Zgodovinski spomini. (Spisal Dav. Trstenjak.) Grad Strahkov. Že učefli Eustathij, kteri je umrl leta 1149 je v svojih komentarih (pojaaailih) grških pieateljev oiaeBil strahovitih gradov, ki so stali še za ajega v Noriku, to je v deželah: Stajarski, koroški ia v goreBJe-avstrijaaski; v kterih najdemo do dvaBajstega stoletja še sloveBske prebivalce. Eden takošnih strahovitih gradov je: Strahova, tudi Strahkov, v kterib oblikab se aajde v listinab devetega stoletja (gl- Hor- mayr Archiv Jahrg. 1822, Nr. 74 ip 77). Ta grad stoji eno nro proti severu od mestica gornještajarskega: Roth ea mann, ki se je prvlje, ko se je bilo poaemčilo, velelo: Črmeno (alav. nCirmiBahu quod rufam urbem sigaificat) t. j.: crmeno, črveao, črleao meato. Zapadao straa prekraaae paltske dolifle okrožoje dvoje pogorje, ki ae vleče v ravai črti od izhoda do zahoda. Najdeš v tej doliai lepe zeleBe trate, rodovitao polje ia goste gojzde. Lepe kmečke hiše atojijo tukaj ia razodevajo popotaiku bogaatvo tega kraja. Globoko v doliai teče počasao y stoterih vijugastih kriviaab od izhoda proti zapadu modrikasta reka Palta, ktera pogosteia vso to doliao popali, zato 80 jej aekdaj tukaj ataaajoči Sloveaci dali ime Palta.*) Oaa ae izliva v reko Aaaa (Eaaa). To prekrasao doliao okrožuje več visokib bregov, kterib edea iraa sloveBsko-aemško ime Opeaberg. Slovaai 80 špičaste hribe imeaovali: ope (sorodao z latiask. apex), zato aajderao: Opovo aaj višji hrib Ba fruški gori v arbski vojvodiai, Opelao,Opava v slovaaskem Slezkem. Bližaje predgorje ae veli: Eorah to je: v Eorah, od ker, kor — pečifla, skala. zato irne korska plaaiBa (Eoralpe), Eorob, Koroha toje Korošica prehivalka korastega , pečevaatega aveta. Med E o r a m i ia P a 11 o atoji breg Strabov ali Strahkov iaaa vrhuacu tega špičastega brega prestari grad: Strahova, Strahkov (daadaaašaji poaeaičea: v Strechau) še daaas tako poaoaao ia mogočao, kakor pred večirai stoletji. Grad je aezmagljiv \n res atrahovit. Oe od iztoka potuješ, ga že vidiš pet ar poprej, ia dozdeva se ti, ko bi stal le ea sam hram 8 turBom na špičasti pečiai. VeBdar ai tako. Dolžiaa grada aieri 160 seŽBJev, ali širiBa ai veča kot 20 aežBJev. Zob časa ia razae spreaiembe po različnih posestaikih ao gradu že prece odvzcle podobo stariastva. Grad Strabkov je bil do leta 1170 še v rokab sloveaskib žlabtoikov. Listiae omeBJajo že leta 1140 plemeaitaša: D a r b i k -a iz Strabove. D u r a i k je prav čisto aloveasko im6, ia še sedaj aajdeš žive rodbiae: Durek, Duraik po Sloveaskem. Beseda dur pomeBJa strasea, strahovit, prinieri odurea, toje: grd, gausea (abomiaabilis). Leta 1170 se iaieaaje: Geroa iz Strahove. Tudi ime Geroa je slovensko, primeri imeaa: Gerima iz Ieta 872, pri lužičkih SIoveaib, Gerialav, kralj polabskih SlovaBov, Geraa, im6 staropolskega plemeaitaša, G e r o v i t, ira6 božaastva v raestn Bolegost aa ranskem (RujaBskera, Rtlgea) otoka. Tadi sloveaski Noričaai so to božaastvo čaatili, kakor pričaje spomiBek v melski doliai aa Koroskem aajdea, ki irna Bapia: Gero augasto sacrum, to je: Geru velečastaemn posvečeao. V strahovski okolici aajdeš občiae z slovenskiroi imeai: L e 8 a i k (Liessiag), M e 11 e a i k (Metliag) L a z a i k (Lassing) Schlate n to je: Slatina. Plas, tojePlaz, St r i m i z e a , to je S t r m i c e**) itd. *) Tudi v Galiciji je rečica imenovane Palta. Vredn. ¦¦) Slovenci so svobodno štimani, ker so veči del koroških in štajarskih mest in gradov postavili. Že Tacit toži o Germanih (Nemcih), da nimajo ni mest ni gradov, temoč živijo v posameznih kmečkih hramih. In vendar nas naši Ijubeznjivi sosedjo zmirom imenujejo Bbarbare", to je: divjake. Vredn.