170
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. (Telegram „Novicam" 24. maja.) Gosposka zbornica pričela je obravnavati državni proračun. Zbornica je bila polna. Vitez Hasner napada v daljem govoru ministra Conrada zarad šolskih postav, hudo graja vlado, da je nemškim šolam v Zadru in Dubrovniku vzela podporo in sklepa govor s tem, da ni se toliko bati federalizma kakor tihotapnega postopanja Taaffe-ovega. Grof Thun obžaluje tako besedovanje o razpravi finančni. Po govoru kneza Schon-burga, ki je v smislu Hasnerjevem govoril, in po knezu
Schwarzenbergu, ki je zagovarjal vladni ukaz zarad jezikov za Češko in Moravsko, poprime knez Kar-los Auersperg besedo in sklepa govor z izjavo, da obžaluje, da se po novem razporu oddalujemo čedalje bolj od zaželene splošne zadovoljnosti. Po govoru Plenerja, kneza Sapiehe in kneza Clam-Gallasa se oglasi Schmerling rekoč, da je kot „višji sodnik" svoje mnenje o jezikovem ukazu uže objavil; gotovo je — pravi — da je ustava v nevarnosti, al rovanje zoper njo se vrši bolj pod zem!jo , a zato je tem nevarnejše. Ministerstva predsednik grof Taaffe razglaša v svojem govoru, da bi se moglo pomirjenje in sprava med narodi v Avstriji le tako doseči, ako se ne čuti nob en a narodnost z opravičenjem tlačena* Vlada, kine sme in noče imeti nobenih jednostranskih strankarskih ozirov, smatra se kot varhinja opravičenih narodnih terjatev. Vlada mora torej odločno ugovarjati očitanju, da se na opravičene terjatve kake narodnosti ne ozira ali da narodnosti v njih pravicah škoduje. Posebno se mora vlada zavarovati proti temu, da bi ona koli zoper nemško narodnost sovražno postopala. Grof Taaffe se sklicuje na izjave v poslanski zbornici, zakaj de ni30 mogle financijalne predloge še zvršiti. Vlada ne stoji na stališči koncesij, temuč ona temeljito premišljuje svoje predloge in naredbe. V tem ni nobene koncesije kaki stranki ali osobnosti. Ministerski predsednik Taaffe se odločno zavaruj e zoper očitanje, da bi vlada z državnimi osnovnimi postavami trgovala. To ne bi bilo dostojno vladi, tudi bi ona s tem svojo prisego prelomila. Vlada spoštuje pravice parlamenta, al ona ima tudi pravico eksekutive pred očmi, in v to pravico si ne d & posegati, ne odparlamenta, neodkomisije petna j s ter i h. Taaffe neče preiskavati, ali bi bil pod ktero drugo vlado polnoštevilen parlament sešel se, kakor se je pod njegovo, ali to hoče konstatirati, da je pri-dobljenje vseh elementov potrebno za okrepljenje ustave. Tudi leta 186.1. smo imeli ustavo, ki se je morala pre-meniti, ker se ni posrečilo vseh poklicanih elementov za njo pridobiti. — Sekcijskišef Sacken motivira potem vladno naredbo o jezikovi enakopravnosti na Češkem in Moravskem. — Poročevalec gospodske zbornice Winterstein polemizira zoper Thuna, Sapieho in mi-stra Taaffeja, kateremu očita, da ni danes „skrbi'' usta-vovercev mogel razpihati. Končno priporoča, naj se preide v specijalno debato.
— (Telegram „Novicam".) 25. maja bila je specijalna debata o proračunu. Grof Widmann zagovarja idejo kompromisa in v razdelku „notranje uprave" govori za manj zamotano politiško upravo. Kardinal Kutschker graja, da se s cerkvenim zakladom ravna kakor da bi bil državno imetje, in zagovarja zvišanje plače nižje duhovščine. Grof Thun in kardinal Schwar-zenberg grajata brezobzirna razdelitev davka cerkvenega zaklada, kardinal Schwarzenberg pa graja še strašanske stroške, ki jih občinam prizadevajo ljudske šole. Schmerling mu nasprotuje. Naučni minister Conrad obljubi nove predloge o zadevah duhovščine in objavlja , da bode vlada načelo 81etnega obiskovanja ljudskih šol po kmetih kolikor mogoče olajševala. — Ostali razdelki proračuna, kakor tudi vojaška taksa itd. so bili brez debate sprejeti.
Ko je bila volitev v delegacijo izvršena, je grof Taaffe vsled cesarjevega ukaza objavil, da državni zbor začasno prestane.
Poročilo Schwegelnovo o postopanji njegovem irr drugih poslancev smatra se tukaj za flagrantno razza-Ijenje cele konservativne stranke.