721. štev.
V Ljubljani, petek dne 19. decembra. 1913.
Leto H.
Posamezna številka 6 vinarjev.
*l)AN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah la praznikih — ob 1. url zjutraj; v pondeljklb pa ob S. uri zjutraj. — Naročnina znašat ▼ Ljubljani r npravniStvn mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*00; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 6*—, mesečno K 1*70. — Za Inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se Ss	pošilja upravništvu.	m
Telefon številka 118.	:a
st
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
*	Uredništvo in npravništvos	m
UCiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št 6.
Dopisi se pošiljalo uredništva. Nefranklrana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi m ne vračajo. Za oglas« se plačat pettt vrsta IS v, osmrtnice, poslana In ■ehvale vrsta 10 v. Pri večkratnem oglašanju po-— Za odgovor Je priložiti znamko, at Telefon številka 118.	s?
Jubilej slovenskega šolstva v Trstu.
Trst, 15. decembra 1913.
Z veliko žrtvijo si vzdržuje slovenski narod svoje uarodno-obmej-110 šolstvo. Nemški naval nam na severu vedno bolj krha našo narodno obmejno črto; pač pa so vspchi na jugu tem radostnejši In naše narodno šolstvo tu tako napreduje, da ga komaj in komaj dohajajo doneski slovenskega naroda, ki se doprina-šajo na žrtvenik Ciril Metodovi Družbi.
S skromnimi tiadami je Družba sv. Cirila in Metoda pred 25. leti za-počela in otvoriia v sredini »italijanskega« Trsta svojo prvo slovensko šolo. Vsevprek je tajilo tedaj potrebo te šole; danes Imamo že štiri in če bi jih imeli šest bi bile prenapolnjene, ako pa vsi »zavednejŠi« Slovenci vzamejo svoje otroke iz državnih nemških šol, tedaj bi nam jih bilo potreba vsaj osem.
In zakaj napredujemo? Bodimo odkriti in priznajmo: Zato ker je šola v rokah naroda; v onem momentu, ko jo Izgubi narod, bo nastopila narodna otrpnelost vsaj pri Sv. Jakobu, ker najsi jo dobi v roke magistrat, bodo skrbeli za to Italijani; najsi jo dobi v roke država, bodo za to skrbeli Nemci z Italijani, da zatro narodni živelj slovenski pri korenini, pri mladini. Slovenska šola postane urad in nič več, narodno obmejno učiteljstvo pa le — uradniki!
V nedeljo, 14. t. m., Je družbino učiteljstvo na slovesen način praznovalo 251etni jubilej slovenskega (Družbinegal šolstva v Trstu.
O okrašeni telovadnici narodnega hrama, družbinih šol pri Sv. Jakobu je priredilo na novem odru spevoigro »Blagovestnikoma«. Spevoigro je v ta namen spesnila ga. Mila Prunk-»Utva« in uglasbil jo je družbin učitelj, g. Emil Adamič.
»Deklamator pojasni občinstvu pomen narodnega praznika. Zastopniki slovanskih narodov so zbrani v narodnih nošah krog Cirila in Metod, ki sta prišla med slovanske narode, da prisostvujeta njih proslavi. Blagovestnika v primernih besedah pozdravita slovanske narode, a de-klaniator jim pojasni, da so to le Slovani, »katere pod zaščito svojo vzel ponosni je dvoglavi orel.« Poljski plemič stopi pred Cirila in Metoda in pripoveduje žalostno zgodovino svojega naroda: »Poljana širna je s krvjo oblita, prokletstvo Kajna polni vzduh; edinstva ni — za-manj junakov za slogo ie potekla kri.« Poljaki zapojo venec svoiih narodnih pesmi.
Čeh, kot Sokol, stopi natp v ospredje: On govori o svoji domovini in o ponosnem svojem narodu; pridružuje se mu Čehinja, ki opisuje
L I SI H K
"ROSPER MER1MEE:
Okopi.
(L’ Enlčvemcnt de la Redoute.)
Prevci .1. S.
Ko sem se mudil v Cireciji, mi je pripovedoval neki moj prijatelj, ki je umrl tam za mrzlico, dogodbo, ki jo je doživel v bitki, v kateri sc je prvikrat bojeval. Ta dogodba je naredila name tak vtis, da sem jo takoj ob prvi priliki zapisal, Glasi se nekako takole:
Nekako 4. septembra zvečer sem dospel k svojemu polku. Polkovnik me je sprejel zelo hladno, toda ko je prebral priporočilno pismo od generala B., je spremenil svoje obnašanje.
Predstavil me je tudi stotniku, ki Je prišel ravno od rekognpsciranja nazaj. Bil je velik mož, ogorelih lic in robatega obnašanja. Bil je preje navaden vojak, ki je vsled svoje hrabrosti postal stotnik in dobil zaslužni križec. Njegov slab in hripav glas Je bil ravno, v nasprotju z njegovo orjaško postavo in rastjo. Slišal sem praviti, da ima glas vsled tega tak, ker mu Je v bitki pri Jeni prodrla krogla prsi. Ko je slišal, da sem prišel iz vojaške šole v Fontai-nebleau, je rekel: Včeraj Je umrl moj poročnik...« Vedel sem, da je
lepoto in bogastvo češke zemlje. »Ni le »Sokol« Čeh — i slavec, ki S pesmijo obleta svet.« Čehi in Če-hinje zapojo venec čeških narodnih pesmi.
Hrvat nastopi: »Vesela ni kot Čehov pesem naša«... »od davnih dob in vseh do dni današnjih — sovrag se z nami poigrava; svetinje, ki jih narod zvesto čuje, s krutim srcem on jih uničuje« ... »a nam junaška dela slavnih dedov umrla niso še v spominu, za doto v svoji oporoki — zapušča jih še oče sinu ...« — Hrvatica: »O čuj, kaj guslar pripoveda — o domovini poteptani, povest o Kraljeviču Marku, kje so junači pokopani ...« Začuje se glas tamburic, ki prihaja vedno bližje. Hrvatje zapojo venec svojih pesmi: čuje se pesem o lepi domovini«, tožne glase guslarja, ki poje solo pesem o junaku Janku in o Hrvatski, ki ni in ne bo propala.
Slovenec in Slovenka nastopita. Kot poslednja opišeta tudi ona svojo domovino in skromni del njene zgo-govine. A kar ni mogla razodeti beseda, to je oznanila milina slovenske narodne pesmi...
Ciril in Metod govorita budril-ne besede slovanskim narodom; de-klamator se jima zahvali za poset v tem slovesnem trenotku. Zastor pade!
Predenj stopi nov deklamator, ki deklamira Simon Orcgorčičevo pesem »Blagovestnikoma«. V sredi pesmi se zastor zopet odpre in prikaže se živa slika: Ciril in Metod stojita na vzvišenem prostoru in blagoslavljata slovanske narode, ki kleče pred njima v narodnih nošah, v rokah noseč grbe avstr, slovanskih kronovin in narodnih zastav.«
Ob deseti uri dopoldne Je otvoriia slovesnost Slovenka v kranjski noši, deklamujoča prolog, ki ga je zložil v ta namen g. E. Oangl. Nato Je imel slavnosten govor prvomest-nik Ciril Metodove družbe, g. A. Senekovič. In na to je bila proiz-vajana spevoigra pod vodstvom družbinega učitelja g. K. Mahkote. Spremljevanje Je bilo v rokah orkestra. ki je sestojal iz družbinih učiteljev in učiteljic; igro so pa proizvajale učenke in učenci Cirilmeto-dove dekliške in deške šole pri Sv. Jakobu.
Prostovoljni doneski so namenjeni za šolski oder, ki se lahko meri z večjimi diletantskimi odri. Spevoigra se ponovi v soboto v »Narodnem domu« In pozneje pri Sv. Jakobu — za širše občinstvo, v narodne namene.
Slovenska zemlja.
JESENICE.
Pred kakimi tremi tedni je sklical predsednik Gledališkega društva na Jesenicah sestanek, na katerem je predaval o temi L. N. Tolstoj in nje-
hotel reči, ti bodi njegov naslednik, toda zato nisi sposoben. Ostra beseda mi je prišla na jezik, toda pridržal sem jo.
Iznad okopov pri Cheverinu, ki so bili oddaljeni dva streljaja od našega tabora, se je prikazala luna. Bila je velika in rdeča, kakoršna Je vedno, kadar vzhaja.
Star vojak, ki je stal poleg ine-ne, je dejal: »Zelo je rdeča; znamenje. da bo ostal marsikdo mrtev na bojišču, predno zavzamemo one utrjene okope tam.« Vedno sem bil nekoliko babjeveren; posebno pa me Je vznemirilo to prorokovanje sedaj. Stopil sem v šator, da bi zaspal. Toda, ker sem videl, da s spanjem ne bo nič, sem šel zopet na prosto in sem opazoval stražne ognje, ki so goreli nad vasjo Cheverino.
Ko sem spoznal, da mi je sveži, hladni in ostri zrak dovolj osvežil kri, sem stopil bliže k ognju; zavil sem se v plašč in zatisnil oči v nadi, da zaspim. Toda spanje ni hotelo in ni hotelo priti. Nemoteno so prevzele moje misli temnejšo barvo. Dejal sem si, da nimam med temi stotisoči ljudi, ki se nahajajo na tej planjavi, nobenega prijatelja. Ako bi bil ranjen bi prišel v bolnico, kjer bi bil zdravljen od nevedočih kirurgov. Kar sem slišal od operacij teh nevedočih kirurgov mi je prišlo na misel. Srce ml je močno toklo in. mehanično sem razgrnil nad njim «voj portefeuille, ki sem ga nosil pri sebi, kakor kak oklep. Trudnost me je premagala,
gova dela. Na tem sestanku se je zbralo lepo število igralskih močij in tudi drugega občinstva. Predavanje je bilo namenjeno pripraviti igralce in posetnike gledališča za uprizoritev »Vstajenja«. To delo in njega častna uprizoritev je postavila naše Gledališko društvo za mnogo, mnogo višje. Katjušo je igrala iz Trsta povabljena ga. Štefanija Dra-gutinovičeva z le njej lastno kreacijo sličnih vlog. Že to je mnogo, da je umetnica prišla med nas, za umetnost in prosveto se boreče delavce. Ona je gostovala že na velikih odrih in žela slavo. Tudi naše občinstvo jo je vedelo ceniti in toplo pozdravilo ljubega nam gosta. Uprizoritev je bila obakrat naravnost impozantna. Vloge so bile razun par izjem izvedene izvrstno, scenerija točna in krasna n. pr. Ječa in Sibirija. Vse hvale vredna je scena v ječi, damam vsa čast. Kako se nam je dvignilo srce, ko smo v prvem dejanju začuli ob luninem svitu ubrano petje in zvonenje! Čutili smo v dušah Veliko noč, — vstajenje mlade ljubezni v kipečih srcih Nehludova in Katjuše. Oospodu pevovodju častitamo na lepem zboru. Porota je bila naravna in slikovita, lepe scene smo videli v lazaretu, kjer je dosegla igra svoj višek. V zadnjem dejanju smo se di-vili nad lepo scenerijo — zima v Sibiriji. Zazeblo nas je, ko smo pomislili na grozoto Sibirije. Toda, Krist je vstal, zopet je Velika noč, zopet se čuje petje in zvonenje, zopet vidimo Nehludova in Katjušo v objemu, kot v prvem dejanju — vse je ravno tako, ker vstala je Katjuša iz duševne smrti, vstala in hrepeni po pravi ljubezni. Ni bilo očesa brez solze v tem prizoru, polnem človeškega hrepenenja in ljubezni. Bila je lepa uprizoritev, ki nam bo ostala v trajnem spominu. Oe. Dragutirvovičevi sta bila podarjena dva šopka v spomin na jeseniško gledališče. Občinstva jc bilo toliko, da jih je pri prvi predstavi mnogo moralo oditi radi pomanjkanja prostora. Kakor društveno vodstvo ni štedifo s pripri*varni'in imelo s tem gotovo mnogo stroškov, tako naj bo tudi dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da poseča društvene prireditve, podpira stremljenje sodelujočih igralcev. Hvala torej vsem uprizoriteljem na umetniškem vžitku in priznanje zavednemu občinstvu iz Jesenic in Save, Še posebno pa iz drugih oddaljenih krajev kot, Dovjega, Kranjske Gore, Rateč, Bele peči, Žirovnice, Javornika, Radovljice, Bleda, Kranja, iz Bohinjske doline in Koroškega za obilni obisk.
P.
NOVO MESTO.
Vsi smo pričakovali, da bodo naš ljubljeni oče Stembur samega veselja vriskali, ko napoči srečna ura, da postanejo deželni poslanec. Se prejšnji večer pred izidom volitev so bili že naprej zagotovljenega mandata tudi res tako veseli, da so
Kriza na pošti.
Pasivna rezistenca in
Ljubi moji poštarji, mi smo vaši troštarji.
Da imate lepši up, damo vam cel koš obljub.
Vsako leto v pratiko denemo pragmatiko.
Res ne vem, kaj hočete, da ie spet ropočete.
samega veselja vse pojedli, kar so imeli mati županiji v svoji bogati zalogi za druge goste pripravljenega. Neki porednež izmed Stemburjeve družbe Je ta izvanreden apetit tako tolmačil, da si g. Zure na ta način nadomesti svojo »katoliško podlago«. Kajti le na taki resnični katoliški podlagi se tudi res lahko prav po katoliško pije. In pili so ga tisto noč. da je vse od mize teklo. Ko so bili že vsega siti, so oče Stembur naročili še dva Štefana »zavretega«. Ko so tudi kuhano vino popili, so se spravili še na šnopsarijo. Drugi dan — srečni dan volitve — so No-Voineščani že na vse zgodaj zvedeli žalostno novico, da so oče Stembur nevarno zboleli. (Ni vraga, da bi človek na taki »katoliški podlagi« nc zbolel. Samega globokega sočutja polni so poslali že na vse zgodej zjutraj deputacijo k gospodu županu, kar je opravil eden njega najzvestejši prijatelj, ki ga včasi vidimo na rotovžu. Prinesel mu Je taka zdravila, da jc bolniku takoj odleglo. Ko se je zvedel prvi izid volitev, Je bolnik že popolnoma okreval. Govorilo se Je, da se mu na večer po oficijel-ni razglasitvi izida volitev priredi bakljada in serenada — na čast gospodu poslancu bi se to tudi spodobilo. Pa ni bilo nič z bakljado. Pač pa si je že prvi večer dneva volitev novopečeni katoliški poslanec sam priredil sebi in svoji družbi primerno »serenado«. Kanonik Žlogar Je »serenadi« predsedoval, ves nje-
in zaprl sem oči; toda vedno mi je prišlo kaj temnega na misel in prestrašen sem skočil kvišku.
Med tem me je imela trudnost popolnoma v oblasti, in ker so pre-menjali proti jutru straže, sem trdno zaspal.
Zjutraj smo se postavili v bojni red, prebrali so nam apeli, nato smo položili orožje skupaj in vse je naznanjalo miren dan. Okolo tretje ure je prišel en pribočnik, ki je oddal neko povelje. Morali smo se zopet oborožiti. Naši strelci so hiteli po ravnini, mi pa smo jim počasi sledili. Cez dvajset minut smo zagledali, kako so se ruske sprednje straže umaknile za okope.
Ena baterija artiljerije se je postavila ob naši desnici, druga pa ob naši levici, toda obe precej pred nami. Otvorili sta živahen ogenj, kateremu je' sovražnik energično odgovarjal; kmalu so sc okopi skrili v oblakih dima.
Naš polk je bil dobro zavarovan pred ognjem Rusov. Njihove k roglje, ki so veljale le malokdaj nam, so letele nad našimi glavami in so nam prinašale le kake kose zemlje in kamene.
Takoj, ko smo dobili povelje za odhod, me je začel naš stotnik s tako pozornostjo ogledovati, da sem čutil za svojo dolžnost, da sem se večkrat pogladil po svoji mladi bradi. Jaz nisem imel nikakega strahu; edino kar me je skrbelo, je bilo to, ker sem se bal, da ne bi mislili dru-
gi, da se bojim. Moje samoljubje mi je dejalo, da se nahajam v resnični nevarnosti, ker sem izpostavljen ognju baterije. Bil sem zelo razveseljen, da se nahajam v takem položaju in veselil sem se, kako bom mogel gospej B. pripovedovati o zavzetju okopov pri Cheverine.
Stotnik je stopil k meni in mi dejal:	»No, lepe reči boste videli
prvi dan.«
Zasmejal se je na poseben način med tem ko sem si osnažil zemljo z obleke, ki jo je vrgla kroglja.
Rusi so morali zapaziti slab uspeh njihovih krogelj, kajti pričeli so streljati z granatami, ki so nas mogle lažje zadeti. Precej velik kos granate mi je odnese! z glave kapo in je ubil enega blizu mene stoječega moža.
»Mes complimcnts,« mi je rekel stotnik, potem ko mi je odneslo ča-ko, »za danes imate dovolj.«- Poznal sem to vojaško mnenje, ki misli, da se pregovor non bis in idem uporablja ravno tako na bojišču, kakor v sodišču. Ponosno sem si postavil čako zopet na glavo. »To se pravi, ljudi brez ceremonij pozdravljati«, sem dejal moško, kolikor sem mogel. Ta slaba šala se mi je zdela z ozirom na okoliščine izvrstna. »Voščim vam srečo«, je dejal zopet stotnik, »dalje danes nc boste prišli, kakor da bodete zvečer poveljevali tej stotniji; Hajti čutim, da streljajo danes naine. Vsakokrat, kadar sem ranjen, je oficir poleg mene mrtev in«
-*»
službena pragmatika.
Kdor je reven in ubog, ta naj trobi v poštni rog, mi vse dobro slišimo, in si vse zapišemo.
Kadar je božični čas, takrat spomnimo se vas, ko pa leto se konča, več obljuba ne velja.
gov duhovski in civilni štab mu je ministriral pri polni skledi in polnih Štefanih. Poleg patra Atanazija tudi več neizogibnih katoliških bratcev: Mejaka in Maloviča ni manjkalo. Še celo g. prof. Gorjancu se je pri-godila nesreča; mislil je, da gre v frančiškansko cerkev k spovedi, pa se je naenkrat znašel v gostilni pri Štemburju. Ker je bilo tam toliko božjih namestnikov, je vseeno dobil odvezo. Sploh vsi katoliški prijatelji
Šratis-pojedinj so bili ta večer s tenibur jem zadovoljni. Samo gosp. Matko MaJovič. katerega so ne še dolgo tega iz te katoliške gostilne ven vrgli, se je deloma od pijače, deloma od žalosti jokal za pečjo kot kanon nabit. Jokal pa se je, ker tudi Novo mesto nima še Čisto črnega flora. Stembur kot obenem tudi župan je vestno plačal licenco; serenada je za nekatere trajala do prvfli ur naslednjega dne. Ampak drugi dan, dan offcijelnega potrdila »sijajne« zmage je bil klavern dan za novega gospoda poslanca. Ne toliko zaradi mačka, katerih je oče Stembur, že vajen, ko še ni stal na »katoliški« podlagi. Ne! Tisti dan mu je »Dan« prinesel tako Častitko. da so vstajali mrtvi. In mrtvili se živi oče Stembur boji hujše kot vrag križa. Zakaj neki, zakaj tako žalostno po* vešaš mi oči? Nič se ne boj! Vsaj so te božji namestniki proglasili kot moža na katoliški podlagi. In mi nočemo nič drugega, kakor to z dokazi potrditi.
je dejal potihoma, »njihova imena se pričenjajo skoro vedno s P.
Delal sem se prostodušnega; mnogi so naredili isto in mnogi so bili od teh besed zadeti, kakor jaz. Kot novinec sem čutil, da ne smem svojih občutkov nikomur zaupati in da moram ostati hladnokrven in neustrašen vedno.
Cez kake pol ure smo odšli iz našega skrivališča proti okopom, ker je ogenj Rusov popolnoma ponehal.
Naš'polk je obstojal iz treh bataljonov. Drugi, ki sem mu jaz poveljeval, je imel nalogo napasti okope pred nekakim vhodom. Druga dva sta bila odločena za napad.
Ko smo prišli bolj na odprto mesto, so nas sprejeli Rusi s salvami, ki pa so prizadejale le malo škode. Žvižganje krogelj me je prestrašilo in večkrat sem obrnil obraz v stran. Ako se vzaine bitka bolj splošno, ni to nič tako strašnega.
Šli smo skoro v teku naprej, strelci pred nami; naenkrat smo zaslišali tri razločne hura. nakar je bilo zopet vse tiho. Ta mir se mi prav nič ne dopade«. je menil stotnik, »to ne pomeni nič dobrega.« Sprevidel sem, da naši ljudje zelo radi kričijo in nehote sem primerjal njihovo kričanje z imponujočim molkom sovražnikov.
Kmalu smo prišli do vznožja okopov, palisade so bile vse preluknjane s krogljami naših pušk. Vojaki so se s klicem: Vive I’ empereur! vrglih na okope. In ta krik je bil
RADOVLJICA.
V nedeljo 21. t. m. ob polu 8. uri zvečer uprizori Gledališko društvo iz Jesenic v dvorani restavracije Kunstelj v Radovljici sijajno dramo »Golgota«.
Štajersko.
Iz Maribora. Tu imamo Slovenci dva brivca in vendar obiskuje naša nadvse narodna častita duhovščina brivca, ki sta znana Nemca in je zadnji še celo protestanti Tu se učite ljudje božji doslednosti. Altro che »Straža«!
Klerikalno lovenje kalinov med našimi obrtniki. »Straža« od mino-lega petka prinaša na drugem mestu članek »Obrtniki na noge!« Glasom tega članica Sč Je zavzelna[ dr. Karol Vrstovšek, slovenski dežel, odbornik v zadnji seji dežel, odbora za podporo slov. obrt. nadaljevalne šole v Trbovljah, koja podpora pa je bila vsled enakosti glasov in konečne odločitve po predsedniku, odklonjena Referent dr. Wellenhof je omenil baje, da je v to namenjenih 25.000 K do zadnjega porabljenih za nemške, slične zavode, nakar je dr. Vrstovšek stavil predlog, da se zviša proračun v bodoče za 3000 K v dobro slov. sličnim šolam. Vse to je prav lepo in če je dr. Vrstovšek, ko se ga je ko-nečno čisto zavrnilo, grozil — je nam tudi prav. Nesramnost najskrajnejše vrste pa je, da se »Straža« zaganja vsled tega v naprednjake, češ: oni doslej niso za obrtnike nikdar nič storili! Vprašamo: Kdo je doslej organiziral izključno slovenske štajerske obrtnike? Naprednjaki! Kdo Skuša obrtnikom s fušarji škodovati? Klerikalci! In kdo je da! iniciativo k današnjemu obrtnemu gibanju slov. štajerskih obrtnikov? Naprednjaki! Le pod pritiskom so začeli klerikalci se tudi v tem vprašanju zanimati. Ker morajo to storiti — se potezajo, dobro vedoč, kako mogočen faktor so slov. obrtniki.
Afera VVastlan postaja vedno delikatnejša in zavzema vedno čudne jše lice. Te dni se je Wastian obrnil v svoji lastnosti kot županov namestnik, do občin, sveta mariborskega s prošnjo, da se mu dovoli odložitev podžupanstva, dokler se njegova afera ne razjasni tako, kot jo žele imeti najširši krogi, čudno pri vsem je, da se ne pove, kje se danes nahaja Wastian. Eni pravijo, da je v Mariboru, drugi zopet da ne.
Radvanje pri Maribor«. (151etna požigalka.) Dne 4. t. m. je pričela goreti viničarija posestnika K. Novaka iz Spodnjih Hoč, v Radvanju. 72 letni viničar Fran Hamerl, ki je pomagal gasiti, je padel tako nesrečno raz lestve, da je naslednega dne umrl. Do 1. decembra je stanoval v prazni radvanjski viničariji prevžitkar Kovačič, kojega 151etnon hčerko Matildo so prijeli kot dozdevno požigalko in jo izročili sodišču. Njena 121etna sestrica je priznala, da }e 15letna sestra zažgala, nakar so se skrile v gozdu. Storila je to Iz maščevanja, ker so se morali izseliti. Matilda Kovačič taji. Škode le 1600 kron.
Žalec. (Prijet goljuf.) Že nekaj tednov se je tod okoli klatil neki moški, ki se je izdajal enkrat za davč. asisterita. enkrat -za uradnika mariborske kaznilnice. V prvem slučaju je s ponarejenimi davčnimi ukazi izvabljal od kmetov zneske od 20 do 30 K in dal ponarejene pobotnice, v drugem slučaju pa je iz ljudij izvabljal denar, češ, da ga bodo dobili sorodniki onih, ki so v mariborski kaznilnici za poboljšek pri hrani. V obeh slučajih so morali ogoljufani uvideti, da so bili opeharjeni. Orožništvo Je prijelo nekega že večkrat predkaz-novanega slikarskega pomočnika Aloj. Polaka, ter ga izročilo sodišču.
Bischofshofen p. Gradcu. (Grozen umor.) Dne 13. t. m. zjutraj, ko so premikači pričeli z delom, so za-
pazili na železniškem tiru mrtvega železničarja, šele, ko so mu preiskali taško so spoznali, kdo da je. Bil je železničar Gabriel Feichter, star 35 let. Na vratu je imel močen zabod-ljaj in so ga zločinci položili na tir po storjenem umoru, preko mrtvega pa so spustili par — vagonov. Hitro so brzojavili po policijskega psa. Ko je ta prišel na lice mesta je stekel po sledi takoj na stanovanje nekega Kundra in ga v prvem srdu tudi ugriznil. Kundra je tajil, priznal pa je njegov sokrivec, oženjeni delavec Kristan, da je Feichterjeva žena obljubila Kundri 100 K, če odstrani nje moža, kar sta potem storila oba. Kundra in Feichterjeva žena, sta imela ljubavno razmerje, pri čemer jima je bi! Feichter na poti. Zaprli so vse tri.
Odkod odpor proti slov. klerikalni obstrukciji? Zato, ker ve vsak otrok, da so doslej klerikalci vsako »pridobitev« drago plačali — če so jo sploh dobili. Kaj so dosegli klerikalni slovenski pbstrukcijonaši? Eno meščansko in eno gospodinjsko šolo! In kaj so za to dali klerikalci? Nič manj kot 25,000.000 K! Deželi so dovolili posojila 13,000.000 K in mestu Gradec tudi 12,000.000 K. Mesto Gradec jo je tako daleč zavozilo s svojim gospodarstvom, da ne da nik-do več vinarja, če za posojilo ne jamči poleg občine in države, tudi še cela dežela. Torej: najhujšemu nasprotniku Slovenstva so pomagali s svojo privolitvijo klerikalci do dva-najstmilijonskega posojila. Slovenci moramo klerikalne »dobrote« drago plačevati! Zato se brani vsak klerikalne slov. politike.
Zverjad. Zverjad, ki je doslej lovila po planinah krog Št. Pavla, se je sedaj vrnila v Schvvanberške planine. Naleteli so po več mestih na njeno sled, ki meri 12 cm. Na sledi ni nikjer opažati sledov krempljev, kar pripušča sklepanje, da je približno iste velikosti, kot ona jelena: 120 cm dočim je volčja stopinja 92 do 96 cm. Po gorah leži že 5 tednov 1 m visok sneg, kar onemogoča vsak lov, tudi oni na smučeh. Zver pohaja 3 do 4 ure od Sckwanberga po planinah ter ima lahki lov na divjačino, ker se pri hoji ne udira tako globoko, kot divjačina, v mehki, še nezmrznjeni sneg.
Vlom Pred dnevi je v št. Lenartu nekdo vlomil pri posestniku Ivanu Čehu v Oblačku, ter odnesel iz ka-šte raznovrstna živila. Dne 11. t. m. pa so orožniki prijeli opekarja Antona Ornika, starega 26 let, o kojem menijo, da je izvršil vlom in tudi tatvino.
Št. Lenart. (Rejenko ubil.) Pred dnevi je kidal bajtar Jože Kaučič iz hleva gnoj, pri čemur se je posluževal železnih, gnojnih vil. Ko je metal gnoj iz hleva na kup pred hlevom, Je prišla pred hlevna vrata njegova dveletna hčetka-rejenka Marija Kolarič, ravno, ko je zopet pognal kup gnoja iz hleva. Pri tem je z vilami sunil dekletca v levo lice tako močno, da je kmalu na to na zadobljenl rani umrlo.
Celje. (Nesreča na postaji.) V petek je delal tesar Štefan Gaberšek na obstrešju tukajšnje postaje, pri čemer je stal na prizidku, ki se je pa pod težo Gaberšekovega telesa odkrušil. Gaberšek je telebnil v globočino in obležal s precejšnjimi poškodbami nezavesten.
Radgona. (Ogenj.) Te dni Je pričelo goreti v hotelu »Kaiser von Oesterreich«, a so s pomočjo požarne hrambe In oddelka topničarjev ogenj kmalu omejili in pogasili. Sodnik dr. Freyberger je pri tem prišel pod konje požarne brambe. a se je prijel pravočasno za os, dokler konj niso ustavili fn ga rešili iz nevarnega položaja. Hotel je lastnina »Občinske hranjlnice«, škoda majhna.
Goriško.
Ponižni Slovenci v Gorici prc-mnogokrat govore laško. Prej bi govorili vsak jezik, samo ne slovenski. Najslabši so v tem oziru takozvani »domačini«, ki si štejejo v čast, če smejo pri laškem kramarju govoriti laško. Koliko več je vreden zraven stoječi slovenski kmetič, ki je po nevednosti v laški trgovini, kjer ga od daleč pozdravljajo s prijaznim »dober dan« in govore ž njim radi slovensko, pa naj bodo komiji še taki »mazzinijanci«. Seveda, slovenska inteligenca, ta mora govoriti italijansko! Imamo pa tudi tako inteligenco, ki ne zna laško. Ta nemšku-tari z Lahom, namesto da bi ga prisilila govorci slovensko,
Narodnjaštvo v Gorici. V Gorici je mnogo inteligence in dijaštva. če bi bila ta inteligenca dosledna, bi stala slovenska obrt in trgovina izvrstno. Ne moremo pač siliti ljudi, da se kaj žrtvujejo, ker priznamo, da mora slovenski trgovec nuditi vsaj približno toliko, kakor Furlan, ako hoče, da ga na vsak način podpiramo. Ali vendar imamo vse polno otrok, kjer smo izborno zastopani, pa vse eno izdajstvo! Glede knjig in papirja gotovo ne velja, da bi bile slovenske papirne trgovine za nič. Pa vendar vidimo vsak dan slovenske dijake drugod! Slovenski dijaki, ali vas ni sram? Naj vas zapusti vsak prijatelj in dobrotnik, če se tega ne odvadite!
Tiskarski štrajk v Gorici še traja. Listi še ne izhajajo.
Mokronog.
močnejši, kakor da bi bili pričakovali od ljudi, ki so že mnogo kričali.
Držal sem se hladnokrvnega in že sem mislil, da Je prišla moja zadnja ura. »Sedaj naj se ples začne,« Je zaklical naš stotnik. »Boune noit!« To so bile zadnje besede, ki sem ga slišal jih reči.
Izza okopov se Je zaslišal glas trombe in ruski vojaki so povesili puške. Zaprl sem oči in zaslišal sem silen pok, ki mu Je sledilo kričanje in stokanje. Odprl sem oči, strmeč, da se nahajam še med živimi. Bil sem Obdan z ranjenimi in mrtvimi. Moj stotnik je ležal pri nogah: njegova glava je bila zdrobljena od krogelj in iz čela mu je curljala kri. Od moje cele stotnije Je ostalo še šest mož neranjenih.
Temu strelu je sledilo presenečenje. — Polkovnik Je prvi s krikom ,Vive T empereur! začel plezati na .okope, njemu so sledili Še drugi preostali. Kaj je temu sledilo se ne spominjam več dobro. Udrli smo^v okope, laz nič ne vem kako. šli smo eden poleg drugega skozi tak dim, da ni bilo mogoče videti. Mislim, da
sem tudi Jaz dobro sekal, kajti moja sablja je bila polna krvi. Naposled smo izvojevali zmago! Ko se je dim nekoliko vzdignil, sem videl, da so tla pokrita od krvi in mrtvecev. Nekako dvesto mož francoske vojske je ostalo še pri življenja; eni so brisali sablje, drugi pa bajonete. Dobili smo tudi devet ruskih vjetnikov.
Polkovnik je ležal ves v krvi naslonjen na nek zaboj; nekaj voja kov se je trudilo, da bi ga spravili po koncu; tudi jaz sem se mu približal.
»Kje je stotnik?« je vprašal poleg stoječega seržanta.
»Kje je starejši podpolkovnik?«
»To je ta, ki je prišel včeraj.« je odgovoril popolnoma mirno. Polkovnik pa se je bridko zasmejal.
»Naprej, gospod«, mi je dejal, »vi zapovedujete vsem; pustite okope zapreti z vozovi, kajti sovražnik je močan, toda general C, vas bo podpiral.«
»Polkovnik«, sem dejal, »vi ste močno ranjeni?«	•%
»Da, moj dragi; ampak okopi so zavzeti.«
V prelepi šentrupertski dolini leži trg Mokronog, od davnih dob
važen kraj za celo okolico. Po svoji legi je dobil ime in grb. Vrli tržani so bili vedno znani, kot dobri narodnjaki. Klerikalci so se mnogo trudili, da bi zavladali nad tem lepim krajem. Pa ne bodo.
Socialna Matica v Gorici naznanja vsem članom in poverjenikom, da se je radi tiskarske stavke razpošiljanje letošnje naklade knjig nekoliko zakasnilo. Knjige so že vse dotiskane, manjka še samo pri eni vezava; v par dneh bo dovršeno tudi to, nakar dobe poverjeniki knjige, da jih porazdele med svoje člane. Tem potom prosimo vse naše gg. poverjenike, da nam člane, katere so morda v zadnjem času dobili, pa jih ne še prijavili, takoj sporoče, da moremo vsakemu poverjeniku poslati primerno število knjig in da se izognemo naknadnemu pošiljanju. — Ker smo v zadnjem času dobili več vprašanj, ali je še mogoče pristopiti k Socialni Matici in dobiti letošnje knjige še do konca leta 1913. sporočamo tem potom vsem, ki se za društvo zanimajo, da Je mogoče dobiti letoš. knjige do konca 1. 1913. Vsem članom, ki pristopijo do konca leta 1913, bomo poslali tudi letošnje izdanje. Kdor želi, da se mu dopošlje knjige neposredno na njegov naslov, naj vpošlje poleg članarine še za poštnino 30 v. Članarina znaša 5 K letno, za dijake in učitelje 3 K letno, za pravne osebe dvojni znesek. Člane, kateri nam članarine še niso plačali, prosimo, da to nemudoma store, člani, ki so izpremenili bivališče, naj to takoj sporoče društvu.
Socialni Matici Je pristopil kot ustanovnik gospod dr. Karel Slane, odvetnik v Novem mestu. Iskrena hvala! Živeli nasledniki!
Dnevni pregled.
8 14. Dobro je označil sedanji položaj v Avstriji oni slikar, ki je naslikal naslovno sliko za zadnjo »Mušketo«. V parlamentu je vesoljni potop, poslanci tonejo, vsak se rešuje, kakor se more, gospod Sturgkh pa sedi na »§ 14« In mirno plava nad naraščajočimi vodami, kakor Noe v svoji barki, it; pravi:	»Meni	se ne
more nič zgoditi.« Res, grofu StOrk-hu se ne more nič zgoditi. V Avstriji so sploh grofi zavarovani. Tudi grofu Berchtoldu se ne more nič zgoditi. K večjemu da ga po časopisih trgajo. Ravno tako srečen je Sturgkh. Ako
ne bo mogoče doseči sprave, se bo vsedel na »§ 14« in bo vladal. Saj to je glavna stvar. Njemu se ne more nič zgoditi, pač pa se lahko zgodi — državljanom nesreča, da bodo potonili v svojih in državnih vedno naraščajočih — dolgovih.
»Jugoslovani v delegacijah«. Pod tem naslovom prinašajo hrvat-ski listi dopis z Dunaja, v katerem se ostro napada slovenske klerikalce, ki delajo Slovencem in vsem Jugoslovanom v delegacijah pravo sramoto. članek pravi:	Poleg	kritike
Berchtoldove politike — se bavijo delegacije največ z našimi notranjimi razmerami. Brez notranjega redu v državi, ne bomo Imeli ugleda na zunaj. Pri tem pa ni slišati jugoslovanskih glasov. V kolikor Jih Je Slišati, so nam v sramoto in v škodo. Jugoslovansko politiko dr. Šušteršiča je že razjasnil dr. Drinkovič. Sedaj pa je dr. Šušteršič odložil krinko in je pokazal pravi obraz. Zal, da je tudi dr. Laginja stopil na čudno pot — in razvijal glede »osvobojenja« na jugu neverjetne nazore. Česar ni opravil Laginja, to je popravil Korošec s svojim znanim govorom. Ta govor je konsterniral vse jugoslovanske kroge. Dr. Šušteršič si ne upa pokazati nikake opozicije — ampak odobrava vse, kar hoče vlada. Po tem delgacijskem zasedanju moramo smatrati klerikalizem za najhujšega sovražnika Jugoslovanov.
Povsod sama korupcija. Umazanih afer na Ogrskem smo navajeni kakor berač mraza. In čudno se nam že zdi, če ne čitamo vsak teden o kakšnih novih milijonih izme-tanih med cigane za vladne namene. Na našo ljubo Avstrijo nismo mislili. Toda sedaj, kar je minister Dlugocz povedal, da je poljski poslanec Sta-pinski v dobi 4 mesecev dobil od vlade 120.000 K in da je vsega skupaj skozi njegove roke dobil 503.988 K za vladne namene. Sedaj ko to vemo pa tudi ni nihče presenečen. Sedaj bodo ljudje vsaj vedeli, zakaj strankarski voditelji v parlamentu bogate in kako je to mogoče, da dobi vlada za vsako reč večino, za katero le hoče. Denar, denar — to je vest parlamentarne vladne večine. Ubogo ljudstvo, ki mora svoje zastopnike, zato, da dovoljujejo njegovo izsesavanje — celo dvakrat plačevati, — Sedaj je Avstrija Ogrski enaka. Eni se ni potreba druge sramovati.
Kje so se našli In kaj Jim Je skupno. Ruska gosposka zbornica, »OosndarstvennyJ Sovet«, je te dni zavrgla predlogo o mestni avtonomiji in uradni poljščini na Ruskem Poljskem. K temu kaj malo modremu koraku je izgovoril neki Pius in član Rajhstaga, ki se odlikuje v ropanju poljskih zemljišč, sledeče besede: »V imenu enako mislečih svojih pristašev častitamo gosudar-stvenimu sovetu za to, da je zavrgel predlog na upeljavo poljskega Jezika v mestnih občinah, Ruska, ki dela z roko v roki s Prusijo, osvobojuje Evropo od poljske nevarnosti. Nad Poljake Je treba iti z železno pestjo.« Žalostno je, da dela Slovan proti Slovanu tako. da je tega ravnanja Švaba vesel!
Albanci politizirajo. 2e takrat ko je bilo dognano, da so nekateri člani provizorične albanske vlade jemali vladin denar za svoje zasebne lumparije, smo dejali, da se »znajo iti državo«. Sedaj pa že tudi politizirajo o Veliki Albaniji in o zlomijenju srbske moči na — Kosovem polju ter na vsa svoja široka usta pripo vedujejo, da jih bo v tem činu podpirala — no kdo drugi kot Avstro-Ogrska in Italija. Kakor videti, sanjajo Albanci avstrijskim diplomatom najljubše sanje. Ko se bodo iz teh sanj zbudili, bo že prepozno.
t Kardinal Rampolla. Naenkrat se je raznesel glas, da je kardinal Rampolla umrl. Zadnja leta se ni slišalo o njem. Niti o njegovi bolezni se ni pisalo. K večlemu kadar so v Rimu v Vatikanu ustrelili kakega kozla, takrat so se spomnili nanj Rampolla je bil najboljši diplomat v Vatikanu. Kot tak se je izkazal za Časa Leva XIII. Splošno se je sodilo, da postane njegov naslednik, toda leta 1903. je Avstrija bila prot njemu — in papež je postal Pij X. Od takrat se je Rampolla umaknil (Zanimivo je, da države določajo, kdo bo Kristusov namestnik na zemljil) Rampolla je bil mož velikih zmožnosti — za to, se je mora umakniti drugim.
Za ožjo volitev v Idriji Je izdala soc. dem. stranka geslo, da naj de Iavci volijo protiklerikalno in naj oddajo svoje glasove E. Ganglu.
Za kratek čas. V nekem okraju je pozval okrajni glavar vse župant na pojedino. Pri ti priliki je vpraša mimogrede nekega župana, ako je v njegovi občini kaj socialnih demokratov. Zupan, ki tega imena še nikoli ni slišal, vpraša glavarja, kaj je prav za prav to, kakšna zver ali kaj? No, pravi glavar, to so ljudje, ki vedno kaj zahtevajo, in njim ni ni nikoli dovolj. Ja. ja. pravi župan v moji občini je samo en tak človek.
A kdo pa je ta, vpraša radovedno glavar. Naš gospod župnik, pravi polglasno župan.
Slovenski javnosti. Klub slovenskih tehnikov v Pragi se je ustanovil leta 1905, ko so začeli zahajati Slovenci v večjem številu na praško tehniko, da se posvetijo tu ne samo tehničninm vedarn, temveč tudi študiju gospodarskega in sploh kulturnega življenja češkega naroda. Klub ima namen združevati slovenske tehnike v Pragi, prirejati predavanja izlete v industrijalne zavode in razne javne tehnične naprave in kar je najvažnejše, preskrbljevati svoje člane z najnujnejšimi tehničnimi spisi ter knjigami. Ker je klub zelo maloštevilen ifL ker je večina članov iz Hčpremožmh slojev, zato klub ni v stanu privesti svojo strokovno knjižnico na ono višino in obsežnost, katero zahtevata šola in tehnični napredek zadnjih let. Tehnični študij je vsled preogromnlh zahtev učne uprave naših tehničnih visokih šol skrajno težaven in zelo drag, kar dela revnemu slovenskemu dijaku velike težkoče in ga privede več-crat do obupa, ker nima niti za naj-skrotnnejše preživljanje zadostnih denarnih sredstev, še manj pa za nabavo silno dragih knjig in drugih šolskih potrebščin, katere so za uspešni študij nujno potrebne. Klub e torej navezan, ako hoče, da je odprta tehnična veda tudi revnemu, ukaželjnemu sinu slovenskega naroda in ne samo onim, ki so se narodili pod zvezdo blagostanja, se obračati na premožni del slovenskega naroda s prošnjo, da podpira v interesu ce-ega naroda njegov inženirski naraščaj. Zato se obrača podpisani odbor na slovensko javnost s prošnjo, da uvažuje naš položaj ter veliko važnost inženirskega naraščaja in da podpre naše stremljenje po svojih močeh, za kar se že vnaprej za-lvaljujemo. Za odbor Kluba slovenskih tehnikov v Pragi: Josip Žerjav,
. č. predsednik. Josip Sirk, t. č. tajnik. — Dobrotnike, ki se hočejo odzvati našemu apelu, naj pošljejo podpore oziroma darila na: Klub slovenskih tehnikov v Pragi, Ceskd technika.
Celje. V soboto zvečer je priredila tukajšnja »Narodna čitalnica« za svoje člane v vseh svojih prostorih »Lajev večer« z vsporedom: v Predavanje dr. Mihajio Rostoharja o temi:	»Naš narodni problem«;
godba; ples in šaljivi nastopi. V podrobnosti dr. Rostoharjevega predavanja se tukaj ne bodemo spuščali, ker se sliši, da pride isto na razgovor v eni prihodnjih čitalniških predavanj, o čemer bodemo še svo-ječasno poročali. Po predavanju se je razvila prav živahna prosta zabava, k čemur je v prvi vrsti pripomogel močni čaj, ki ga Je iz posebne prijaznosti pripravljala gospa dr. Kalanova, in pa izvrstne buteljke, potem pa tudi poskočni zvoki Narodne godbe, ki nas je kar podkurila k plesu. Okrog polnoči nam je g. iur. Radovan Brenčič zapel par krasnih kuplejev, kateremu so sledili duo-spevl, prednašani po gospodičnah Lilekovi in Vrečerjevi. Vsi trije so želi obilo priznanja med poslušalci. — Temu res prijetnemu družinskemu večeru bi naj sledilo še obilo drugih.
Za profesorja gimnazije v Pirota na Srbskem je bil na priporočilo »Slovanskega kluba« imenovan Fran Dobravec.
O nesreči v Vremskem Britofa se nam poroča: Povsod Je že znano o grozni nesreči, ki se je pripetila tu. V pondeljek Je minulo 8 dni, ko je vdria voda v rov. Danes, t. J. v sredo 17. t. m. se je posrečilo toliko vode izčrpati, da so šli v rov. In začul se je neki klic: »Pomoč, pomoč.« Hiteli so za glasom in našli so dva Rumunca živa. Polna nade in veselja sta zavpila »GlGck auf!« ko sta zagledala luč. Nato sta oba sama ven prišla in hotela iti na svoje stanovanje. Med tem, ko so hiteli onima dvema na pomoč, so slučajno zagledali prvo žrtev. Našli so Žužka iz Skofelj. Mrtvec leži v kapeli na pokopališču. Pogreb le bil 18. t. m. Zadnji pozdrav so peli domači fantje. Ostalih devet pa morda še cela dva meseca ne najdejo. Govorica je, da je voda zopet vdrla in do-tični, ki so kopali, so se komaj rešili. Uboge družine plakajo in čakajo svoje — a zastonj. (Med tem so jih našli). Ona dva, ki sta bila rešena, pripovedujeta, da je kar bliskoma voda pridrvela in sicer popolnoma na drugi strani, kot se je mislilo. Zaslišal se Je nek pok in voda je pridrvela. Ta dva sta delala nekaj višjo in sta šla skozi malo luknjo ter bežala po nekem rovu 40 m višje. Kraj, kjer so bili, je ves razkopan, kajti tu sta reveža čakala In upala na pomoč. Pravita, da sta slišala kopanje in upala na hitro pomoč. Sest metrov sta bila višje od vode; lahko mislimo^ kako željno sta pričakovala rešitve. Nihče ni mislil, da je še kdo živ. ZM uboge družine se nabira denar. Prosimo, da bi vsak malo pripomogel ubogim družinam. Vedno je tu 4 do
5 avtomobilov iz I i sta. Najiskrenejša zalivala vsem Tržačanom, ki toliko pripomorejo ostalim. V gostilni na pošti pri g. L. Dekleva, so daro-' vali: trije neimenovani Korinci 1 K 90 vin., N. V. 1 K, Vinko Vovk 82 h. Najtopleiša zahvala. Na licu mesta je nabiralnik, kjer večina darujejo.
A tudi v gostilni se pridno nabira.
Vlom in tatvina. Pred nekaj dnevi se je splazil neznan storilec, potem ko je vlomil s sekiro vrata, v sobo posestnika Ignacija Bajcarja iz Toplic in je odnesel iz neke zaklenjene omare več obleke, srebrno verižico, samokres in okrog štirideset kron denarja.
Ogenj. Dne 8. t. m. je iztoki. pri posesfnTfctt Francu Margonu iz Trnja pri Postojni ogenj, ki je uničil pod in kleti ter napravil škode za 3340 kron. škoda je baje krita z zavarovalnino.
Inženir aretiran radi goljufije. Kakor sč iž Dunaja poroča, je policija v Steyru dne 17. t. m. aretirala inženirja Ivana Mrkvičko radi raznih goljufij. Oškodovane so firme WayB, Freitag in Maynong.
Vseučiliški profesor nenadoma zblaznel. Profesor armenskega jezika na budimpeštanskent vseučilišču dr. Lukež Patrobany je dne 17. -t. m. na cesti nenadoma zblaznel. Prepeljati so ga morali v sanatorij.
Zdravnik — morilec? V Toulo-nu vzbuja veliko senzacijo aretacija tamošnjega zdravnika dr. Loveriny-ja, ki je dal 55 let staremu vrtnarju Faitu neko uspavalno sredstvo, vsled česar je vrtnar umrl. Zdravnik ga je nato skrivaj pokopal. Vzrok umora je najbrže ta, da je Fait nasprotoval razmerju zdravnika z njegovo hčerko.
Aretacija dveh nevarnih anarhistov. Na železniški postaji v Nan-cy se je posrečilo tamošnji policiji aretirati dvoje nevarnih anarhistov, ki sta imela pri sebi samokrese in britve z zastrupljenimi klinjami. Oba dva sta se izdajala za detektiva in sta izsilila od več oseb večje svo-te denarja.
Artiljerljska nesreča v Pulju. Po katastrofi na strelišču pri Sac-corgiani, kjer je poginilo več vojakov in delavcev ter podadmirai grof Lanius, so uvedli vojaško preiskavo, ki je dognala, da je nesrečo zakrivil smodnik. Mornariški inženir F.„ ki ga je naročil, je bil zato poklican na odgovornost. Vojno sodišče ga je obsodilo na šest mesecev strogega zapora, na izgubo šarže .in na vpoko-jitev.
Demonstracije oroti smrtni kazni. Dne 17. t. m. zjutraj so usmrtili v Manchestru 201etnega Kellyja, ki je bil umoril nekega knjigotržca. Ponoči so bili pred ječo veliki, nemiri.
V nedeljo in pondeljek so bili protestni shodi, na katerih so zahtevali zborovalci, da prekliče justični minister smrtno obsodbo. V torek je prišlo več tisoč ljudi pred ječo, kjer so razbili okna. Množica je hotela naskočiti Ječo. Več 100 policistov je razgnalo množico. Nemiri so trajali do treh zjutraj.
Rudniška nesreča v Ameriki. Iz Novega Jorka javlja vest, da se je primerila v rudniku Glendwodspring
V Coloradu velika eksplozija plinov. 43 delavcev je brez izhoda pod zemljo. Doslej so spravili 30 mrtvih delavcev iz razvalin. Le dva so mogli rešiti. Večina mrličev je grozno razmrcvarjena.
Ljubljanski občinski svet.
Naznanila predsedstva.
Zupan g. dr. Ivan Tavčar otvo-it sejo ob 6. uri zvečer in omeni najprej 601etnico vladanja cesarja Franca Jožefa I., ki ga slavi posebno kot zanesljivo zaščito evropskega miru, kar se je tudi v zadnjih krizah pokazalo. Zatem omenja prestolonaslednikov 50. rojstni dan.
Za overovatelja zapisnika imenuje obč. svetnike dr. Novaka in L!
10^3.
Bivši obč. svetnik ROthl je bil Imenovan za poštnega kontrolorja v Pulju in je radi tega prenehal biti član obč. sveta. Za njegovo delovanje se mu izrazi pismenim potom za hvala, ravnotako tudi odstopivšemu občinskemu svetniku Višnikarju, ki je odstopil iz zdravstvenih ozirov Na njuna mesta sta vstopila v občinski svet gg. Ružička in Verstov šdc.
Lekarnar Piccoli je povodom 401etnice farmacevstva podaril 200 taron mestnim revežem, za kar se mu izreče zahvala. Pok. Frančiška Velkavrh je v svoji oporoki volila ljubljanskim revežem 400 kron.
Mesarji so naznanili, da so znižali cene mesu. Obrnjen proti obč. svetniku Pammerju reče župan smele: »Torej nekaj uspeha je vendar imel naš predlog.
Državno policijsko ravnateljstvo je sporočilo magistratu, da izdeluje nov načrt cestno - ooliciiske
ga reda. Ko bo ta načrt izdelan, pride takointako pred občinski svet v svrho odobrenja.
»Zaveza avstr, jugoslovanskih učiteljskih društev se je zahvalila za podporo, podeljeno ji povodom proslave 251etnega jubileja njenega obstoja.
Pritožbo ljubljanske občine v zadevi jeza na Ljubljanici v svrho proizvajanja elektrike je deželni odbor zavrnil. Seveda, ker dež. odbor je bil v tem slučaju »judex in causa sua« (sodnik v svoji zadevi) in župan prosi, da se ga pooblasti, vložiti pritožbo na upravno sodišče, ako bi to bilo potrebno. Sprejeto.
"Zftubijubu bovl ljubljanski meščan g. Franc Hartman.
Razne volitve.
Po odstopu občin, svetnikov Rothla in Višnikarja je treba izvoliti n& njefia mesta nove člane v personalno - pravni, stavbni, obrtni in aprovizačni odsek kakor tudi v odsek za olepšavo mesta. Izvolita se nova obč. svetnika gg. Ružička in Vrstovšek.
Za zastopnika občine v »Društvo za zgradbo delavskih hiš« se izvoli občinski svetnik Standacher.
Za zastopnika mestne občine v »Deželno zvezo za tujski promet in turistiko na Kranjskem se izvolita občinska svetnika Ružička in Trn-koczy.
Personalnega In pravnega odseka poročila.
Na dopis mestnega magistrata glede izvolitve odbora za nadzorstvo meščanske imovine, ki mu je potekla funkcijska doba, se sklene, da ostane dosedanji odbor, katerega člani so v to že privolili.
Sprejme se sprememba pravice »Mestne hranilnice« v tem smislu, da sme sprejemati proti primerni pristojbini v shrambo vrednostne papirje in zastavne liste.
»Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« je sklenilo spremeniti svoja pravila v toliko, da slučaju oblastvenega razpusta društva pripade njegova knjižnica mestni Simon - Gregorčičevi knjižnici. Se sprejme.
O samost, predlogu občinskega svetnika Štefeta glede ustanovitve mestnega pravno - posvetovalnega urada je poročal občinski svetnik dr. Novak, ki Je predlagal, da se predlog odkloni in sicer ne samo z ozirom na velike stroške, ki bi z njegovo ustanovitvijo nastali, temveč tudi zato, ker se tak urad ne bi obnesel. Mestna občina bi nosila nekako moralno odgovornost za posledice pravnih nasvetov in to bi provzročilo samo razna zabavljanja, predbacivanja itd. Obč. svetnik Kregar zagovarja Štefetov predlog, občinski svetnik Kristan je v principu tudi zanj in predlaga, da se vrne odseku. Poročevalec vstraja na svojem stališču, in tudi župan pravi, da se tak urad ne bi obnesel in bi se moral staviti na urad nadpis: »Mestna občina ne prevzame nobene odgovornosti za nasvete.« Sprejme se predlog poročevalca in s tem je bil predlog občinskega svetnika Stefeta zavrnjen.
Poročilo finančnega odseka.
Poročilo o ponudbi Franca in Brigite Souvanove za zameno sveta v svrho regulacije Muzejskega trga se odstavi z dnevnega reda, ker se vršijo še pogajanja.
Občinski svetnik Mally poroča o prošnji Ivana Grila za podaljševanje zakupa mestnega kopališča Ko-lezije. Magistrat predlaga, da se najemnina podaljša, ker ni verjetno, da bi se dobilo boljšega ponudnika. Odsek vendar predlaga, da se zakup razpiše. Sprejeto.
Kuratoriju dnevnega zavetišča na IV. mestni deški ljudski šoli se dovoli 20 K kot dotacija za pisalne priprave.
Na znanje se vzame poročilo mestnega fizikata glede brezplačnega zdravljenja in oddaje zdravil mestnim ubogim. Zasebnim zdravnikom, ki so brezplačno zdravili reveže, se izreče zahvala.
Podžupan dr. Triller je poročal o uspehu kolavdacije zidarskih in tesarskih del pri poslopju državne obrtne šole. Stavbenik je zahteval Še okolu 34.000 kron, dosegel se je pa sporazum, po katerem se je stavbeniku izplačalo samo okolu 18.000 kron.
Razprava o samostalnem predlogu občinskega svetnika Stefeta glede uvedbe veseličnega davka kakor tudi o samostalnem predlogu občinskega svetnika Kregarja glede uvedbe čekovnega prometa pri mestni blagajni — se odgcidi do proračunske razprave.
Na znanje se vzamejo poročila: o proračunu mestnega ubožnega zaklada za 1. 1914.; o proračunu splošnih ustanov za I. 1914 in poročilo o proračunu mestnega loterijskega in
amortizačnega zaklada tega posojila za leto 1914.
Zaklad meščanske imovine.
O proračunu zaklada meščanske imovine za 1. 1914. je poročal podžupan dr. Triller, ki je izjavil, da radi denarne krize, ki je nastala zaradi aneksijske krize I. 1908. in je ostala latentna, mestna občina ni mogla efektuirati dovoljenega ji posojila v znesku 200.000 kron. Ker je pa denar nujno rabila, ji je mestna občina posodila pri zakladu meščanske imovine čez 100.000 kron, z namenom, seveda, vrniti ta znesek iz posojila, pa i£gii posojila niti pozneje ni bilo mogoče efektuirati, je ostala zadeva nerešena in zato je edino pravilno, da se znesek, izposojen pri zakladu meščanske Imovine tudi formalno označi v proračunu kot posojilo In da se prosi — ker posojilo znaša čez 100.00 kron — za to dovoljenje od deželnega odbora.
Zupan smatra, da treba prositi dovoljenja tudi deželno vlado, ker je denar odvzet svojemu namenu, kar se sme zgoditi samo z njenim dovoljenjem. Podžupan se s tem stališčem županovim ne strinja In med obema se je razvila daljša debata. Ko sta govorila še občinska svetnika Pammer in Kristan, so bili sprejeti predlogi poročevalca in županov predlog, da se prosi vlado za dovoljenje radi tega posojila.
Izjava občinskih svetnikov S. L. S.
Občinski svetnik Kregar je izjavil v imenu kluba občinskih svetnikov S. L. S, da se on in njegovi tovariši ne bodo več udeležili proračunske debate, ker nimajo vpogleda v mestno gospodarstvo, pač pa izražajo svoje nezaupanje sedanjemu mestnemu gospodarstvu.
Podžupan dr. Triller je odgovoril, da bo večina pač s primernim pojmom vzela k znanju izraz nezaupanja občinskih svetnikov S. L. S., zavrniti pa mora trditev, češ, da Kregar in tovariši nimajo vpogleda v mestno gospodarstvo. Saj ravno sedaj poslujejo na magistratu revizijski organi deželnega odbora, ki je revizijo raztegnil preko mej, ki jih določa zakon, ali župan se temu ne protivi, ker noče, da bi se reklo, da se tega boji. Kregar ob splošnem smehu zatrjuje, da nič ne ve o rezultatih revizije, ker da člani komisije držijo vse v največji tajnosti.
Razna poročila.
Na znanje se vzamejo razna poročila stavbenega odseka in sprejmeta se naslednja predloga odseka o dopisu mestnega magistrata glede brezplačne zdravniške pomoči Jer brezplačnega zkjutreka za ubožno Šolsko mladino (poroča občinski svetnik Dimnik):
»Mestni Šolski svet se poziva, naj nabavi v večji nakladi tiskovine, ki bodo tako sestavljene, da šolski zdravnik z opisom imena bolezni lahko starišem šolskih otrok, ki kažejo znake duševne bolezni, da njih obvesti o <)bole1ostl. Te tiskovine naj obsezajo tudi pouk, kje In kdaj lahko, če niso dovolj premožni, dobe brezplačno zdravljenje in zdravila za svoje otroke. Te tiskovine naj se dajo vodstvom mestnih šol v zadostnem številu na razpolago.
Z ozirom na to. da je za hrano in za moralno varstvo šolskih otrok obed in nadzorstvo med dopoldrrev-nim in popoldnevnim poukom važ-neje od zajtrka, naj se razširi in pospeši akcija za dnevna zavetišča in naj se v ta namen določi primerna svota v proračun.
Na znanje so se vzela razna poročila klavničnega ravnateljstva, odklonil se je pa — na predlog poročevalca — predlog tega ravnateljstva glede nekaterih sprememb klavničnega regulatlva.
Dalje je bilo sprejeto več poročil direktorija mestnega vodovoda in elektrarne, potem so pa prišli na vrsto
samostalnl predlogL
Samostalna predloga občinskega svetnika Likozarja: 1. glede uvedbe mestne bolniške blagajne za posle In 2. glede podaljšanja raz svetljave na Dolenjski cesti — se odkažeta obrtnemu odseku oziroma odseku za elektrarno.
Samostani predlog občinskega svetnika Zupančiča:	1. glede na-
prave tlakovanega prehoda od Karlovškega mosta, 2. glede nasipanja Oaljevice in 3. glede parceliranja mestnega sveta med Dolenjsko cesto in progo dolenjskih železnic — odkaže se stavbenemu odseku.
Sprejet je bil nujni predlog obč svetnika Kristana glede podpore de lavcev v slučaju brezposelnosti. Predlog se izroči finančnemu odseku.
Občinski svetnik Staudacher želi, da se zapre sankališče v Tivoliju, kjer sta se pripetili že dve smrtni nesreči. Občinski svetnik
Kristan je vprašal predsedujočega podžupana, kaj se s sklepom občin, sveta o dobavi drv in premoga. Podžupan obljubi, da odgovori na vprašanje župan v prihodnji seji. Nekateri klerikalni občinski svetniki so stavili še kopico malenkostnih vprašanj, potem je bil pa dnevni red javne seje izčrpan in sledila je
tajna seja,
na kateri se je sklenilo, da velja sklep občinskega sveta z dne 3. maja 1910. glede uradnih oblek šolskim slugam še za bodoče. Dalje je bilo na tajni seji sklenjeno, da dobijo v smi-slu določb arednižke pragmatik? nč-kateri uradniki nove službene naslove: Albin Semen, magistratni tajnik, Fran Trdina, mestni računski ravnatelj, Danilo Šapija, mestni računski revident, Ivan Zemljič, mestni stavbni nadoficijal II. raz.red^, Jp-sip Hafner, mag. pisarniški pristav, Anton Slivnik, mestni živinozdravnik I. razreda, Rihard Svetlič, mestni računski asistent, Avgust Speil, mestni računski asistent.
Ljubljana.
— Schwarz gre! Iz najzanesljivejšega vira izvemo, da deželni predsednik Schvvarz v najkrajšem času izgine iz Ljubljane. Ako bi v Avstriji bila v navadi pravičnost, bi prišel na izpraznjeno mesto Slovenec, katerih je dovolj toliko zmožnih da bi opravljali posle deželnega predsednika. Naslednik Schwarzov bo grof Chorinsky, jako pobožen in bogaboječ patron!
— Ali je re«? Izvolitvi Ivan Hribarja v trgovsko zbornico so se upirali Nemci!! Ali so naši gospodje Hribarjevo kandidaturo odklonili na ljubo par renegatov in nemških pritepencev?!
— Rodoljubna požrtvovalnost: »Slovenec« pravi, da je najbolj informiran list in je sporočil javnosti, da je računal notar g. 1. Plantan za izvršitev zapuščinske obravnave po pokojnem rodoljubu g. Franu Babiču ki je imenoval družbo sv. Cirila in Metoda za svojo vesoljno dedinjo, enajststo kron. Mi pa pravimo, da se je »Slovenec« zmotil, kajti v resnici znaša tisti račun enajstostoosemln-petdeset kron.
—- Draginja sladkorja v Ljubljani. V Ljubljani se prodaja sladkor na drobno tako drago kot malokje drugod v Avstriji. Sladkor v koščkih stane namreč v Ljubljani kg 92 vin. v kepah pa 88 vin. Na Dunaju stane sladkor v koščkih le 91 vin. v kepah 84. V Trstu stane neke vrste sladkor kg 86, druge vrste 84 vin. Izmed 63 avstrijskih večjih mest je v 46etih sladkor cenejši kot v Ljubljani in samo v 8mih krajih je še dražji kot pri nas. Da je v Ljubljani sladkor tako' drag, Je temu kriv kartel trgovcev. Merodajni faktorji naj bi nanj pritiskali, da bi pustil tudi še druge živeti ter ne delal take draginje.
— Radoveden kaplan. Trnovski kaplan je baje zelo radoveden. Govori se, da ga posebno ženski grehi zanimajo. NajrajŠe ima baje. da naredi Ženska pri njem generalno spoved. Pri tem pa ni zadovoljen, da bi se grehe kar na debelo povedalo, ampak je treba vse prav natančno do podrobnosti popisati. Punce se smejejo njegovi radovednosti. Pravijo. da pride tudi pri mlajših prav rad z neprevidnimi vprašanji. Ali bi si ne mogel mladi gospod poskrbeti kako boljšo zabavo?
— »Svet« drugič v slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani. Sinoči se je drugič igrala Nušičeva veseloigra »Svet« ob prisotnosti kakih 35 oseb. Priporočati bi bilo, da se igralec ozira na poročilo recenzenta In da drugič opusti očitano mu napako! Igrano drugače izborno in igralci si niso ničesar delali iz praznih sedežev in lož. Sicer bi pa lahko prišlo več ljudi, bi se marsikaj naučili. Naj bi že prenehali na pol crknjene merkvlce v Lattermanno-vem drevoredu smatrati za vrhunec užitka.	—c.
— Iz pisarne slov. gledališča. Nedeljo, dne 21. t. m. zvečer se vpri-zori Adolfa Wilbrandta tridejanski igrokaz »Svetinova hči« (»Die To-chter des Herrn Fabrictus«) kot ljudska predstava. V sredini tega igrokaza stoji kaznjenec Svetin, ki sta ga obup in beda tirala v zločin, tako da mora osemnajst let presedeti v kaznilnici. Končno se vrne iz kaznilnice strt in zgodaj postaran, a vseeno se veseleč življenja, ki mn bo še prisojeno, in ki ga misli preživeti kot pošten rokodelec. Toda vračajoč se v prostost najde odraslo hčer, o kateri ni čisto nič vedel, in ko vidi, da ji je njegova prostost nevarna. da ž njo ograža njeno kolikor toliko brezskrbno življenje, se v veliki ljubezni do otroka žrtvuje In hoče prostovoljno v ječo, obtožujoč se prestopka, ki ga ni zagrešil. Ulogo tega starca-trpina igra gospod ravnatelj Borštnik sam. Obljublja se
nam torej zopet poseben umetniški užitek. V drugih velikih ulogah so zaposleni gdč. Wintrova, ga. Danilova in gg. Danilo, Povhe in Skrbinšek. Vprizoritev je v rokah gospoda Skrbinška.
— Šahovski mojster dr. MHau Vidmar priredi v soboto dne 20. t. m.
kavarni »Union« javno simultan-sko igro s poljubnim številom nasprotnikov. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Nečlani plačajo 50 vinarjev. Igralci naj prinesejo šahovske deske po možnosti seboj. Odbor »Ljubljanskega šahovskega kluba« vabi igral-£S in llubitelje feh» k mtiogabrojni vdeležbi.
— Onim, ki se žele učiti ruščine priporočamo čitanko in abecednik, ki se dobi pri tajništvu »Slov. kluba« v Ljubljani (tudi v uredništvu »Dneva«.) čitanka stane 80 v., abecednik 20 vin.
— Mrtvi Kapltali, krasna slavonska povest Josipa Kozarca, enega najmarkantnejših slavonskih pisateljev, Je pravkar izšla. Knjigi, ki obsega 12 tiskovnih pol na lepem papirju, je pridjan tudi Kozarčev ži-votopis in njegovo književno delovanje. V »Mrtvih kapitalih rešuje Kozarac znamenito gospodarsko-so-cialno vprašanje, opozarja, da je v Slavoniji mnogo plodne zemlje, a neobdelane. To je »mrtev kapital«, ki ga je treba oživeti. Kozarac vidi povsod mrtve kapitale. Vse drvi na lov za uradniškimi mesti, samo da je »gospod«, četudi občinski pisar in ima svojo mesečno plačo. Za dijaka, ko položi maturo, so edini idealni poklici: profesor, medicinec, jurist, duhovnik. Nikdo se noče posvetiti poljedelstvu, obrti ali trgovini, da bi dvignil blagostanje svoje in naroda. Prevladuje med celo človeško družbo nezdravo naziranje, da je samo oni »gospod«, da je samo oni človek, ki dobiva mesečno plačo četudi pri tem strada. In tako nastaja nadpro-dukcija uradništva, a drugi poklici se zanemarjajo. Povest je od kraja do konca zelo zanimiva in velike literarne vrednosti in kot božično darilo zelo primerna, prevod je oskrbel Starogorski. Broširan izvod stane I K 50 vin., lepo v platno vezan 2 K 50 vin. Dobiva se v upravniŠtvu »Slov. Ilustr. Tednika« in v vseh ljubljanskih knjigarnah.
— Gremij trgovcev naznanja svojim članom, da smejo biti v nedeljo pred Božičem to je 21. t. m, trgovine odprte od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne ter od 3. do 6. ure popoldne.
— Odbor strelskega klub« »Centrum« v Ljubljani priredi »Božičnico« v soboto 20. decembra v mali dvorani »Narodnega doma«. Spred:	1. Streljanje na dobitke. 2. Božično drevo. 3; Instalacija strelskega kralja. 4. Petje. 5. Ples. O1, g. Člani se opozarjajo, da prineso k »Božičnici« vsak svoje darilo. Cenjenim gostom Je dano na prosto voljo, ako se žele udeležiti obdarovanja. Začetek točno ob 8. url zvečer. Vstop je dovoljen sam vabljenim gostom in članom. Odbor.
— Invalidska ustanova. Razpisano Je eno mesto dosmrtne vojaške Invalidske ustanove ljubljanskega gospejnega društva v letnem znesku 67 K 20 h. Podrobnosti so razvidne iz razpisa, ki je na magistratu javno nabit.
Opozarjamo na današnjo prilogo za Gorenjsko in Dolenjsko tvrdke Singer Ko. delniške družbe šivalnih strojev Kranj, Glavni trg 119 in Kočevje. Glavni trg 79.
— Slednjič sama ali »Isidorja Blumentopfa ženltovanjsko potovanje«, veseloigra v 4 delih, katera se uprizori jutri v soboto v kinematografu Ideal bo imela gotovo najlepši uspeh. V glavnih ulogah sta Hannl Weisse in Anton Donat, najboljši berolinskl komik. — Veliko zanimanje vzbuja tudi najnovejši ples »tango«. —• V popoldanskem sporedu je posebno omeniti dramo »Prava izbira«. Danes speciialni večer z krasno Nordisk dramo »Pri krmilu«.
Umor srodi mosta.
16. t. m. se je v Pragi v najžt, vahnejšem delu mesta zgodil umor, ki je celo Prago pretresel.
Kdo je morilec. Vzrok.
Nesrečni morilec je krojaški po«, močnik Kopaček, star 31 let, oženjeni In oče štirih otrok. Kopaček je bil dosedaj reden človek in ničesar se mu ne more očitati. Pred 6 tedni je pa izgubil mesto in od takrat ni mogel dobiti dela. Šel je domov, toda beda, ki se je sedaj naselila v nje-j govo družino, ga Je kmalu pregnala* da se je zopet podal v Prago, kjer jej hodil iz enega zatišja do drugega* slabo oblečen, v hudem mrazu, brea hrane in brez zaslužka. In v tena groznem obupnem stanu, ko mu ni bilo ne živeti in ne umreti, je napravil črni sklep: priti z nasiljem do de-
'///////, WA.
najboljša znamka
za nakup krasnih božičnih
Vam priporočamo tvrdko
Blanci sami začeli z debato o tej aferi, ki utegne postati za Stiirgkha še
narja. Vsaj 200 K. da bi dobil, tega si je želel.
Beda je tisti vzrok, ki je v tem in ki v tisoč drugih slučajih povzroči — zločin. Orožne, nevzdržne razmere našega družabnega reda, nezaposlenost, pomanjkanje kruha — to prinese človeka na zločinsko cesto, na poslednjo štacijo. V največih slučajih more edino socijolog dati odgovor, kje je vzrok zločina.
Črni sklep.
V svoji nezaposlenosti je prišel nekega dne v trafiko na oglu Šte-panske ulice in Vaclavskega trga. Tam Je prodajala trafično blago ga. M. Langhamerova oz. v njeni odsotnosti mlada, od svojega moža ločena žena Sobeslavska. S Sobeslav-sko je bil Kopaček že dolgo časa znan, ker je bil tovariš njenega moža. Sobeslavska je Kopačku marsikaj zaupala in večkrat jo je od trafike spremljal do doma v Štefanski ulici, kjer je stanovala skupaj z Langha-merjevo.
Povprašuje.
Od Sobeslavske je Kopaček izvedel vse podrobnosti o zasebnem življenju trafikantinje. tako med dnt-gim tudi o tem. da proda dnevno za 150 do 200 K blaga ter da ima precejšnjo premoženje.
Ker Kopaček te dni ni imel nobenega dela, je pregovoril Sobeslav-sko, da naj da pri njemu si delati svojo obleko, kar je ona tudi storila. Nato je šel Kopaček zopet domov v svoj kraj in par dni pred umorom prišel Sobeslavsko iskat na njeno stanovanje in to v času, ko je vedel, da je ni doma.
Drugi dan.
Drugi dan dopoldne je šla mimo stanovanja Langhamerjeve neka služkinja iz istega doma. Hotela je iti v podstrešje obešati perilo. Tu je pa slišala v sobi l anghamerjeve obupno prošnjo:
»Za Boga, ne ubijte me, vse vam dam.«
Služkinja, vsa prestrašena, je bežala k hišniku. Ta je pa hitel čez dvorišče po šoferja štepanko In kurjača Witmanna. Vsi trije so hiteli po stopnicah na kraj zločina.
Kako je prišel morilec do dejanja.
Drugi dan po tistem večeru, ko Kopaček ni našel Sobeslavske, je zopet prišel v stanovanje Langhamerjeve. Langhamei jeva mu Je odprla in med pogovorom sta se sporazumela, da si tudi ona da delati pri njem obleko. Kopaček ji je dal neko listino in jo prosil, naj podpiše, da se zaveže dati pri njem delati obleko. Trafikantinja je podpisala in hotela mu je dati tudi nekaj na roko. V tem trenotku jo je pa Kopaček prijel za vrat ter Ji zakričal, naj mu da 200 K, sicer da ne ve, kaj bo.
Kako je prišlo do umora.
Trafikantinja ga je prosila, naj jo pusti, da mu da, kar zahteva. In res jo je pustil. Tu je pa trafikantinja skočila, pograbila ogrebalo ter začela z njim Kopačka tolči po glavi. Ta je pa pograbil tolkač od možnarja udaril Langhamerjevo po glavi, potegnil nož ter ji zada? več ran v vrat In med rebra, tako, da je takoj ranam podlegla.
Morilec ves krvav.
Ko so omenjeni trije možje prihiteli po stopnicah pred stanovanje, •Je bilo v stanovanju že vse tiho. Le plašne korake so slišali. Ko šo pa jOdprli vrata, so pa videli nesrečnega morilca vsega krvavega. Zvezali so, ga in izročili stražnikom, ki §t> ga
odveuli v zapor, kjer ni tajil svojega dejanja, temveč čisto mirno priznal, le dejal je, da je ni imel namena umoriti, temveč le prestrašiti, da bi mu dala denar, oziroma jo omotitl, zvezati in ji denar vzeti.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
AVSTRIJSKA POLITIKA.
Dunaj, 18. decembra. Obstrukcije, ki so jo za danes napovedovali Rušiti), še ni bilo, ker je menda v poljsko - rusinsklh pogajanjih v Lvovu nastal preobrat. In kljub vsem težkočatn obstoji tipanje, da bodo imela pogajanja vspeh.
Toda brez ropotanja se zbornica tudi danes ni obšla. Ko se je predsednik zbornice spominjal SOletnice prestolonaslednika, so soc. demokrati vpili: »Kaj briga to zbornico.«
Zbornica je zavrnila predlog, da naj se sela za eno uro prekine, kot je odklonila tudi predlog, da na} grof Sttirgkb poda Izjavo o aferi Sfa-pinskt - Dlugocz.
Grof StOrgkh seveda ni hotel dati nobene Izjave, zato so pa po-
Zbornica je danes sprejela finančni načrt v tretjem branju, ne da bi bile vladne stranke preklicale sklep glede osebnega davka prostih 1600 K. Po vsem jezikanju bo pa službena pragmatika vseeno stopila v veljavo, četudi revežem ne bo treba od svojega zaslužka do 1600 kron davka plačevati.
Zbornica je začela s posvetovanji o zakonu o preodkazih. Več govornikov se Je pečalo z afero Sta-plnski - Dlugocz • Stiirgkh.
O usodi parlamenta še ni ničesar gotovega. Upa se, da se v Lvovu do-šeže sporazum. Seveda so pa tudi črnogledi, ki pravijo, da je vse zaman). Odločitev pade jutri ali poju-trajšnjem.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Proda se žepna budilka, 10 novih spodnjih hlač itd. Sv. Petra nasip 59.	1153-1
Brivski pomočnik išče mesto ali pomaganje za takoj. Naslov: »Pomočnik«, poste restante, Ljubljana.	.	"	1147-1
rostovoljna prodaja.
Na sv. Stefana dan 26. decembra 1913 popoldne ob 3. uri se bodo pri Plankarju na Dolenjski cesti prostovoljno prodajali: dva gozda „za Rakovnikom “ in stavbišče pri hiši.
Obenem se bode v najem oddala hiša z gostilno vred.
leu.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo za vse izraze sočutja in sožalja ob smrti našega nepozabnega papana, gospoda
Mr. Ph. Josipina Močnika,
lekarnarja v Kamniku
svojo »ajglobokejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo mestni občini kamniški, deželni zvezi sodavičarjev, kamniškim narodnim društvom in vsem prijateljem za krasne vence in cvetice, pevskemu društvu »Liri “ za žalostinke iri vsem zasto-pom, korporacijam, društvom in zasebnikom, ki so izkazali pri pogrebu našemu predragemu ranjkemu zadnjo čast.
V KAMNIKU, dne 18. decembra 1913.
Žalujoče rodbine.
Na drobno. |
j Na debelo.
Dober cen premog vseh vrst
prodaja
Fran Uher, špediter
Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Koks. 1	gss-
Briketi.
Največja božična oeeasion prodaja
v angleškem skladišču oblek v Ljubljani.
Čez 20.000 kosov konfekcije za dame, gospode, deklice in dečke in sicer za dame raglane in vrhne jopice iz angleškega modrega blaga, Sili Pelucba in krzna; nadalje kostume v najelegantnejših fasonah, gledališčne in spalne plašče, colliers in mufe. Za gospode zimske, navadne in športne obleke, raglane, suknene hlače, moderne gilets. Ker se mora večji del tega blaga razprodati, dobijo cenjeni odjemalci blago po vsaki ceni in vsak naj porabi to redko priliko, katera traja le do novega leta.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg 5.-6.
Telephon 132.
:
Pridna slovenska dekle r
se išče, katera bi želela takoj v Belgrad odpotovati v službo k trem osebam. — Zahteva se, da je dotična zdrava in pridna, da štiri sobe čisto drži, kakor pri kuhanju pomaga in spremljeno gorivo preskrbi. — Pocetna plača je 20 kron mesečno, in ako dotična vsaj jedno leto v službi ostane se poviša plača in potni stroški povrnejo. •— Delo ni težko in se bode dotična počutila kakor doma, ker se v hiši srbsko in slovensko govori. Ponudbe naj se takoj odpošljejo na naslov: Gospa LIZFTA KOSMAN v Belgrad, Kara-Gjor-gjeva ul. 96, L in se bode le oni odgovorilo, katera bode sprejeta.
Prednost imajo one, ki bi hotele takoj, še pred božičnim praznikom odpotovati in se opomni, da mora imeti potni listi
Kadi pv/ne sezlje pr«d*tj#iti v m* v moji zalogi ««* nahajajoče Mage, ksfeor
klobuke, čepice, potrebščine —  ... za modistinje =====
pc znižani ceaoi
M!NKA HORVAT, modistinja,
Ljubljana, Stari trg štev. 21.
««■
II ■
::
S s ■ ■
: 3 ■ * • ■ ■ ■
I
■	M« » ■
s:
■	■ B B
m m
::
■	B
B S
■	• *«B
I
■■■
Si
• m
! 1
Naznanilo.
Uljudno naznanjam vsem svojim cenjenim gostom in slavnemu občinstvu, da sem prevzel znano
gostilno	pri
v Prešernovi
V svrho renoviranja sem gostilno za. nekaj dni zaprl. Dan otvoritve bom svojecasno naznanil.
Priporočam se že sedaj za mnogoštevilen obisk.
Z odličnim spoštovanjem
Ludovik
gostilničar pri »Ruskem carjum na Ježici.
IIUIHIIMIIliaBl
IhrihuiiiiihiiI
|BBBBBBBBBU:aBBBBBB|
|»......>»»«35