Risanje v Ijudski šoli po sedaiyih zahtevah. Spisal Pr. Suher. (Dalje.) Na kratko se da stremljenje v novodobnem risanju izraziti z naslednjimi stavki: 1. Naslanjaje se na psihološke študije, temelji risarski pouk v ljudski šoli na risanju po spominu, po nezavestnem naziranju in zavestnem naziranju in postopa na spodnji stopnji skupno z nazornim naukom, 2. se ozira na predmete iz narave in vsakdanjega življenja in zapušča suhoparno geometriško metodo, 3. čuva otroško individualnost, 4. uri roko, oko in spomin in upošteva vse čute, 5. se ozira zlasti na tip, da zbuja čut za raztezanje v prostoru, 6. goji čut za barvo in pestre pojave v naravi. Sredstva v ta namen so v ljudski šoli: 1. risanje s svinčnikom, 2. prostolahtne vaje z ogljem (v veliki obliki), s svinčnikom in barvnikom, 3. proste vaje s čopičem, 4. risanje z risalnim orodjem (linearno risanje), 5. izrezovanje iz barvnega papirja in modeliranje, 6. risanje Davadnih predmetov in naravnih oblik in njih uporaba v ornamentu, ki izključuje vsako kopiranje predlog, 7. ogledovanje umetnin, 8. skiciranje po naravi, risanje po spominu, ilustriranje povesti in vaje v skicni knjižici (fakultativno). Teze. a.) Smoter. Risanje naj goji Sut za barvo in obliko, Ijubezen do narave in .zmožnost, da morejo ueenei preprosto izražati opazovane predmete iz navadnega življenja in narave; posebno naj zbuja umetniški čut in smisel za domače umetnine. b.) Glede metode. I. V formalnem oziru. 1. Na spodnji stopnji zbuja risanje po spominu vezane moči, pogum in veselje do risanja. 2. Na srednji stopnji naj vse risanje vadi opazovati, kar je značilnega na predmetu. 3. Na višji stopnji "naj zbuja smisel za barvo in barvne pojave in intimno opazovanje narave. II. V materijalnem oziru. 1. Risarski pouk se začenja s skematiškim risanjem po spominu, za DJim pride risanje po neposrednjem naziranju in risanje po predraetih. 2. Risanje po predmetih se začenja s telesi, ki imajo samo dve razviti dimeDziji, in prehaja na telesa, ki so jim razvite vse tri dimenzije. 3. Risanje neposrednje po naravi se ne more zahtevati pred 4. šol. letom; začenja se s preprostimi predmeti, n. pr. listi, sadjem, dvodimenzionalnimi uporabnimi predmeti itd. 4. Na vseh stopnjah se goji risanje po spominu. 5. Izrazila risanju so barva, svinčnik, oglje kakor pripuščajo razmere in zahteva predmet, ki se riše. 6. Prostolehtne vaje, proste vaje s čopičem in nazorna perspektiva se vrste na večrazrednicah, primerno se menjaje od 3. šol. leta dalje. 7. Najvažnejše perspektivne zakone je abstrahirati šele v najvišjem šolskem letu. 8. Projekcijsko risanje je gojiti v zvezi z geometriškim oblikoslovjern. 9. Za vaje v risanju, po spominu in po naravi se za otroke priporoča skicna knjižiea. 10. RisaDJe po predlogah je v šoli izključeno; ornamenti naj se ali sestavljajo v popolnoma določen naraen ali pa naj se rišejo naravnost s predmetov, ki so z njimi okrašeni. 11. Na tabli riše učitelj, kadar razlaga ali popravlja; učenec ne prerisuje njegovih risb, ampak riše predmet. 12. Učeneevega dela ne sme učitelj popravljati. Njegova risba je gotova, kadar iz lastne moči in na učiteljeve besede ne zna več risbe izboljšati. 13. Vse učenčeve risbe so vaje, ne pa paradni listi; soditi jih je v tem smislu. Zlasti naj se na vseh stopnjah zbuja veselje do risanja. 14. Izvršene dobre vaje vsakega učenca shranjuje učitelj v ovitkih. 15. Razstave so le za učence in strokovnjake; v tem smislu naj se prirejajo, pa ne samo koncem šolskega leta. 16. Po modelih naj se ne riše, ampak po predmetih samih; učenei naj sami prinašajo gradivo vsak zase. Pomagajo pa naj tudi učitelju, da sestavlja zbirko predmetov za risanje. 17. Kjer je mogoče, naj se opazujejo umetnine, najprej domače in originali, potem tuje in reprodukcije. 18. Za šole nižjih kategorij ostane raetoda ista, snov se skrči, a izbere se iz vseh šolskih let višjih kategorij. c.) Glede učiteljev. 1. Na večrazrednicah se naj v vseh razredih poveri risanje, če mogoče, najspretnejši učni osebi, dokler se metoda ne udomači. 2. Učitelji, ki jih predmet veseli, naj dobe priliko, da morejo preučiti novo metodo. (Dalje.)