SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 1» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 srld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld-, za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Ätev. lO/. v Wubliam. v sredo 11. maja 1892. I^etiiili XX. Državni zbor. Z Du naj a, 10. maja. Drobnosti. Po razdelitvi došlih vlog storil je novo izvoljeni poljski poslanec Hofmokl obljubo; ob enem je ž njim prišel v zbornico protest nekaterih volilcev zoper pravilnost njegove izvolitve. Zatem je grof Schonborn odgovarjal na neko interpelacijo poslanca Schlesingerja zaradi konfiskacije antisemitskega lista: „111. Wr. Volksztg." Minister se je skliceval na svojo okrožnico z dne 18. januvarija 1. 1889, v kateri je naročal državnim pravdništvom, kako jim je presojati časnikarske spise. Dotični list je bil konfiskovan, ker je vendarle nekoliko prehudo napadal trgovinskega ministra zaradi trgovinskih pogodb. Sicer se pa prizadete osebe zaradi konfiskacije niso pritožile pri deželnem sodišču, torej tudi on v tej zadevi ne more ničesar ukrepati. Volitev permanentnega kazenskega odseka, ki je stala na dnevnem redu, je bila odstavljena, ker je bil predsednik po neki pomoti naznanil, da se voli 24 članor, pa jih bo imel le 18. Konservativni klub bodo v tem odsetu zastopali: izmed jugoslovanskih poslancev dr. Ferjančič, izmed nemških konservativcev dr. S c h o r n , za Češke velike posestnike moravski poslanec dr. F a n d e r 1 i k, celi klub pa dunajski krščansko-socijalni poslanec dr. P a 11 a i. Volitev tega odseka se bo vršila v eni prihodnjih sej. Prihodnji teden pride na dnevni red še ena imenitna in važna volitev, namreč volitev državnega sodnega dvora (Staatsgerichtshof), pred katerim se vrše zatožbe ministrov zaradi prelomljenja zakonov. Člani državnega soda se volijo za 6 let deloma od poslaniške, deloma od gospodske zbornice in sami ne smejo biti člani državnega zbora. Ker se je zadnja taka volitev vršila meseca marca 1. 1886, pretekla je letos z omenjenim mesecem šestletna doba zadnjič izbranih državnih sodnikov, kar se je zapazilo še-le pred razpravo o mladočeški zatožbi proti justičnemu ministru grofu Schönbornu. Ker omenjam grofa Schönborna, naj povem, da se mi ni potrebno zdelo še posebej omenjati, zakaj so se nekateri jugoslovanski poslanci zdržali glasovanja in so za prestop na dnevni red glasovali samo Borčič, Globočnik, Hohenwart, Klaič, Klun in Šupuk. Ž njimi bi bil glasoval tudi poslanec Šuklje, ki je pa bil bolan in se nekaj dni ni mogel udeleževati državnozborskih sej; nekaj jih ni bilo na Dunaju, nekaj jih je pa nalašč izostalo. Ali so prav imeli, nečem preiskovati, ker bi moral omenjati reči, ki zdaj še niso za javnost, pa bodo v svojem času prišle na dan, toliko pa rečem, da bi bili vsaj vsi slovenski poslanci glasovali za prestop na dnevni red,čebi se bilo glasovanje vršilo danes ali če bi bila reč na vrsto p r i š 1 a m o r d a š e malo pozneje. Pa tudi razlogi, s katerimi „Slovenec" zavrača dotične opazke „Slov. Naroda", so istiniti in za nas pomenljivi in ne samo „Slovenec", ampak tudi „Slovenski Narod" in vsi slovenski listi bi hvalo prepevali ministru Schönbornu, če bi v slovenskih pokrajinah zlasti na Koroškem kaj tacega učinil, kakor na Češkem, in slovenske občine združil v slovenske, nemške pa v samostojne nemške sodnijske okraje. Morda pride prej, kakor mislimo, čas, da bodemo kaj takega kje potrebovali in zahtevali; torej je na vsak način prav in dobro, da imamo slučaj, na katerega se moremo sklicevati. Sicer pa je treba vedeti, da z ustanovitvijo posebnega sodišča v Teplicah minister ni ustregel samo nemškemu, ampak morda še v večji meri ta-mošnjemu češkemu prebivalstvu. Prejšnji sodni okraj je imel namreč mešano prebivalstvo, vendar so bili Nemci v večini in so pri volitvah v okrajne zastope zmirom zmagovali nad češko manjšino, ki je iskreno želela priti izpod tega jarma in dobiti lasten soden okraj in lasten okrajni zastop. To se je po odredbi ministrovi zgodilo in češko prebivalstvo dotičnega okraja je ministru morda še hvalež-nejše za to, kakor nemško. Šolski nadzorniki. Prva točka dnevnega reda je bil samostalen predlog dr. Klaiča, da naj se tudi za Dalmacijo napravijo stalni šolski nadzorniki, kakoršni so bili te dni dovoljeni za Galicijo. Dr. Klaič je ob kratkem utemeljeval ta svoj predlog, ki je bil po njegovem nasvetu budgetnemu odseku izročen v pre-tresanje in poročanje. Dunajske prometne naprave so prišle kot druga točka dnevnega reda na vrsto. Po nekaterih opazkah poročevalca dr. Rossa je naznanil predsednik, da so se k besedi zoper predloge oglasili: Kaftan, Gessmann, Laginja in Lueger; z á n j e pa: Herbst, Kübeck, Liechtenstein, Einer, Pirquet, Stalitz, Fuss, Jaques, Kozlowsky, Proskovec, Hauck in ßurgstaller. Danes so govorili: Kaftan, Herbst, Gessmann, Kilbeck, minister Bacquehem in Laginja. Posnetek iz njihovih govorov Vam pošljem prihodnjič, ker mi danes ne preostaja toliko časa, da bi Vam ga mogel preskrbeti. LISTEK V majniku usahnila. Bilo je 1. majnika 1. 188 . Iz Trsta vrelo je na tisoče ljudi v slavnoznani „Boschetto", kakor vsako leto na ta dan, osobito pa še letos, ko je bila nedelja. Vse se veseli in raduje, posebno pa mladina, ki je komaj že pričakovala tega dneva, da iz tesnih sob pohiti v milo pomladno naravo. Veselo koraka „po taktu", kateri udarja vojaška godba, trga zelenje z dreves in si želi dolzega življenja v pomladnem cvetju svoje mladosti. Želi si, da bi pač mnogokrat ozelenela ljuba pomlad in prišel prvi majnik v neskrbnem, neskaljenem veselju. Ne daleč od tega gozda pa je ležala v tesni sobi na smrt bolna dekle v dobi najlepših let. Skozi jediuo okno zrla je iz sobe v zeleni „Boschetto", poslušala godbe glas in mej zelenim drevjem vri-skajočo mladino. Spominjala se je, kako se je včasih tudi ona veselila tega meseca in koliko veselja je vživala, nedolžnega veselja, katerega jej ni kratil nihče. Ali letos? Pozdravila je zopet neskrbna mladost prvi dan najlepšega meseca, pozdravila ga živa in zdrava. Ona pa leži na postelji in bridko vzdihajoč pričakuje, kedaj jo reši — bleda smrt. Kakova razlika! Zunaj vse v zelenju in cvetju, mladina prepeva brezskrbno svoje popevke in si želi dolzega srečnega življenja, tu v izbi pa ravno tako mlado bitje objemlje — bledi smrtni angelj! Toda nikakor ne toži to mlado bitje; udana je iz celega srca svojemu Bogu, in kakor je od Njega prejela življenje, tako i sedaj hoče iz Njegovih rok vsprejeti smrt. V kotu ima narejene šmarnice, podoba svete Device okrašena je s svežim zeleujem in bujnimi cvetovi, ki jo spominjajo majnikov prejšnjih let, ali vendar ta okrasba ni taka, kakor je bila preje, ko je delala ona sama. Vse tako, kakor druga leta, vse na istem mestu, ali vendar ne tako. In čuj, vsako jutro bo zopet pel isti zvon in vabil pobožno ljudstvo k šmarnicam, kakor nekdaj, ali ona se s postelje ganiti ne bo mogla. S kakim veseljem je vsak dan vstajala, da ni zamudila svetega opravila, s kakim veseljem je poslušala belolasega župnika, ko je bral iz življenja Marijinega! Letos pa ne bo več mogla poslušati njegovega glasu. Kakor lučica pred podobo Marijino, kadar jej olja primanjkuje, počasi giueva, tako po-jemlje i njeno mlado življenje. „Sveta Devica ne zapusti me", govori zdajci dekle, „spomni se, kako sem Te vedno udauo častila in Te imenovala svojo mater. Bodi mi v mojih zadnjih urah s tolažbo na strani; izprosi mi milost, da srečno končam svoje življenje, da tako, kakoršno mi je dal, vrnem svojemu Stvarniku. Pokliči me k sebi, o sveta Devica, da s Teboj praznujem v najlepšem mesecu slavlje Tvoje." Bila je deveta ura zvečer. Vse se je odpravljalo počasi proti domu in mlado in staro je neslo domov zelene vejice, znamenje pomladi. V tiho sobico ne daleč v stran pa je potrkal na duri smrtni angelj, držeč v roki belo lilijo, znamenje večne pomladi, zatisnil na veke očesi mlademu bitju in je pozval praznovat najlepši mesec v domovino čistih duhov. Usahnil je cvet v najlepšem mesecu, da presajen v nebeški vrt pomnožuje lepoto večne pomladi. M. S. Sebastopolj. (Spisal Lev Tolstoj, prevel J. P.) XXI. Cez nekaj trenotkov so vojaki pogumnejši postali in so se jeli razgovarjati mej seboj. Blizu luči in častniške postelje ulegla sta se dva veljavnejša vojaka, ognjarja, jeden siv, star, z vsemi svetinjami in križi, izvzemši Jurijev, drugi mlad je pa kadil smodčice. Bobnar je, kakor vselej, stregel častniku. Bombardirji in podčastniki so se tudi useli blizu tam; pri vhodu so se pomestili pokorni prost a k i. Mej njimi se je začel razgovor. Povod je dal vojak, ki je prihitel v kladarno. „Zakaj, prijatelj, nisi ostal zunaj ? Ne pojo li lepo?" rekel je jeden glas. „Take čudne pesmi pojo, da jih na vasi nikdar v Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat- 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne. Sklep današnje seje bil je ob polapetih popoldne; za šesto uro napovedan je obrtni odsek, t katerem se vrši enketa zaradi delavskih odsekov in posredovalnih sodišč. Poslano. Popolnem pridružujem se za svojo osebo izjavi g. tovariša kanonika Eluna, objavljeni v št. 105. „Slovenca". I meni drugega ne preostaja, nego ožigosati dotično govorico kot podlo in perfidno obrekovanje, katero je tembolj gnjusno, ker sva se bas mi dva, g. kan. Klun in jaz morda najbolj prizadevala v to svrho, da se zabrani, oziroma popravi disciplinarna obsodba kolege g. Spinčiča. Na Dunaji, dne 10. maja 1892. Prof. Fr. Šuklje, državni in deželni poslanec. Politični pregled. , r r* V Ljubljani, 11. maja. stran?* dei«3*>. JVa Dunaju ie minolo nedeljo v stolnici sv. Štefana imel govor kardinal in nadškof dr. Anton Gruscha sam ter odločno protestoval proti bogokletju, ki je bilo na nesramen način izraženo, kakor smo že poročali, v romanu „Neue Fr. Pr." Velikanska cerkev dunajska je bila natlačeno polna do zadnjega kotička. Kardinal dr. Gruscha je rekel mej drugim: „Tudi danes je naš „aleluja" govorjen ob času, ko gnusobno slovstvo v javnih dunajskih časnikih predrzno izraža globoke zmote od Boga odpale in do skrajnosti umazane umetelnosti na tak način, da se s tem onečašča krščanska umetnost v svojem vzvišenem poklicu v službi vere ter žali naša sv. vera v svojem slovesnem iz-povedanju. Ta nravna zmota umetelnosti se je smela javno izraziti na tak način, da je to z ozirom na Najsvetejšega podlo zaničevanje v ustih treh brez-božnežev in zasramovanje božjega našega Zveličarja na križu nesramno bogokletje, razžaljenje Veličanstva, kakeršno se ni in bi se ne smelo storiti nasproti človeškemu veličanstvu, proti oblasti, postavljeni od Boga". — Tako je najvišja cerkvena oblast v dunajski nadškofiji odločno grajala surovost in propalost nesramnih pisateljev. Štajersko. Zakon, katerega je sklenil štajerski deželni zbor, da se omeje ženitve nemaničev, ni dobil Najvišjega potrjenja. Na Dunaju se torej še vedno drže mnenja, da omejenje prostosti ženitve nasprotuje državnim osnovnim zakonom. Delegacije. Skupni budget, ki se bode predložil delegacijama, se je že določil pri skupnih mi-nisterskih konferencah na Dunaju. Za drugo leto se bode zahtevalo štiri milijone goldinarjev več, nego za letošnje. Delegaciji se ne bodeta sklicali v juniju, ker bode državnozborsko zborovanje dalje trajalo, nego se je mislilo, temveč snideta se še ie sredi septembra. Po tem takem se bode državni zbor sešel še le sredi oktobra. Hitro bode moral delati, če bode hotel do Božiča rešiti državni budget. Češko. S Češkega imamo zaznamovati vendar neko veselo vest. Pripravlja se očividno neko združenje strank. V Tabru je bil velik shod, na katerem nisem slišal takih," rekei je, smeje se ta, ki je pri-hitei notri. „Vasin ne mara za bombe, ne mara!" rekel je jeden iz aristokratskega kota. „Kaj? Kadar je potrebno, je druga stvar!" rekel je počasi Vasin. Ko je on govoril, so vsi umolknili. „Dnč 24. smo streljali do skrajnosti, ali kaj je to hudega? Ce se pa d& jeden izmej nas po nepotrebnem ubiti, načelstvo še hvala ne pravi." Pri teh Vasinovih besedah so se vsi zasmejali. „Lejte pa Meljnikova, ta se pa ničesa ne boji in sedi na dvorišču," rekel je nekdo. „Pošljite Meljnikova semkaj," pristavil je starši ognjar. „Njega bodo pa res zastonj ubili." „Kdo je to, MeljnikovV" vprašal je Vladimir. „Tako je ime pri nas neumnemu vojaku. On se ničesa ne boji in sedaj hodi po dvorišču. Le poglejte ga, prav medvedu je podoben." „On pa zn& zagovoriti se," rekel je počasen Vasinov glas iz druzega kota. Meljnikov je prišel v kladarno. Bil je debel (kar je velika redkost mej vojaki), rudečelas, lep mož, z velikim izbočenim čelom in z napetimi jasuo-modrimi očmi. .Ali se kaj bojiš bomb?" vprašal ga je Vladimir. „Cemu bi se bal bomb?" odgovoril je Meljnikov, zmajal z ramama in popraskal se. „Mene z bombami ne ubijejo, to vem." „Torej bi ti rad tukaj živel?" 80 88 bili sečli Staro- in Mladočehi, da so govorili o položaja. Tega shoda se je udeležilo nad 800 oseb. Vsi govorniki so govorili o tem, kako je sedanji položaj težaven, in je treba da se zjedinijo vse stranke ter se upró razširjajoči se germanizad ji, ki se namerja začeti z razdelitvijo okrajev. Shod je konečno vsprejel resolucijo, naj se zjedinijo vse češke stranke, da bodo varovale celokupnost češke kraljevine, naj poslanci delajo na to, da se ustavi vsako nadaljno izvršenje dunajskih punktacij in pravosodni minister prekliče svoji naredbi z dné 3. febr. 1890 in z dné 22. aprila 1892. Nas je jako razveselil ta korak k slogi, le želeti je, da bi se sloga tudi v bodoče ohranila. Bojimo se pa, da bodo radikalni elementi kmalu zasejali nov razpor. Založba proti ministru. Znano je, da se več nemških konservativcev ni udeležilo glasovanja o predlogu, ki se je tikal zatožbe proti ministru. Graško konservativno glasilo pravi, da so s tem hoteli pokazati, da ne zaupajo sedanji vladi. Grof Schonborn je namreč svoj ukaz zagovarjal v imenu vlade. Iz tega se torej nikakor ne sme sklepati, da bi nemški konservativci se strinjali z Mladočehi. Dalmacija. Deželni poslanci Bianchini, Bu-zolic, Ljubic, Pastrovic; Peric in Šaric so v „Narodnem Listu" priobčili izjavo, v kateri opravičujejo svoj izstop iz hrvatskega deželnozborskega kluba. V tej izjavi pravijo, da v klubu niso mogli ostati, ko je bil odklonjen Bianchinijev predlog gledé hrvatskega imena v šolskih knjigah. Imenovani poslanci so osnovali svoj klub na podlagi nastopnega programa: 1. Zjedinjeuje Dalmacije s Hrvatsko na podlagi hrvatskega državnega prava. 2. Priznanje jedinega naroda hrvatskega v celi Hrvatski. 3. V uradih se ima uporabljati jedina hrvaščina. 4. Dalmacija naj se zveže z železnico s Hrvatsko. Hrvatska. Nevesela prikazen je, da se na Hrvatskem tuji življi, zlasti nemški in madjarski hitreje množe nego slovanski. Pri ljudski štetvi leta 1880. je bilo 90-48% vsega prebivalstva hrvatsko-srbskega, 1890. leta že le 87-89°/0. To je pač tudi nekoliko v zvezi z žalostnimi političnimi razmerami na Hrvatskem. fatamj« draa-r». Srbija in Bolgarija. Rizov ni bil takoj odpotoval »z Srbije, ko je odčel iz Belegagrada. Nastanil se je bil v Kladovi iu je menda hotel ostati v deželi. Srbska vlada pa tudi ni bila proti temu, bila bi ga najbrž pustila, naj dela, kar hoče, da vse stvari neso izvedeli v Sofiji in se je bolgarski zastopnik zopet odločno pritožil pri srbski vladi. Poslednja ga je zopet pozvala, da naj odide iz dežele. Da bi kj e v Rumumji ne stopil na suho ali pa zopet ne ostal v Srbiji, sta ga sedaj spremila v Rusijo jeden rumunski iu jeden srbski policist. Rusija in Bolgarija. Bolgarski ministerski predsednik Stambolov (kakor pišejo to ime Bolgari) je ukazal pristaniškim oblastvom, da naj zabranijo ladijam Gagarinove parobrodne družbe vhod v bolgarska pristanišča. Dokazalo se je namreč, da je ta družba pospeševala zaroto proti Bolgariji. Ta prepoved bode vzbudila gotovo veliko nevoljo v Rusiji, ker bode zaradi nje tudi imela škodo ruska trgovina. V prid bode pa ta prepoved avstrijski trgovini, ker bodo sedaj naši izdelki po ladijah dunavske parobrodne družbe se v večji meri izvažali v bolgarska pristanišča. Itallj a. Kralj je naročil Giolittiju, da sestavi novo vlado. Poslednji je baje že sestavil novo mi-nisterstvo. Sam poleg predsedstva prevzame tudi „Seveda bi rad, tukaj je prijetno!" rekel je in nakrat se glasno zasmejal. „Tebe moramo seboj vzeti, kadar planemo iz trdnjave! Ce hočeš, povčm generalu," rekel je Vladimir, če tudi ni poznal tukaj nobenega generala. „Zakaj bi ne hotel! Sevčda hočem!" In Meljnikov se je skril za druge. „Začnimo kvartati, fantje! Kdo ima kvarte?" zaslišal se je nagel glas. In res se je hitro v zadnjem kotu začela igra, slišalo se je metanje kvart, smeh in trumfi. Vladimir se je napil čaja iz sfimovara, katerega mu je bil postavil bobnar, pogostil ognjarja, šalil se, raz-govarjal se z vojaki, želeč, zaslužiti si popularnost, in jako zadovoljen s spoštovanjem, katero so mu izkazovali. Vojaki so se tudi radi razgovarjali, ko so opazili, da je gospod priprost in prijazen. Jeden je pripovedoval, da se kmalu konča obleganje Seba-stopolja, ker mu je pripovedoval zvest mornar, kako da Konstantin, carjev brat, gre z amerikanskim brodovjem nam na pomoč, in da se kmalu sklene dogovor, da štirinajst dnij ne bodo streljali, temveč počivali, in bode za vsak strel plačati petinsedemdeset kopejk. Vasin, kateri je bil, kolikor je mogel ogledati Vladimir, majhen z velikimi modrimi očmi, z zalisci, je pripovedoval s prva pri občnem molčanju potem pa pri občnem smehu, kako so ga sprva radi imeli, ko je prišel na dopust, potem ga je oče jel poživljati na delo. Vse to je jako zabavalo Vladimira. notranje stvari, Ellena državni zaklad, Sonnino finance, Mar-Blanc vnanje stvari, Jiarselli vojsko, Martini nauk, Morin pomorstvo, Bonacci pravosodje. Vsi člani nove vlade so le manj znane osebe. Sieer pa sestava nove vlade še ni gotova. Francija. Sedaj je znan skupen izid občinskih volitev dn<5 1. maja. V 1135 krajih zmagali so republikanci, v 267 krajih pa monarhisti, v 20 občinah je večina negotova, ker se o mnogih občinskih svetnikih ne v4, kakšnega političnega mišljenja da so, v 287 občinah so ožje volitve. Republikanci so pridobili 100 in zgubili petnajst občin. Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, dn<5 8. maja. (Naši trgovci in nedeljski počitek. — „Svoji k svojim!") Nedavno smo objavljali na tem mestu važne ukrepe mariborskega trgovinskega gremija v prospeh trgovskih pomočnikov, nasprotno pa poudarjali, kako nebrižni so nekateri naši trgovci in njih služniki v zadevah svojih lastnih koristij. Danes nam je pa omenjati ukrepov graškega gremija. Slednji je minoli teden objavil članom svojim odredbo trgovinskega ministerstva gledi na-nedeljski počitek za trgovske služnike. V napominani ministerski odredbi se navaja, da se nedeljski počitek mora strogo izvrševati; odredba pravi dalje, da celo po istih prodajalmcah, kjer je prodajanje dovoljeno ob nedeljah, sme služnik streči vsako drugo ali tretjo nedeljo, — in sicer samo dopoldne. Zajedno se je obrtnim oblastvom prve instancije naročilo, napominane določbe strogo spol-novati, in v nasprotnem slučaju celo kaznovati prestopnike. Tako graški gremij! In kakor je v našem mestu še mnogo starokopitnega in počasnega, isto-tako se ljubljanski gremij še zmeni ne za take mi-nisterske ukaze. Živ krst v ljubljanskih trgovinskih krogih ne čuje in ne da bi se bilo v prospeh trgovskih služnikov kaj ukrenilo; in čuda ni, kajti v gremiju so šefi in principali sami, kateri . . . Oakajo li morda sami na to, da se vse zadeve pomočniki sami lotijo? In v istini bilo bi pametneje, saj ljubljanski gremij obstoji samo po imenu, vse drugo mu je deveta briga. Dosti žalostno je tako ravnanje, če se trgovci dado voliti v gremij, — sami pa roke križem držč in prepuščajo delovanje — svojim slnžnikom! Cesto smo tudi v našem listu opozarjali na geslo: „Svoji k svojim!" in njega narodni in gospodarski pomen. Kako to geslo umevajo še vedno nekatere mero-dajne ljubljanske narodne tvrdke, pouči nas nastopni dopis poštenega slovenskega trgovca z dežele, ki s!6ve: „. . . . Nemški tovarnarji in trgovci nas preplavljajo s cenilniki, kojega nam pošiljajo vsako četrtletje, sam Bog vedi, kdo jim pove naša imena. Toda slovenski cenilnik je v istini — bela vrana. Ker pa vse tvrdke ne inserujejo po časopisih, živ On ni čutil najmanjšega strahu ali pa nezadovoljnosti v kladami zaradi tesnobe in slabega zraka, da, zdelo se mu je celo jako prijetno. Mnogi vojaki so že smrčali. Vlang se je že tudi bil raztegnil po tleh in stari ognjar je bil že tudi pogrnil plašč, prekrižal se in molil večerno molitev, ko se je Vladimiru zaželelo iti iz kladarne pogledat, kaj se godi zunaj. „Umakni noge!" zakričali so vojaki drug za drugim. Jedva je on vstal, so se noge vzdignile in naredili so mu pot. Vlang, ki je do sedaj ležal, kakor bi spal, je sedaj hitro vzdignil glavo in prijel Vladimira za suknjo. „No, poslušajte, nikar ne hodite," rekel je z jokajoče prosečim glasom. „Vi še ne veste, zunaj še vedno padajo topove krogle. Bolje je tukaj." Ne zmeneč se za prošnje Vlangove, je Vladimir šel iz kladarne in sel na prag, na katerem je že sedel Meljnikov. Zrak je bil čist in svež, posebno se mu je zdel tak, ko je poprej bil v kladami. Noč je bila lepa in jasna. Mej grmenjem topov se je slišalo škripanje voz, vozečih trdniavske košare, pogovor ljudi v smodnikovi shrambi. Nad glavo se je razprostiralo visoko zvezdno nebo, po katerem so se videli ognjeni pasovi bomb. Sedem sežnjev proč na levi strani je odprtina peljala v drugo kladarno, iz katere so se videli noge in hrbti pomorščakov, ki so notri bivali. Slišala sta njih govorjenje. Pred njima dan ne izve našinec, da se ta predmet dobiva i v Ljubljani — pri domačinu. Vselej sem povsem slučajno zvedel, da to ali ono blago, izdelek prodaja i Slovenec. Predmete za raznotere potrebe nam Nemci vedno ponujajo v nadrobnih cenilnikih, in še pamtim ne, da bi bil kedaj videl cenilnik od Slovenca. Tako je z našimi potrebami, a tudi z drugimi in navadnejšimi. lstot&ko je s trgovinskimi poto-valci, koji prihajajo k nam z Dunaja, iz Gradca, Trsta, Budimpešte, da, celo iz zlate Prage, Draždan in Hamburga, toda iz Ljubljane skoro žive duše ni k nam. . . . Menim, da bi se ta okoliščina morala javnosti, osobito slovenskim tovarnarjem in trgoveem vedno priporočati v preudarek. Če bodo slovenski tovarnarji in trgovci posnemali nemške konkurente, bode i v tem oziru gžslo naše: „Svoji k svojim!" dospelo hitreje do cilja. Na firme svoje morajo trgovci naši neprestano opozarjati, in čim večkrat in pogo-stoma se čita, tem sigumeje se bode ndnje oziralo pri naročbah." Pametne besede, katere toplo priporočamo našim trgovskim krogom v uvaževanje. Iz Podjunske doline na Koroškem, dne 8. maja. („Ven z nemirneži!") [Konec.] Drastičen je naslednji slučaj: Rikarska občina je poslala kot svojega zastopnika v krajni šolski svet v Žitari-vesi posestnika J. R—a v Malih Capah. A ta mož, pošten Slovenec, nemškutarski gospodi ni „persona grata", baš zato, ker se zaveda svoje slovenske krvi. Zato ga c. kr. okrajni šolski svet v Velikovcu ni potrdil za krajno-šolskega svetnika; v dotičnem odloku pa se navaja kot uzrok tega ukrepa tudi ta-le „uzrok": „ . . . 2. Ker ste oskrbeli peticijo, naj se uvede slovenski poučni jezik za šolo v Žitari vesi in za to nabrali 22 podpisov, od katerih je bilo več ponarejenih." — V istem odloku se do-tičniku dalje očita, da je „velik nasprotnik šoli" („ausgesprochener Schulfeind" [???]). V čem se je g. J. R. .pregrešil", je razvidno: posluževal se je z drugimi občani vred pravice, katero državne osnovne postaje priznavajo vsakemu državljanu. Okrajni šolski svet velikovški pa smatra to za toliko pregreho, da dotičnika kar na kratko izključi iz krajnega šolskega sveta. Tako početje obsoja najbolje samo sebe I Od strani okrajnega šolskega sveta se očita, da je o n nabiral podpise za prošnjo. V deželnem zboru pa je govoričil znani dr. Ubl o tej prošnji tako-le: „Pri Žitari vesi je kraj, ki se imenuje Male Cape. V tem kraju je prošnjo sprožil gospod komendator Matevž Servieelj iz Reberce. Krajni šolfcki svet in občinski zastop sta pa protestirala zoper to prošnjo. Tisti, ki so to prošnjo podpisali, so vsi preklicali svoje podpise. Tudi se je trdilo, da so bili na tej prošnji nekateri podpisani, ki pravijo, da niso nikoli podpisali". (Cujte 1 čujte!) Kdo ima potemtakem prav: ali g. dr. Ubl, ki prošnjo predbaciva č. g. komendatorju, ali velikovški se je videl irh smodnikovega hrama, mimo katerega so švigali pripogneni ljudje; prav na vrhu mej kroglami in bombami, ki so neprestano švigale tu mimo, je pa stala neka podoba v črni halji, z rokami v žepih in z nogami teptala prst, katero so drugi prinašali v vrečah. Pogosto je priletela bomba in se razpočila blizu smodniškega hrama. Vojaki so se pripognili, skočili na stran, črna podoba se pa ni premaknila s svojega mesta, mirno dalje teptajoč prst z nogami. „Kdo je ta črnec?" vprašal je Vladimir Melj-nikova. „Ne vem, pojdem pogledat." „Ne hodi; ni treba." Pa Meljnikov ga ni poslušal, šel je k črnemu človeku in dolgo ravno tako ravnodušno stal pri njem in gledal ga. „To je hramar, vaše blagorodje!" rekel je, vr-nivši se. „Hram je prebila bomba, sedaj pa pešci nosijo prst." Večkrat so bombe letele naravnost proti dnrim kladarne, kakor je bilo videti. Tedaj se je Vladimir stisnil za ogel, potem pa zopet pokazal, da je pogledal, če še leti semkaj. Ce tudi je Vlang nekajkrat prišel iz kladarne prosit Vladimirja, da naj gre notri, vendar je ta presedel na pragu kake tri ure. Veselilo ga je iikušati osodo in opazovati, kako leti bombe. Proti koncu večera je že vedel, odkod toliko streljajo s topovi in kam padajo krogle. (Dalje slčdi.) c. kr. okrajni šolski svet, ki zaradi nje kaznuje posestnika R—a?! Zdi se, da sta si ta dva delila delo, in si je dr. Ubl, ker mu je narodna slovenska duhovščina prav posebno prirasla na nemško srce, svojo srbečico ohladil nad č. gosp. komendatorjem, okrajni šolski svet pa zato nad R—jem, ker ga je imel baš pri rokah! — Kajti da je res g. komendator Šervicelj priredil ovo prošnjo, kakor je „resnicoljubni" dr. Ubl na široka usta oznanjeval v deželni zbornici vsakemu, kdor je hotel poslušati njegovo neslano kvasenje, čemu se od druge strani dolže druge osebe?! — To pa kaže, kako se je g. dr. Ubl, v svoji strastni zaslepljenosti, po domače reče,no, zopet enkrat do dobrega opekel! Dalje se v gori omenjenem odloku g. J. R—u očita: da je ponarejal podpise! To povsem neopravičeno, lažnjivo natolcevanje prav do dobrega označuje sramotni način, kako se bojujejo naši sovražniki nasproti slovenskemu življu. — Zakaj se pa g. R., kateremu se predbaciva „ponarejanje" podpisov, ne pokliče pred sodnika, zakaj se mu ne natančno naznanijo podpisi, katere je „ponarejal"? Naj se pravnim načinom dokaže, da se je in v čem se je dotičnik pregrešil, in naj se potem kaznuje po obstoječih postavah! — A ker mu tega prav nihče ne more dokazati, zato ono splošno natolcevanje; saj je glavni smoter početju nasprotnikovemu le: „Calumniare audacter, Semper aliquid haeret!" Dr. Ubl je, kakor je gori razvidno, kvasil, da so vsi posestniki v Žitari vesi svoje podpise preklicali. To je grda laž! Za šest jih vemo gotovo, da neso preklicali; pri drugih nesmo popraševali. Kje je tedaj pobral dr. Ubl one „vse", s katerimi se je bahato širokoustil v dež. zboru? Toda dosti! Navedeni slučaj na novo priča, kako nasprotnik dela zoper slovensko-katoliško stvar. Najgrša sredstva so mu dobro došla, da le doseže svoj cilj! A dosledni si ti ljudje ostanejo samo v gorostasni svoji — nedoslednosti! Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, 10. maja. Predseduje župan Grasselli. Navzočih je 28 mestnih odbornikov. Zupan pozdravlja zopet izvoljene in na novo izvoljene mestne odbornike, izražajoč željo, naj bi vsi skupno delovali v prospeh stolnega mesta. Zupan Grasselli nadalje naznani, da je komo poveljništvo v Gradcu po naročilu c. in kr. vojnega ministerstva naznanilo, da ne more ustreči želji mestnega odbora ljubljanskega, da bi se prodalo poslopje vojaške bolnišnice na Dunajski cesti, kajti cena ne ugaja in tudi finančno mini-sterstvo ni pritrdilo. Dokler se ne sezida novo poslopje, katero bi ustrezalo zahtevam zdravstva, ne more odstopiti vojni erar niti kos svojega posestva. Mestni odbornik dr. Majaron je jako nezadovoljen s tem odlokom vojnega ministerstva. Ko se milijoni hote trošiti za vredbo Dunaja, se tu še za plačilo neče nič dati ljubljanskemu stolnemu mestu, da bi se razvilo. O tem odloku bode pač pri vseh strankah velika indignacija, in to upravičeno. V Ljubljani se ponuja primerna svota za odkup, a vlada je neče sprejeti, na Dunaju pa naj bi se trosili kar milijoni iz žepov vseh davkoplačevalcev avstrijskih. Gotovo privošči občinski svet ljubljanski vspeh dunajskemu stolnemu mestu, a tudi za-se hoče imeti nekaj, da pospešuje mestni raz-vitek, posebno če ponuja za to še izdatno plačilo 150.000 gld. Govornik dr. Maj ar on izraža svoje mnenje, naj bi občinski svet izrazil o odredbi vojnega ministerstva svoje nezadovoljstvo. (Dobro.) Dr. vitez Blei weis naglaša, da je ni slabše vojaške bolnice v Avstriji od ljubljanske. On je služil v isti v letih, ko so bile vojske, takrat je bilo v bolnici vse v najslabšem stanju, niti ventilacije ni bilo. More se trditi, da je vojaška bolnica takorekoč ognjišče za infekcijozne bolezni, tedaj zdravju meščanov škodljiva. Dr. vitez Bleiweis priporoča odločno postopanje, podpirajoč predlog dr. Majarona, ker misli, da se bode konečno le zmagalo. Mestni odbornik Pro sen c nasvetuje, naj se vpraša vojno minister-stvo, koliko zahteva za vojaško bolnico, odbornik Hribar pa misli, naj bi se obravnavala ta stvar v tajni seji, na kar gospod Pro senc svoj predlog umakne. Odbornik Hribar stavi nujni nasvet, da mestni zbor sklene obrniti se do predsedstva „Dolenjskih železnic" na Dunaji s prošnjo, da se v upravnem odboru odloči še mesto odposlanca stolnega mesta ljubljanskega. Predlog se sprejme jednoglasno. (Konec slčdi.) Dnevne novice. v Ljubljani, 11. maja. (Komedijo) bode prihodnjo nedeljo v salonu hotela „Pri Maliču" v Ljubljani priredilo „Slovensko društvo". Nastopila bode vsa ljubljanska radikalna gospSda kot tožnik gg. poslancev Hohen-warta, Kluna in Globočnika, ker neso z Mladočehi glasovali za obtožbo pravosodnega ministra. Komedija je prevedena iz feščine ter bode gotovo vrlo prospela, ker jo bodo predstavljale najboljše moči slovenskega političnega odra. Tudi za klakerje je vse potrebno preskrbljeno, ker naročili so se brzojavno iz vse Slovenije. Posebno kratkočasen bode zadnji prizor, ko bode gosp. c. kr. notar Ivan Gogola kot društveni predsednik proglasil obsodbo imenovanih treh poslancev na smrt „in effigie". Opozarjamo na to velezanimivo predstavo vse one, ki se radi zabavajo; n&dejamo se mnogobrojne udeležbe tudi gospodov uradnikov in sploh vseh prijateljev slovenskega gledališča. Predstava bode na korist nekemu propalemu kandidatu. Vstopnina je prosta. (Miserere.) Ta beseda je ves odgovor v „Slov. Narodu" na stvarni in logični članek g. dr. Gre-goriča v predzadnji številki našega lista. Ne vemo sicer, ali je ta kilovi odgovor sostavilo vodstvo mestne hranilnice ali uredništvo „Slov. Naroda", na vsak način pa moramo pomilovati tako strahopeten odgovor, ki je res pravi „miserere". (Prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani.) Dosedaj se je po raznih krajih osnovalo sedem lokalnih pripravljalnih odborov. Prosimo svoje somišljenike, da pohite s snovanjem takih odborov na vseh večjih krajih, ter to naznanijo osnovalnemu odboru v Ljubljani, da ta v4 pravočasno razposlati sestavljeno gradivo v pretres in spopolnitev. Želeti bi bilo, da bi do konca junija osnovalni odbor dovršil svoje priprave. (Osebne vesti.) Predvčerajšnjim sta bila od ' presvetlega cesarja v avdijenci sprejeta polkovnik Klug in vladni svetnik g. dr. pl. Riiling iz Ljubljane. (Umrl) je dne 7. t. m. čast. gosp. Venceslav Vacovsky, provizor v Štebnu v Podjunski dolini na Koroškem. Rajnki se je porodil v Klatovu na Češkem dne 9. okt. 1865 1., v mašnika bil posvečen dne 10. maja 1890. I. Kot kapelan služboval je v Sp. Dravogradu in Šmihelu nad Pliberkom. Zaradi mučne bolezni na pljučih je stopil v začasen pokoj. Dne 6. marca t. I. je nastopil svojo službo kot provizor v Štebnu. Prerano umrli bil je za čast božjo vnet duhovnik. Iskreno je ljubil pa tudi svoj narod ¡d se z ljubeznijo oklenil svoje nove, slovenske domovine. Vsi, ki so ga poznali, ohranili mu bodo hvaležen spomin. Naj v miru počiva! (Poročil) se je včeraj na Vrhniki g. J. Pirnat, c. kr. sod. pristav v II. Bistrici, z gospico Emo Moravčevo. (Nesreča.) Iz Dolenje Vasi pri Ribnici poroča nam prijatelj z dne 7. maja: Danes zjutraj je šel tukajšnji blizu 40 let stari neoženjeni, a ravno zaročeni in oklicaui delavec Janez Tekavec iz Dolenje Vasi v Gotenico. Nesel je sabo dinamitne pa-trone, katere bi bili rabili za razstrelivo pri popravljanju ceste v „Biirenheim". To noč je bil novo-zapadli sneg vso okolico pobelil. V snegu zapazi Tekavec sledove medveda. Bodisi, da se je nesrečnež uže teh kosmatinčevih sledov zbal, ali pa, da ga je v prav bližnji okolici začutil — kar mu šine osodepolna misel v glavo, da bi medvega z dina-mitom ne le od sebe odgnal, ampak tudi ubil. Zažge torej jedno dinamitno patrono in jo drži v roci. Kaj je bila posledica tej nespameti ? Patrona zagrmi, reveža strašansko ob tla vrže, odtrga mu obe roki do členkov in ga po obrazu rani. — Ljudje, kateri so reveža tako hudo ranjenega dobili, privedli so ga v Dolenjo Vas, kjer mu je poklicani ranocelnik za prvo silo rane obvezal, nato so ga takoj v Ljubljano v deželno bolnico prepeljali, kjer bode revež silne muke trpel, predno bode ozdravel, če ni med dolgo potjo popolnoma oslabel. Ta slučaj je nov dokaz, kako se mora previdno s tako nevarnim strelivom ravnati, kako se nesreča pripeti in kako se mora paziti, komu se smejo take reči v roke dati l (Izseljevanje v Ameriko ) Poroča se nam : Dan za dnevom vidimo po dolenjski cesti prihajati vozove z našimi dolenjskimi Amerikanci. Predzadnja dva dni je prišlo samo iz ribniške doline nad 30 možakov, kateri so pustili doma žene in otroke, hiše <¿0. njive, da flredo za srečo v Ameriko. — Ako-ravno se bode tolikanj zaželena železnica, kakor pravijo, že v tekočem letu začela graditi, vendar naši Dolenjci, kakor vse kaže, ne upajo od nje posebnega dobička. Vse, kar leze in gre, zapušča domovino. Vsak je trdno prepričan, da se po preteku nekaj let povrne srečen in bogat po železnici na Dolenjsko, katero naj sedaj Lah mesto njega dela. Tu ne pomaga nobeno svarjenje in nobena prošnja. Ako jim praviš, da iz Amerike zmiraj prihajajo poročila, da je že tudi tam ljudi dovolj, da dela manjka, hitro ti imajo pripravljen odgovor: „Tega ne verujemo! Kdor iz Amerike piše, da se mu hudo godi, laže, ker nam ne privošči, da bi si v par letih prislužili nekaj tisočakov." Ako jim začneš po imenu naštevati one soobčane, katere je Amerika že popolno na beraško palico pripravila, zopet dobiš odgovor: „Ti so bili doma lenuhi, pa tudi tam niso hoteli delati. Mi pa ue gremo lenobe past, ampak delat." — In tako gre res vse od 161etnega dekleta do možakov, kateri so že zdavno prestopili 50. leto. Ako denarja za pot ni dom», nič ne di! Posojilnica je blizu in ta kmetu vedno rada na zemljišče posodi, kar za pot čez morje potrebuje. Res prav milo se stori domoljubu, kadar srečuje po mestu cele trume tacih nezadovoljnih rojakov. Na obrazu se jim bere, kako težko zapuščajo domačijo, toda želja po amerikanskih dolarjih jih sili na pot. — Ali bi res vlada vsaj nekoliko ne mogla izseljevanje zabraniti? Zakaj vsak otrok že i lahko dobi pri okrajnem glavarstvu potui list? Zakaj ravno državna železnica skoraj zastonj pre- j važa izseljence? I (Ponarejeni petdesetaki.) Opozarjamo čitatelje, da je v prometu neka) ponarejenih petdesetakov. Tak petdesetak se je izdal tudi v Ljubjani pri nekem trgovcu ter izročil policiji. Tisek ponarejenega pet- deset&ka je svetlejši, papir pa mehkejši. Kakor se nam poroča, so dotičnega ptička že danes dejali pod ključ. Dunaj, 11. maja. V debati o dunajskih prometnih napravah z veseljem pozdravlja princ Liechtenstein to predlogo ter pravi, da se mora vlado zahvaliti, ker je tako pospeševala predlogo; pri izvrševanju pa naj vlada postopa po načelih zdrave socijalne reforme. Dr. Lueger dokazuje, da Dunaj ničesar ne dobi od države, dežela se mora zahvaliti za vse svoji moči, naklonjenosti in milosti cesarjevi. Po njegovih mislih so predloge nejasne in površne. Krakov, 10. maja. Poljski listi poročajo, da je v Lodzu ukazano obsedno stanje zaradi delavskega strajka. Solnograd, 10. maja. Dr. pl. Puchs in Eder sta bila z 29 glasovi proti 10 izvoljena za deželna poslanca. Litih, 10. maja. Včeraj je policija prijela anarhista Pouilla in Broitha. London, 11. maja. „Times" poročajo, da je bil v Aleksandriji zasačen bivši blagajnik Jäger v spremstvu neke ženske. Jäger je v Aleksandriji vsak dan obiskaval borzo. Ko so ga prijeli, potegnil je revolver, katerega so mu iztrgali. Našli so pri njem v bančnih biljetih skoraj vso ukradeno svoto. Aleksandrija, 10. maja. Pobeglega Rothschildovega blagajnika Jägra so v Ram-lehu prijeli. Tujci. 9. maja. Pri Maliču : Reinhard, Heller , Hausner , Peterka, Hostnik, Steinharter, Laurie, Panier, Fussenegger, Rauman, trgovci; Trebitseh, potovaleo, z Dunaja. — Baron Ralli, bankir, iz Trsta. — Pelversen, nadporočnik, iz Trbiža. — Hieng, trgovec z lesom, iz Rakeka. — Pauler, tovarnar, iz Šlezije. — May iz Gradca. Pri S/onu: Goldhauer; Stranssgill; Bartunek, inžener Haidinger, tovarnar; Silberknopf, potovalec; Heimayer, Weltma» in Kaiser, trgovci, z Dunaja. — Petrič iz Logatca. — Tedeschi iz Trsta. — Lah iz Lazov. — Dr. Hinterleohner s soprogo iz Črnomlja. — Kravanja iz Cirknice. — Bolko; Kouh, tehnik, s soprogo, iz Gorice. — dr. Schmidinger, notar, iz Kamnika. — dr. Ulrieh iz Prage. — Karpeles iz Lipsije. — Schickofer iz Regensburga. Pri bavarskem dvoru: Ivan, Mihael in Josip Osterman iz Starega Trga. — Kapseh iz Starega Grada. — Pavel in Marka Majerle in Stefaneea iz Predgrada. — Pavinelli iz Verone. Pri avstrijskem čaru: Knaus, trgovec s konji, in Biliazizi iz Briž. Pri Južnem, kolodvoru: Guttel, potovalec, iz Trsta. Vreinrnftko »porodilo. Srednja temperatura 13 0". ravno normalu Vozne zvezke (Rundreiseblllets), najpriprav- nejše in najcenejše vozne karte sedanjosti, veljavne za vsaki vlak. --lAtn» karte in prlrediteljstvo posebnih vlakov priporoča Jok. Paitlin v Ljubljani mejnarodna potovalna pisarna, kjer se tudi o potovanju po celem svetu vse potrebno brezplačno pozve, — Za pismen odgovor naj se znamka priloži. 206 6 Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovaiija A. PAIOHEL, (i2) 33 zobozdravnik (3) pri Hradcckega mostu I. nadstr. 8)JtMS*li »«> . 7. maja. Ema Kopač, sprevodnikova hči, 1 leto, Travniške ulice o, bronchitis. 8. maja. Alojzij Strauss, krojačev sin, 1 leto, Streliške ulice 11, davica. V b olnišnici: 6. maja. Helena Kramar, gostija, 49 let, srčna hiba. — Anton Pucelj, čevljar, 33 let, jetika. 7. maja. Marija Leben, delavka, 53 let, jetika. — Blaž Velkoverh, delavec, 38 let, jetika. 8. maja. Jožef Pogačnik, kajžar, 79 let, anthrax, sepsis. ■sftufcsfcsfcstesfcsfcsfcstejfcsfcsfcjfcsfcjfcstejfcsfcstefltestefltesteste ^ P. n. Usojam si naznaniti, da sem po 19Ietnem službovanji kot tehniški vodja in stavbinski mojster eestite kranjske stavbinske družbe odstopil od te službe ln ustanovil lastni svoj itai bimkl obrt v svoji hiši na Marije Terezije cesti št. 10 in tu z dncin 1. maja otvoril svojo pisarno. Oprt na mnogostranske izkušnje in svojo lastno delavno moč pri skromnih zahtevah glede zaslužka, moči mi je tekmovati najuspešneje z vsako konkurenco, ter se priporočam v prevzetje novih gradenj, v pre- in prizidovanje, dalje za vsakovrstna popravljanja, prenovljenja in skladnja dela, isto-tako za vsakeršna tesarska in krovska dela ter v izvrševanje načrtov, proračunov in v dobavo gradiva za zidanje, zagotavljajoč najsolidnejšo in najvestnejšo izvršitev. Najodličnejšim spoštovanjem Viljem Treo, stavbinski mojster in arhitekt. VVVVVVVVVWW ww\j'v i^/i Iii Pozor! CÖ d o o <3 "-s >N «p* a oljša niodrobela poste-~l"l2 ^^ blenjena plošdevinasta ::: kuhinjska posoda Tu dobiva sw rudi vsakovrstno hišno in kuhinjsko orodje po najnižii ceni. S tem ponuja se p n. gospod.niam, prečast. duhovščini, gostilničarjem, pred-stoiuištvom bolnišnic itd. naiboliša prilika svojo h šno in kuhinisso orodje do ceni spopolniti ali pa si novo omisliti. Cele kuhinjske oprave za neveste od gld. 15-— oo f>ld. 200'— Tnanja naročila izvrši sc takoj. 18 ¡2! P Ud. P Mi N< S> TS [ t? p o a d ž e u ^ vi Dunajska borza. Dn6 11. maja. Papirna renta 5%, 11>% davka .... 95 gld. 8rebrna renta 5%, 16% davka .... 95 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....111 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 101 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 990 „ Kred tne akcije, 160 gld. ....... 320 „ London, 10 funtov stri........119 „ Napoleondor (20 fr.)................9 Cesarski cekini ....................o „ Nemških mark 100 . . ..........58 50 kr. 05 „ 45 „ 35 „ 75 I 70 . 50 . 64 55 ,. Dne 10. maja. Ogerska zlata renta 4%.......109 gld. 65 kr. Ogerska papirna renta 5 %.......100 „ 75 „ i% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ 50 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . lil „ — „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....184 „ 40 „ Zastavna pisma av8tr.osr.zem. kred. banke 4% 96 „ 25 „ Zastavna pisma „ „ „ „ ,, 4'/,% 100 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld.......186 „ 75 „ St. Genois srečke, 40 «Id......63 „ — . Ljubljanske srečke, 20 gld..............22 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 ,. 70 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......22 „ — , Salinove srečke, 40 gld........63 „ — „ Windischgraezove srečke, 20 gld..........— , — » Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 149 „ 25 . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2865 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 86 „ — „ Papirni rubelj . . ...............1 „ 25'/>„ Laških lir 100 ...........45 „ — „ MTJI)riTTI)imenjarnična delniška ,HMljUn družba na Dunaju, ) V I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naroČila izvršč se najtočneje. "P* Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallške proplnaoljske zadolžnloe. 4'/,% zastavna pisma peitanske ogerske komer- oljonalne banke. 4'/,% komunalne obveznloe ogerske hipotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Promese za žrebanje dne 14. maja! Ogerske srečke^ polovične S!f 2lU / '"kolek. Glavni dobitek 120.000 gld. av. velj. Ogerske hipotečne srečke h gld. l'„ in 50 kr. kolek. Glavni dobitek 50.000 gld. av. velj. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. Tis? „Katoliške Tiskarne" v Ljubiiaru.