25 °/o in '13 °/o z lesnimi ostanki), iz drugih republik 18 °/o in iz uvoza 44 °/o, medtem ko je za pokritje potreb po lesu v proizvodnji lesnih plošč do- govorjeno, da bo znašalo s surovino iz SR Slovenije 88 °/o (od tega z gozdnimi sortimenti 46 °/o in 42 °/o z lesnimi ostanki), 9 °/o iz drugih republik in 3 °/o iz uvoza. Pokritje dogovorjenih potreb po lesu za neposredno uporabo in za drva bo alimentirano v celoti z gozdnimi sortimenti iz gozdov v SR Sloveniji. Bilanca lesa za leto 1980 zajema vso porabo gozdnih sortimentov in lesnih ostankov v primarni predelavi lesa. Podatki o porabljenem lesu za mehansko predelavo, za proizvodnjo celuloze in proizvodnjo lesnih plošč izvirajo od proiz- vajalcev in porabnikov lesa, medtem ko so podatki o porabi lesa za neposredno uporabo in za drva ocenjeni na podlagi podatkov proizvajalcev gozdnih sorti- mentov. Bilanca lesa ne zajema podatkov o uvoženih ali v drugih republikah nabavljenih polproizvodih (žagan les, furnir, vse vrste lesnih plošč, celuloza, lesovina in podobno), ker se ti izdelki ne nanašajo na lesno surovino. Poraba teh polizdelkov v SR Sloveniji znaša po oceni okoli 500.000 surovinskih kubičnih metrov lesa. Bilanca lesa tudi ne zajema gozdnih sortimentov, ki jih gozdni posestniki porabijo v svojih gospodarstvih in gospodinjstvih, ker te količine ne sodijo v blagovno proizvodnjo. Tega lesa je po oceni prav tako okoli 500.000 m3• Skupna poraba lesne surovine je v SR Sloveniji po bilanci lesa za leto 1980 znašala 3,662.000 ma (2,262.000 m3 iglavcev in "1 ,400.000 m3 listavcev), od tega za mehansko predelavo 1,598.000 m3 (1 ,020.000 m3 ig lav cev in 578.000 m3 listavcev), za proizvodnjo celuloze 897.000 m3 (629.000 m3 iglavcev in 268.000 m3 listavcev), za proizvodnjo lesnih plošč 679.000 m3 (334.000 m3 iglavcev in 345.000 m3 listavcev), za neposredno uporabo 34"1.000 m3 (279.000 m3 iglavcev in 62.000 m3 listavcev) in za drva '147.000 m3• Poraba lesa je bila v letu '1980 nižja od porabe v letu "1979 za 42.000 m3• V primerjavi z dogovorjeno bilanco za leto '1980 je dejanska skupna poraba lesa v tem letu znašala 94 °/o, od tega pri iglavcih 98 °/o in pri listavcih 88 °/o, vendar različno po posameznih področjih porabe lesa. V mehanski pre- delavi je poraba lesa dosegla 103 °/o (pri iglavcih 107 °/o in pri listavcih 96 °/o)! v proizvodnji celuloze 91 °/o (pri iglavcih 1 OO 0/o in pri listavcih 76 °/o), v proiz- vodnji lesnih plošč 87 °/o (pri iglavcih 78 °/o in pri listavcih 97 °/o), pri lesu za neposredn u u o Ol eti eti rot: c: C:M c: Q) 1/J 'til..§ o.> Q) eti ::l.t! ::> 1/J 'Ot: ~eti Q) eti 0·- Ci :;;;:: o: -o 8N Topol F 4000 3280 Topol L 3000 2460 Topol 1 2500 2050 Oreh Ekstra 10000 8200 Oreh Fl 8500 6970 Oreh 1 4000 3280 Srn reka 1 3000 2460 • Odkupne cene za zunajgozdne sortimente so višje kot za gozdne sortimente, ker ni od računan prispevek za biološka vlaganja. 384 drugače gospodarsko neizkoriščena ali slabo izkoriščena rastišča, saj si bomo tako povečali družbeni in tudi zasebni materialni fond. Upoštevati je potrebno, da znaša npr. poprečni letni hektarski prirastek topolove plantaže na srednje- dobrem rastišču 8-12m3, razen tega pa ne kaže zanemarjati ugodnih prodajnih in odkupnih cen lesnih sortimentov. To ilustrirajo nekatere cene GG Ljubljana, veljavne v l. 1981 {tabela str. 384). Poleg pomanjkanja pripravljenosti za saditev drevja pri lastnikih obvodnih in drugih zemljišč, pa se srečujemo tudi s pomanjkanjem ustreznega saditvenega materiala. Raznovrstne kvalitetne sadike naj bi bile na razpolago vsaj po znižani ceni, saj gre lesni industriji in gozdarstvu neposredno za lesno surovino. V Slo- veniji so gozdnogospodarske organizacije odkupile med leti 1974 in 1978 med 19700 in 23700 m3 lesa letno iz negozdnih površin. Dejstvo je, da so sicer nekatera GG brezplačno razdelila zasebnikom določeno količino orehovih in topolovih sadik, vendar je potekala ta akcija v širšem merilu neorganizirano in nenačrtno. Zaradi lastniškega razmerja bi bilo potrebno prenesti težišče pospeševanja v zasebni sektor. Negozdnih zemljišč je v družbeni lasti 237.000 ha, v lasti občanov pa 788.000 ha. še večja razlika je pri travniških in pašniških površinah, kjer so največje možnosti za dopolnilno proizvodnjo lesa. Teh je v družbeni lasti 34.000 ha (10 °/o) in v lasti občanov 296.000 ha {90 °/o). Lastnika razpo- ložljivih zemljišč bi morali opozoriti v tisku za kmetovalca in prek kmetijskih radijskih nasvetov na koristnost saditve hitrorastočega in večvrednega drevja in mu nuditi informacijo o odkupnih cenah, o možnostih nabave saditvenega ma- teriala in o načinu vzgoje. 385 A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana GOZDARSTVO IN JAVNOST Prispevek pri obravnavi neproizvodnih funkcij gozdov Vse bolj pogosto se srečujemo s pojmi »gozdarstvo in javnost«, »popularizacija gozdov«, »propagiranje gozdov« itd., ki so več ali manj prevedeni 1izrazi iz jezikovnih področij, kjer je ta dejavnost zaradi splošne gospodarske razvojne ravni mnogo bolj razvita kot nas. Dejavnost, ki jo označujemo s temi izrazi, ima ozko korelacijsko zvezo z razvojem neproizvodnih funkcij gozdov, ki pa so seveda spet v najožji zvezi z materialnim delom družbenega razvoja. Skratka, gre za dialektični splet qokaj kompleksnih procesov in stanj v gozdarstvu, ki se prepletajo in dopolnjujejo s procesi in stanji izven gozdarskega sistema. V tem ses.t.l:lvku nas. zanima predvsem vprašanje, zakaj je v gozdarstvu potrebno delo z javnostjo; kakšni so teoretični in praktični razlogi za razvoj takšne aktivnosti. Za tovrstno analizo pa moramo razčleniti nekaj pojmov zlasti s področja sociologije. Sistem - opredeljena družbena enota Sistem je del javnosti, ki je lahko opredeljen po strokovnosti, po družbenem po- ložaju, po teritorialnosti in po drugih kriterijih. Da lahko takšen del javnosti funkcio- nira kot sistem, mora obstajati nekaj pogojev, med katerimi je za naš prikaz naj- pomembnejši izdelana komunikacijska jn informacijska penetracija med takšnim delom javnosti in ostalimi sistemi (družbo). Z družbenega vidika je komuniciranje med posameznimi sistemi še posebej pomembno, ker je s tem opredeljen pomen sistema v telesu družbe. O sistemu torej lahko govorimo le tedaj, ko je navzoče množično komuniciranje znotraj nekega sistema kakor tudi intenzivno medsistemsko komuni- ciranje. Ta oblika in procesna dejavnost je značilna za višje družbenorazvojne stopnje. Socialne značilnosti sistema Pojma odprtosti in svobodnosti opredeljujeta sociološki položaj ali družbeni status sistema. Značilno za odprt prostor ali sistem je intenzivna penetracija informacij ali intenzivno notranje in zunanje komuniciranje. V takšnem sistemu se pojavlja mnogo različnosti v časovni enoti, večja je gostota dogajanja. V takšnem ritmičnem sistemu nastopajo mnoge izbire, alternative, mnoge odločitve, navzoče je preverjanje in kritičnost. Procesi in stanja v takšnem sistemu so zelo podobni tistim v drugih sistemih (če so odprti). Za zaprt sistem je značilno redko dogajanje, rešitve so že dane, so pripravljene, ne nastopajo potrebe za nove rešitve. Odprtost oziroma zaprtost sistema je pogojena z naravnimi danostmi v okviru sistema kakor tudi z organizacijo sistema. (Večkrat oportunistično skomignemo z rameni češ, gozdarska neprodornost je povezana z značilnostmi proizvodnega procesa v gozdarstvu, kjer se zelo težko in počasi kaj premika [naravna danost]. Zamolčimo pa lastno nepripravljenost, slabo organizacijo itd.). Medtem ko je odprtost funkcija naravnih danosti (v pretežni meri), pa je svobodnost določenega sistema funkcija njegove angažiranosti, oziroma posledica človekove aktiv- nosti v tem sistemu. 386 A K T U A L N E R A Z s K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana če združimo odprtost in svobodnost na drugi strani pa zaprtost in nesvobodnost in poskušamo poiskati sociološke karakteristike zlasti slednjega, tedaj moramo ugotoviti: V zaprtem (manj svobodnem, kar pa ni sinonim za gospodarsko manj razvitega!) sistemu je komuniciranje omejeno le na sistem, pa še tam je navadno bolj enostransko. Komuniciranje z okolico (interdisciplinarno ali intradružbeno) je slabo, skrčeno, de- fektne in neobjektivno. V takšnem sistemu se komuniciranju sploh izogibajo. Omenjeni stiki so nekva1itetni, ker so pavšalni, enostranski (običajno »od zgoraj navzdol«) in pripravljeni. Popolnoma izostaneta notranja in zunanja kritičnost. (Informa(lika v takš- nem· sistemu teče največkrat po načelu: če že moramo kaj napisati ali poveqati, povejmo samo dobro, kaj bi se dajali v zobe! Kritika itak ne prinese nič dobrega, samokritika pa sploh ne!) če je takšno stanje trajnejše, p'ostane sistem neobjektiven, ker izhaja iz lastne nekritičnosti. Prihaja do nesorazmerja v razvitosti med sistemi. Konflikti postanejo neizbežni. Ko se pojavijo, so boleči in težko uredljivi. * : Značilnost zaprtosti (tudi strokovne) je avtarkija (toliko prej če obstajajo naravne danosti). Pojavljajo in razbohotijo se nekateri negativni procesi v medčloveških d~už­ benih odnosih kot privatizacija (idejna in dohodkovna), nezainteresiranost, hkrati; pa vse vrste agresije, ljubosumje in pomanjkanje kritičnega dialoga. Takšen sistem postane žal zelo čvrst in se ga težko spremeni.** Delovanje zaprtega sistema v družbi V diagra'mu sta prikazani razvojni dinamiki obeh sistemov, odprtega' in zaprtega. Odprt sistem napreduje divje, ima tudi neuspehe, toda1 veliko več· uspehov. Zaprt sistem dela videz, da je brez problemov, brez slabosti, značilna je fiktivna· urejenost, opaziti je tudi napredovanje, toda sistem je brez večjih uspehov! · - ~n · ··; Razvijajoča; se družba potrebuje prodorne sisteme in ljudi. Zato postanejo zaprti sistemi zavora za družbeni napredek. Tako postanejo ,vedno bolj objekt kriti~pega presojanja :z vseh strani. J :. .~·;r: ~; . r'!:. * Pripomniti je potrebno, da idealne usklajenosti med sistemi ni, torej so za· s~obodno se razvijajoč sistem značilni neprestani procesi prilagajanja in dopolnjevaf}ja,q.)~s~~-eda. tudi konflikti. Socialna značilnost samoupravnega socialističnega modela je neprestano spreminjanje materialnih in družbenih odnosov na dialektični osnovi. Neobhodna prvina takšnih procesov so konflikti, ki jih razrešujemo sproti ali jih odstranjujemo preventivno (z usklajevanjem in dogovarjanjem). Poudarjena je sprotnost razreševanja konfliktov, ker je takšen način politično (samoupravnost) logičen in racionalen. Razreševanje manjših zapletov na širši osnovi je vendar veliko enostavnejše in uspešnejše, kot razreševanje zapletenih »pteležanih«, kje~! je pbvrhu vsega zelo težko izključiti tudi .emocialne vplive, ki so za objektivizaeijo največja oyira. V kapita1ističnih sistemih oziroma sistemih parlamentarne demokracije inv~-jp ti procesi značaj tržnosti. Tržnost je v '·neizprosnem iz1očanju tistega, kar ne de}uje v smislu naj- večjega dobička in sprejemanju tistega, kar dobiček pospešuje, za raz1iko od" ·našega dogovorjenega načela v razreševanju družbenih in ekonomskih konfliktov. _l.;. ** čvrst je zaradi tega, ker zahteva manj angažiranja in izključuje nevarn0st soočenja z lastnimi slabostmi. Veliko dela in srečanj z lastnimi napakami, ne diši nikomu~!~ , . 1 ~ ". Stabilen je tudi zaradi dolgotrajne inertnosti in pomanjkanja strokovnjakoV, ki bi. bili sposobni in pripravljeni opraviti odločujoče spremembe. ·'> 1 ·· • 'J ' .!Jn Za spremembo stanja so potrebna tudi znatna sredstva, ki pa jih'~ima v rdkah. ~Rupina, ki ji seveda ni za rušenje obstoječega sistema. ·o,..' 387 A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana čas Ko sistem zasluti ogroženost, se sprožijo procesi samoohranitve oziroma revita- lizacije. Oblike teh procesov so dvojne: - norrnativne in - dogovorne. Značilnost normativnih procesov je težnja k dekretom, določbam, sploh reševanju od zgoraj. V takšnih okoliščinah so značilni tudi interpersonalni odnosi kot iskanje grešnih kozlov, obtoževanje, izkrivljanje informacij, demagogija itd. Potencirajo se torej značilnosti zaprtega sistema, ki blokirajo spremembe in napredek. Dogovorni procesi nimajo uspešne alternative. D'ogovorne in druge samoupravne oblike usklajevanja interesov in razreševanja konfliktov so politična osnova za razvojno usmerjanje. Gozdarstvo kot sistem Naše gozdarstvo ima mnogo črt, ki smo jih enciklopedična predstavili v teoriji sistema. Brez dvoma funkcionira kot sistem. Razvoj proizvajalnih sil, naravne danosti in drugi pogoji, ga v naši družbi opredeljujejo kot samostojnega, gospodarsko in družbeno pomembnega, kot sistem, ki sicer ima svoje specifičnosti, le-te pa ne smejo biti razlog, da je ta sistem »zaprtega tipa«. · Vzrokov za takšno stanje bi bilo lahko več in so objektivni in subjektivni. Gozdarstvo bo glede na značaj svoje materialne proizvodnje (dokler ga bomo obrav- navali samo po tej strani) ostalo vedno zaprt sistem. Naravne pogoje te zaprtosti. (podeželje, dolg naravni proizvodni ciklus, v katerem se težko razvijejo pravi samo- upravni odnosi zaradi manjše možnosti tehnološkega in delovnega vpliva) je treba 388 A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana dopolniti z orgamztranim in strokovno izdelanim sistemom komuniciranja oziroma delom z javnostjo. Gozd je nenehno izpostavljen raznim pritiskom tako po kvantiteti kot kvaliteti. Siroko vedenje o gozdarstvu bo lahko v dobršnji meri preventivno izključevalo konflikte, o katerih smo govorili in ki bi lahko stroki in družbi prinesli veliko škode. Delo z javnostjo, del poslovnega procesa V gozdnem gospodarstvu teče hkrati več »proizvodnih« procesov. Eni so popolnoma materialne narave (surovinska proizvodnja), drugi, in teh je veliko več, pa so procesi, ki človeku zagotavljajo dobrine, ki po klasični politični ekonomiji nimajo vrednosti (spomnimo naj samo na klimo, hidrorežim, protierozijsko funkcijo itd.) imajo pa uporabno vrednost. Izgleda, da bo slej kot prej potrebna nova sodobnejša opredelitev teh vrednot, ki jih »proizvaja« gozd. Dokler teh ideoloških opredelitev ne dobimo, ostanimo pri veljavnih. Gozdno proizvodnjo sestavljajo material, delovna sredstva in delo. V proizvodnem procesu dobimo izdelke, ki jih prodajamo. V procesu družbene menjave jih prodajamo uspešno ali manj uspešno. (Reprodukcijsko shemo ponavljamo zategadelj, ker je prepričanje, da gozdarstvo samo žanje, v javnosti zelo pogosto. Ze kratek sprehod skozi osnove politične ekonomije pa prepriča, da tudi gozdarjem ni nič »od boga dano«.) V fazi menjave prihaja do dejavnosti, ki jih imenujemo marketing, trženje, reklama, popularizacija, public relation, delo z javnostjo, propaganda itd., ki imajo osnovni namen, da potencialnega porabnika ponujene dobrine seznanijo z možnostmi, ki jih te dobrine nudijo v nadaljevanju reprodukcijskega procesa. Komerciala je torej del poslovnega procesa. Toda, medtem, ko je le~ta razumljiva in logična pri zaokrožitvi materialnega proizvodnega procesa (surovinski del v gozdarstvu) pa je komerciala pri »vnovčevanju« neproizvodnih funkcij gozdnega gospodarstva skrita in manj razumljiva, toda nič manj pomembna. Kaj je torej cilj stikov z javnostjo v gozdarstvu Predvsem je to zelo daleč od splošno znane komercialne propagande. Ti stiki imajo globlji, trajnejši sistemski značaj, ki gozdove in gozdarstvo z njegovimi vrednotami in uporabnimi vrednotami vključujejo v splošni družbeni progres in ki mu je ta svoj delež tudi nenehno dolžan. To je permanentno sodelovanje gozdarstva v procesih družbenega in ekonomskega razvoja s ciljem, da se izpostavi nenehnemu preverjanju sorodnih sistemov in družbe v celoti, da bi lahko korakala skladno z razvojem našega družbenoekonomskega telesa. To pa ni enostavno! Predvsem zahteva delni miselni preokret v naši stroki, v načinu kontaktiranja z javnostjo in sistematično izgradnjo sistema tega kontaktiranja. Tako bomo lahko dosegli procesno ravnovesje med gozdarstvom in drugimi sistemi, ki bo zagotavljalo optimalno izrabo strokovnih prizadevanj, maksimalne koristi gozda, ki jih le-ta lahko daje in zagotavljalo nenehni vzpon gozdarstva kot sistema. 389 Marko Kmecl, višji raziskovalni sodelavec na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana UDK 634.0.284.9 KAJ JE ZNANEGA O MANI All MEDENI ROSI* Saša Bleiweis (Ljubljana) Preteklo, 1980. leto bi zaradi množičnih pojavov uši na gozdnem drevju po Sloveniji lahko upravičeno imenovali »ušivo leto((. Na vprašanje, kje tiče vzroki za te množične pojave rastlinskih zajedalcev, ni enostavnega odgovora. Verjetno gre za splet več raznovrstnih dejavnikov, ki so sinhrono in vzbujajoče vplivali na izredno namnožitev uši. Kot posledico množičnega pojava uši smo v gozdovih lahko opazili tudi močno povečano >>mano« ali »medeno roso«. ln prav o nastanku tega pojava in o njegovih proizvajalcih naj bi pisal v svojem sestavku, ga podrobneje obrazložil in navedel zgodovinske podatke. V uvodu naj pojasnim, da mana ni proizvod uši in drugih sesajočih žuželk, temveč so to Je neizkoriščene, suficitarne sestavine rastlinskega soka. Sesajoče žuželke se s svojim za sesanje prirejenim ustnim aparatom vključijo v pretok rastlinskega soka, od katerega izkoriščajo za svojo prehrano v glavnem le razne dušične snovi (aminske kisline in amide), medtem ko raznih ogljikovih hidratov ne uporabijo in jih neizkoriščene in raztopljene v vodi izločajo skozi analno odprtino kot mano. Mano moramo torej imeti za odvečen izloček nekaterih vrst kaparjev, listnih uši, listnih bolh, bolšic in hroščev, pa tudi nekaterih, sicer mnogo redkejših rast- linskih organizmov, kot npr. gob, lišajev in dreves, pri katerih pa je pojav in nastanek mane bistveno drugačen. Mana je bila znana že v davni preteklosti, to je v časih pred našim štetjem, njen nastanek pa v tistih časih še ni bil pojasnjen in znan. Iz davne preteklosti se je ohranil tudi grafični prikaz mane, in sicer na ohranjenem mozaiku iz bazilike v Teurniji na Koroškem (okoli 500 let pr. n. š.). Na mozaični sliki je upodobljena »sveto drevo« oz. »drevo usode«, jesen s kapljicami mane na vejah. Na drevesu oziroma ob njem je v mozaični tehniki prikazanih še šest ptic usode, od katerih so štiri na vejah obrnjene proti deblu, kar naj bi po takratnem verovanju pomenilo življenje, ostali dve ptici pod drevesom pa sta obrnjeni od drevesa, kar je pomenilo smrt. Eden izmed prvih ohranjenih zapisov o mani so Plinijevi (23-79) prirodo- slovni spisi, v katerih omenja mano kot pojav meteornega izvora. Iz časovnega razdobja po Pliniju ni ohranjenih nikakršnih zapisov, ki bi omenjali mano, čeprav so mano takratni prebivalci verjetno poznali in jo tudi uporabljali. šele v 17. stoletju je francoski opat Boisier de Sauvage objavil razpravo o nastanku mane, katere proizvajalci so uši. Zanimivo je, da so še v kasnejših časih nekateri naravoslovci imeli mano za bolezenski pojav, drugi spet za normalni izloček rastlin, ki je pogojen s kemizmom rastišča. Dokončno je razna ugibanja o na- stanku mane razčistil nemški fitopatolog J. KGhn: v svoji knjigi >>Bolezni kulturnih rastlin<< 1858. leta je pojasnil njen nastanek kot izloček nekaterih vrst kaparjev in rastlinskih uši. Ime »mana" je hebrejskega izvora. Ni pa znano, ali je ime izpeljanka iz besede nmannah«, kar pomeni darilo, ali nekaj, kar je pač podarjeno; ali iz vprašalnice »manhu•< - kaj je to?. Sinonim »medena rosa•<, ki se tudi uporablja v gozdarski terminologiji, pa je prevod nemškega »Ho~igtau«. 392 Po 1858. letu so še razni drugi strokovnjaki opravili podrobne razislNeue Ergebnisse der Honigtauforschung .. Anzeiger fUr Schadlingskunde Heft 3/1977. 3. Smolik, H.: »Zivalski svet" 1967. 4. Sorauer, P.: »Handbuch der Pflanzenkrankheiten - Hemoptera" Bd. V./1957. 5. Schimitschek, E.: ~>Manna .. Anzeiger fOr Schadlingskunde Hefl 8/1980. 6. Sivic, F. »Pomen gozda za čebelarstvo v Sloveniji«. Dipl. naloga 1985. S POTI PO VELEBITU V lanskem precej hladnem avgustu smo se člani naravoslovnega krožka Gozdarske tehniške šole v Postojni odpravili na krajše potepanje po Velebitu. V spremstvu našega mentorja prof. biologije Mlakarja smo prehodili del sever- nega Velebita od Krasnega preko Zavižana in Rožanskih Kukov do Jablanca. Po nekajurni vožnji z avtobusom smo prispeli v SenL malo obmorsko mestece, znano po senjski burji in trajektnimi zvezami z otoki. Po krajšem počitku smo si ogledali mesto in mestni muzej. Nad mestom stoji trdnjava Nehaj, zgrajena l. 1558 za obrambo mesta pred Turki in Mlečani. Mogočen vtis so na nas naredili do 3m debeli zidovi in izredno skrbno izvedena obnovitev. Po ogledu mestnih znamenitosti smo se osvežili v morju in se proti večeru odpeljali z avtobusom na Krasno polje. To je vasica na slikovitem kraškem polju, na nadmorski višini približno 800 m. Pripravljeni na vse, smo v planinskem domu mirno sprejeli opravičilo, da nimajo več prostih ležišč in si postlali spalne vreče na bližnjem travniku. Noč je bila kratka, spanje prijetno, pred nami pa ves dan hoje. Pot nas je vodila v hrib skozi mogočne gozdove proti planinski postojanki Zavižan. Ker smo se proti osrednjim delom Velebita vzpenjali po severni strani, smo lahko spoznali bogastvo bukovo-jelovih gozdov. Med potjo smo opazovali tamkajšnje spravilo lesa in se pogovarjali z voznikom konj. Nekoliko presenečeni smo slišali, da v teh gozdovih prevladuje spravilo s konji. To dejstvo smo zelo ugodno ocenili, saj so gozdovom prihranjene mnoge nevšečnosti strojnega spravila, poleg tega pa zaposluje domače ljudi in njihove konje. Osrednji del Velebita je na nadmorski višini nad 1000 m s posameznimi vrhovi med 1500 in 1700 m. Ko smo premagali strmi del pobočja nad Krasnim, smo prišli na planoto Jezera (15QO m). Gozdna vegetacija se je spremenila iz montanskega tipa 396 Velebitski motiv. Foto Mlakar 397 bukovo~jelovih gozdov v subalpsko obliko smreke in bukve. Na poti proti Zavižanu smo se skoraj izgubili, ko smo zašli v »gozd do kolen«. Kasneje smo ugotovili, da gre za omel iko (Genista radiata). Na Velebitu je stalen problem pitne vode. Tu ni potočkov kot na našem Pohorju, zato smo bili toliko bolj veseli, ko smo na zemljevidu videli modro liso in zapeljiv pripis »Kapljica«. V upanju, da pridemo do sveže vode, smo iskali bistri studenec »Kapljico«, našli pa smo umazano mlako na dnu globoke vrtače. Zvečer smo prišli v Zavižan, od koder je lep razgled na otoke Rab, Krk in Goli otok. V planinskem domu smo bili ponovno presenečeni, ker prostih ležišč ni bilo več. Vajeni gozda smo se spet utaborili na prostem. Naslednji dan smo si ogledali Velebitski botanični vrt. Ustanovili so ga l. 1966 na pobudo pok. pro- fesorja botanike v Zagrebu dr. Frana Kušana. Leži v mraziščni vrtači (1433 m), ki jo obdajajo 1500 do 1700 m visoki vrhovi. Večino rastlinskega inventarja tvorijo kar tu rastoče vrste, pridno pa prinašajo rastline tudi z drugih velebitskih pod- ročij. Med številnimi rastlinami, ki so nam znane z naših Alp, naj omenim Je dve velebitski posebnosti: velebitska degenija (Degenia velebitika), najznamenitejša rastlina tega vrta, velebitski endemit in simbol vrta in hrvaška sibireja (Sibirea croatica}, grmovnica iz družine rožnic. Zaradi svoje izredne lege, bogastva vrst in lepe urejenosti, bi bil Velebitski botančni vrt zelo primeren za naše botanične ekskurzije, žal pa je predaleč. Popoldne smo se vrnili na Zavižan, kjer nam je oskrbnik pokazal nekaj dia- pozitivov o zimi na Velebitu. Na Zavižanu že od l. 1953 deluje meteorološka postaja, ki zbira in zapisuje podatke s tega področja. Pred nami sta bila že dva dneva potepanja in spoznavanja največjega gorskega masiva v SRH. Pot nas je vodila čez Rožanske 'Kukove, kjer velja strogi režim Stanovanjska stiska na Velebitu nas je izrinila pod vedro nebo. Sreča, da je bilo zares vedro. Foto Mlakar 398 Strokovna oprema Velebita. Foto Mlakar nacionalnega parka, mimo Rossijeve kolibe do Alana {1300 m) in potem navzdol do Jablanca. Na tej zadnji etapi smo spoznali vse degradacijske stopnje pri- morskih gozdov, od makije prek garigija do kamenišča. To so nerodovitna pod- ročja, opustošena zaradi prekomernega izsekavanja in paše. Med številnimi submediteranskimi vrstami naj omenim trokrpi javor {Acer monspessu/anum), puhasti hrast {Quercus pubescens), med pravimi sredozemskimi vrstami pa kristu- sov trn (Paliurus spina-cristi) z značilnimi kolesastimi plodovi. Ob sončnem zahodu smo prišli v Jablanac, vas in pristanišče na obali Vele- bitskeg'a kanala. Ponoči se je vreme spremenilo, pričelo je deževati in pihati, zato smo spremenili svoj načrt, po katerem smo hoteli za en dan še na otok Rab in si tam ogledati nedotaknjene eumediteranske hrastove gozdove (Quercus ilex). S prvim avtobusom smo jo popihali domov. Zaključek: na tej poti smo se marsikaj naučili mimogrede, kar nam sicer pri pouku v šolskih klopeh povzroča precej težav. Zlasti pomembna so spoznanja o vplivih klime na vegetacijo, človekovem vplivanju ter o prizadevanjih za obnovitev in oh ranitev čudovitih velebitskih planjav in vrhov. Spoznali smo številne nove drevesne, grmovne in zeliščne vrste, se mimogrede dotaknili tudi živalstva (nabirali in konzervirali smo talno favno) in obogatili šolski herbarij. Upamo, da bomo na prihodnjih ekskurzijah spoznali še druge predele naše domovine. Cesar Peter Gozdarska tehniška šola Postojna Literatura 1. Domac, R.: Flora, Zagreb 1950. 2. Glavičii;, A.: Vodič po Senju i okolici, Senj 1974. 3. /(ušan, F.: Velebitski botanički vrt, Senj 1971. 4. Sorauer, P.: »Handbuch der Pflanzenkrankheiten - Homoptera« Bd. V./1957. 5. Poljak, 1:.: Velebit, planinarsko turistički vodič, Zagreb 1976. 6. ~We, C.: Atlas drveča i grmija, Sarajevo 1973. 399 V SPOMIN ZDRAVKU šAUBAHU Sredi dela nas je v 55. letu starosti zapustil Zdravko šaubah, dipl. inž. gozd., gozdarski strokovnjak, naš kolega, direktor in splošno priljubljen krajan Kočevske. Kako priljubljen je bil med nami, je dokazovala velika množica, ki se je zbrala ob njegovem zadnjem slovesu. Tovariš šaubah je bi:l rojen v Cajni na Koroškem, odkoder se je družina preselila v Zidani most in nato v Rimske toplice. Gozdarstvo je študiral v Zagrebu in je po diplomi kot mlad strokovnjak, čeprav nerad, prišel na Kočevsko, ki ji je ostal zvest vse do svoje prerane smrti. Svoje gozdarjenje je leta 1952 začel kot šef gozdnega obrata Mozelj, kar pa ni bil dolgo. še istega leta je postal taksator in intenzivno sodeloval pri prvem povojnem urejanju kočevskih gozdov. Urejanju gozdov je posvetil največ svoje dejavnosti in se na tem področju razvil v vrhunskega gozdarskega stro- kovnjaka. Ze od vsega začetka je bil temeljit in strokovno poglobljen gozdar, ki je videl ideal v ohranjenem naravnem gozdu in vsej kočevski krajini. V letu 1957 je prevzel vodenje oddelka za urejanje gozdov in se spoprijel z gospodarjenjem v nekdanjih zasebnih gozdovih Kočevske. Kadrovski problemi so zahtevali, da je pokojni Zdravko v letu 1963 prevzel vodenje gozdno-tehničnega sektorja v tedanjem KGP Kočevje in bil po reorganizaciji v letu 1970 imenovan za direktorja Gozdnega gospodarstva Kočevje. Ob vseh teh dolžnostih, ki jih je vse uspešno opravljal, se je strokovno razvijal naprej in bil kot ugleden specialist s področja urejanja gozdov povabljen k vzgoji mladih gozdarskih strokovnjakov na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani. Ljubezen do gozda in Kočevske je pri njem prevladala in povzročila, da se ni odločil za pedagoga, temveč je ostal v gozdarski operativi in si v Kočevju postavil dom. Od 30. maja 1975 pa do svoje prerane smrti je bil direktor SOZD ZKGP Kočevje in si veliko prizadeval za ureditev razmer v tej organizaciji. Na tem položaju je še bolj prišla do izraza njegova .. splošna razgledanost, saj je moral usklajevati včasih dokaj zapletene odnose med kmetijstvom, gozdarstvom in lovstvom na Kočevskem. Trudil se je za kar najboljše izkoriščanje tega prostora, ki je vse preveč prepuščen naravi. Ceprav gozdar, je vseskozi opozarjal na nujnost celovitega razvoja Kočevske in za ohranjanje kulturne krajine. Ob vsem strokovnem delu je našel čas tudi za družbenopolitično delo. Bil je aktiven član občinskega komiteja ZK v Kočevju in je nekaj let opravljal dolžnost podpredsednika občine Kočevje. Dokler mu je čas dopuščal, je pomagal v društvu Partizan in več let vodil naše Društvo inženirjev in tehnikov. Vse te svoje obveznosti je lahko opravil zato, ker je bil človek širokega srca, ki je znal z vsakomur vzpostaviti prijateljske odnose. Nikoli se ni prenaglil v svojih odločitvah in je vedno upošteval mnenje drugih. Ni čudno, če so ga zaradi vseh teh njegovih lastnosti vabili na druge odgovorne položaje izven Kočevja .. Navezanost na Kočevsko ga je vedno zadržala med nami in ostal bo med nami tudi po svoji prerani smrti. Kolegi bomo pogrešali njegov širok nasmeh, težko se bomo sprijaznili s tem, da nam ne bo dajal več napotkov, idej in včasih tudi volje do dela. Bil je gozdar in učitelj mladih, predvsem pa nadvse spoštovan človek. Anton Prelesnik 400 STROKOVNI OBISKI OBISK UGLEDNIH EKONOMISTOV Junija letos je Slovenska akademija zna- nosti in umetnosti v Ljubljani organizirala mednarodno posvetovanje o mešanih kmeti- jah (kmetijstvo in gozdarstvo). ki so se ga udeležili številni strokovnjaki, zlasti agrarni ekonomisti, z vsega sveta. ~tevilr.im izkuš- njam, ki jih imajo po svetu na tem področju, so naši specialisti dodali dober kos domačih spoznanj, ki se jih ne manjka, saj je dve tretjini naših gozdov v lasti prav takšnii1 »Univerzalnih« kmetij. Trije izmed inozemskih udeležencev, Sven Holmstrom iz ~vedske, Andre Brun iz Fran- cije in Kurt Schmid iz Zvezne republike Nemčije pa so obiskali tudi naš inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani. Zanimal jih je predvsem odnos raziskovalne dejavnosti v gozdarstvu do zasebnih gozdov v Sloveniji in pa najbolj aktualna razisko- valna problematika, ki se pojavlja v zaseb- nih gozdovih in v zvezi z organizacijo go- spodarjenja z zasebnimi gozdovi. čeprav pisano govoreča evropska dru- ščina, v katero so se vključili člani našega inštituta in VTOZD za gozdarstvo dr. J. Božič, mag. Igor Smolej in M. Zemljič, je našla mnogo stičnih točk na področju gozdnogospodarske problematike zasebnega sektorja, ki pač izhajajo iz temeljnih značil­ nosti in pomena gozdov za sleherno druž- beno ali državno skupnost. Enotno gospo- darjenje ne glede na lastnino, egalizacijsko načelo, naraščanje neproizvodnih funkcij gozdov so izhodišča, ki jih spoštujejo vsa napredna gozdna gospodarstva po Evropi. Posebno pozornost so posvetili ekonom- ski odvisnosti kmetijskega in gozdarskega dela na mešanih kmetijah. Le-ta je lahko zelo različna: odvisna je od sestave kmetije in še nekaj drugih faktorjev in je lahko mešana do ekstremna. Zelo pomembno je, da povsod izhajajo iz dejstva, da je kmetija enotni naravni prostor, ki ima svojo značilno prostorsko-naravno, socialno pa tudi eko- nomsko integriteto. Janez Božič ELMIA 81 v Jonkopingu na Svedskem Splošno združenje gozdarstva Slovenije je organiziralo za grupe dvajsetih gozdarskih strokovnjakov za izkoriščanje gozdov iz Slo- 401 venije v juniju 1981 obisk razstave gozdarske mehanizacije ELMIA 81 na Svedskem. Po- tovanje je potekalo iz Ljubljane do Zagreba z avtobusom, z avionom do Kopenhagna, pa spet z avtobusom in trajektom do Jsa- bergstoppena, kjer smo dvakrat prenočili. Nazaj grede smo prenočili v Kopenhagnu in si privoščili zanimiv ogled danske prestol- nice, univerzitetno biblioteko itd. ELMIA je že tradicionalna razstava goz- darske mehanizacije, ki zajema strojno opremo in orodja skandinavskih proizva- jalcev, pa tudi Finske, ZR Nemčije itd. Na razstavnem prostoru v Jonkopingu, ki je namenjen širšemu nestrokovnemu krogu obiskovalcev je bil poudarek na hobi orodjih - motornih žagah za delo v prostem času itd. Zapažena je posebno veliko priprav za izdelavo sekancev iz sečnih ostankov in drobnega materiala, ki ga dobimo pri čišče­ njih in redčenjih gozdov. Kljub deževnemu vremenu so mokri sekanci živahno goreli v kurilnih napravah raznih izvedb, mogoče tem bolj, ker je bilo vmes veliko listja in vej breze. Obleka in zaščitna oprema za gozdne delavce sekače je prirejena za težke zimske pogoje. Posebno veliko je bilo zaščitnih čevljev in gumi škornjev z jeklenimi vložki za zaščito proti urezom in usekam. Pozorno smo opazili nov model naganjal- nega droga Treejack iz švedske, z dvižna močjo od 3 do 7,5 ton. Tovarne motornih žag so razstavile razne priključke za čiščenje kultur in naravnega mladja. V orientacijo navajam ceno za model Jonsereds RS 38 s krožno žago - 2300 šv. kron. Od sredstev za varstvo kultur smo opazili "plastični ovratnik•• za zavarovanje sadike pred rilčkarji upamo, da jih pri nas ne bomo potrebovali. Na razstavnem poligonu, ki je bil v gozdu, 25 km oddaljen od Jonkopinga, je bilo v krogu z obsegom okoli 7 km 92 razstavnih prostorov raznih proizvajalcev gozdarske mehanizacije. Razstavljeni so bili stroji za sečnjo, ob- vejevanje, spravilo, nakladanje in prevoze lesa v raznih variantah in kombinacijah; stroji za pripravo tal in pogozdovanje itd. Za ogled in objektivno analizo razstave bi rabili nekaj dni in boljše vreme - nalivi so bili vsako uro. V tem sestavku bom navedel le nekaj zanimivih rešitev: Krabat 232 S je majhen traktor goseničar iz Norveške z dizel motorjem, 21 kW in enobobenskim lgland vitlom, 3000 kg. Stane 90.000 škr. Je zelo okreten in stabilen, vendar le za tanjše dimenzije drevja. Trije tipi stroja GREMO iz Danske za sečnjo, zbiranje, obvejevanje in razžagovanje v enem delovnem hodu. TH 25 je na dvigalu montirana priprava, ki opravlja prej naštete operacije do pre- mera panja 25 cm. Model SP 30 je procesor, ki ga lahko montiramo na obstoječo spravilno kompo- zicija. Cena je 200.000 škr. TT 8 H je processor z maksimalno zmoglji- vostjo 50 cm premera. Cena je 740.000 škr. Iz Finske prihaja nov model stroja za sečnjo, obvejevanje in zbiranje, PIKA 75, ki dela do premera 55 cm, z motorjem 117 kW. Karakteristične za skandinavsko mehani- zacijo je, da je prirejena za njihove dre- vesne dimenzije in terenske razmere, ki so seveda bistveno drugačne od naših. Ob nagrmadeni sodobni gozdni mehani- zaciji pa so švedi predstavili tudi nekaj vprežne spravilne opreme. Vprežni konjiči so na poligonu živahno "demonstriralicc, kot da so se zavedali renesanse svoje vloge v gozdu. ELMIA 81 je obširna in kompletna razstava sodobne gozdne mehanizacije, vendar letos ni pokazala nič novega. Milan Kuder Xl. ZASEDANJE ZNANSTVENO-TEHNičNEGA SVETA SEV PROJEKT nKOMPLEKSNO IZKORIŠČANJE LESNIH SUROVIN« Gostiteljica letošnjega Xl. zasedanja ZTS - SEV, v času od 1.-6. junija je bila SR Romunija in sicer v Brašovu. Jugoslovanska delegacija je štela le dva člana: vodja dele- gacije in tolmač mag. Vukovič in podpisani. Na poti po Romuniji smo opazili dobro obdelana polja, na velikih površinah, vendar nepripravljenost za turizem. Po mestih ni gostinskih lokalov oz. so zelo redki, pa še ti so odprti le določen čas, okoli poldneva in zvečer. Presenetila nas je tudi ura, ki je v poletnih mesecih kar za dve uri pred našo. ZTS je zasedal v turističnem centru na Brašovi Poljani, na 1020 m nadmorske višine, 12 km od Brašova, v hotelu Piatra Mare. Svet je v analizi izvršenih nalog v razdobju 1976-1980 ugptovil, da je konstruiran cel niz strojev ter opreme in dognano veliko tehnologij za sečnjo, transport in predelavo lesa. Od tega je posebno zanimivo, da ima DOR izdelano projektno dokumentacijo za izdelavo stroja za kleščenje vej in zbiranje oblovine; daje jo na razpolago morebitnemu proizvajalcu. V DOR in čSSR so rešili problem uporabe laserja v predelavi lesa. Romunija je izdelala žičnico POC-800 za zbiranje lesa s strani do glavne žičnice in novo lahko motorno žago FM-50; ZSSR je ravnokar dogradila tovarno vlaknenih plošč po suhem postopku. V ZSSR so zelo zain- teresirani za nakup zgibnih traktorjev in strojev za sečnjo in spravilo lesa. Samo- hodne žičnice se niso obnesle v njihovih pogojih dela. V razdobju 1981-1985 bodo pospešeno raziskovali in projektirali izpopolnjeni pro- cesor in stroj za kleščenje vej na osnovi tral>Ob mnogoštevilni udeležbi pre- bivalstva in gozdarjev iz vse Slovenije je bilo v počastitev 40·Ietnice ustanovitve OF in vstaje jugoslovanskih narodov in narod- nosti odprta in predana svojemu namenu gozdna učna pot. To pismo je bilo zako- pano pod drevo tise, ki smo ga na svečan način posadili v spomin na ta dogodek dne 16. 5. 1981. Društvo gozdarskih inženirjev in tehnikov Maribor«. Pobudnica in oblikovalka Otvoritev poti, sadnja tise. Foto M. Zorn 405 poti in avtorica ličnega obširnega vodnika Razka Debevec-Lesjak, dipl. inž. gozd., nam je na obhodu poti razložila posebnosti posa- meznih točk (stojišč). Pot je dolga približno 3 km, ima 21 točk z označbami na ličnih lesenih tablah. Ni za- htevna, saj se vzdigne le kakih 100m, od 1050 do 1146 m. n. m. (pri Razgledniku). Od začetne table vodi pot po stezi mimo znamenitega Bolfenka, se vzpne po severnem pobočju skozi bukovje z zasavsko mlajo do razglednika. Z vrha stolpa je čudovit razgled po vsej slovenski in avstrijski Stajerski in še mnogo dlje. Z vrha se pot spusti skozi smrekovje do Zelezničarskega doma in zavije nazaj po južnem pobočju grebena na izhodišče proti Bolfenku. Ob točki 17 pod asfaltno cesto se bohoti Trbisova jelka, najmogočnejše drevo na tem delu Pohorja. Razlaga avtorice in vodnica je bila stro- kovno zanimiva in čutno simpatična. Vsi smo z zanimanjem prisluhnili, od šolarjev do izkušenih gozdarjev, kakšen je gozd na tem delu Pohorja, kako gozdarji gospoda- rijo z njim, kaj se dogaja v njem, katere so avtohtone drevesne vrste, katere živali do- mujejo v njem, kako se vključuje z ostalim negozdnim okoljem in objekti v kulturno kra- jino in še mnogim drugim zanimivostim. Kdor je hotel zvedeti še več, je lahko prelistal bogato opremljen vodnik Gozdna učna pot Bolfenk-Razglednik, ki ga je izdalo Društvo gozdarskih inženirjev in teh- nikov Maribor 1980. leta. Pot smo zaključili z mislijo, da so člani DIT gozdarstva Maribor s to svojo gozdno učno potjo spet odprli nove možnosti za seznanjanje javnosti z gozdom in gozdar- stvom in da ima objekt še zlasti velik pomen v mariborskem šolskem sistemu. M. Zorn čAS SADITVE IN PRIPRAVA SADIK ZA POGOZDOVANJE V GOROVJU Hočevar, M.: Pflanzzeit und Breitstellung von Forstpflanzen bei Hochlagenauftors- tungen, Schweiz. Zeitschrift fiir Forstwesen, 1980/11. Problematika Kvalitetna saditev s kvalitetno sadika je bistven element racionalizacije umetne ob~ nove, saj je nesolidno delo gotovo naj- dražje. Na tem področju je koristne rezultate zbral naš roLak, ki je zaposlen v švicarskem gozdarskem inštitutu. Saditveni poskusi so opravljeni sicer na večjih nadmorskih viši- nah, kjer vladajo težji, ekstremnejši pogoji, vendar lahko njihove izkušnje s pridom upo- rabimo tudi v nižjih legah. Problematika pogozdovanja v gorovju je v daljšem zadrževanju snega na saditveni po- vršini v spomladanskem času, ko začno sadike v nižjeležečih drevesnicah že od- ganjati. Zato v višjih legah pogozdujemo v jesenskem času, ali pa moramo spomladi hraniti sadike v hladilnici. Vendar izkušnje kažejo, da so pri jesenskem pogozdovanju precejšnji izpadi zaradi zgodnjega mraza, drsečega snega, izsušitve zaradi mraza in zaradi temperaturnih ekstremov. Poleg tega je čas za saditev v gorovju v jeseni zelo pičel in nas zato pri obsežnejših pogozdo- vanjih navadno prehiti zima. Zastavitev poskusa Z namenom, da bi raziskali in preverili različne načine shranjevanja sadik in izbire saditvenega časa, o katerih obstajajo ne- enotna strokovna mnenja, so na inštitutu (Eidg. Anstalt fOr das forstliche Versuchs- wesen, CH, Birmensdorf) leta 1973 zastavili večji poskus. Ta je obravnaval vpliv časa saditve (jesen, spomlad) in ugotavljal raz- liko med direktno saditvijo in saditvijo z vmesnim hranjenjem (zakopavanje v sneg}. Ugotavljali so tudi vpliv agrikola in vpliv shranjevanja sadik v vrečah na izpade in na rast sadik v prvih štirih letih. Poskus je bil izpeljan na poskusnih plo- skvah v Andermattu, n. v. 1800 m, s sadi- kami evropskega macesna 1 + 1, smreke 2 + 2 in cemprina 3 + 1 ter v Averstalu, n. v. 1950 m s sadikami evropskega macesna 1 + 1. Uporabljene so bile naslednje po- skusne variante: a} Direktna saditev. Jesenska saditev in spomladanska saditev, - zaščita z agrikolom, - shranjevanje sadik v posebnih vrečah, ki ohranjajo svežost sadik, - brez zaščite (O varianta). b) Shranjevanje v snegu in v zasipu. - zaščita korenin z agrikolom in s fungi- cidom, zasip v zemlji v oktobru, decembru, - shranjevanje v posebnih vrečah, zaščita s fungicidom in brez, položeno na tla (sneg) meseca oktobra, decembra, - zaščita z agrikolom, spomladanski iz- kop in shranjevanje v snežnih luknjah do saditve, 406 - shranjevanje v posebnih vrečah v snež~ nh luknjah od spomladanskega izkopa do saditve. Rezultati Dobri rezultati (majhen izpad in solidni prirastki) so bili ugotovljeni pri direktni je- senski saditvi. še boljši rezultati pa so bili pri spomladanski saditvi, če so bile v pred- hodnem obdobju med spomladanskim izko- pom (konec marca) in saditvijo {začetek junija) sadike skladiščene v snegu. Dobro so se prijele ter tudi dobro priraščale sadike smreke in cemprina iz direktne spomla- danske saditve, ko so bile te že odgnane. Vendar je bila izvedena skrbna saditev še isti dan, kar se pa v gozdarski praksi le redko zgodi. Spomladanska saditev z že odgnanimi sadikami se ni obnesla pri ma- cesnu in zato odsvetujejo saditev takšnih sadik. Za uspeh pogozdovanja je odločilen čas, v katerem sadike zakopljemo v sneg. Zakop sadik v sneg v oktobru in pozneje ni uspe- šen; sledijo visoki izpadi. Neuspeh izvira iz tega, ker so sadike takrat še fiziološko aktivne. Poleg tega pa dolgo skladiščenje kljub nizkim temperaturam in visoki zračni vlagi, vodi v izsuševanje in fiziološko osla- bitev sadik. Na osnovi tega poskusa priporočajo le spomladansko saditev z vmesnim shranje- vanjem v snegu konec zime, manj pa jesen- sko saditev. Smreke, ki so bile posajene jeseni, so se do zime slabo zakoreninila in so bile zaradi izgube vode oslabljene (presaditveni šok). Pri jesenski saditvi v gorovju nas često prehiti zima in smo pri- siljeni sadike zakopati; ta poskus se je slabo obnesel. Zato je pri jesenskem sajenju priporočljivo v drevesnici izkopati le toliko sadik, kolikor jih lahko v istem dnevu po- sadimo. Pokazalo se je tudi, da je uporaba fungi- cidov pri skladiščenju v vrečah odveč, paziti pa moramo, da pri skladiščenju sadike niso mokre (zaradi dežja ali rose). Pri poskusu z agrikolom se sadike niso bolje izkazale, čeprav so v literaturi navedeni pozitivni vplivi. Vzrok je verjetno v zelo skrbni mani- pulaciji pri vseh posajenih sadikah. Dejstvo, da so manjši izpadi pri sadikah transporti- ranih v vrečah (ki ohranjajo svežost sadik}, posebno kadar pride do vmesnega skla- diščenja, narekuje večjo uporabo takšnih vreč. Priredil Lado Eleršek KNJižEVNOS'T GOZDARSKA ENCIKLOPEDIJA SUMARSKA ENCIKLOPEDIJA 1, A - Grad, Zagreb 1980, Jugos/avenski leksikografski zavod; drugo izdanje. V začetku tega leta je pri Jugoslavenskom leksikografskem zavodu v Zagrebu izšla prva knjiga (A ~ Grad) druge izdaje Gozdarske enciklopedija. Prva izdaja Gozdarske enciklopedija je izšla v dveh delih v letih 1959 in 1963 in je ena izmed prvih strokovnih enciklopedij tega zavoda. Obsega 1560 strani velikega formata in obdeluje 1347 pojmov (terminov}, iz goz- darskega in lesnoindustrijskega področja in njima bližnjih naravoslovnih ved. Pobudnik in predsednik tedanjega redak- cijskega odbora je bil dr. inž. Aleksandar Ugrenovič, profesor Poljoprivredno-šumarske fakultete v Zagrebu, ki je okoli sebe zbral več kot 150 sodelavcev, njegova desna ro- ka pa je bil dr. inž. Zvonimir Potočič, glavni urednik sedanje (druge} izdaje. Dr. Ugreno- vic je umrl leta 1958 in tako dočakal samo delen odtis prve knjige. Prva izdaja v na- kladi sedem tisoč izvodov je bila hitro raz- prodana. Druga izdaja bo obsegala 3 knjige, od ka- terih ima prva s pojmi od A - Grad že 727 strani. Vsi trije deli skupaj bodo torej ob- segali preko 2000 strani. Glavni urednik dr. Potočič je zbral v redakcijskem odboru ve- činoma nove člane in številne nove sode- lavce. Povečanje obsega izhaja iz nenavadno hitrega razvoja vseh področij gozdarske in lesnoindustrijske znanosti. 20 let, kolikor jih je minilo med prvo in drugo izdajo, pome~ nijo dve obdobji. Gozdarstvo štejemo za uporabno vedo. Predmet proučevanja so gozdovi, ki jih tvo- rijo številne drevesne vrste na različnih tal- nih podlagah in v različnih klimatih. Goz- darska znanost temelji na osnovnih vedah 407 kot so biologija, fiziologija, geologija, me- teorologija, te se dalje delijo na botaniko, pedologijo, dendrologijo itd. in ravno ta ši- rok izbor osnovnih ved je značilnost vsebine gozdarske enciklopedije. To je učbenik, priročnik in enciklopedična informacija vsem, ki se žele spoznati z do- gajanji v naravi in z gospodarjenjem z goz- dovi v sodobnem času. Nova izdaja posveča posebno pozornost ekologiji, zaščiti narave, naravnim redkostim in lepotam. To obdelujejo v prvi knjigi pojmi, ekologija, ekosistemi, ekologija rastlin, eko- logija gozdov, ekologija živali. Posamično so opisani in obdelani nacionalni parki (Dur- mitor, Fruška gora), prirodni rezervati (Dev- čica tavani, Divje jezero), prirodni fenomeni (8urdevački pjesci, Bijele i Samarske stije- ne). V knjigi so kratke biografije številnih goz- darskih strokovnjakov, od slovenskih najde- mo nanovo imena S. Bleiweis, K. Budihna, J. Božič, T. Cajnko, l. Cerar (Zorer), M. Ci- glar in L. Funkl. Posebno mesto zavzema termin bibliografija, ki obsega 7 stolpcev in v katerih so poleg osnovne razlage navede- na dela domačih in tujih avtorjev s področja gozdarske, lesnoindustrijske in sorodnih znanosti. Knjiga je opremljena z barvnimi kartami, številnimi barvnimi in črno-belimi slikami in skicami. Mislim, da je bo vesel vsak gozdar, lesar, naravoslovec, prijatelj gozdov in planin pa tudi navaden ukaže!jan popotnik. M. Zorn SUROVINSKA IN PREDELOVALNA PROBLEMATIKA DROBNEGA LESA V SLOVENIJI Lojze tumer in Mirko Tratnik: Tehnološko- ekonomska problematika in smernice nadalj- njega razvoja industrijske predelave drobne- ga lesa v SR Sloveniji. Izdal Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana leta 1980, na 56 straneh s številnimi tabelarnimi in grafičnimi prikazi. Raziskavo je financirala SlS za gozdarstvo Slovenije. Priznani lesnogospodarski strokovnjak Lojze Zumer je že pred leti pričel z razisko- vanjem problematike uporabnosti drobnega lesa v Sloveniji. 2al je nenadna smrt pre- trgala njegovo plodovito raziskovalno delo; tako tudi obravnavane raziskave ni dokon- čal. Delo pa je nadaljeval Mirko Tratnik, ki je 2umrove analize dosedanje porabe drob- nega lesa kreativno uporabil v sintezi oziro- ma oblikovanju gospodarske prognoze. Morda bi lahko celo ugotovlli, da je v knjigi uspešno integrirano bogato poznavanje goz- darskih in Jesnopredelovalnih razmer pred- vojnega in povojnega obdobja, za kar je bil 2umer nedvomno velik specialist, ter Tratni- kavo pronicljivo obvladovanje svetovne in domače politike in tehnologije predelave lesa, še zlasti drobnega. Zategadelj je delo, ki je pisano »asketsko•< eksaktno, kvaliteten pripomoček zlasti v času, ko postaja bio- materija eksistenčna surovina. V prvem delu avtorja opredeljujeta raven in položaj lesnotehnoloških vej za predelavo drobnega lesa v primerjavi z drugo indu- strijo; obravnavata tudi položaj lesa med in- dustrijskimi surovinami. Po ugotovitvi iz- redne kompleksnosti in naravnosti divjega razvoja te oblike lesne predelave, ki še ne kaže nobenih znakov tehnološkega in eko- nomskega umirjanja, se letita podrobne ana- lize za zadnjih osem let (do 1970. leta nazaj}. Le-ta kaže podobne razvojne trende kot dru- god po svetu, z dodatno .. oteževalno okoli- ščino«, da razvoj te predelovalne industrije v Sloveniji nismo dovolj omejevali s tržnimi in naravnimi možnostmi, zato imamo težave s pretiranim povpraševanjem, ki mu na suro- vinskem področju zaenkrat nismo kos, kar povzroča neprijetne pritiske na osušeni de- vizni mošnjiček. Prognoza za naslednjih pet let (1981 do 1986) se zdi realna, gozdarjem in tesarjem pa nalaga odgovorno in ne enostavno na- logo. Problem bo rešljiv z usklajevanjem in- teresov; konfrontacija lahko nesorazmerja samo poglablja. Zanimiva knjiga, ki opozarja na nekatere razvojne dileme našega gozdnega in lesnega gospodarstva, ponuja ognjemet urejenih po- datkov, ki so zelo dobrodošli zlasti načrto­ valcem obeh strok. Marko Kmecl 408 DRUŠTVENE VESTI LETOšNJE SRECANJE UPOKOJENCEV Srečanje upokojencev gozdarstva in lesarstva je tudi letos kot že vrsto let organiziralo Splošno združenje gozdarstva Slovenije. Vabilom za izlet, ki je bil dne 27. 5. 1981 se je odzvalo 29 upokojenih mladostnikov in sicer: Vlado Beltram, Miran Brinar, Tugomir Cajnko, Martin čokl, Rihard Erker, Danilo Fajdiga, Lojze Funk!, Tonček Gabrijelčič, Vlado Hribernik, Jože Jošt (Hrv.), Franjo Jurhar, (vodja izleta) Janez Juvan, Oskar Jug, Miha Kancilija, Miloš Kelih, Milan Kuder, Vili Manfreda, Edvin Mekinda, Miloš Mehora, Marjan Presečnik, Franjo Rajner, Franc Sosič, Adi Svetličič, Marjan šebenik, Venčeslav štraus, Slavo švajger, Zdravko Turk, Drago Volk in Jože Osterman. S posebnim avtobusom so izletniki prispeli najprej v Mengeš in obiskali delovno orga- nizacijo Semesadike. Sprejem s strani kolektiva, na čelu z direktorjem Matkom Lipovškom, je bil nadvse prisrčen in tovariški. Za večino udeležencev izleta, ki že mnogo let nima stikov z Mengšem, je bil ogled današnjih semenarsftrajno obnovljivi energetski viri« je gozdarjem sicer popolnoma domač, pri oceni pa moramo upoštevati, da operativni svetovni gospodarstveniki tega izraza za les doslej niso uporabljali, ker se jim Je zdela nafta tako trajno zveličavna, da bi bilo škoda časa za takšna razmišljanja. Med kongresniki v Nairobiju so tudi sicer pomen lesa kot energijskega vira opredelili zelo objektivno in pri tem upoštevali goz- darske in ekološke opredelitve. 416 l STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENJSCHE FORSTZEJTSCHRJFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1981 • L E T N 1 K XXXIX • š T E V 1 L KA 10 p. 417- 458 Ljubljana, december 1981 VSEBI NA - INHALT- CONTENTS Marko Accetto 418 Zimska prehrana srnjadi v Dobre- poljski dolini Die Winterernahrung des Rehwildes im Tal von Dobrepolje Winter Browse of the Roe-Deer in Dobrepolje Valley Marjan Lipog lavšek 426 Obremenitev delavcev z ropotom pri spravilu lesa Larmbelastung der Arbei ter beim Ho lzrucken The noise stress affecting the workers at wood-skidding .Livan Vese l ič 435 Vpliv divjadi na obnovo jelovo- bukovih gozdov v Postojnskem gozdnogospodarskem območju Die Beeinflussung der Verji.ingung in den Tannen-Buchenwaldern der Forstdirektion Postojna durch das Wild The impact of game on the rege- neration of Fir-Beech forests in the forest management area of Postojna Milan Piskernik 451 Način določanja mikroreliefnih goz- dn ih združb Janko Kalan 455 Poškodbe tal in zemlj išč ter proble- mi njihovega varstva Ovitek fotograf iral Igor Smolej 457 Iz domače in tuje prakse T isk CGP Delo Ljub ljana Gozdarsk i vestn ik izdaja Zveza inženirjev in tehn ikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenij e Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez černač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Vil jem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor : mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Ml inšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd . oec . Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljub ljana Erjavčeva cesta 15 .Liro račun - Cur. acc. 50101-678-48407 Letno izide 10 številk 1 O issues per year Letna naročnina 210 din Za ustanove in podjetja 700 din za študente 120 din in za inozemstvo 420 din Ustanovitel j ici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz~ hajanje revije tud i Raziskova lna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata 'za prosveto in ku lturo (št. 421 -1/74 2 dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Foto Marijan Pfeifer Stabilizirana (nepobarvano) voščilo za zdravo in delovno leto 1982 pošiljajo bralcem Gozdarskega vestnika sodelavci revije in uredništvo. Oxf. 156.1 ZIMSKA PREHRANA SRNJADI V DOBREPOLJSKI DOLINI Marko A c ce t to (Ljubljana)* A cc et to, M.: Zimska prehrana srnjadi v Dobrepoljski dolini. Goz· darski vestnik, 39, 1981, str. 417-424. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Na osnovi sledenja srnjadi v snegu je bilo ugotovljeno, da je zimska prehrana srnjadi dokaj odvisna od stalnosti in poprečna pokrovne vrednosti rastlinskih vrst v grmovni plasti. Glede na celotno obžrtost kot tudi poprečno stopnjo obžrtosti so za zimsko prehrano najpomembnejše: Corylus ave/lana, Cornus sanguinea, C. mas, Euonymus europaea, Popu/us tremu/a ter Ouercus sessiliflora in O. tobur. Neobžrta je bila le Lonicera xylosteum. Neznatno obžrta je bila večina drevesnih vrst (Picea excelsa, Fagus sylvatica, Carpinus betulus, Tilia cordata in Befula verrucosa) kar kaže na ugodno naravno zimsko ponudbo hrane. A cc et to, M.: Winter Browse of the Roe-Deer in Dobrepolje Valley (Slovenia, YU). Gozdarski vestnik, 39, 1981, pag. 417-424. ln Slovene with summary in German. By tracing roe-deer in snow it has been found that winter browse is rather dependent on c:onstancy and average cover value of plants in the shrub layer. Considering the total browse level as well as the average browse level Cory/us ave/lana, Cornus sanguinea, G. mas, Euonymus euro- paea, Popu/us tremula, Ouercus sessilillora and O. robur are the most important species. No signs of browsing were found only on Lonicera xylosteum. Low level of browsing was registered on most tree species (Picea exoelsa, Fagus sy/vatioa, Carpinus betu/us, Tilia cordata, Betula verrucosa) which can be considered as an indicator of suflicient browse availability during the winter. Uvod Pretekla zima, bila je po trajanju in višini snežne odeje ena hujših, ni povzročila večjih poginov srnjadi. Vzroke za to najbrž lahko iščemo v tem, da si je srnjad v jesenskem času nabrala dovolj rezervnih snovi v obliki tolšč ter ugodni naravni zimski prehrani. Grmovna plast je pri tem najpomembnejša. Iz obsežne tuje in domače literature (Mottl 1957, Esser 1958, Klotzli 1965, Heptner et all. 1966, Holzhausen 1970, Wladuschewski, Jelski 1974, Voser-Huber, Nievergelt 1975, Stubbe, iorner 1977, Accetto 1979, Adamič 1980, 1981, Cederlund et all. 1980 idr.) povzemamo, da je ta od okolja do okolja dokaj različna. Splošna zakonitost, da je prehrana srnjadi odvisna tudi od prisotnosti in pokrovnosti grmovnih vrst v vsakokratnem okolju, je bila yečkrat potrjena. * Dr. M. A., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdarstvo in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 418 Prav zaradi te zakonitosti je toliko bolj pomembno, da poznamo vrste grmovne plasti, važne za zimsko prehrano srnjadi v vsakem okolju posebej. V pričujočem prispevku želim tokrat opozoriti na vrste grmovne plasti, ki so pomembne za zimsko prehrano srnjadi v Dobrepoljski dolini. Opis rastiščnih razmer Raziskava je zajela tri bolj ali manj izrazita zimovališča srnjadi v Dobrepoljski dolini:* ravninski območji jugovzhodno od Vidma (stratum 8), imenovano tudi Log in širšo okolico Ponikev (stratum C), ki ležita na nadmorski višini 430 m do 460 m, ter 50 m do 1OOm višje ležečo Plano in Vi čev hrib, del severnega dela Suhe krajine {stratum A). Celotno raziskane območje je uvrščeno v preddinarsko klimatsko območje (poprečna letna temperatura 9,2° C, poprečne letne padavine 1287 mm - Ambrus), njegovo geološko-petrografsko zgradbo pa grade pretežno jurski in kredni apnenci (Ramovž 1958 a, 1958 b). Na njih so razvita rjava tla prekrita z ilovicami, rjava nekoliko izprana tla ter pokarbonatna rjava izprana tla na apnencih (Kalan 1970). Rastlinsko odejo grade številne razvojne stopnje vegetacije, ki jih označujejo kombinacije med lesko (Corylus avel/ana), gradnom (Quercus sessiliflora), dobom (Q. robur), cerom (Q. cerris), belim gabrom (Carpinus betulus) in drugimi vrstami, katerih razvoj gre v smeri proti rastlinskim združbam Querco-Carpinetum (sensu Jato), Querco-Fagetum Košir 1962 in Hacquetio-Fagetum Košir {1956) 1962 (Košir 1979). Metoda dela Metoda dela je zasnovana na osnovi sledenja srnjadi v snegu, ter popisovanja vseh sveže obžrtih in neobžrtih rastlinskih vrst grmovne plasti na mestih njenega prehranjevanja. Pri popisovanju rastlinskih vrst sem se poslužil fitocenoloških metod ocenjevanja (stalnost, pokrovnost), obžrtost pa sem ocenjeval po stopnjah, ki so jih uporabljali tudi drugi {Aidous 1937, Perko 1981): 1 - neobžrto, 2 - neznatno obžrto; vrsta objedena do 10 °/o, poprečje 5°/o, 3 - zmerno obžrto; vrsta obžrta nad 1 O 0/o do 50 °/o, poprečje 30 °/o, 4 - močno obžrto; vrsta obžrta nad 50 °/o, poprečje 70 °/o. V vsakem stratumu sem popisal150 stojišč ali skupaj 450 stojišč. število stojišč je bilo določeno na temelju spremljanja grmovnih vrst v odvisnosti od večanja števila stojišč (tabele zaradi njihove obsežnosti izpuščam). Ugotovljeno je bilo, da se v stratumu 8 po 1 06., v stratumu A po 92. in v stratumu C po 116. stojišču ni več pojavila nobena nova vrsta, če izvzamemo nekaj grmovnih vrst stratuma C, vezanih le na malo razširjena obrečna tla Rašice. Te po stalnosti in poprečni pokrovni vrednosti nimajo večjega pomena za prehrano srnjadi v raziskanem območju. Zaradi enakosti primerjav je bilo zato izbrano v vsakem stratumu 150 stojišč. Za primerjavo podobnosti rastlinskih vrst grmovne plasti med stratumi sem uporabil Sorensenov obrazec 2 C · 1 OO 0/o). A+B * Zajeto predvsem območje LD Dobrepolje. 419 S posebnim programom za računalnik, ki ga je izdelal mag. Vlado Puhek, smo dobili spisek v ranžirni vrsti urejenih grmovnih vrst glede na celotno obžrtost kot kazalcu pomembnosti, ter glede na poprečno stopnjo obžrtosti kot kazalcu priljubljenosti grmovnih vrst v prehrani srnjadi. Z rang-korelacijskim koeficientom po Spearmannovem obrazcu sem preveril odvisnost med obžrtostjo na eni, ter stalnosrjo in poprečno pokrovno vrednostjo na drugi strani . Rezultati raziskave in razpravljanje Primerjava grmovnih vrst med stratumi, razvidna iz spodnjega pregleda, A B B 90% c 78% 71% -~ kaže na dokajšnjo podobnost. Zato smo podatke združili v en. vzorec, na osnovi katerega so dobljeni rezultati raziskave. Iz tabele 1 je razvidno, da je med ugotovljenimi 38 vrstami 37 takih, ki jih obžira srnjad. Po celotni obžrtosti, stalnosti in poprečni pokrovni vrednosti (tabela 1) je na prvem mestu leska (Corylus ave/lana) ter sodi po tem med najpomembnejše grmovne vrste v zimski prehrani srnjadi. Tej slede rdeči dren (Cornus sanguinea) graden in dob (Quercus sessiliflora, Q. robur) navadna krhlika (Rhamnus trangula), trepetlika (Popu/us tremula), dobrovita (Viburnum lantana) itd. Med najmanj obžrtimi vrstami je večina drevesnih vrst, medtem ko je bilo neobžrto le puhastolistno kosteničevje (Lonicera xytosteum). Zelo značilna in pozitivna rang-korelacijska koeficienta med obžrtostjo in stalnos'tjo [r = .820***, tt11, = ::lGl = 8.6171] ter med obžrtostjo in srednjo pokrovno vrednostjo [r = .7394***, t (rn = :JGl = 6.5896] kažeta, da je vrstni red obžrtosti dokaj odvisen od stalnosti in pokrovne vrednosti rastlinskih vrst grmovne plasti. Vrstni red priljubljenosti rastlinskih vrst v tabeli 2 je povsem drugačen. če izvzamemo vrsto navadni kloček (Staphy/ea pinnata), ugotovljen le nekajkrat v stratumu C, sodijo med najbolj priljubljene vrste: rdeči dren (Cornus sanguinea), trepetlika (Popu/us tremula), dobrovita (Viburnum lantana), navadna trdoleska (Eounymus europaea), iva (Salix caprea) ter graden in dob (Quercus sessiiiflora , Q. robur). To so vrste, ki jih srnjad pri objedanju le redko izpusti. Za nekatere izmed njih je ugotovljeno, da vsebujejo za rast in razvoj srnjadi pomembne makro- in mikro elemente ter nekatere vitamine (npr. Salix caprea), ter dokajšne količine beljakovin in vode (npr. Euonymus europaea, glej Hirsch-Reinshagen 1962, cit po Juon 1965, Conradi 1960, Juon 1963, Ueckerman 1956). Z dokaj izenačeno srednjo stopnjo obžrtosti slede vrste rumeni dren (Cornus mas), lesnika (Malus pumila), rdeča vrba (Salix purpurea), črni bezeg (Sambucus nigra), ki imajo v splošnem manjšo stalnost in srednjo pokrovno vrednost. Sledi skupina sedmih vrst razvrščenih od 13. do 19. mesta, med katerimi je tudi leska (Corylus ave/lana). Od 20. do 28. mesta je razporejena skupina vrst, ki je približno za polovico manj objedena od prejšnje. Na začelju spiska, to je med najmanj obžrtimi vrstami, je ugotovljenih 11 vrst. Večina med njimi je drevesnih vrst : beli gaber, bukev, črna jelša, lipovec, breza ter smreka (naravna in kultivirana). Prav na koncu spiska je že omenjeno puhastolistno kosteničevje. Izračunana in neznačilna rang-korelacijska koeficienta med srednjo stopnjo obžrtosti in stalnostjo [r = .0574, t(lll = ~~6) = .3452] ter med poprečno stopnjo 420 Tabela 1 Pogostnost Po- Obžrtost Stopnja obžrtosti Jakost 1 Drevesna vrsta krovnost Po pr. pojavljanja % N 1 % 1 1 2 1 3 1 4 % ~ % -- . - -- 1 Corylus ave/lana (leska) 275 61 '1 743,76 262 95,27 13 71 125 66 33,30 31 ,73 2 Cornus sanguinea (rdeči dren) 158 35,1 72,67 152 96,20 5 9 14 129 62,47 60,09 3 Quercus sessiliflora (graden). dob. (Q. robur) 142 31,6 86,35 132 92,96 10 10 24 98 57,80 53,73 4 Rhamnus frangu/a (navadna krhlika) 99 22,0 17,44 52 52,53 47 28 20 4 19,62 10.30 5 Popu/us tremu/a (trepet :ika) 44 9,8 37,11 44 100,00 o 2 6 36 61,59 61 ,59 6 Viburnum lantana (dobrovita) 38 8,4 10,16 38 100,00 o 2 3 33 63,42 63,42 7 Crataegus laevigata (navadni glog) 54 12,0 18,13 34 62,96 20 22 8 4 18,53 11,67 8 Euonymus europaea (navadna trdoleska) 38 8,4 11 ,73 34 89.47 4 1 2 31 65,74 58,82 9 Ligustrum vulgaris (kalina) 39 8,7 17,31 30 76,92 9 o 10 12 39,33 30,26 10 Tilia cordata (lipovec) 38 8,4 19,96 22 57,89 16 21 1 o 6,14 3,55 11 Carpinus betu/us (beli gaber) 35 7,8 22,67 20 57,14 15 15 5 o 11,25 6,43 12 Salix caprea (iva) 18 4,0 19,62 17 94,44 1 2 1 14 60,00 56,67 13 Acer campestre (maklen) 17 3,8 10,78 15 88,24 2 9 5 1 17,67 15,59 14 Prunus spinosa (črni trn) 18 4,0 3,67 12 66,67 6 8 4 o 13,33 8,89 15 Quercus cer ris (cer) 15 3,3 8,56 9 60,00 6 G 1 2 22,22 13,33 ..J::>. 16 Cornus mas (rumeni dren) 10 2,2 10.62 9 90,00 1 1 3 5 49,44 44,50 1\) 17 Rosa sp. (šipek) 10 2.2 7,36 9 90,00 1 3 3 3 35,00 31,50 18 Berberis vulgaris (češmin) 38 8,4 6,89 8 21,05 30 7 1 o 8,13 1,71 19 Rhamnus cathartika (čistilna krhlika) 14 3,1 3,58 8 57,14 6 5 3 o 14.38 8,21 20 Pyrus pyraster (drobnica) 9 2,0 3,47 8 88,89 1 1 5 2 36,88 32,78 21 Sambucus nigra (črni bezeg) 7 1.6 5,60 7 100,00 o 2 2 3 40,00 40,00 22 Malus sylvestris (lesnika) 7 1,6 0,16 7 100,00 o 1 3 3 43,57 43,57 23 Juniperus communis (navadni brin) 13 2,9 3,56 6 46,15 7 5 1 o 9,17 4,23 24 Sorbus aria (mokovec) 8 1,8 1,27 6 75,00 2 4 1 1 20,00 15,00 25 Tiburnum opu/us (brogovita) 7 1,6 2,33 6 85,71 1 2 2 2 35,00 30,00 26 Clematis vitalba (navadni srobot) 6 1,3 11,73 6 100,00 o 1 4 1 32,50 32,50 27 Fagus sylvatica (bukev) 13 2,9 4,64 5 38.46 8 3 2 o 15,00 5,77 28 Fraxinus excelsior (veliki jesen) 5 1 '1 10,60 4 80,00 o o 2 2 50,00 40,00 29 Sa/ix purpurea (rdeča vrba) 3 0.7 11,67 3 100,00 o o 2 1 43,33 43,33 30 Staphylea pinnata (navadni kloček) 3 0,7 2.24 3 100,00 o o o 3 70,00 70,00 31 Alnus glutinosa (črna jelša) 3 0,7 0,07 3 100,00 o 3 o o 5,00 5,00 32 Rubus sp. (robida) 3 0,7 1,16 2 66,67 1 1 1 o 17,50 11,67 33 Ru bus ida eu s (mal injak) 2 0,4 1,13 2 100,00 o 1 1 o 17,50 17,50 34 Picea excels3 (smreka) 47 10.4 32,53 1 2,13 46 1 o o 5,00 0,11 35 Betufa verucosa (breza) 8 1,8 2,36 1 12,50 7 1 o o 5,00 0,63 36 Pinus sylvestris (rdeči bor) 2 0,4 0,04 1 50,00 1 1 o o 5,00 2,50 37 Prunus avium (češnja) 1 0,2 0,02 1 100,00 o o 1 o 30,00 30,00 38 Lonicera xylosteum (puhastolistno kosteničevje) 8 1,8 1,27 o 0,00 3 o o o 0,00 0,00 Tabela 2 Drevesna vrsta 1 Pogostnost Obžrtost Stopnja obžrtosti pojavljanja 4 • 1 Staphylea pinnata (navadni kloček} 3 0,7 2,24 3 100,00 o o o 3 70,00 70,00 2 Viburnum lantana (dobrovita) 38 8,4 10,16 38 100,00 o 2 3 33 63.42 63.42 3 Popu/us tremu/a (trepetlika) 44 9,8 37,11 44 100,00 o 2 6 36 61,59 61,59 4 Cornus sanguinea (rdeči dren) 158 35,1 72,67 152 96,20 5 9 14 129 62.47 60,09 5 Euanymus europaea (navadna trdoleska) 38 8,4 11,73 34 89,47 4 1 2 31 65,74 58,82 6 Sa/ix caprea (iva) 18 4,0 19,62 17 94,44 1 2 1 14 60,00 56,67 7 Quercus sessiliflora (graden, dob (Q. Robur) 142 31,6 86,36 132 92,96 10 10 24 98 57,80 53,73 8 Cornus mas (rumeni dren) 10 2,2 10,62 9 90,00 1 1 3 5 49,44 44,50 9 Malus sylvestris {lesnika) 7 1,6 0,16 7 100,00 o 1 3 3 43,57 43,57 10 Salix purpurea {rdeča vrba) 3 0,7 11,67 3 100,00 o o 2 1 43,33 43,33 11 Sambucus nigra (črni bezeg) 7 1,6 5,60 7 100,00 o 2 2 3 40,00 40,00 12 Fraxinus excetsior (veliki jesen) 5 1 '1 10,60 4 80,00 o o 2 2 50,00 40,00 13 Pyrus pyraster (drobnica} 9 2,0 3,47 8 88,89 1 1 5 2 36,88 32,78 14 Clematis vita/ba (navadni srobot) 6 1,3 11,73 6 100,00 o 1 4 1 32,50 32,50 ..J:>. 15 Corylus avelfana (leska} 275 61,1 743,76 262 95,27 13 71 125 66 33,30 31,73 1\) 16 Rosa sp. (šipek) 10 2,2 7,36 9 90,00 1 3 3 3 35,00 31,50 1\) 17 Ugustrum vulgaris (kalina) 39 8,7 17,31 30 76,92 9 8 10 12 39,33 30,26 18 Vlburnum opu/us (brogovita) 7 1,6 2,33 6 85,71 1 2 2 2 35,00 30,00 19 Prunus avium (češnja) 1 0,2 0,02 1 100,00 o o 1 o 30,00 30,00 20 Rubus idaeus (malinjak) 2 0,4 1,13 2 100,00 o 1 1 o 17,50 17,50 21 Acer campestre (maklen) 17 3,8 10,78 15 88,24 2 9 5 1 17,67 15,59 22 Sorbus aria (mokovec) 8 1,8 1,27 6 75,00 2 4 1 1 20,00 15,00 23 Quercus cerris (cer) 15 3,3 8,56 9 60,00 6 6 1 2 22,22 13,33 24 Rubus sp. (robida) 3 0,7 1,16 2 66,67 1 1 1 o 17,50 11,67 25 Crataegus laevigata {navadni glog) 54 12,0 18,13 34 62,96 20 22 8 4 18,53 11,67 26 Rhamnus frangula (navadna krhlika) 99 22,0 17,44 52 52,53 47 28 20 4 19,62 10,30 27 Prunus spinosa (črni trn) 18 4,0 3,67 12 66,67 6 8 4 o 13,33 6,89 28 Rhamnus cathartika (čistilna krhlika} 14 3,1 3,58 8 57,14 6 5 3 o 14,38 8,21 29 Carpinus betulus (beli gaber) 35 7,8 22,67 20 57,14 15 15 5 o 11,25 6,43 30 Fagus sy/vatica (bukev) 13 2,9 4,64 5 38,46 8 3 2 o 15,00 5,77 31 Alnus g/utinosa (črna jelša} 3 0,7 0,07 3 100,00 o 3 o o 5,00 5,00 32 Juniperus communis (navadni brin) 13 2,9 3,56 6 46,15 7 5 1 o 9,17 4,23 33 Tilia cordata {lipovec) 38 8,4 19,96 22 57,89 16 21 1 o 6,14 3,55 34 Pinus sylvestris (rdeči bor) 2 0,4 0,04 1 50,00 1 1 o o 5,00 2,50 35 Berber/s vulgaris (češmin) 38 8,4 6,89 8 21,05 30 7 1 o 8,13 1,71 36 Efetula verucosa (breza) 8 1,8 2,36 1 12,50 7 1 o o 5,00 0,63 37 Pfcea excelsa (smreka) 47 10,4 32,53 1 2,13 46 1 o o 5,00 0,11 38 Lonicera xytosteum (puhastofistno kosteničevje) · 8 1,8 1,27 o 0,00 B o o o 0,00 0,00 obžitosti in poprečno pokrovno vrednostjo [r = .2749, t (m ~ 3Gl = 1.7156] potrjujeta, da se v ranžirni vrsti verno odraža vrstna priljubljenost. Primerjava priljubljenosti rastlinskih vrst v prehrani srnjadi s poprejšnimi po- dobnimi raziskovanji na Ljubljanskem barju (Accetto 1979) kaže na razlike, pa tudi nekatere podobnosti. Razlike izvirajo predvsem zaradi različnega okolja ter z njim povezanih ekoloških zahtev posamičnih vrst. Tako so Corylus ave/lana, Quercus sessiliflora, Q. cerris, Rhamnus cathartica, Fagus sylvatica, Carpinus betulus, Pinus sylvestris, Tilia cordata, Sorbus aria le na seznamu obžrtih vrst v raziskanem območju, vrbe, Salix alba, S. fragilis, S. c!nerea, S. eleagnos, S. aurita, Prunus padus, Ribes uva-crispa, Ulmus laevis pa le na Ljubljanskem barju. Med omenjenimi vrstami je v Dobrepoljski dolini najmočneje obžrta Corylus ave/lana, na barju pa rod Salix. Celokupna število pozimi obžrtih rastlinskih vrst grmovne plasti je v obeh primerjanih območjih približno enako. Med vrste, ki so v obeh primerjanih okoljih bolj ali manj enako priljubljene, moremo uvrstiti: Quercus robur, Com us sanguinea, C. mas, Euonymus europaea .. Popu/us tremula, Viburnum lantana, Sa/ix caprea. Imenovane vrste so, kot kažejo izidi analiz prehrane srnjadi na osnovi vzorcev iz vampa srnjadi (Adamič 1980, 1981), med najbolj obžrtimi vrstami tudi na Kočevskem in drugod npr. v švici (Kičtzli 1965). Na osnovi dosedanjih raziskav lahko dokaj zanesljivo sklepamo, da te vrste srnjad najraje objeda tudi drugod v Sloveniji. Vrsti Rhamnus frangu/a in Alnus glutinosa, za kateri smo na Ljubljanskem barju ugotovili, da srnjadi ne pri jata, se pojavljata tudi v Dobrepoljski dolini : prva dokaj obilno, druga pa le pičlo na nekaj mestih ob Rašici. Obe sta bili tod obžrti. Rhamnus trangula je po celotni obžrtosti sicer na četrtem mestu, hkrati pa med vrstami katere je srnjad pri objedanju največkrat izpustila. Po rangu priljubljenosti pa je med vrstami, ki imajo mesto v zadnji tretjini ranžirne vrste. Na osnovi teh ugotovitev sodim, da jo tudi v obravnavanem območju lahko uvrstimo med vrste, ki srnjadi ne prijajo. V primerjavi z Ljubljanskim barjem si njeno nekoliko večjo obžrtost razlagamo s posledico hude zime ter s tem povezane· prehranske stiske srnjadi. Obžrtost vrste Alnus glutinosa zaradi njene pičle prisotnosti ne moremo primerjati. V zadnji četrtini ranžirne vrste je presenetljivo razvrščena večina drevesnih vrst, tako listavcev kot tudi iglavcev. Za slednje je sicer ugotovljeno, da se njihova obžrtost veča v odvisnosti od višine snežne odeje (Cederlund et all. 1980). Kljub hudi zimi pa v obstoječih kulturah kot pri naravno zrastli smreki nismo opazili večje obžrtosti. Smreka ni bila obžrta najverjetneje zaradi obilnejše prisotnosti drugih, srnjadi bolj priljubljenih grmovnih vrst. Zato je varovanje teh na ogozdenih površinah ukrep, ki lahko v znatni meri prispeva k zmanjšanju škod od te vrste divjadi, še posebej v območjih z revnejšo ponudbo prehrane. Sklepne ugotovitve - Med ugotovljenimi 38 rastlinskimi vrstami grmovne plasti je srnjad objedla 37 vrst. - Za zimsko prehrano srnjadi v Dobrepoljski dolini so glede na stalnost, srednjo pokrovno vrednost, celotno obžrtost in poprečno stopnjo obžrtosti naj- pomembnejše naslednje rastlinske vrste: les ka (Corylus ave/lana), rdeči in rumeni dren (Cornus sanguinea, C. mas), dobrovita (Viburnum lantana), navadna trdo- 423 leska (Euonymus europaea), trepetlika (Popu/us tremula), iva (Sa/ix caprea) ter graden in dob (Quercus sessiliflora, Q. robur). - Zimska prehrana srnjadi je dokaj odvisna od stalnosti in srednje pokrovne vrednosti rastlinskih vrst grmovne plasti. Statistični izračun pa ni odkril odvisnosti med priljubljenostjo vrst ter njihovo stalnostjo in poprečno pokrovno vrednostjo ter potrjuje, da se v tabeli 2 verna odraža vrstna priljubljenost - Najmanj priljubljene vrste v prehrani srnjadi v Dobrepoljski dolini so: Lonicera xy/osteum, Rhamnus frangula ter večina listnatih in iglastih drevesnih vrst v grmovni plasti (Picea exce/sa, Fagus sylvatica, Carpinus betulus, Tilia cordata, Betu/a verucosa). Neznatna obžrtost teh vrst kaže, da je naravna zimska prehrana tod zelo ugodna. Ohranjanje srnjadi najbolj priljubljenih grmovnih vrst v nasadih iglavcev ali listavcev, hkrati ščiti te nasade pred poškodbami od srnjadi. Literatura 1. Accetto, M., (1979): Prispevek k pt:!znavanju zimske prehrane srnjadi na Ljubljanskem barju. Gozdarski vestnik 37, 1: 4-8, Ljubljana. 2. Adamič, M., (1981): Prispevek k poznavanju jelenjadi (Cervus elaphus) in srnjadi (Capreolus capreolus) na območju snežniških gozdov. Pregled gojitve in odstrela jelenjadi v lovskem letu 1980, Notranjsko LG območje, Snežnik. 3. Adamič, M., (1980): Prispevek k poznavanju prehrane jelenjadi (Cervus elaphus) in srnjadi (Capreolus capreolus) na Kočevskem. Lovec, 10: 315-317. Ljubljana. 4. Ceder/und, G., Liungquist, H., Markgren, G., Salelt, F., 1980: Foods of Moosa and Roe-deer at Grims6 in Central Sweden. Results of Rumen Content Analyses. Swedish Wildlife Research Viltrevy, i1.4, Stockholm. 5. Conradi, H., (1960): Der Gehalt an Nahrstoffen, Mengen- und Spurenelementen von Reisig ver- schledener Baum- und Straucharten. Asungsverhaltnisse des Rehwildes im Winter auf der Schwabischen Alp. Diss., Hohenheim. 6. E.sser, W" (1958): Beitrag zur Untersuchung der Asung des Rehwildes. Zeitschr. Jagdwiss. 4, 1: 1-40. 7. Heptner, G. V., Nasimovič, A. A., Bannikov, A. G., (1965): Saugetiere der Sowjetunion. VEB Gustav Fischer Verlag, Jena. 8. Holzhausen, U., (1970): Asungsbedingungen des Rehwildes (Revier Ahnsen). - Fachwiss. Arbeit fi.ir Biol., PH Uineburg. 9. Juon, P., (1963): Ober neuere Erkenntnis:;e zur Frage der Rehwildernahrung. Schweitz. Ztschr. f. Forstwesen 114,3: 98-117, Zurich. 10. Kalan, J., (1970): Pedološka proučevanja v gozdnogospodarski enoti Dobrepolje. Gozdne združbe g. g. e. Dobrepolje, Elaborat, IGLG, Ljubljana. 11. Klotz/i, F., (1965): Qualitat und QuantWlt der Rehasung in Wald- und Grunland-Gesellschaften des Schweizer Mittellandes. Veroff. Geobot. fnsl. der ETH Zurich, Stiftg. Rubel, Bern. 12. Košir, 2:., (1979): Ekološke, 1itocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. Zb. gozdarstva in lesarstva. 17, 1: 1-242, Ljubi jana. 13. Motil, S., (1957): Die Nahrung des Rehwildes. Biologia 12; 29-43. 14. Perko, F., {1981): Metode in prvi izsledki kvantificiranja vpliva divjadi na gozdno vegetacijo. Studijski dnevi »Gozd-divjad•<, Ljubljana. 15. Ramovž, A., {1958 d): Geološki izleti po Sloveniji. Mladi geolog, Ljubljana. Ramovž, A., (1958 b): Geološki razvoj slovenskega ozemlja, Mladi geolog, Ljubljana. 16. Sttube, C., Zorner, H., {1977): Zum Bevorzungsgrad einiger Gemuse, Gewurz. und Arzneipflanzen durch Rehwild. Beitr. Jagd- und Wildforch. 10: 222-26. 17. Voser-Huber, M. L., Nievergelt, 8., {1975): Das Futterwahlterhalten des Rehes in einem voralpinen Revier. Zeitschr. Jagdwiss. 21: 197-215. 18. Wfaduschewski, D. W., Je/ski, G. M., (1974): Einige Gesetzmassigkeiten der Winterasung von Reh- und Rotwild. Populationsokologie der Waldtiere Sibiriens. Novosibirsk, 87-102. 424 DIE WINTERERNXHRUNG DES REHWILDES IM TAL VON DOBREPOLJE Zusammenfassung ln der Talschaft von Dobrepolje im Sudosten von Ljubljana wurden auf Grund von winterlichen Rehwild-Spuren an 450 Standplatzen Beobachtungen durchgefi.ihrt und der Verbissgrad, die Stetigkeit und der mittlere Deckungsgrad der Vegetation der Strauch- schicht festgestellt. Die wichttigsten Schlussfolgerungen sind im folgenden aufgezahlt. ln Hinsicht auf den gesammten Verbiss (Tabelle 1) und den Verbissgrad (Tabelle 2), Stetigkeit und den mittleren Deckungsgrad sind fur winterliche Ernahrung von Rehwild folgende Arten sehr bedeutend: Corylus ave/lana, Cornus sanguinea, G. mas, Viburnum lantana~ Euonymus europaea, Popu/us tremula~ Sallx caprea, Quercus sessiliflora, Q. robur. - Die winterliche Ernahrung von Rehwild hangt stark von der Stetigkeit und vom mittle- ren Deckungsgrad von Straucharten. - Weniger begehrt vom Rehwild werden folgenden Arten: Lonicera xylosteum, Rhamnus frangula und meisten in der Strauchschicht vokomenden Baumarten (Picea exce/sa, Fagus sylvatica, Carpinus betu/us, Tilia cordata, Betula verucosa), was auf einen rechlichen winterlichen A.sungsangebot hinweist. V švicarski strokovni literaturi smo pobrali zanimivo idejo oziroma rešitev . .že od nekdaj je bilo težko, nerodno in zamudno poviti novoletno jelko, tako da bi jo kupec lahko stisnil pod pazduho ali jo naložil v avto in nepoškodovano prinesel domov. Tudi prenašanje jelk po avtobusih in vlakih povzroča nevšečnosti tako lastnikom kot tudi sopotnikom. Gre skratka za drobcena potrebo, ki bi jo lahko gozdarji, kot vse bolj pogosti ponudniki novoletnih jelk v drobni prodaji, upoštevali. Jelko potisnemo skozi lijakasto cev, na koncu plastično pletena vrečo odrežemo in zavežemo - hitro in enostavno torej! Takšne jelke so zavarovane, ozke in lahko jih je prenašati. Pa še naslov proizvajalca: SPILKA, Konitzstrasse 80, 3008 Bern 425 Oxf. 304 OBREMENITEV DELAVCEV Z ROPOTOM PRI SPRAVILU LESA* Marjan Li pog 1 av še k (Ljubljana)** L i p o g 1 av še k , M.: Obremenitev delavcev z ropotom pri sprav ilu lesa. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 10, str. 425---433. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Z merjenjem jakosti ropota med več cil\lusi dela na 5-6 deloviščih je bila pri vsakem od preskušanih traktorjev ugotovljena obremenitev trakto- ristov z ropotom. V poprečju je ekvivalentna jakost ropota pri traktorju IMT-558 majhna, pri zgibniku timberjack pa močno presega dopustno mejo 90 dB {A). Obremenitev traktorista z ropotom na goseničarju fiat 505 C znaša v poprečju 89 dB {A). Na posameznih deloviščih so obremenitve še večje in so odvisne od strukture delovnega časa, dolžine in naklona vlake, števila kosov v bremenu in organizacije dela. Pri spravilu z žičnimi žerjavi so obremenitve žičničarjev z ropotom največje pri spravilu navzdol po dolgih trasah. V poprečju znašajo navzdol 102, navzgor pa 99 dB {A). Le pri spravilu lesa z urusom na kratkih raz- daljah so manjše od 90 dB {A). Li pog 1 av še k, M.: The noise stress affecting the workers at wood-skidding. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 10, pag. 425-433. ln Slovene with summary in German. By measuring the noise intensity during severa! working cycles on 5-6 working areas for each of the three tested tractors the stress on the workers by the noise was established. On an average the equivalenl noise intensity of the tractor IMT-558 is low, while !hat of the timberjack surpasses the tolerable level of 90 dB {A) a great deal. The stress of the tractor driver on the caterpillar tractor fiat 505 C amounts to 89 dB {A) on an average. On some working areas the stresses are even stronger depending on the structure of the working time, on the length and inclination of the skidding road, on the number ol pieces in the load, and on the organization of the work. ln the case of skidding by cable cranes the stresses on the operators by the noise culminate during down-hill skiddings along long lines. They amounts to 102 dB {A), and, during uphill skiddings to 99 dB {A). Only the skidding by the urus along short distances causes noises lesser than 90 dB {A). Obremenitev delavcev z ropotom pri spravilu lesa Pri spravilu lesa povzročajo traktorji in stroji žičnih žerjavov močan ropot, ki obremenjuje delavce. Obremenitev strojnikov je odvisna od jakosti ropota, trajanja izpostavljenosti ropotu in frekvence ropota, ki ga stroj povzroča. Da bi lahko ugotovili stopnjo obremenjenosti strojnika z ropotom, je treba ves delovni čas meriti jakost ropota ob ušesu delavca. Pri spravilu lesa niha ropot zelo nepravilno po jakosti in frekvenci,. vendar periodično, skladno s ponavljajo- čimi se delovnimi ciklusi. Za ugotovitev dnevne obremenjenosti strojnikov zato zadostujejo meritve le nekaj delovnih ciklusov. Vpliv spreminjajoče se frekvence ropota zajemamo z meritvami tako, da jakost ropota ne merimo linearno (glede na zvočni tlak), ampak v dB(A) vrednostih. To pomeni, da merimo jakost ropota * Referat na seminarju o ergonomskih problemih pri spravilu lesa, Glažuta, april 1981. ~· Doc. dr. M. L., dipl. inž. goz., VTOZD za gozdarstvo pri Biotehniški fakulteti na Uni- verzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljublj2na, YU. 426 prilagojeno občutljivosti človekovega ušesa, ki je pri nizkih frekvencah manjša kot pri visokih. Obremenjenost človeka z nihajočim ropotom izrazimo s srednjo vrednostjo jakosti ropota za kako časovno obdobje izpostavljenosti ali dela. Pri temu uporabimo ekvivalentno jakost ropota, [ 1 N Lek\· = 10 log - Ni= (N; ·100,1 U) ] ki jo lahko primerjamo z dopustnimi mejami obremenitve. Mednarodno (ISO Draft Recomendation 2204) je določena dopustna jakost ropota, pod katero še ne pride do trajnih okvar sluha 85 dB(A) pri 8 urah dela. Jugoslovanski pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v delovnih prostorih (Ur. list SFRJ, 29/1971} pa dovoljuje ropot do 90 dB(A) v 8 urah dela. Ob višjih poprečnih jakostih ropota je dovoljeno le krajše trajanje izpostavljenosti. Pri tem pomeni ropot, ki je za 3 dB(A} po mednarodnem oziroma za 5 dB{A) po jugoslovanskem standardu močnejši, že dvojno obremenitev in sme trajati le polovico časa. Omenjene meje so le meje zdravstvene ogroženosti, že ropot nad 30 dB{A) povzroča neugodno počutje delavca, ropot jakosti nad 65 dB(A) pa ovira delo oziroma zmanjšuje učinke. Pri ugotavljanju obremenjenosti strojnikov pri spravilu lesa smo hkrati z merjenjem jakosti ropota izvršili tudi podrobne časovne študije dela in tako lahko izračunali obremenjenost delavcev ne samo za ves delovni čas, ampak tudi med posameznimi elementi dela. Z analizo časovnih snemanj smo tudi ugotovilil da smo merili ropot v podobnih delovnih razmerah, kot so bile pri obširnejših časovnih snemanjih po vsej Sloveniji. Struktura časa je bila namreč zelo podobna tisti, ki so jo ugotovili drugi avtorji. Obremenjenost traktoristov z ropotom smo ugotavljali pri spravilu lesa z adaptiranimi kolesniki IMT 558, z zgibniki timberjack in z goseničarji fiat 505 C. Za vsak traktor smo na 5 do 6 deloviščih posneli od 24 do 32 delovnih ciklusov. Delovišča so se po vrstah spravljanega lesa in po vlakah močno razlikovala med seboj. Ropot in s tem obremenjenost traktorista sta zelo različna med posa- meznimi elementi dela. Najmočnejši je ropot med prazno in polno vožnjo. Ker vožnja tudi relativno dolgo traja, presega obremenitev traktorista že med vožnjo meje, določene z mednarodnimi standardi. Ropot je močan že med privlačevanjem in med rampanjem lesa, sicer pa so obremenitve z ropotom majhne, zlasti takrat, kadar npr. med vezanjem in odvezovanjem traktorist zapusti traktor. Med obremenitvami tral o o ----- -···-"0 :~- -···-···-':':.<''" 6 ---- ...... _ ------ --ltv!T 8 12 16 o D -···FIAT _ ... -ti o 20 % koeficient naklona vlake Graf. i: Odvisnost obremenitve traktoriste z ropotom od naklona vlake dB(A} Lekv 95 90 85 80 100 ... ··""' "",·FIAT soo 900 1300 1700 dot žina vlake Graf. 2: Odvisnost obremenitve traktoriste z ropotom od dolžine vlake 429 m Traktorji se med seboj razi ikujejo tudi po frekvencah ropota. Pri polnem plinu v mirovanju ima goseničar fiat samo en izrazit maksimum pri 125Hz, IMT-558 ima dva maksimuma, enega pri 63 ali 125Hz, drugega med 250 in 1000Hz. Oba traktorja z ropotom presegata normativno krivuljo 90 NR. Pri traktorjih timberjack sta tipa 208 D in 209 D med seboj različna. Tip 209 D ima izraziti maksimum pri ROPOT dB 120 110 100 90 80 70 (,0 ~o NR 90 (\. .··;>-./ 1 .\:·· · \ jl '\ i . lj \ '·. f: 1 \ .......... \ - .... li . ,.... . /:" / \ 1/ 1 1- 1 j 1 r . j/ li .! f :l ,, ·"/ :1 _ ... - ... - ... - .. FIAT 505 C ------- lfv!T 558 ----- T!/VfBERJA::K 209 O Tlfv!BERJACK 208 O 125 , ··' \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ Hz kHz SREDINE FREKVENČNIH PASOV Graf. 3: Frekvence ropota traktorjev pri polnem plinu 430 125Hz, 208 O pa pri človeku neugodnejših višjih frekvencah med 250 in SOO Hz; oba presegata normative krivuljo 100 NR. Pri sedaj uporabljenih delovnih sredstvih bi glede na ugotovljene obremenitve tudi traktoristi morali nositi glušnike, še zlasti med vožnjo s traktorjem. Redni zdravstveni pregledi sluha (audiometriranje) traktoristov bi bili za uspešno zdravstveno varstvo tudi potrebni, še zlasti tedaj, kadar je bil traktorist prej gozdni delavec-sekač. Škodljivost ropota bi znatno zmanjševali tako, da bi se pri delu izmenjavala dva traktorista. Odločilen korak k humanizaciji dela pa bi bilo uvajanje tehnično izpopolnjenih novejših traktorjev z zvočno izoliranimi kabinami. V gozdarstvu je bil doslej najmočnejši ropot izmerjen pri spravilu lesa z žičnimi žerjavi. Kadar spuščamo les po žični vrvi in zaviramo z zračno zavoro nastaja ropot jakosti okrog 130 dB(A). Zaradi tega smo pri žičnih žerjavih med ergonomskimi značilnostmi proučili najprej obremenitev strojnikov pogonskih strojev žičnih žerjavov. Merili smo jakost ropota pri spravilu lesa s stroji lom- bardini, warchalowsky in urus predvsem na področju Soškega gozdnega go- spodarstva. Delovišča in trase sravila so bile zelo različne. Ugotavljali smo obremenitev na trasah, dolgih od 70 do 760 metrov, pri spravilu lesa navzdol in navzgor, in sicer med 5 do 9 ciklusi dela. Ugotovili smo, da obremenitve stroj- nikov pri delu s stroji lombardini in warchalowsky niso bistveno različne, znatno nižje pa so pri spravilu lesa navzgor z urusom. Močno se razlikujejo obremenitve pri spravilu navzdol in pri spravilu navzgor. L"e med posameznimi elementi dela, pa tudi v produktivnem in delovnem času je žičničar pri stroju preobremenjen z ropotom, tudi če meritev primerjamo z milejšim jugoslovanskim standardom. Tabela 2. Obremenjenost strojnika z ropotom ž!čnega žerjava pri spravilu lesa Lekr - dB(A) Element dela spravilo spravilo spravilo navzdol navzgor navzgor urus Razvlačevanje prazne vrvi tla - voziček 96,9 37,3 81,0 po nosilki 105,2! 88,0 80,7 voziček - tla 94,0 84,4 75,5 levo - desno 91,5 83,9 78,8 Vezanje 88,9 83,8 76,2 Vožnja bremena panj - trasa 98,1 98,5 90,4 tla - voziček 100,1 101,4 ! 89,2 po nosilki 107,5 ! 105,3! 95,0! voziček - tla 111 ,2 ! 97,6 84,5 Odvezovanje 91,4 84,9 81,5 T produktivni 103,8 !! 100,3 !! 89,8! T delovni 102,3 !! 98,8 !! 88,2! Pri tem smo upoštevali, da znaša dodatni čas 30 °/o delovnega in da med dodatnim časom ni ropota. Obremenitev z ropotom je največja pri spuščanju lesa, vendar tudi med spravilom lesa navzgor presega z jugoslovanskim pravil- nikom dovoljene meje. Pri spravilu lesa z urusom na kratkih trasah pa obreme- nitev presega le mednarodno dogovorjene dopustne meje. Ker je ropot visok med prazno in polno vožnjo po nosilki, je obremenitev znatno večja na dolgih trasah. Pri spravilu navzdol niha obremenitev v delovnem času na posameznih 431 dB(AJ navzdol po dolgi trasi 1004---------------- 80 60 5 dB(A) navzgor po 100 80 60 URUS dB(A) 5 5 10 dolgi trasi 10 10 15 20 25 15 20 25 15 20 25 Graf. 4: Periodično nihanje jakosti ropota pri spravilu lesa z žičnimi žerjavi min min min trasah od 96,4 do "103,3 dB(A), pri spravilu navzgor pa od 96,3 do 99,5 dB(A), torej je lahko na dolgih trasah tudi večkrat večja kot na kratkih. Tako kot pri drugih načinih spravila lesa niha skladno s ciklusi dela tudi obremenitev delavca z ropotom. Vendar pa obremenitev v produktivnem času pri spravilu z žičnimi žerjavi le redko pade pod 85 dB(A), ko bi se uho lahko odpočila. Odpočije se le med zastoji in odmori. Te prekinitve ropota sicer ugodno vplivajo na obremenitev, če so dovolj dolge, vendar tega standardizirani način izračuna obremenitev z ekvivalentno jakostjo ne upošteva. Torej je verjetno, 432 da so obremenitve za spoznanje manjše od prikazanih, vendar pa tega na račun zdravja delavcev ne moremo posebej poudarjati. Obremenitve strojnikov žičnih žerjavov so v večini primerov torej tolikšne, da bi morali uporabljati varovala sluha. Dobra rešitev, ki jih prisili k uporabi glušnikov, je zvočnik za sporazume- vanje v glušniku. Kljub močnemu ropotu pri spravilu z žičnimi žerjavi pa ni toliko žičničarjev naglušnih, kot bi pričakovali. Veliko delovnega časa v letu namreč niso izpostavljeni ropotu, in sicer zaradi pogostih premikov in montaž žičnih žerjavov, pa tudi zaradi vremenskih ovir. Tedaj se čutne celice v ušesu lahko regenerirajo in okvare sluha nastopijo šele po daljšem obdobju dela ob stroju žičnega. žerjava. Tudi menjavanje žičničarjev ob stroju, ki bi moralo biti orga- nizacijsko dosledno, podobno prispeva k omilitvi škodljivosti ropota. Iz raziskav obremenitev delavcev z ropotom pri spravilu lesa sledi, da so tudi tu obremenitve tolikšna, da zahtevajo varstvene ukrepe za zaščito sluha de- lavcev. Obremenitve so sicer manjše kot pri delu z motorno žago, pa vendar tolikšna, da so okvare sluha zelo verjetne. Možno je izvesti nekatere tehnične in organizacijske varstvene ukrepe. Dokler jih ne izpeljemo, pa ostanejo le nujna osebna varovalna sredstva za sluh. Povzetek Pri spravilu lesa povzrocaJo traktorji in žični žerjavi ropot, ki obremenjuje delavce. Jakost ropota močno niha in se skladno s ciklusi dela periodično ponavlja. Obremenitev izrazimo z ekvivalentno jakostjo ropota. Na zelo različnih deloviščih {5-6 za en traktor) smo v več ciklusih dela ugotovili, da posamezni elementi dela zelo različno obremenjujejo traktorista. Najmočnejši je ropot med prazno in polno vožnjo pa tudi privlačevanje in rampanje sta hrupni delovni operaciji. Najmočnejši je ropot zgibnika timberjack poprečna obremenitev v delovnem času je 97 dB{A). Tudi ropot IMT-558 presega dopustno mejo 90 dB(A) - poprečno 91 dB(A), medtem ko ropot goseničarja presega le ostrejšo med- narodno dopustno mejo 85 dB(A} - poprečno znaša obremenitev 89 dB(A). Brez varoval sluha bi traktoristi lahko delali le manjši del dnevnega delovnega časa. Obremenjenost traktoristov z ropotom je močno odvisna od strukture časa po elementih dela in zato tudi od delovnih razmer. Obremenjenost narašča z večjo spravilno razdaljo in pada z večjim številom kosov v bremenu. Kadar ima traktorist pomožnega delavca je bolj obremenjen z ropotom. Obremenitev je odvisna tudi od nagiba vlake in je najnižja pri blago navzdol nagnjenih vlakah. Iz povedanega sledi, da bodoče skrajševanje spravilnih razdalj in organizacije dela 1 + O pomeni manjšo, povečevanje kubature lesa pa večjo obremenitev traktorista z ropotom. Pri žičnih žerjavih poznamo v gozdarstvu doslej najmočnejši ropot. Izmerjene jakosti ropota pomenijo veliko preobremenitev žičničarja med delom. Ekviva- lentna poprečna jakost ropota znaša pri spravilu navzdol s stroji lombardini in warchalowsky i 02 dB(A}, pri spravi lu navzgor pa 99 dB(A), torej ravno za polovico manj. Ropot značilno ciklična niha, vmes so tudi krajša obdobja tišine, vendar le redko pade jakost ropota pod 85 dB(A). Najvišji je ropot med spuščanjem tovora od nosilke do tal in med vožnjo po nosilni vrvi. Tudi tu so obremenitve žičničarja z ropotom večje na daljših trasah. Pri spravilu lesa na kratke razdalje navzgor z urusom pa so obremenitve žičničarja bistveno manjše in v delovnem času dosežejo poprečno le 88 dB(A). Kljub veliki obremenjenosti žičničarjev z ropotom med delom pa okvare sluha niso tako pogoste, ker je zaradi montaž veliko prekinitev dela in ker se žičničarji med seboj v skupini lahko menjajo. 433 Dokler ni mogoče uvesti tehnično popolnejših, človeku ergonomsko prilago- jenih strojev za spravilo lesa, bi morali delavci uporabljati varovala sluha, najbolje glušnike, da ne bodo doživeli nepopravljiva gluhosti. Literatura 1. Golob, A.: Izpostavljenost traktoriste. ropotu pri spravilu lesa z goseničarjem, BF, Ljubljana 1979, diplomsko delo. 2. Hladnik, M.: Obremenjenost strojnika žičnega žerjava z ropotom pri spravilu lesa, BF, Ljubljana 1980, diplomsko delo. 3. Lipoglavšek, M.: Ropot pri spravilu lesa s traktorji in žičnimi žerjavi, 1960. 4. Elaborat IGLG: "Ergonomske značilnosti mehaničnih sredstev za spravilo lesa«, Ljubljana 1980. L;t.:RMBELASTUNG DER ARBEITER BEIM HOLZROCKEN Zusammenfassung Die ROckschlepper und die Seilkrane verursachen einen Uirmpegel, der die Waldarbeiter belastet. Der Uirmpegel variiert sehr schnell und wiederholt sich periodisch in jedem Arbeitszyklus. Die Uirmbelastung wurde am Ohr des Arbeiters gemessen und mit Hilfe des aquivalenten Larmpegels ausgedrO.ckt. An sehr unterschiedlichen Arbeitsorten (5-6 pro einem Schleppertyp) wurde in mehreren Arbeitszyklen festgestellt, dass verschiedene Arbeitselemente unterschiedlich stark den Schlepperfahrer mit Uirm belasten. Der hochste Larmpegel entsteht bei der Lehr- und Lastfahrt, aber auch VornJcken und Stapeln stellen eine Larmbelastung dar. Den hochsten Uirmpegel hat der Knickschlepper Timberjack, in der Arbeitszeit durchschnittlich 87 dB (A). Auch die Uirmbelastung des Fahrers des adaptierten Schleppers IMT-558 steigt uber die Grenze 90 dB (A), durchschnittlich betragt namlich 91 dB (A). Die Uirmbelastung beim ROcken mit dem Raupenschlepper FIAT 505 C liegt nur uber die Grenze 85 dB (A) und betragt im Durchschnitt 89 dB (A). Ohne Gehor- schOtz kčnnten die Schlepperfahrer nur einen kleineren Teil der taglichen Arbeitszeit arbeiten ohne Gehorschaden zu erlitten. Die Uirmbelastung ist von der Zeitstruktur nach Arbeitselementen und darum auch von Arbeitsverhaltnissen sehr abhangig. Die Belastung ist gr6Ber bei gr6Berer Ruckentfernung und kleiner bei zahlreichen HolzstUcken im Schlepperlast. Wenn der Fahrer einen Hilfsarbeiter hat, ist seine Larmbelastung graBer. Die Belastung ist auch von Ru.ckegassenneigung abhangig und ist die kleinste bei mittel- stark geneigten Gassen. Auch diesen Feststellungen folgt, daB die KOrzung der Ruckent- fernung und die Arbeitsorganisation ohne Hilfsarbeiter im Zukunft eine kleinere, die Vergr6Berung der Stuckmasse aber eine gr6Bere Ui.rmbelastung mitbringt. Bei den Seilkranen wurde bis jetzt der grčBte Larmpegel gemessen. Die gemessene Larmpegel stellen eine groBe Oborlastung der Arbeiter beim SeilrOcken dar. Der. aquivalente durchschnittliche Larmpegel betragt beim Seilri.icken mit den Maschinen· Lombardini und Warchalowsky bergab 102 dB (A) und bergauf 99 dB (A). Beim ROcken bergauf ist die Belastung des Arbeiters also um die Halfte kleiner. Der Larmpegel zyklisch variert. Es gibt auch stille Zeitabschnitte, aber nur selten sinkt der Pegel unter 85 dB (A). Der hochste Larmpegel ensteht beim Absinken des Lastes vom Tragseil zum Soden und wahrend der Fahrten. Auch hier sind die Larmbelastungen des MaschinenfOhrers gr6Ber an langeren ROckentfernungen. Beim HolzrOcken bergauf mit URUS an kurzen Entfernungen sind die Larmbelastungen des Arbeiters wesentlich kleiner und betragen durchschnittlich nur 88 dB (A). Trotz der hohen Larmbelastungen der SeilrOckungsarbeiter wahrend der Arbeit entstehen die Gehorschaden nicht so oft als zu erwarten wti1o. Es gibt namlich viele Arbeits- und Larmunterbrechungen bei Montagen der Seillinien Ui1d die Arbeiter ·in der Gruppe konnen sich bei der Maschine abwechseln. ln der Zeit, wenn man technisch vollendentste, ergonomisch dem Mensch angepasMe Holzruckemaschinen noch nicht einfOhren kann, sollten die Arbeiter einen Gehorschutz, am besten die Gehorkapseln tragen. Sonst werden sie schwere Gehčrschaden erlitten. 434 Oxf.156.5 VPLIV DIVJADI NA OBNOVO JELOVO-BUKOVIH GOZDOV V POSTOJNSKEM GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOčJU L:ivan V e s e 1 i č (Postojna)* Ve se 1 i č, Z.: Vpliv divjadi na obnovo jelovo-bukovih gozdov v Postojnskem gozdnogospodarskem območju. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 10, str. 434-449. V slovenščini s povzetlwm v nemščini. V gozdovih Postojnskega gozdnogospodarskega območja so bile oprav· ljene analize mladja na ograjenih in neograjenih površinah. Analize so ponovno dokazale, kako preštevilna divjad (predvsem jelen) z objedanjem ruši višinsko in vrstno ::strukturo mladja. To seveda onemogoča naravno obnavljanje teh gozdov. Ve se 1 ič, Z.: The impact of game on the regeneration of Fir-Beech forests in the forest management area of Postojna. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 10, pag. 434-449. ln Slovene with summary in German. ln the forests of the forest management area of Postojna, comparative analyses of the young growth within fenced and unfenced surfaces were carried out. These analyses showed once again how the surplus game - first of all Red deer destructs - by nipping of the shoots the height structure and the species composition of the young growth. The natural regeneration is thus interrupted. 1. Uvod Gozd lahko zadovoljivo opravlja številne funkcije, ki jih družba od njega pričakuje. le, če je v stanju bioekološkega dinamičnega ravnotežja. Vzdrževanje tega ravnotežja, ob istočasnem pridobivanju materialnih in ostalih dobrin iz gozda, bi moralo biti izhodišče strokovnemu delu v gozdarstvu, tako pri gospo- darjenju z gozdom kot tudi pri gospodarjenju z divjadjo. Namesto da bi skupni napori gozdarjev in lovcev vodili k istemu cilju, ohra- nitvi naravnega gozda, kar bi bilo v prid celotnemu gozdu (gozdni bioce- nozi), je neusklajenost gozdnega in lovnega gospodarstva postala eden osred- njih problemov slovenskih gozdov in slovenskega gozdarstva. Kaže se zlasti v oviranem ali celo onemogočenem pomlajevanju. Brez pomlajevanja gozda pa ni niti kontinuitete gozdne proizvodnje niti kontinuitete ostalih funkcij, ki jih družba trajno in vse bolj pričakuje od gozda. Ob vsem tem lahko ugotavljamo, da postaja problem preštevilne rastlinojede divjadi, kljub nekaterim naporom, da se ga odpravi, v Sloveniji vse večji in neprijetnejši. Gozdno gospodarstvo Postojna je že doslej opravilo vrsto analiz o vplivu preštevilne rastlinojede divjadi na gozd, z željo, da bi dobili objektivno sliko o obsegu posledic neusklajenosti gozdnega in Javnega gospodarstva v Po- stojnskem gozdnogospodarskem območju. Vse dosedanje analize pa so bile omejene predvsem na področje snežniškega masiva, kjer so se pač nevzdržne škode zaradi divjadi pokazale najprej in v izredno hudi obliki. Vse bolj pa se je med gozdarji govorilo o škodah zaradi divjadi tudi v drugih gozdnih predelih postojnskega območja, a je pri tem zopet prihajala do izraza vsa subjektivnost, ki jo prinašajo okularne ocene škod. * L:. V., dipl. inž. goz., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, YU. 435 Odločili smo se zato, da v vseh teh spornih gozdovih opravimo podrobnejšo, strokovno in objektivno analizo škod zaradi divjadi in pomlajevanja teh gozdov nasploh. Taka analiza naj bi imela zaradi sočasnosti z izdelavo novega območnega načrta za obdobje od leta 1981 do leta 1990 še poseben pomen, saj bo problem preštevilne divjadi, kot kaže, tudi v novem ureditvenem razdobju osnovni problem gospodarjenja s temi gozdovi. Da bi lahko primerjali stanja v vseh ostalih obravnavanih področjih s stanjem v snežniških gozdovih, ki je že iz prejšnjih študij dobro znano in priznano slabo, smo istočasno izvedli ponovno analizo mladja tudi na območju Snežnika. Z analizo gozdnega mladja, ki je tokrat zajela večino gozdov GG Postojna, smo želeli spoznati naslednje: 1. Ugotoviti stopnje poškodovanosti gozdnega mladja v posameznih predelih območja. 2. Spoznati gozdnogojitvene in ekološke posledice oviranega razvoja gozd- nega mladja zaradi objedanja od divjadi. Da bi primerjava rezultatov analize iz doslej še neproučevanih gozdov po- stojnskega območja z rezultati analize iz že doslej analiziranih snežniških gozdov dosegla svoj namen, bodo v nadaljnjem v zelo skrčeni obliki podani najpo- membnejši zaključki prejšnjih analiz s snežniškega pogorja. 2. Pomembnejši zaključki že izvedenih analiz škod na mladju v snežniških gozdovih Gibanje števila mladja posameznih drevesnih vrst na ograjenih in neograjenih ploskvah v obdobju od leta 1969 do leta 1976 na plitvih tleh. !!tv!lo ottt>kov ~lOQ 4000 3100 UCD S40G 3200 ~000 laDO 2t00 lil 2400 :z oo 2QGO 1&00 UOD 1400 1200 1000 sao 6CO ~co :oo L•l• Graf. 1.: Na ograjenih ploskvah !•.•••~'«•BILTEN« začne na najbližjem tiskalniku izpisovati bilten. Potrebno se nam je le še odločiti o obsegu biltena in številu izvodov. Takoj po tekmovanju imamo s tem pisano informacijo in hkrati dokument za tekmoval- ce in novinarje. Ravno to pa je tisto, kar je včasih težilo vsa tekmovanja zlasti pa orga- nizatorje. še dolgo po tekmovanju niso bili znani rezultati. Ob tem naj omenimo, da je bil bilten na tekmovanju v Kočevju, na pre- senečenje organizatorja in ostalih udeležen- cev tekmovanja, izpisan še v isti minuti kot se je končala tekma in je bilo potrebno dalj časa, da so poiskali zmagovalca, ki očitno še ni pričakoval razglasitve in je odšel s tekmovališča. Za konec naj strnemo v sklep: prednost računalniškega spremljanja tekmovanja je v hitrosti, zanesljivosti in preprostosti. Tone Krkovič REDKA NAJDBA FOSILNIH DEBEL V letošnjem poletju so delavci Gradbe- nika iz Lendave v rečnih naplavinah pri Peti- šovcih naleteli na zanimivo najdbo. Med kopanjem gramoza v gramoznici nedaleč od Mure so pod nivojem podtalnice v globini 6 metrov in več zadeli ob fosilna debla hrastov in topolov. Med njimi vzbuja poseb- no pozornost orjaški hrast, ki so ga s pre- cejšnjimi težavami dvignili na rob gramoz- nice. Nič čudnega, orjak ima premer prei