gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr posiljanepo posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den. > Ljubljani sredo avgusta 1868. Ciospodarske stvari. Indiga za prve poskušnje na Jugoslavenskem. Vsacemu je znana lepa modra (plava) barva, imé indiga (indigo) in kteri cena je po 6 do kteri in še vec za funt. Domovina tej rastlini, iz ktere se delà krasna ta barva, je posebno gorka zahodna Indija. Unidan so „Novice" omenile, da tajnik zagrebške trgovske in obrtnijske zbornice gosp. J. F. Dividè je po c. k. trgovskem ministerstvu dobil semena te rastline, in da ga nekoliko rad prepusti za skušnje drugim, bi želeli saditi jo. Oskrbnik vrta kmetijske družbe ljubljanske gosp. Schollmajer se je obrnil za tega del v Zagreb ) in gosp. Devidè mu je prijazno poslal neko- liko semena za poskušnjo ter dodal poduk o sajenji in pridelovanji indige. Indiga je rastlina vročih dežel. Gosp. Devidè, narodivši si nj enega semena naročivši si nj enega semena, m mislil, aa se ooae ia tuj ka tudi na topi em Hrvaškem (ali Kranjskem) gotovo da se bode ta dobro obnašala; al mislil je, kjer raste trta, morda da tudi indiga obrodí — ako je solnce slovansko jej milo. Bog daj! Cena indige je tako visoka, da se placa na- rediti skušnjo. popisa Devidè-ovega našim gospodarjem, ki morebiti poskusijo to seme, povzamemo sledeče: Tistih rastlin, ki dajejo indigo (indigofera) je 120 Jiiwiim IMI^VUJU ^^J J O O----J J — sort, ki rastejo po vseh vročih deželah. Indiga raste v podobi grmovjiča po podobna do čevljev visocega; od daleč ivji ali tičji grašici. Zelena peresa na stéblu jej ne stojé sparoma, iz kotov pa, kjer iz stebla perje, poganja rdeče ali višnjevo cvetje grozdiču izrašča podobno. Sad se nahaja v stročji kakor pri grahu ali grahorki, zato se ta rastlina naravno šteje v vrsto so- čivja (leguminosa). Polje z indigo obsejano } predno cvetè, je podobno njivi z nemško deteljo (lucerno) ob-sejani; sprva celó nič ne kaže, da je v tej rastlini kaj plave barve. Indiga se sadi v lahko pešeno zemljo, ktera je že sama po sebi dovolj vlažna (mokrotna) ali taka, da se lahko z vodo moči. Močvirna pa ne sme biti. za do srednji Ameriki sadé indigo v vrste, naredé palca (cola) globoke luknje od 10 do 20 palcev saksebi; v vsako luknjo se vrže po več zrn semena, ki se pokrije z zemljo. Seme je nekako podobno murbovemu semenu, le debeleje je. Ako je zemlja dovolj vlažna, kali seme kmalu. Skrbeti je, da ne raste plevel vmes. a n j e se večkrat. Navadno se prvikrat žanje h koncu 3. meseca. Ta- Čez poldrug mesec ali vdrugič izrastla taka stebla, da se morejo žeti meseca so iz korenin in ža- njejo se še večkrat, ako se vidi, da je kai sadů Požete ce* kam kadi se mani bedenj abij rastline se denejo v visoko postavlj (bačvo, iz kamena narejeno), lesene Potem se rastline polij ej o z vodo, in kadar so dnevi vroči, začnó kmalu vreti ---------------, ^ »iv.ii, to je, vic«. do 12 ur se začnó v vodi mehurji delati in smrad čez nastane velik in prav po gnjilobi In rastlin tista snov ) pa še ne kaže nobene ki bode pozneje b daj stopa iz dala 9 zdaj Na tem je vse ležeče, da času ustavi se to vrenje v pravem ; za to je treba bistrega očeša in dovolj skušnje. Ako so rastline premalo pognjile, ostane še barve v njih; ako pa so predolgo gnjile, pokvari se mnogo barvine snovi. Ker se med vrenjem zmes napi huje, pokladaj dile s kamnom obložene ostanejo pod diljami uwKs m Mr A u v% j y ^fuixiauaj yj njo, da rastline zmiraj lepo Voda v kadéh je zdaj 10 m mehurčki pa, ki se delaj m oo uciaj u, bliscijv iS.it ťwUI LUČA Y 11 UĆI. Indijancem je pravo znamenje, da je zmes dobro kakor mavrica izvrela, to, da zajamejo nekoliko te vode na stran m -------; , vv. uwnvuiw «v » wuw 4.AC* O vi Uli , li ko jo pomešajo, da pada indiga v lepih zrnih na dno 18 je večidel dovolj, da se oďtoči voda, odtoči se pa v manjšo, mže postavlj hom posodo; tù se P mesa 7 da se s tem mešanjem primeša prav veliko zraka. Rumena barva se zdaj spremení v zeleno; kmalu pa se naredé plavi kosmiči (Flocken), ki so drobná indigová zrna, ktera kakor temno-plavo blato padaj o na dnu. Barveni sok, ki so ga po takem dobili, razpoložé po rjuhah, da voda odkaplja, in se posušé v senci zrač-nega pohištva. Ko je testó dovolj trdo postalo in se mu je še to prešalo, kar ima vodenega v sebi, potem se zreže na koščeke, kteri štirovoglate tretji del manjši od pred se še toliko posušé, da za naših krajih bi utegnilo pravo to biti, da indigo prve dni maja, žanjemo pa konec avgust sadimo (velicega srpana). Vendar bode še le skušnja kazala, kako in kaj Morski lag. Da ima morski lug**) veliko zdravilno moč v so nas spričala veljavnih človeških boleznih, prepričala Morski lug (Meerwasser-Mutterlauge) se nareja iz morja s tem, da se morska voda kuha tako dolgo, da vode izhlapi za polovico ali saj tretjino; potem ostanejo močnejsi deli v njej, in imenuje se ostanek lug. V 1000 delih morskega luga je čez 163 delov klormagnium-a, čez 56 bromnatrium-a, čez 47 delov magnezije, čez čas začne cvesti, perjiče je temno-zeleno in ce ga za- 31 aelov klorkali-a, čez 19 kuhinjske soli, nekoliko žvepleno-kislega vihaš, sveti se kakor srebro. apna, nekoliko ilovice itd. 252 zdravnikov v Trstu, na Dunaji itd.; tudi časnik „Zeit-schrift fiir prakt. Heilk." tem skušnjam pritrjuje. Gosp. Jožef Stolker v Trstu, ki ima posestvo pri sv. Lorenců poleg Pirana v Istri in pa cesarsko privilegijo, da tako imenovani morski lug nareja in prodaja, je vodstvu živinozdravnišnice ljubljanske lani izročil nekoliko bokalov tega morskega luga ter prosil, naj jo skusimo tudi pri živinskih boleznih. To se je zgodilo dozdaj pri mnozih vnanjih bo-leznih, in skušnje so potrdile posebno zdravilno moč morskega luga pri gar j ah in lišajih konj, goved, ovác, prešičev in psov, pri grin tu na repu in v gri-vah, pri zastarelih konjskih mahovnicah in enacih kožnih spuščajih. Pri garjah in grin ti, na priliko, je morski lug res tako očividno dober, da smo veseli imeti tako zdravilo, ki je čedno za rabo (ne tako umazano kakor navadna mazila), gotovo pomaga, ako je pomoc še mogoča, in pa je tudi dober kup. Pri véliki živini (konjih in goveđih) rabi se morski lug sam, kakor je; umivaj o se ž njim po enkrat na dan in to po potrebi več dni zaporedoma garjeva, grintova ali lišajeva mesta; pri mali živini (pséh) se vzame za umivanje polovico tega luga, polovico pa navadne vode. Podpisano vodstvo priporoča tedaj z dobro vestjo morski lug živinozdravnikom in gospodarjem v imenovanih boleznih, in lahko je mogoče, da pomaga še v druzih boleznih, kakor so, na priliko, zastaréle o tek-line kosti na nogah (morske kosti) itd. Prodaja se morski lug, kteri se tudi star ne spridi, na bokale v Trstu pri g. Jož. Stolkerju (Via Madonina 3SÍr. 26), v Ljubljani v živinozdravniŠnici na Poljanah, v kopelji pri „Slonu" in v štacuni g. Lasnika, v Celji v štacuni g. K. Krisperja, v Zagrebu v apoteki Mitl-bachovi itd., bokal po 20 krajc. Vodstvo živinozdravnišnice v Ljubljani 1. avgusta 1868. Narodne stvari. % Trst in njegovo obmestje. Pod tem naslovom je rajni dekan Peter Hicinger 1865. leta v „Novicah" spisal zgodovinsko crtico od početka tržaškega mesta noter do poslednjih časov. Nepozabljivi nam zgodovinar takrat ni mislil, da bode tako kmalu njegov sestavek tolike zanimivosti, kakor je dandanes, ko se je po sili talijanski medmestom in okolico njegovo vnel razpor, kteremu še ne znamo pravega konca. Mnogokrat še se ponavljaj o siloviti napadi talijanske drhali na mirne slovenske kmete, kadar po kakem poslu pridejo v Trst, in unidan so nekteri strastni meščani celó delo jim odpovedali in namesti njih Furlane poklicali na delo. Ako Trst še hoče ostati v starodavni zvezi z okolico, mora se ta razpor poravnati kakor koli, ali pa se mora razvezati stara véz in okolica ločiti od mesta. V tacih okoliščinah, kakor so dandanes, radoveden je vsak poznati razmere med mestom in okolico, in zato mislimo, da vstrezamo onim našim bralcem, ki nimajo prej šnj ih tečaj e v našega lista, da jim podamo odlomek iz Hicingerjeve zgodo vinske crtice, in sicer oni del, kteri govori o novejših časih tako-le: Cesar Ferdinand I. je leta 1839. zopet dal novo ustavo za tržaško srenjo, namreč magistrat s svetovalstvom združen, kterega udje so bili: predsednik, štirje prisedniki in osemdeset svetovalcev. V tej ustavi je bilo prvikrat izrečeno, da v srenjsko svetovalstvo se smejo voliti veljavni mož je, ki stanujejo bodi-si v mestu ali obmestji tržaškem. Vendar še le glas 1848. leta je naznanil enake pravice vsem državljanom; mestnjan v Trstu in selan ali kmetovalec v okolici sta si prišla na enako stopinio v državnih in srenjskih rečéh. Cesarski patent 12. aprila 1850. leta je za „neposrednjo mesto tržaško" in njegovo okolico odločil mestno svetovalstvo, ki je imelo oskrbo-vati srenjske in deželne reči. Po imenovanem patentu, kterega glavni stavki so tudi obveljali v novi 26. februarja 1861. leta razglaseni ustavi tržaškega mesta, oskrbuje mesto in njegovo okolico ali obmestje poseben mesten zbor ali svèt, ki šteje štiri in petdeset odbornikov, in ima na vrhi predsednika ali stařešina (podestà) z dvema namestnikoma. Vendar v mestnem zboru je okolica z malo odborniki zastopana; tržaško mesto voli samo iz svoje srede osem in štirideset odbornikov, po dvanajst iz vsacega izmed štirih volitnih razdelkov; okolica ali obmestje pa le šest odbornikov voli, po enem iz vsacega okraja, ki se vjemajo z okraji šestih stotnij (kompanij) domače obmestne straže. V prvi stražni okraj se štejejo S ke dna, Carbola gornja in spodnja, sv. Marija Magdalena gornja in spodnja; v drugi Rocol, KjadininLonžera; v tretji G var djela, Kolonja in Skorkola; v četrti Barkola, Greta in Roj an; v peti Bazovica, Bane, Gro pada, Trebič, Padrič in Občina; v šesti Prosek, K onto velj; in sv. Križ. Koliko nepristojna razmera med mestom in obmestjem je v takem številu odbornikov, se kaže iz števila stanovalcev; mesto namreč šteje 65.000, obmestje pa 31.000 duš, tedaj skoraj polovico mimo mesta; odbornikov pa ima obmestje samo deveti del mimo mesta. To nepristojnost je hotela poravnati nova postava cesarska preteklega leta, ki je za mesto odločila samo štirideset, za obmestje pa štirinajst odbornikov. Res, da mestnjani imajo v primeri s svojim številom toliko veče premoženje, kakor pa stanovalci obmestja; pa v srenjskih in deželnih rečeh tudi glave nekaj veljajo, in ne samo zlati. Tedaj pa, kako se hočejo izteci razmere med mestom in obmestjem? Mestni odborniki skrbijo za mesto obilno, ker njihovo število premaguje ; obmestje pri mnozih rečéh zastaja, in vendar mora z mestom vred pri davkih prikladati, in vrh tega še domačo vojaščino opravljati. Mesto je za velik del poitalijančeno, in čisla skoraj le italijansko národnost; obmestje je slovensko, in slovenska národnost in njene potrebe so v nevarnosti, da se ne bi puščale bolj in bolj, in poslednjic popolnoma v nemar. Z radostnimi srci je tedaj obmestje přejelo novo postavo, ki mu dajè več odbornikov in zagovornikov ; mesto pa, ali prav za prav neka stranka med njegovimi odborniki, je z nevoljo sprejela tisto odločbo, ter jej išče s tem v okom priti, da hoče mestne meje razširiti, več kot za polovico okolice, zlasti Gvardijelo, Skorkolo in Roj an v svoj obsežek sprejeti, in tako moč slovenskega naroda prekreniti in oslabiti. Tak sklep je bil v poslednjih sejah mestnega zbora z večino glasov sprejet; ali ga bo pa vlada potrdila, to se vpraša. Čudno je, da se je tržaško mesto kdaj tako tesno držalo, da še „novega mesta" dolgo časa ni hotelo med svoje meje sprejeti; zdaj pa isto mesto se hoče skoraj vse okolice po-lakomniti, kar v eni priči noče vec razločka delati med mestnjani in med kmetovalci. Čudno je pa tudi, da bi razglaseni cesarski postavi nasproti se obmestje smelo po sili k mestu prikleniti, čeravno volja njegovih stanovalcev ni v to nagnjena. Po druzih deželah seje malim soseskam na prosto puŠčalo, če so se hotele v veče srenje združiti ali ne ; tudi pri vravnavi novih političnih okrájev se je slušalo na glasove posameznih 253 srenj če so želele se v drugačen okraj vdružiti. tacih prostorih; in vendar sta Vam ona dva zapustila Kaj tacega mora pač tudi v mestu in obmestji tržaškem lepo premoženje od petdeset tisoč goldinarjev, ki sta si ga prislužila s svojo ne ravno prijetno vonjajočo tr- veljati. govmo Zabavno berilo. Te besede izgovorivši odide nevoljen varh iz sobe Harambaša. * Milica pa knjigi ; se zabavljivo namuza ter > Bila Prosto po hrvaščini posnel Jos. Levicnik. ki pa je jo Je brala seže zopet po } v nemškem in francozkem ko je varh přišel v njeno sobo. kupe ta knjiga román, kakoršnih imamo na jeziku in kteri mesajo » Tako se pa že nismo pogodili, gospod varh (jerof) ! mladini glave pa kužijo srca. Knjige, ktere je Milica w . «w r\ v i« v • 1 • ______I ___—hun In Y»om o cmmûi rv nom nroTT Ani fnA mûr» a rvAvsn tega že ne bo nič. Prešli so siliti svojo varhinjo y odbral da po svoji volji, in si voli casi, ko je mogel možá varh brala, razjasnujejo nam prav očitno njeno ponašanje ? ki ga jej je on Milici Sušmaničevi odmrli so njeni roditelji že v tako, da bi bilo še celó njemu na korist. Nikakor in po nobeni ceni se ne udam Vašim otročjih letih; bila je toraj odgojena po neki svoji teti. In ko se je tudi le-ta poslovila od svetá, vzel je bogato svetom. Kaj si vsega ne spomnite? Da bi jez vzela to siroto k sebi njen varh, vrli trgovec Grega Blažkov. branjevca? Žolč bi si mogel razliti člověku ako Skoda da se je to zgodilo za Milico veliko prepozno stvar ne bi bila celó tako smešna!" — Tako je kljubasto Rajna teta je namreč Milico odgojevala popolnoma napak; govorila osemnajstletna zala gospodičina —'kakor pra- želeča, izobraziti jo, naredila je iz nje sanjari co v pol- vimo pežu stran žaljivo-zasmehovalnih besed trmaste gospodičine Godilo se je vse to v neki gosposki sobi, kteri je bilo želeča, izobraziti jo, naredila je iz nem pomenu te besede. Ne da bi jo bila vadila gospo-ter bil nekako nevolien za- dinjskih del in opravil, zraven pa v maternem jeziku 1/ 1 • 4 • v 1 • • 1 • • • i i *i«t % prav noter pod nos nekemu postarnemu vam-ki je stal pred njo brati in pisati, marveč vdinjala jej je od mladih nohtov hofmajsterico", ktera je morala z Milico vedno nem- po vsem videti, da stanovniki „Pa prosim Vas, blaga mmv«, » — j ------- tudi nekoliko zdravo pamet" — odgovori sivoglavi go- njeni „dobro stoje." Milica, slušajte v tej zadevi ški govoriti ? in da opilllčl; v j^ioaia j \j j KJ v ju«j ulv> v c%i uiov^jlu aiiauillCjtVCULl CćlSU kot družbenico posódne knjigarne, ali, kakor je teta govorila, v „laiplioteko." Ne bomo sicer trdili, da ie se v tem jeziku prav popolnoma vpisala jo je v najnevarnišem mladinskem času spod. Kdo neki je mislil siliti Vas da vzamete si- govorila laiplioteko." Ne bomo sicer trdili da je novca mojega Zalovršenina. Le priporočal sem Vam ga kakor člověka, s kterim bi mogli biti prav srečni. Bogomir Zalovršenin je mlad in ljubeznjiv gospodič, umen trgovec, pošten člověk, ima lepo premoženje v novcih, v Banatu pa polne magazine pšenice, koruze in druzega žita. On ni branjevec, kakor ga vi zaničljivo imenujete: velik trgovec je, žitar, ki kupcuje po ši-rocem svetu, posebno zdaj, kar se je preselil po smrti svojega očeta iz Bačke na Reko." „Prosim Vas lepo, ne govorite mi vec o pšenici in koruzi namene; mislila je marveč, da teta imela pri tem slabe je žalostno in tudi sramotno, ako mlada gospodičina v kaki odlični družbi ne vé pametne besede spregovoriti. Tako sramoto je tedaj želéla odvrniti od svoje sinovke; zagazila je pri tem, žalibog! na stransko pot, ne vedé, da se tudi v knjigah nahaja strup, kterega ogibati se njim ne okuži. Je zlasti ženskemu spolu treba, da se z y bojim se y da me bo že samo od tega naj nega pogovora drevi glava bolela. Vaš gospod sinovec je in ostane — žitar, ki v vsakem žepu nosi „mušter" raz- notere pšenice in že od dalec diší po koruzi. Kurji Tako je tudi Milica krenila na romantično pot ter skle nila, čvrsto hoditi po njej in iskati si sreče le v takošni ljubezni, kakoršna je bila v berilih navadno opisana sreča zaljubljenih src. Ker je vedela zraven tega, da je bogata, in je viděla v ogledalu, da je posebno zalega lica, ni celó nič dvomila, da bo kedaj glasovita žlahna gospá. Takim prizorom prihodnje njene sreče, se vé. da nika- pot mi stopi po en dan bivati v koži, ako taki hiši, kjer je kterem imajo podgane in miši svoj pomislim, da bi morala le podstrešje polno žita, kjer dirndaj, m se je vsak trenutek bati, da ne bi se strop nad menoj kor ni pristajal žitar. Naravno pa je bilo tudi to, da si vkljub spominu na svojega blagega deda in očeta tudi ni želéla kožarja. Njen Ijubček govo sliko v svoji glavi že izduhtala tako si je nje- zgrudil in me koruza ne bi zadušila kakor pitano gosko." Milica popade zdaj podolgasto steklenico, na kteri se v zlatih črkah bral napis „Eau de Cologne", ter si ne bi bolela glava. odgovori nekako mora biti mla-deneč, na pol „Adonis" po postavi, sicer pa kaj poseb- raje pa oficirskega stanu. še pere m moči čelo in >t yy senci, da je ste otročja, gospodičina nevoljni varh — jaz nisem od Vas nič druzega zahteval in tudi zdaj nič več ne želim, nego da dovoljite, da Vam predstavim svojega mlađega sinovca, da se z Vami seznáni. On misli v kratkem za nekoliko dni priti, in se vé da pri nas ta čas tudi stanuje. nega bodi-si civilnega Taka romantična duša, kakor je bila Milica, našla je pa tudi kmalu zvesto in zaupno prijateljico v — hišini svoji Máriei. Njej je tudi odkrivala srce, in jej tudi naznanila namene varhove, ter se ni mogla dosti na-smejati ženinu žitar ju. Márica, se vé, jej je v vsem pritrdila. (Dal. prih.) nam a )7 Jez pa tega nočem, kratko malo nočem" za- Slovansko slovstvo. revska Milica. „Jez nočem in ne morem njegove koruze gledati ali celó o njegovi pšenici razgovarjati se. Ce pride on , pojdem jez, in sicer k svoji teti na de- * Domače in tuje živali v jpodobah. Slovenski mla-«xnx v poduk in kratek čas popisal Fr. Erjavec, profesor na vikšej realki v Zagrebu. Na svitlo dala družba dini Koruza! Moj Bog! kako priprosta kmečka be- želo. seda je to!" „Jenjajte , prosim Vas, s svojo prenapetostjo odvrne razžaljeni varh. „Vi ste, dozdeva se mi močno sv. Moh v Celovcu a sv. Med knjigami, ki jih je letos izdala marljiva družba Mohorja, nam je posebno dobro došla ta knjižica, y ktera mladini naši v slovenskem jeziku popisuje do- popolnoma pozabili, da" sta pokojni Vaš ded in tudi mače pa tudi tuje živali in jih razjasnuje s p o do b ami. Vaš oče tržila s kožami, in primaruha! tudi magazin Take knjige, ki jih imajo vsi drugi narodi, smo si tudi ' v* «JI1W W »V/LJM)JLU1 y XXX j^l i Li4 Ml JL UUC«« IUUI Ul^^^^lU J O / J U (J / presnih kož ne dije po balzamu in rožnem olji, kakor mi že davno želeli, in zdaj smo začeli dobivati jo tudi poetničnosti in romantičnosti zastonj iskal po Prvi vezek, ki je ravnokar na svetio přišel, obsega domače četveronožne živali z obilimi podobami ; zaporedoma bodo sledile druge. Popisovanje živalstva je v rokah izvedenega naravoslovca in izvrstnega pisatelja *) Beseda harambaša ima dvojni pomen. Naznanja namreč načelnika granicarsko-narodskih konjikov; pa tudi tolovajskega gla-vàrja. Poslednji pomen ima v tej povesti. Pis. slovenskega prof. Erjavca, tedaj v najboljih rokah, * A podobice pa, menda vzete iz kake druge knjige, so tudi prav čedne. Po vsem tem tedaj je knjiga vsa spo- se postave od 1848. leta zopet ustanovijo s popoinoma in kupčijstvo neodvisnimi oddelki za vojaštvo, finance sobna za poduk in kratek ljudjé bo čas za njO. uicuiia rnioci jc u tu« bv/uaj ui^ouija uijavv/a ^ ua «.www«**v *u xmmm.uv. uutuvuvvjuvu« uviuvfiuu uuuu je začel spisavati to knjigo, in hvala Mohorjevemu dru- spodstvom sedanje dinastije (vladine rodovine). nauka iz Srečna misel je bila tedaj ij emali mladini, pa tudi starejši s samostojno ogersko armado, z vnanjim diplomatičnim zabavali ž zastopom, in da v vsem pravo poroštvo dobimo za Erjavca da CiMUWI/ViXA J AAA V4MÍ f ▼ UV4UU Ui T V ^/V/IVOVTU UVUiUiV UI* ustavno in državno samostojnost domovine naše podgo- štvu ) da jo na svitlo daje. Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke. Priobčuje F. Kočevar. , Mi želimo, da se oblast ogerskega državnega zbora v vseh zadevah, kterim se je zdaj odpovedal, zopet ustanovi, in da po takem prestanejo delegacije in pa skupno ministerstvo. Da ta naš cilj in konec dosežemo, delali bomo na to, da v prihodnjih volitvah deželnih poslan- Psarjevem blizo sv. Ivana na Hrvaškem pojejo cev se volijo samo taki možje, kteri se nepremekljivo Mi smo za vpeljavo vseh svobod- . in pastirji teči s svojim petjem nebo opet razvedriti: kadar se k dežu pripravlja, to-le pesmico, ho- držijo teh načel. Grijaj, grijaj sončece ! Dam ti bele klopčece, Pisano paličico, Javorovo dekliČico Đa ti bode pasla Pod Dučanveh vrateh. » Kaj ĐuČan diela? Ostrožice kuje. Bieži, bieži bieli ban! Kam bi ti ga biežal? Pod zeleno drevce, Kupiženo *) vence. nih pravil duševnega in gospodarskega napredka zato želimo , da se odpravijo vse zdaj še veljavne in predpravice, da so vse vere popoinoma svobodné, da se narodna vprašanja rešijo v duhu svobodném in da se ustanovi dobro državno in pravosodno upravstvo, primerno demokratičnim (ljudoljubnim) za- u Odlouiki slovenskih narodnih pesem* kl so se pri plesanju „kola" nekdaj popevale. Julika moja Kaj nam ko hoj Soli ga, ne ga, Masla ga, ne Lonček je z at » Doma se perdere Z burklami tere Ženka beži Ka župa kipi. htevam sedanjega časa. Tako se glasi program levičnikov, ki so dozdaj še v manjščini ogerskega deželnega zbora. Al oni so od-kritosrčni in razodevajo brez ovinkov, kar jim je pri srcu. Isto sicer namerava stranka Deakova ki je j^ii oivim Aotiv oivui iiauiUiava ouauaa u\j resnica, težko tem, da bi kdaj bil Magjar kaki drugi narodnosti pravičen. verjeti, ker zgodovina lz Zagreba avg Kakor pri vas na Sloven- Dopisi. skem imate društvo sv. Mohora, ktero med ljudstvo daje podučnih in pošteno zabavnih knjig, tako društvo namerava se ustanoviti tudi kod nas v trojedni kraljevini pod imenom „društvo sv. Jeronima." Da to dru- Iz Pešta 25. julija. w — Evo politični program tako imenovane 7 drage 77 Novice" » liberalne levice" štvo ne ostane le prazna utopija, za to je zopet skrbel hrvaški naš mecên, preslavni biškup Strossmajer; velikodušno je v pismu, ki ga je priobčil „Kat. List", magjarske! Cetvera so jej glavna vodila, ki se v izvir- zagotovil društvu sv. Jeronima 2000 gold., 2000 v ob-nem (magjarskem) jeziku tako-le glasé: ,,1) Mindenek ligacijah zemljiščine odveze, in dokler ne položi vsega nom ^magjřiiňivcm; jezusu tajs.u-10 giaoc. 7)jlj xtaiajaa^u^ew iigau1ja.11 zeuiijiscme oaveze, m aoKier ne poiozi vsega elott óhajtjuk, hogy az 1848-iki tôrvények — fuggetlen zneska, volja ga je vsako leto plačevati od njih odpa-pénz, kereskedelmi ugygyel, onálló magyar hadsereggel, dajoče obresti; zato je odboru brž poslal 100 gold, za diplomatiai kíil-képviselettel, az alkotmányos onállás letošnje leto. V tem pismu blagi gospod srčno svojo radost izreka o tem, da se ustanovi društvo, kteremu bo na-loga, „da narodu u ruke pruže knjige valjane, knjige za minden egyébb valódi biztositékaival hely állittas sanak, az ország telj es állami fuggetlensége a jelen Dynastia alatt visszaszereztessék. 2) Óhajtjuk ennek folytá 7 hogy njegovu az kako materijalnu, tako i duševnu korist, oso- ággyiilés hatáskore mindazon ugy- bito u ovo vrieme, kad sa svih stranah mnogi o tom állit ekre nézve, melyekrol jelenleg lemondott, vissza tassék, e szerint a delegatiók, s kozos ministerium in-tézménye megsziintessék, s hogy ezen óhajtásunk, czé-lunk létesiiljon, oda igyekezunk hatni, hogy a legko 7 da se po našemu narodu šire knjige tudjinke y i - . • • 1 • - • • • gg j rade knjige čestoputa otrovne, i njegovu bitju neprijazne Iz Gradca. (.Akademija za kupčijstvo in obrtništvo.) Solski letopis, ki ga je konec letošnjega šolskega leta lebb bekôvetkezendo képviselo-választásoknál azok jus- izdala tukajšnja akademija za kupčijstvo in za obrtnijo sanak tobbségre, kik ezen elveknek tántorithatlan ko- spričuje očitno, da ima ta šola veljavo pri kupcih in vetoi czélnak, a szabadelviiségnek kifolyá Pártolunk minden eszmét, mely a haladási még meglevo kiváltságoknak megszůntetését, telje obrtnikih, ker od vseh krajev jej pošiljajo svoje smove Óhajtjuk a v poduk. Ima namreč učencev iz vseh dežel našega ce val sarstva. pa tudi iz tujih. Namen tej kupčijski in obrt- lásszabadságot és a nemzetiségi kérdéseknek szabadelvu niški akademii je omikovati z ukom in delom mla- iránybani megoldását, és a szabadelviiségnek tokéletesen denče, ki mislijo lotiti se v svojem življenji kupčije megfelelo belkormányzatot." Prestavlj lo venski jezik se glasijo tako-le 7) ta vodila v Mi želimo, da ali pa obrtnije. Mladeneč * V okop stoj od besede do besede ta-le opazka ali tišti 7 ki pride iz spodnje realke „Pčsnik mi je kazao, da kupiženo zn (arbutus). Nu po svoj prilici to ne valj adject, od kopinje valjda se od drugih drugač pčva Zar-li glas čitav , nego verzuš kop • v ? Nebi-li nam tko poslao tu piesmu iz druge strane > gdč se drugači i možebiti pravilnij kada kiša udari ovako pevaju: pčva A kod Kupe deca y Sijaj sijaj sunčece a iz spodnje gimnazije, uči se tukaj v 3 letih v vseh potrebnih znanosti, ki jih mora znati, da vé dobro gospodariti bodi-si kupee ali pa obrtnik. Vstre-zati starišem in potřebám mládenče v v djanskem življenji ima akademija tako napravo, da si morejo izbrati poduk, kakoršnega kdo potřebuje, bodi-si uk za kupcijo posebno ali pa tudi za obrtnijo samo. Vsak uče- stopivši v akademijo, plača 150 gold, šolskega de- Po dovršeni šoli dobijo mládenči, kakor to z nec 7 Dam ti biele jajčece Stani stani godina, Mati ti je vtonola. narj a. imenom pozvedamo iz šolskega sporočila, lahko službe v kupčijah ali obrtnij ah. Priporočamo tedaj to akademijo za kupčijstvo in obrtništvo vsakemu, kdor želi 255 svojega kruha iskati pri kupčijstvu ali pa obrtništvu, pa tudi vsem, ki bi utegnili iskati takih praktičnih ukov na zgornjih realkah in pa tehniških šolah, pa jih najti ne morejo. Želeti pa je vendar pri tej akademiji to, da bi se mládencem slovenske narodnosti tudi prilika dala učiti se kupčijske reči spisovati tudi slovenski, kakor se učijo nemščine, laščine, francoščine in angle-ščine, da — ako pridejo v štacune na slovenski zemlji, ne bojo slovenskih kramarjev, ki jim dajo lepe kraj-carje skupiti, mučili z nemškimi ,,rechnungami" in nemškimi „briefi". Drvanja na Štaj. 30. julija. — Ljube „Novice", že mnogo let sem vaš hvaležen čitatelj ; vas ne zabim nikoli, čeravno redko ktere vrstice dobite od moje strani, a znano je vam tudi, da se v politiko ne spuščam; samo kmetijsko napredovanje mi veselje delà; vendar danes ne morem si kaj, da ne bi nejevolie izrazil zarad tega, da so si slovenski domorodci} sploh Slovenci, in še celó naši slovenski časopisi navskriž. Žalibog! kamo kamo pridemo, ako je eden federalist, drugdvalist, tretji celó nemškutar ali še kak drugačen nemarnež, in kako to, da se ne premisli strašna škoda za naš narod? Nemški listi, naj si so še tako nasprotni, vendar vsi delajo za „Grossdeutschland" ; kaj pa mi za Slovenijo? Zato vam prost deželan odkritosrčno nasproti kliče : Preljubi slovanski bratje! bodite edini; le složnost nas bode resila. Vsak naj delà po svoji moči za blagor ljube domovine, in proklet naj je, kdor dom zatira! Tirjajmo vsi svoje pravice pod starodavnim geslom „vse za vero, dom in cesarja"! — Tukaj na nemški meji še posebno ljubimo mladež šolsko in se o šolskih praznikih njenega dohoda prav srčno veselimo. Naj tedaj prav iz srčnega sočutja ao nje povem bridko stvar. Ne dalječ od todi je sinko slovenske krvi, jak in bister mladeneč ; na veselje svojih skrbnih starišev se je več let pridno učil; le ena napaka ga je že v srednjih šolah od drugih tovaršev prav očitno ločila, namreč ta, da je tajil svoj slovenski rod; vkljub temu se je vendar bilo v viših šolah nadjati, da bo iz njega saj učen Nemec postal. Al kaj se zgodi? Namesti dohtarja — čujte! je zdaj že neki markij,--ne, ne, marker! Zares ne zastonj so stariši ubožali, in včeraj, ko so pri sv. Ani pokopali dva nesrečneža, ki ju je strela ubila, sem si mislil, zakaj si Bog takih nehvaležnežev ne izbira? — Zadosti o tem. Zdaj še malo besedic o letini. Po velikem snegu nam je mokra spomlad malo upanja davala, da bode leto rodovitno; vendar zdaj smo zadovoljni; rž je sicer lahka, al druga žita so precej lepa, tudi jarina; krompir pa gnjije in sadja ne bode veliko, samo slive (češplje) so prav rodo vite, in po vinogradih je veselo mnogo lepega grozdja gledati. Ako sladko dozori, ne bomo ga sami pili, kakor lanski vrelec. Tudi sviloreja veselo napreduje; sviloreji posebno ugoden mora naš kraj biti, ker že več let zaporedoma zdrave svilode redimo in lepe galete přidělujemo. Da bi nam le murb ne manjkalo, in želei bi Slovencem zdravega semena za izrejo težkih galet. Pripra vij enega je blizo 200 une; naj se oglasi, kdor ga želi. Posebno slavni kmetijski družbi bi ga priporočal raje, kakor da gre v tujo laško deželo ; vendar me tudi to veseli, da tudi od vseh laških strani se mi naznanja, da je lani jim poslano seme zdravo bilo, kar mi^potrjujejo pisma iz Vidma, Kormina, Gorice, Tomina, Crnič itd. *) Jakopič. Velika Nedelja 24. julija. 3 — Lepa národna veselica pri gosp. Stvegerju v Or muž u nas je zopet do *) Přejeli smo denar in ga dali na obe mesti, pa tudi seme družbi kmetijski, ki se Vam v imenu svilorejcev, kterim se bode darovalo, srčno zahvaluje. Vred. živega prepričala, da se naš narod čedalje bolj izbuja iz predolgega spanja in da spoznavati začenja, da se le na narodni podlagi izobraževati more. Veselica je bila izvrstna. Vrlemu pevskemu društvu iz Ljutomera gré čast in hvala, da je zdaj v Ormužu kakor pri Veliki Nedelji in v Središču s svojimi milimi narodnimi pesmami ljudstvo razveseljevalo. Želeti je, da bi se ustanovilo veliko enacih pevskih društev. Lepa pesem je božji dar; ona je ceniti nad srebrom in zlatom; — lepa pesem budi, opominja in svari srce in čut; petje je prirojeno posebno slovenskemu narodu. Mati, zibaje dete, prepeva mile pesmice, otrok pri igrači, pastir in pastarica na paši, kmet na polji, rokodelec pri svojem poslu, si delajo veselje z blagimi pesmami. In to je pravo in lepo. Nadjali smo se k ormužki veselici našega deželnega poslanca gosp. dr. M. Prelog-a ; namesti njega pa nam je došel prijazen listek, al žalibog, še le v pondeljek (20. t. m.); tedaj „post festům". Ker ga je namenil v Ormužu zbranemu narodu, ki pa ga v skupščini ni mogel slišati, naj ga slavne „Novice" blagovolijo natisniti. Glasil se je od besede do besede tako-le : „Slavno društvo ! Prečastiti rojaki ! Čeravno, po neodstranljivih poslih zadržan, se ne morem osebno udeležiti Vaše lepe narodne veselice, vendar sem pri Vas v duhu. V duhu Vas vidim zbranih veliko množino , čujem pevati lepe slovanské pesme, čujem pod-učivne govore marsikterega navdušenega rodoljuba, in ko vse to v duhu vidim in čujem, prihaja mi prav težko pri srcu, da ne morem biti pri Vas, da bi Vam namreč ustmeno povedal, kako zelo Vas ljubim, namreč kakor prave svoje brate, da bi Vam povedal, kako je vsa moja vesdajna delavnost namenjena samo Vaši koristi in sploh koristi slavnega našega naroda; da bi Vam povedal, kako zelo me veseli, da ste se tudi Vi, dragi bratje ormužke okolice, zbudili in začeli delati na polju narodnosti, da bi Vam povedal, kako sila je potrebno skupno delovanje nas vseh, kako sila nam je potrebno, da popolnoma občutimo svojo narodnost, da spoznamo, da hočemo biti verni delavni sini naše matere „Slave" in da je ne zapustimo, če bi se nam tudi grozil celi svet in vse peklenske moči, da bi Vam rekel: „Bratje ne udajmo se!" ampak marljivo in zaupno se zbirajmo okoli naše matere „Slave", saj morajo dojti spet boljši in lepši časi za nas! To in še marsikaj ednakega bi Vam povedal. Povedal pa bi Vam tudi, kako sila je potrebno, da napredujemo v vsem potrebnim, da ne zaostanemo za našimi sosedi. Kako potrebna nam je politična omika, in kako zelo potrebna omika v gospodarstvu. Predragi bratje, ne zamerite mi, če moram reči, da smo v gospodarstvu proti drugim narodom zelo zaostali posebno za Belgijanci, Angleži, Francozi in Nemci. Ce bi mi naša zemljišča tako dobro obdelavali, kakor imenovani narodi, gotovo bi si desetkrát več přidělali, kakor si pridelamo zdaj. Najbolj smo zaostali v drevorej i, živinorej i in vrtnar-stvu sploh, pa tudi vinoreja še pri nas zelo peša. Ce bi se vse to povzdignilo na ono stopinjo kulture, na kteri je v imenovanih deželah, kako neizmerno mnogo lepega blaga bi si přidělali! Da pa se gospodarstvo sploh pri nas povzdigne, pred vsem drugim nam je potrebno dobrih kmetijskih šol in na dalje dobrih kmetijskih knjig in časnikov, z besedo: potrebno nam je učenja, in sicer prav marljivega učenja. Ce hoćemo tedaj napredovati in si svoje stanje zboljšati, moramo prav marljivo brati gospodarske knjige in časnike in ko najhitreje in nepopustljivo zahtevati, da se nam napravijo dobre slovenske kmetijske soie. — Res je, da kmetje ne vedó potov, po kterih bi to dosegli; dolžnost je tedaj onih, ktere so si izbrali za svoje zastop-nike v deželnem zboru, da jim te zelo potrebne stvari 256 priskrbijo. — Pa tudi oni ne bodo brez Vas vsega tega štev. 3578, in njegovim prilogam ne přidala slovenska lahko dosegli, ker jih je premalo, da bi jim bila zmaga prestava." Nam so te priopombe (?) celó nejasne gotova; potrebno je tedaj silno, da je ljudstvo s proš- Pravíla národnega političinega društva njami do deželnega zbora podpira in tudi samo zahteva. v Ljubljani je dovolila c. k. deželna vlada. Skupno delovanje nam je potrebno, če hočemo kaj do- Prostovoljnih doneskov za ustanovite v mestne biti. Držimo se zato- pregovora : „Vsak za vse, za vsakega To živila naj bo naša Vse gêslo. domovina!" vsi pa godbe se je že toliko nabralo, da je zago to vijena ta naše pa za vero, domovino in cesarja! mestna naprava, po kteri se že več let glasijo želje in Živili vsi slovenski rodoljubi, je zdaj bil ugoden čas za-njo, ker je bivšega kapelnika c. kr. muzične kapele topničarske volja prevzeti voditeljstvo mestne godbe in so se tudi glasbeni instru- Iz Vélikovca na Koroškem 28. julija. / — Pri nas se bo vendar le napravila telegrafična štacija, akoravno vsa ta reč polževo pot gré. Pa saj naše gêslo je vselej bilo: „Le počasno naprej." Pa tudi še druge menti cenó kupiti dali. )) Triglav u pise ) da konečná obravnava tiskáme reči se tù na noge spravljaj o > pravde, v kteri društvo „Sokola" toži dunajsko „Presso'', namreč teîovadsko dru- Je odločena na 14. dan t. m. pri c. kr. deželni sodniji štvo in pa pomoćno društvo pri ognju. Poslednja naprava bila bi posebne hvale vredna; želeti je le, da vse ne zaspi, kakor se rado godi pri enacih prilikah. Občina se je v ta namen naprosila, naj si Metzovo gasilnico kupi, kakor jo imajo v Celovcu in Beljaku; al v zadnji seji županije naše je bilo sklenjeno, da se stare dve gasiinici tako prenaredite, da boste ugodni dunajski. SI. vredništvo „Zgodnje Danice" je od sv. Očeta za 11. julija přejelo lepo zahvalno in pohvalno pismo nabiranje darov in sploh iskreno delovanje za katolisko vero. Nauk za babice kranjske v slovenskem je ziku se za prihodnje šolsko leto začne 1. oktobra svojemu namenu, ker Metzova je predraga. Unidan Ženske, ki želijo štipendije z 52 gold. 50 kr. in povra- je v naši okolici strela v neko kmetiško hišo vdarila čilo popotnih stroškov, naj do 25. dne tega meseca pis- v kratkem je vse pogorelo. letino smo še dosti meno prošnjo vložijo svoji c. k. okrajni gosposki. ni zadovoljni, akoravno Turšiea kaže prav lepo malo. ; taka, kakor smo je pričakovali. posebno hrušek, bo sadja ; pa Iz Ljubljane. Po sklepu Njih Veličanstva od 28. julija je deželni poslanec gosp. Peter Kozler za namestnika deželnega poglavarja kranjskega imenovan. Ker je v ustavnih deželah čisto naravno, da se glavarji deželnih zborov imenujejo iz one stranke zborova, zato je celó smešno, {Slovenskim dijakom visocih Šol.) Bratje! V imenu svete ljubavi, ki jo gojimo do tužne naše matere, v imenu sreče, ki jo vsi želimo našemu narodu in v imenu dolžnosti, ki jih imamo do domovine, vabimo in pozivamo Vas y J ^ ^ ¥ 41AV y r muau.iv ill I miluv bratje, da racite iz vseh krajev mile Slovenije vsi í ki Je V • većina kar blodijo čenče nemšku-tarske po mestu, da so bili nositelji glasovite „adrese" tako „milostljivi", da so ministru na Dunaji oni pripo-ročali imenovanega namestnika in da to je zdalo! (F poslednji seji odbora kmetijske družbe) pod priti 12. avgusta v Ljubljano k občnemu dija škemu shodu. Vabijo se zlasti tudi gimnazijski abi-turienti. Program naš je brati v dotičnih dopisih po vseh slovenskih in Slovencem prijaznih nemških časnikih. Zbor bode 14. avgusta ob 10. uri dopoldne v ljubljanski čitalnici. Zberemo pa se isti dan od 8. ure pri Žibertu (Vodniku) v gornji Siški. ■do Božja pomoc Osnovalni odbor. {Poziv.) Kdor izmed slovenskih dijakov se želi predsedstvom mestnega župana dr. Goste je med drugim udeležiti dijaškega shoda v Ljubljani, naj blagovoli na- poročal dr. Jan. Bleiweis o odpisu c. k. ministerstva za znaniti najdalje do 13. avgusta svoje ime pod naslovom kmetijstvo, po kterem družbina prošnja za prodajo ži- O. poste restante v Ljubljani. u vinske soli ni bila uslišana 7 o vprasanji c. k. de- želne vlade: ali je kmetijska družba za to, da se v Rib ni ci ustanovi štacija za cesarske žebce, je Osnovalni odbor. (Prošnja do slovenskih pisateljev.) Ker namera- vam sestaviti pregled vseh slovenskih glediških iger - prosim poročal, naj odbor nasvetuje to napravo; odbor je eno- izvirnih ali prestavljenih na slovenski jezik glasno pritrdil. — Odbornik Schollmajer je kazal seme Vse pisatelje, kteri imajo kako igro v rokopisu, da mi indige, ki ga je prejel od tajnika zagrebške trgovske blagovolé naznaniti popolni naslov igre do 15. avgusta zbornice Devidè-a; odbor sklene, naj se zahvala iz- reče gospodu darovalcu in o pridelovanji indige poroča tega leta, da se more vvrstiti v ta pregled. Ker se v prihodnjem občnem zboru družbe kmetijske. po časnikih bere, da ima kranjska dežela za povzdigo Ljubljani 4. avgusta 1868. Josip Nolli, odbornik dram, društva. Dunajski in graški časniki pišejo, da turnarji s vil or ej e od c. kr. ministerstva přejeti le 300 gold., na Stajarskem, Koroškem, Kranjskem in Pri zato je po predlogu Schollmajerjevem odbor sklenil, ministerstvo prositi, naj kranjski deželi, kjer so celó kme- ti či začeli se tako marljivo vkvarjati z rejo murb in svilnih črvičev, se dovoli veča podpora. mořském nameravajo med seboj v zvezo „Gauver- band (6 stopiti in da so v tem smislu osnovali društvena je bil gosp. Anton Muha mlajši, posestnik v Lokvi, za družbenika izvoljen. C. k. deželna vlada je z odpisom 28. dne t. m. pravila ter jih predložili ministerstvu notranjih oprav tej sejí Ministerstvo je na to c. kr. deželnemu glavarstvu v štev. 4746 > ukazala mestnemu magistratu, naj na- Gradcu odpisalo, da samo po sebi nima nič zoper tak „Gauverband" nemških turnarjev zdí, náčrtu to se mu čudno da ta zveza, morebiti brez namena, po predloženem in obsega samo Nemce predstojništvu društva „Sokola" vsled tedaj se dru znaní vloge naslednje priopombe : njegove Štvu daje národen in po takem političen pečát; to Po načelih ravnopravnosti pa po §. 35. društvenih postav ni pripuščeno. Pravila jezikov so c. kr. gospóske te dežele vedno priprav- so jim tedaj prišla nazaj, da se prenaredijo po teh Ijene na vse vloge ? po strankah v slovenskem jeziku opazkah. Prenarejena pravila bodo po takem sicer podane, izdajati odloke, ki se njih dotičejo, v istem v besedi drugačna, jedro jim ostane isto. Zdaj pa saj jeziku ? pa tudi zadostovati željam po kaki drugi poti vemo kar se je tolikrát tajilo, da je tukajšnji izrazenim 9 nem jeziku luui /jauuotu v cvll A^ijam jj\j rvai\ji ui u^x ^uvi vciuv j x\ai ou jo twiiivi au lajiiv ^ uai j vj tui\« da bi se uradni odpravek izdal v dežel- verein" nemški in ne simpliciter ljubljanski. jj turn- 7 čeravno bi meje prave potrebe presegale. Zatoraj tudi v nazočem primerljeji ni nobenega za- malik leti {Cudná učenost.) „Danica" pise : » Po mestu češ da je pri zrelotni preskušnji profesor UC41VI«) tuui v XX€MCÀ\J \J\> 1L1 XI X ii V/ U vliv CV UCA UiCilii\ XKJ ti y VjVjO j WCAi JU jLr 1 JL U X KjXKJ tlil VOUUCJUJ1 ^iViVOVi držka, da bi se tukajšnemu odpisu od 26. dne u. m., oovestničar (g. Heinrich) vprašal učenca: Warum hat die Vorsebung die Tiïrken nach Europa ge-fiïhrt? Učenec premišljuje, in profesor mu pomaga: No, ware sonst der Protestantismus zu seiner gesetz-lichen Anerkennung gekommen? O. Nein. — Professor: Also sehen Sie; darům! — 1st aber die G-eschichte • _ _ uber Peter von Amiens wahr? O. Nein. — Prof.: Es ist nur eine Fabel itd. — To se je neki vpričo duhov-nega šolskega svetovalca (gosp. dr. Jarca) govorilo. Da sta obá učena gospoda v tem ene misii, bilo bi pre-grešno misliti." Je li to maslo hvalisane nemške kulture za našo gimnazijo? — (Dopisniku D. „iz dolenje Kranjske" v „Slov. Naroduu) je drago bilo mahniti tudi po „Novicah" in brati jim levite o tem in unem. Povod temu, da si je iskreni rodoljub jetra svoja olajšal žolca, dala mu je „zastavica" v našem 26. in 27. listu. Ko bi gosp. dopisnik vedel, kaj je odvrnila in kaj doségla ona naša „zastavica", gotovo bi „Novicam" ne bil tako „prebritke sulice" v prsi sunil, da niso več „toliko slavne", kakor jo jim je v svoji „rešitvi zastavice"! Ker pa ne gré, da bi „Novice" rešitev „zastavice" v 27. listu pred svetom razkladale, prosimo gosp. dopisnika „iz dolenje Kranjske", naj se potrudi do nas, da mu povemo, kar v svojem kotiču ne vé, in nadjamo se, da bode skesan na svoje prsi trkal: „mea culpa, mea maxima culpa." V obče nas nikakor ni volja spuščati se v pričkanje z domačimi časniki in domačega umazanega perila prati pred svetom, da saj po svoji krivdi ne prikladamo tištim, kterim je prav srčno mazilo, da morejo reci: „evo, kako se koljejo med seboj !" „Novice" so od nekdaj imele viši namen kakor s skandalom iskati si bralcev in naročnikov, in tega vodila se bojo dosledno držale, dokler bodo. „Novice" — hvala temu vodilu! — so ravno po njem dosegle toliko veljavo, da dve, tri vrstice več vspeha imajo na desno in levo, kakor cele straní druzih „debelih" spiskov. Ako tudi o tem hočete dokazov, pridite do nas, gospodine, in povedali vam bomo marsikaj. — Kar pa se tiče zgodovinskega Vašega razkladanja o „notranji Avstriji", o „kraljestvu ilir-skem" itd., prosimo Vas, da se potrudite „Novičine" liste poslednjih let prebirati in gotovo ne bote iz mrtvila klicali niti „Innerosterreich-a", v kterem Slovenec gotovo pogine, niti „kraljestva ilirskega", ki bi bil le nesrečen dvalizem za Slovence. Nam Slovencem, žalibog! „zgodovinsko pravo" ni nikakoršne pogače peklo kakor našim bratom Cehom, zato kaže malo zrele politike, kdor se vstopa na isto podlago, na kteri po pravu zgodovinskem stojé Cehi. „Novice" še danes nimajo nič preklicevati, kar so trdile svoje dni in še danes jim je dvalizem to, kar jim je nekdaj bil — nesreća Avstriji, in o tem so gotovo vsi naši rodoljubni zastopniki v deželnih zborih in v državnem zboru iste misli. Sicer pa tudi „Novice", kakor nobeden, ki očitno delà pred svetom, niso tako tesnega srca, da bi se ne podvrgle kritikovanju, al to more in m o r a zahtevati vsak, kdor se poštenega čuti, da mu vsak zakotnež ne podtika sebičnih namenov, p odkup ljenja in kakor koli se tište nesramne psovke imenujejo, ktere je „iznajdel" nekdanji vrednik „Zuk.", pa je v očitni pravdi na laži ostal. „Est modus in rebus, sunt čerti denique fines" — to je meja, na kteri se ubije hudobno n a t o 1 c e v a n j e. Internu mora konec biti! Kdor ima dokaze zoper tega ali unega za Leskovko „ta je prva" — naj stopi ž njimi na dan, da poznamo podkupljence; kdor pa dokazov nima, naj brzdá svoje rodoljubje, ki mu raznaša srce, ker ne gre vse kakor bi on in mi radi, da se ne pregreši o takih psovkah! Poštenje je svetinja, ktere se ne sme dotakniti tolovajska roka, in pravilo: „calumniare audacter semperaliquid manet" — je vražje početje. V ta odgovor prisilil nas je „Slov. Nar." dopisnik. Ako se ne loti naše časti, ne bomo mu več odgovar-jali, naj piše kar koli hoče; mirne vesti prepuščamo razsodbo treznim bralcem, kterih je mnogo več na svetu kakor strastnih; tudi „Novic" ni nikoli volja bila in tudi danes ni prepirati se, da se ne bode po pravici reklo: „Novi časniki — novi prepiri!" — Ravnokar je přejela čitalnica naša od rodoljub-nega gospoda trgovca A. C. Fabiani-a in gospé njegove prekrasni sliki Slovenca in Slovenke okolice tržaške v znamenje, „da tudi na bregovih jadran-skega morja živo bij ej o srca za blagor, srečo in slavo slovenskega naroda." Mi pa kličemo rodoljubnim dari- teljem : slava ! Iz Dunaja. Vsled postave od 1. julija 1. 1. se namesti papirnatih desetic in srebernih desetic od 1848. in 1849. leta izdaja že nov denar (drobiž) po 20 in 10 krajc. Kovan je iz srebra in kupra; v dvajseticah je vsacega pol, v deseticah pa je srebra nekoliko manj. Na sprednji strani je zaneogerske dežele napis ce-sarjev v latinském jeziku, na zadnji ste v cesarskem orlu številki 20 ali 10 z letno številko 1868; za ogerske dežele je napis v magjarskem jeziku. Ogri si ku-jejo tudi kuprene solde po 4 krajc. in po 1 krajc. — V komisiji, ki jo je ministerstvo kmetijstva sklicaio na Dunaji, je bilo rečeno, da prvi pogoj za razširjenje dobrih vednosti v sviloreji je pod uče vanje Šolske mladine v ljudskih šolah in posebno v realkah; zato je treba, da se učitelji v preparandijah teoretično in praktično podučujejo v sviloreji. Izdelala je ta komisija tudi program za svilorejnico v Gorici, kjer se bojo skušnje in preiskave delale o zadevah sviioreje. Za podporo sviioreje je bilo odločeno dolenji Avstriji 800, gornji Avstriji 500, Salcburškemu 150, Ceski 2800, Galiciji 800, Bukovini 250, Moraviji 500, Šleziji 1200, Stajarski 800, Kranjski 300, Koroški 300, Dalmaciji 2000, Trstu 400, Istriji 800, Goriški 1700 in Tirolski 1700 gold. — Novi c. k. deželni poglavarji so imenovani. V Trst na mesto barona Bach a pride c. kr. podmaršal Moring za začasnega voditelja deželne vlade, — v Dalmacijo na mesto c. kr. podmaršala barona Filipov i ó a generalmajor vitez Wagner, — na KoroŠko . gré za c. kr. deželnega glavarja baron Kiibek, bivši predsednik goriške c. kr. okrajne gosposke, grof H o-h en wart pa gré iz Celovca za c. kr. deželnega glavarja v gornjo Avstrijo; — grof Chorinskega, bivšega c. k. deželnega glavarja na Dunaji, namestuje ondašnji podpredsednik vitez Weber Eben h of. Tudi Bukovina in Slezija ste dobili nova deželna glavarja na Dunaji med střelci govornikov za „veliko Nemčijo." Tako neslano so govorili večidel, da te govorice presedajo celó treznim dunaj skim časnikom, in „Frem-denblatt" jim kar naravnost pravi, naj se grejo solit s svojo velikonemško propagando, kajti Avstrija jim ne bo več pečeni kostanj iz ognja lovila. Nemški rogovi-leži avstrijski pa so pri bokalih vina celó pozabili na to, da jih poslušajo nenemški Avstrijanci, ki se po , pravici pritožiti morejo, da se mnogonarodna Avstrija delà za Nemčijo! Tudi minister dr. Giskra se je ope-kel s svojim govorom, v kterem je povzdigoval nemško kulturo: velikim Nemcem ni vstregel, ker oni hočejo nemško državo, Slovane pa je tudi žalila himna na „nemško kulturo". Poljska „Gaz. Národová" pravi, naj bi cislajtanski minister na ustavo prisegal, a ne na nemško kulturo. Kultura (omika) je občno blago, a ne nemško ; kakor francozke, laške kulture ni, tako 258 tuđi ni nemške kulture, ako se pod nemško kulturo ne mislijo uradniki, kteri v šoli in v uradnijah narode ponemčujejo. Cesko. sv. Bonaventuri in pa tehnika geodezije in ikodometrije. te više šole hodi 3.552 mladenčev. u Narodnih shodov je pri nas čedalje več. dne t. m. se je v taboru „na Saldah" zbralo čez (JospOdOHl ObiskOValceiíl prvega SlOVWlSkega 6000 ljudi; zabavali so se s petjem in godbo. Brezšte- vilni so bili klici na slavo koroni sv. Vaclava in zgo- dovinskemu pravu čujočih. vladnih komisarjev je bilo pri- tabora! Tištim gospodom obiskovalcem sloven- Ogersko. Iz Pešta. Obravnava nove rekrutne postave se je začela v deželnem zboru. Poslanec Mađar as z, eden izmed prvakov levičnikov, je zavrgel vso to postavo, «« Ajjvj ^v^iutž V5V/10Û«, o.vyslanec Pa taj trobi v isti rog, rekši: „kaj morebiti mi- češ đa po njej pogine Ogerska. Po- skega tabora, kteri pridejo iz Ljubljane Celja, iz Maribora, iz Zagreba in pa Čak ovca, dalo je slavno c. k. priv. južno lezniško društvo to polaj sanje iz iz že- 1 da davale se jim bodo 1 m slite, da je Bog Magjara zato vstvaril, da pod tujo ko- postajo Ormuž (Station Friedau) avgusta karte za vožnjo v in mando gré v vojsko?" Klapka, glasoviti kolovodja puntarske armade 1848. leta in takrat zakleti sovražnik Avstrije, zdaj pa Pavel iz Savla, branil je pa novo po- stavo tako-le : „Bili so časi, ko tudi jez sem z vso silo 10. m 11. avgusta za vožnjo iz Ormuža nazaj tje, kjer so vstopili, za polovico navadne cene. Tišti gospodje obiskovalci pa, kteri bi v medpostajah delal na to, da Avstrija pogine; zdaj drugače mislim, vstopili, dobijo lahko po dotičnih nadelnikih Tišti dan, ko je bil kralj naš kronan in je prisegel na stáj (Stations-Chefs) tudi za polovico navadne vstavo naso sem se podvrgel volji narodovi. Ravnati cene karte za sem in nazaj od poprej imenova- v o L<+ V KJ UC*OKJ , OCIU O Ks ^jKJK\y l^i v viji uwivuuu» av« y uwu se moramo po okoliščinah časa in če nismo přejeli naj- boljega f moramo sprejeti saj kar je dobro. Jez sem Ljubljane, Celja itd.). želel, da bi se bil stalni armadi dal ogerski značaj ; al na Dunaji nočejo edinstva armade v poskušnjo dvalizma djati, in zato sprejmem osnovano postavo za zdaj, trdno prepričan, da iz te podlage bode sčasoma izcvela oger- ob vso veljavo prišla. Samo za vožnjo v Ormuž i m iz nih postaj te karte veljajo Ormuža tje, kjer je kdo vstopil. Taka karta bi, ako bi kdo pri kteri drugi postaji izstopil i ska armada. Ako bi ta postava ne veljala le za 10 let y ne bi jej pritrdil za nobeno ceno y al pod tem pogo- jem jo sprejmem, kajti v 10 letih utegnejo priti ugod- boljšičasiza nas (gromoviti dobro-klici)." — Mn poldne. Pogovori v taboru se zacnejo ob treh po * nejši m Magjari so vse dobili, kar koli so hoteli in vendar jim je Da Ljutomeru 1. avgusta 1868. Odbor za slov. tabor. vse vo ^ AC? - „ figa , aaaui ^lopvon wiurcugu jlsaovj. je Klapki nova brambovska postava le začasna (provizorna), kdo bi se čudil, kdor delovanje Klapkovo pozná. Kakor so o Saturnu mislili, da žré svoje otroke, tako bode tudi dvalizem sam sebe požrl; napihoval se kakor preprosti Slovenec pravi * Odbor veljavnih mož v posebno natisnjenem razglasu kliče rojake z navdušeno besedo v ta tabor ter pravi dite vsi, kolikor je koli mogoče, in fj Při bode tako dolgo, da poči! Srbija. Iz Belega grada. 28. dne u. m. zjutraj ob 6. uri so vstřelili 14 hudodelcev, ki so bili krivi umora kneza Mihajla. Poieg dolge jame, ki jim je bila skopana za grob, so bili obsojenci na kole privezani nih ona kdor koli od doma more. Samo ako nas bo jezera in jezera pod milim nebom zbra- > bodo imeli naši nje gledala sklepi veljavnost pri visoki vladi in bo Se enkrat Vam kličemo: na noge slo« dokler jih niso zaporedoma puške zadele. Mnogo y na- roda se je sešlo na prostoru krvave sodbe; pri vsakem střelu je množica preklela hudodelnika, ko je črno dušo izpustil. Rim. štelo memo Po najnovejšem izkazku se je v veliki noči venski možje, ako vam je še kaj mar za stare pravice! Pride naj vsak, bodi-si kmet (želar), nagornjak ali vincar. Samo če bomo iz vseh stanov združeni kaj sklepali in sklenili, potem bomo kaj dosegli, da nam bo boljše šio, nego zdaj ! Na noge toraj ! Zdramimo in zbudimo se iz svojega tako rekoč mrtva-škega spanja! Pomagajmo si sami! kajti ako si ne bomo sami pomagali, nam ne bo nihče na tem svetu pomagal. Nihče iz b h h vesnic, poseb m u škega, v Rimu 217.378 prebivalcev, tedaj za 1805 več ljutomerskega in gornje-radgonskega okraj lani. Rimu iva 29 kardinalov, 28 škofov UiVXUV lauil v XUUJU Ui vw wt/ X\«1U1U«HU V y OIW1U V y 1372 duhovnov in klerikov, 799 bogoslovcev v semini- ščih; v samostanih (kloštrih) je 2947 minihov in 2191 vse duhovščine je 7366, in sicer 2228 svetne m 9 kat gusta 1868 popold v Ljutom manj nun y y 5138 pa samostanske. Druzih, neduhovnih prebivalcev šteje Kim 189.740, in sicer 97.441 možkih, 92.299 pa žensk. Družin (familij) je 42.076, in to je nenavadno Kursi na Dunaji 4. avgusta. 5% metaliki 58 fl. 75 kr. Narodno posojilo 62 fl. 75 kr. Ažij o srebra 111 fl. 25 kr. Cekini 5 fl. 93 kr. ugodna razmera za socijalno življenje. Dalje živi v Rimu vojakov 10.738, 326 možkih in 41 žensk v pre- judinj ktere obiskuje 6690 učencev, ki ne plačujejo šolskega denarja, V gnanstvu. Nekatoličanov je 488, judov 2394, 2208. — Začetnih ljudskih šol je za fante 40 Žitna ce n a v Ljubljani 2. avgusta 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaće 5 fl. banaske 5 fl. 75. turšice 3 fl. 40. sorsice 3815 pa tacih, kteri plačujejo dekliške šole pa ob- iskuje 9199 učenk, ki ne plačujejo šolskega denarja, 2661 pa tacih, ki ga plačujejo. V začetne ljudske šole hodi tedaj 25.917 otrok. Za više znanosti je v Rimu 3 fl. ovsa 2 fl. ječmena 2 fl. 30. prosa 3 fl. 3 fl. 90. ajde 2 fl. 60. rži Krompir 1 fl. 20. Loterijne srećke: vseučilišče, licéj papeževega paganda fide", gimnazija pri sv. seminišča, kolegij |/agauuoi uuc , giuiua^ija i o v. IVI2Ll11 J1 „nunc* x avjc , kolegij pri sv. Tomažu „sopra Minerva", kolegij pri yy di pro- della Pace" V Građen na Dunaji 29. julija 1868: 19. 9. 86. 2. 11. Ï2. 54. 63. 31. 36. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 12. avgusta Odgovorni vrednik Janez Murnik Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljublj