116 ]7 arhivskih fondov in zbirk arhivi xvII 1994 Iz arhivskih fondov in /birk Sejni zapisniki kranjskih dt/^lr ih stanov FMA UMEK "Leta 1530 nii ponedeljek po tiedclj; linmi-niseere (14. marca) .so se zbral v Ljubljani na dvorni več i gospodje ni de že I ar-j Kranjske, Slovenske Marke, Metlike, istrc, Krasa, se posvetovali o vsem in da ne bi bilo zmot o (Mu in zaradi večnega spomina, so zapisali v knjigo in tako sklenili, da se to tudi v bodoče ne opusti ali drugače opravi ali pozabi. Te sklepe naj podpišeta deželni upravnik Jorg Gall in ?>e en dežel an TaKo se glasi vpis na prvem foliju knjige, ki je na plat me ah naslovljena Noeu Landlagc, ?Aich Verordneten Ausschnss Protocoll Itcm die Trauburgischc Handlung, na prvi notranji str»p pa je naslov, preveden v slovensk- jezik, L^bel vsakega posvetovanju, tako v splošni.i zadevah kakor iudi o najbolj potrebni obrambi proti dednemu sovražniku Turkom. K miga začenja v fotjdu Dežclr- stanovi Kranjske, 1. rcgistratnra, serijo kniig zapisnikov se; deželnega zbora cd 1530-1783. Popis v konkordančn tabeli navaja, da ic serija sestavljena z dveli delov. Prvi del obsega 48 knj.g, k. so označene sejni zapisniki št. M8 za ea.* !530-l742, drugi del obsega knjige zapisnikov odbora 1617-1783.2 Prvih 48 knj g je dobilo današnje ob'iko v časn deželnega regi-slratorja Karla Seilricua Perizhofferia pl. Penz-hof (1694 - umrl ne/rano po 1748). Perizhoffer postane registrator deželnih stanov leta 1722.1 Deželni stanovi v 16. stol skrbe za ohrai.itcv spisovnega gradiv« v potreb pisannškega poslovanja, Beležka dvorne veče 14. marca 1530 kaže, da skrbi za pravilnost poslovanja deželni jtprav-nik 4 Gradivo deželni':, stanov hran. dežclri pisar v posebni skrinji, kakor kaže zapis v letu 1548,5 Kt ni bilo registratorja, hranijo ključe od skri- 1 Arhiv Republike Slovenije (AS) Slan. A 1. Skalh K7S. R»|. 1. Splošni pregled fondov državnega arlii"it Ui Ljubljana 1960, ilr. 79; konkordančna labna navaja sejni zapisniki il. 1- 48 ikaila Ji. 875-921 in zapisniki 1617- Ui!8, 159.1-170J, 1720-1783. ikaila it. 922-931): I*, feidi«s, D.is Arcbiv iicr krainisclicn Landsch^fl, l.Zy ] 862. Si. 284 285, 289.292, 1863, ii. 11, 23,24; K Kadics, l)ic krainisehe l.atidlfj;swcscn, Osicrr.-nngar. Rtvuc.X'.N 1902, 16-17. 21-2.1, 26, ?K T S, 40 44 in ponatis; M. V :rt>iI>c^clno?.borski spisi kranjskih de iclnih sianovl., Ljubljana .980 str. X;i. 3 SI)L 6, Ljubljana 1935, sir. .104 107; AS, Si,m. A l, lase. 405. škatla 734, ovilek uradniki registra liirc, ncilatirun sp s K.S Pcjinhtifrorja 4 A?. Slan. A 1, ikaila 875, fol. I. 5 AS,Slan. A 1, ikaila 875, fol. 145. nje, v kateri so deželne svoboščine, stanovski poverjeniki.Prevelikega reda v deželni pisarni tli bito, kar seji, izkazalo, ko je dežela potrcbo"ala spise za pogovore s freisinšk.mi komisarji. Zato sklene odbor na svoji seji 2, marca 1^86, da dežela nujno potrebuje registratorja. Dn-> 13. novembra 1586 pa sklene odbor, da sprejme v registra turo Mansa llalteinspilla, kar naj potrdi nn prvem nasledijcm zasedanju deželni zbor Službo naj nasiopi čimprej. Skunaj s pl Scheycrjem naj registrator pregled' in urcli spise v pisarni, dokler ne bo zgrajen lontovž. Že 2 marca 1585 sklenejo na deželnem zboru, da naj se v deželni hiši uredi tudi stanovanje za registratorja.7 Perizhoffer navaja v Carniolii Pragmatici, da dcžel-n: stanovi nastavijo leta 1589 še adjunkta regi-stratoria, a iz sejnega 'zapisnika 20. avgusta 1589 je razvidno, da sklenejo, da j d polrebna za regi-stratnro taka oseba, ki registraniro že pozna. Perizhoffer v nedatiranem spisu našteva vse deželne registratorje. Prvi je lians Hulteinspill leta ls8o, ki ga nasledijo leta 1589 Balt.iz.ar Kjiralt (Gitiakh), leta 1595 Hans Kmtzcnhachcr, leta 1607 Scbnstuan Ascli, leta 1613 Felicijan Kirch-bcrgcr; leta Í6I6 Andrej Kjppcmagcr, leta 1638 Wuin.{ lluchbar, leta I6C0 Martin Ottnaner, leta 1652 Gabrijel Lukančič, leta 1659 Jurij Sclle-nitseh, leta'1665 Marks 1'crizholfcr, lela 1688 Marks Jožef PcrizhoiTer, leta 1722 (16. jannarja) Karei Scifricd Penzhoffcr.* Službena dolžnost deželnega sekretarja je pisar sej in razprav, od leta 1548 dalje so zabeleženi dnevni red, razprava in sklepi. Vseb.na razprav jc od leta 1559 dalje tudi podnaslovljena, podane so kratke utemeljitve m skiep. Od leta 1571 dalje jc navedena obširna vsebina razprave, od leta 1576 dalje jc navedena razprava posameznin razpravlja Icc v, k: io zakliiičuje sklep. Od Šestdesetih let 16. stol. imajo razprave na robu zapisane pripombe p.samc, ki označujejo izvršiicv sklepov. V 17. stol postanejo sestavni del zapisnikov tudi dekreti deželnega zbora alt odbora. V prvo knjigo sejnih zapisnikov so uvezani tudi dcžclno-zbor.sk i up is i fimcnovania komisarjev, instnikcije komisarjev za deželni zbor, odgovori dežele il .) z leta 1548 in razni dopisi stanovom (1541 1548). Čeprav govori prv vp,.- v knjigo da mora sklepe podpisali deželni upravnik ii, eden od navzočih, sc tega niso držali Izjema je le razprava vclilega odbora 25. jmija 1&43, ko so razpravljali o deželnem poovu, obrambi dcž-clc^ novi pt lavčitvi m izbrali dva poslanca, ki sla šla na D. i nj. Tedaj so sc vsi priiotoi podpisali in pečatih s fvojimr pečati.U Prva knjiga sejnih zapisnikov obsegn obdob c 1530-1573 rol. I 577) J prcslcdk , manikajo zapisniki za leta 15.32-1542, 1544-! M7, 1*191558 1560 1562, 1564-1566, 1570, ki očitno v času vezave kijigc niso bili več ufiirfinjeni. V knihi so zapi* skicpo'' in zapisniki obravnav ter posvetovanj različnih teles: - dvorne /cčc 1530, 1531, '549, 1567-1569, 1571-157^, ki ic v nujnih primerili, ko ni bilo U /\S, Stan. A l„ik=ilh K^S. (ii). (>'. M ill., fol 73 70 102 ]7 arhivskih fondov in zbirk arhivi xvii 1994 moči sklicali deželnega zbora, sklepala tuil v deželnozborskih zadevah. - odborov: velikega, ožjegi, matcgii, 1530, 1531, 1567-1 569 1571, 1572 - deželnega zbora 1530, 1531, 1548, 1563, 1568, 1569 - urada poverjenikov 1531, 1568, 1569, 1571-15Ti, ki jim spr/a določi dcželn zbor konkreten predmet obravnave, nato pa postanejo izvršilni organ deželnega /.bora s sla liinii pri sti jnosliri. Izraz Vcrordente se v prvi knjigi zapisnikov pojavi v letu 1540.15 Na prvim zasedanju dvorne veče, ki jo zabeleženo v knjigi in za katerega so zabeležen, sklepi z dne 14. marca 1530. obravnavajo papc ževo zbiranje pomoči za boj proti Turkom, turško nevarnost, grrdnjo deželne hisct nastavitev dveh deželnih zdravnikov, ki prejmeta vsak letno po 100 dukalov, imenovanje lorga pl. Lamtcrga za deželnega prejemnika, k. prejema letno 200 gld. in iz tega vzdržuje tudi svojega pisarja. Dne 4. aprila 1530 imenuje dvorna veča Wolfa pl. Lambcrga za vojaškega poveljnika.16 Dne JOl aprila 1530 so prvič navedeni člani dvorne veče, kjer so zasloprmc vse kuriic i9jih jej navzočih 1 7t med njimi so deželni glavar, deželr- upravnik, ljubljanski škof, ljubljanski župan in mestni sodnik 17 Na p ob tuji t k pred vnebovzetjem (?3. maj) 1530 razpravljajo na dvomi veči stališčih za zasedanje mcddcžclnih odborov Štajerske, Koroške in Kranjske ieta 1530 v Slovenj Gradcu in o medsebojni vojaški pomoči dežel. Predlagajo, da vsaka dežela da od 200 rensl.ih goldinarjev Jincnjskc rente po 1 oklepnega konja oziroma na 25 goldinarjev pc cr.cga pcsca. So proti pmegnitvi podložmkov v deželni poziv, ker "ti le zanemariajc delo pa tudi zaradi tega, ker se od n.ih pričakuje upor."18 Dne 4 julij« 1530 se ponovno sestane dvorna veča in med drugim razpravlja, da nastanijo najemnike na Gorenjskem in v Slovenski Marki in določi osebo za odbor (Ausschuss), "če sc deželni mu glavarju kaj pripeti in da so mu v pomoč. Oe potreba večja, i ihko deželni glavar odredi poleg izbranih tudi druge osebe." 7a odbor izv0?i|0 pel oseb-poicg deželnega glavarja hansa Kaeiianerja še deželnega upravnika Jurija Galla iz Motnika, Jurija pl. Lamberga s Crnclcga, Krišlola pl. Purgslala, Jurija pl. Schmtzcnpaucrja ir Erazma pl fhurna 19 Dne I d septembra 1530 deželni zbor določi poseben odbor za odmero davka za deželo. V njem je 15 eseb. poleg Kacijanerj-'» Hansa, deželnega glavarjz, Juma Galla, deželnega upravnika, in članov cdbora, ki .so bili izvoljeni 4. julija 1530, še pi. Črnomcliski. Krištof 15 id., fol 13P 16 id., fol. 1. id., fol. 6'. 8 id., lol. 9. 19 id. fol. 12. pt Kreig, komnndator v L|t:bljani, Erazem pl. Obritsehen, Jobst Mnrdax, Krištof pl. Gallenberg, Jakob pl Raunach, eden od članov ljubljanskega k;: pitij a, dva zastopnika mest.20 Dne 6. januarja 1531 deželni ;:bor odredi 17 članski vc-i ki odbor (grossc Ausschnss) in 9 članski ožji odbor (en^cr Aussehuss), ki sla sestavljena iz vseh štirih kurij. Nekateri člani ožjega odbora so tud1 istočasno čl ar- velikega od bom, poleg niiju so imenovali tudi več skupni dežel a nov, ki n*j se skup"i s čla.u odbora posvetU|Cjo o dovoljevanji Dcžchi zbor je na zasedanju 21. marca 1531 razmeji; pristojnosti ožjega in vc.ikcga odbora. Ožj odbor /azpravlja ni sklepa o vseli "strokah dežele" Čo pa ic zadeva važna, deželni glavar dol o": i za razprave vciiki odbor, ta razpravlja o .vsem škripaj z. ožjim odborom in de-.elmm glavaricm. ;tevi.o članov ožjega odbora manjšajo od devet na s idem, v njem ni prelatov. Število velikcg? odbora zmanjšajo od 17 na 10 članov, ki niso ist- kol član* ožjega odbom Deželni glavar pa more k razpravam pritegnili tud. drugo osebe.22 Dtic 6. aprili 1531 zasedata sknpai ožji in veliki odbor in drugi deželani, ki so k temu pritegnjeni, mzpravljaio o obrambi dežele, dolotijr poveljnike plemiške vojske in njihove plače. 1 Na za) tevo deželnega kneza deželni zbor 17 julija imenuje nov odbor (Aus chuss), k: ;m« 8 članov, v njem niso z.a:;topa.ii pre I at i. Poleg lega deželni zbor imenuje še dve skupini deželi nov, ki razpravljata o instrukeiji poslanecv in o deželnih svoboščinah.24 Dvoma veča se sestane, kakor je razvidno iz njenih sklepov v letu 1531 štirikrat. V tem Jctu med dragim razpnrdja o utrjevanju Ljubi j „ne in gradu,; podložniški tlaki pr ■ utrjevanju, davčnih zaostankih, medodbornem zboru v Dravogradu ■ td Na podlagi ohranjenih zapisov sklepov dvor nc veče tn odbora v letih 1530 iri 1531 moremo sodit: daje predmet razpmv odbjra sprva dolo čen na podlagi sklepa dvorne veče in deželnega zbora »n da se v letu 1530 pojavi stalen odbor kot posvetovalni organ deželnega glavarja Razvoju institucij v letih 1532-1542 po sejnih zapisnikih nc moremo slediti, ker za ta leta niso ohranjeni. V letu 1542 so ohranjeni le zapisi sklepov velikega odbora, ta zaseda 26. juhi.i, na njem je prisotnih 12 članov. Razpravljajo o deželni bra.nb' in| o poslancih, k; bodo š'i na Dunaj za radi nove davčne osnove. Imenovali so šest poverjenikov iVcrordnete), od katerih sta po dva ■z kuri:c gosf jdov (Frane pl Ram s Strmola, pl Lambcrg s ("rnelga) in vitezov (Lrazcm pl Obritschnn, Sigmund pl. Wcichsilbcr^) in mest (Pavel Winer ii ljubljanski žup&n Vid K hi s I).25 1 id fol. 16-20. 1 id., fol. 12-li'. 22 id., fol. 42-44 23 Id fol. 52.53. 2:' id, fol. 57. 25 id., fol. 71-76. ARHIVI XVII 1914 lz arhivskih fondov in ?birk 103 Od leta 1543 do 1548 zapisnikov ni. Iz zapisnika zasedanja deželnega zbora 5. novembra 1548 je razvidno, da je določil čiane velikega in malega odbora. Veliki odbor ic imel 17 članov, v njem so zastopane vse ¿tiri kurije, C Ioni velikega odbora so: deželni upravnik, deželni upravitelj, dva preiata (stiski opat, novomeški prošt). 12 gospodov in vitezov (Anton baron Tluirn, Wolf pl. Lambcrg Erazem pf Obrilsehan, Juri i pl. Lambcrg, Hans Jožef pl. Bgkh Hans Lenkovič, Wolf Wcrncg, Viljem Rasp V'ljem Sehnitzcn-patimer, dr. Bernard in Barbo, Flor ijai] Seharph, Rarel pl. I'nrgstall) ter ljnblianski župan. Po navodilu dežel- morajo člani velikega odbora delat: v dobre dežele in purocati o svojem deln na deželnem zboru. Mali odbor ima 11 članov, ki so izbrani po kuri'ah. V njem so deželi i i »pravnik, deželni n prav-tel i, .stolni prošt uji kdo drug iz ljubljanskega kapitlja, sctlem gospodov in vitezov (Anton baron Thurn, Hans Jožef" pl. Lgk, Viljem pl Rr..^p, Viljem pl. Prannsbcrger, Flo-rijan Scharph, Karel pl. I'nrgstall, Jakob pl. Gallenberg) in 1'ubljanski župan.26 Mi'li odbor se večkrat enači s poverjeniki, ki se v tem času omenjajo v naslovih dopisov in ukazov deželnega kneza poleg deželnega glavarji, in deželnega upravitelja. Z letom 1542 je vrsta zapisov pretrgana. V letih 1548, 1559 in 1563 so le posamezni zapisi sklepov in posvetovali dvorne veče. deželnega zbora in organa, katerega Spisi sei niso naslovljeni, verjetno gre za od ;ir. Bol; popoln'm zapisnikom sledimo od julija 1567 do leta 1569, manj je v tem časn zap.snikov deželnega zbora, več jt zapisnikov drug;h organov, Za to obclobic so ohranjen zapisniki dvome vete. ki seje sestajala večkrat na leto, npr. leta 1567 M ikra t, leta 1.568 dva k nit m leta 1569 pet krat.27 Število udeležen -ccv zasedanj dvorne veče varila od 9 do 14 oseb, ki so zastopane po kuri,ah Dvorna veča v letih 1567 1569 razpravlja o nastavitvi vojaških poveljnikov, utrjevanju mest, preskrbi vojske s hrano, davčnih zaostankih mest, plačah stanovskih uslužbencev, dovoljevanju dežele, predlogih za mesto svetnika notranjeavstnjske vlade Zabeleženi zapisniki deželnega zbora izpričujejo njegova zasedanja v lein 1568, ko je januarja zasedal trikrat in tudi v februarju. Sejni zaj ■snik: so za navedeno razdobje redki izf neu'ejo 'c zasedanje odbora v letih 1568 in 1 69, kc razpravlja med drugim o gorskem redu in redu ograjnega sodišča. Predmeti razprav dvome veče ,n odbora so v tem času večkrat enak. in kažejo, da predmeti razprav niso Ic posledica pristojnosti, ampak tudi proceduralnega postopk;:. Za obdobje 1567-1569 je ohranjena vrsta sejnih za- 16 iii. iy. m iu<). 27 id , fol. 235 240, 252'-256, 259', 298 298', 316-316' 318-321. 386-38V, 395 39?, 406-407, 427, 431-432, 457-4621, 474 476' 48CM81, tf)9' 511', 518'- j20 524' 520' 544 546. 553'-557. 563 565', 568-571', 5 7 "574. pisnikov, kjer m navedeno, pri katerem telesu so nastali. Po imenih pri:.otnih pa moremo sklepat' da gre za nrad poverjenikov O imenovanju po vctjcnikovzvcnic iz sklepov dvorne veče v tem časn. Za leto 1570 ni ohranjenega nobenega sejnega zapisnika, od leta 1571 dalje seriia sejmfi zapisnikov ni več prekinjena V času od 15 J-1573 ni v prv. kmigi sejnih zapisnikov nobenega zapisnika deželnega zbora, so le zapisniki odbora, dvome veče in urada poverjenikov, ki pa niso vedno naslovljeni V letih 1571-1573 dvoma veča večkrat zaseda, po naslovljenih zapisnikih zasedanj v letu 1571 petkrat, v letu 1572 osem krat in v letu 1573 dcsctiirat. Udeležba na zasedanj ii i dvome veče je različna iako se v letu 1572 :idcležn;c zasedani od 8 do 16 članov Sejni zap.snik 8 novembra 1572 pajasnjuje sestavo dvome veče: dcželn1 glavar, deželni upravnik in 11 prii.dr.ikov (asesorjev), ki so izbrani po kurijah.78 Vendar to demanlirajo zapisniki dvorne veče v naslednjem letn, ko je prisotnih na njenih zasedanjih od 12 dc 21 oseb V letu 1573 razpravlja dvorna veča med drugim o predlogih za svetnike natranjcav.strijske vlade, poveljnikih plemiške vojske, organzaciii pobiranja vinske naklade m čepnine, razp:su zasedanj odbora uradu poverjenikov, izpopolnitvi mest poverjenikov, oapii.u davkov, nastavitvah m plačah deželnih ushižbcnccv, spremembah davčne napovedi, preskrbi, oborožitvi in financiranju Voinc Knjinc pregledu deželnega poziva, kontribneiji. Zasedanja odbora so v letih 1571-1572 pogosina Odbor v letu "571 zareda vsaj 15-krat, ko so zapisniki naslovljeni kot zap;sniki sej odbora. Večkrat trajajo zasedama odbora po 3-4 dni, udeležba pa je razi čna od 8-?.] navzočih. V letu 1572 se odbe; sestane januarja in uinija, navzočih je od 13-17 eseb. Za leto 1573 v prvi knjigi sejnih zapisnikov 5ii vpisiHnih Ecjnilj zapir.nikov odbora Odbor v letih 1571 in ; 72 razpravlja med drugim o predlogih za Člane notrnnjcavstrijskc vlade, nepravilnostih pr. vinsr' nakladi sredstvenini, izbrisih iz menjske knjige, financiranji! Vojne Krajine, plačah -n nastavitvah deželnih uslužbencev, vzdrževanju najemnikov, o razpisu zasedanj dvome veče, pregiedu deželnega poziva, objavi potrjenega novega reda ograj neg? sodišča, vodenju procesov v kriminalnih zadevah proti deželiinom, pregledu plemiške vojske, pritožbah glede deželnih svoboščin, polieijskun rodu, dajanjn naklad-niškega urada v Ljubliaiii s podružnicami v zakup, kmečk trgovini Zapisniki sei poverjenikov v letih 1571-1573 nimajo v naslovu navedbe da so zapisniki poverjenikov A primerjava imen poverjenikov in navzočih na sejah nam dokazuje, da gre v mnogih primerili za zapisnike urada poverjenikov. Feb ru a rja 1573, ko je kmečk. upor na vrhuncu, za- id., lb:. 519"-520. 120 ]7 arhivskih fondov in zbirk sedajo nepretrgano.29 Ker prva knrga šopih vapisniKcv obsega čas do leta 1573, je v n;ej vrsta podatkov o protestant /mu, o nastavitvi predikantov, učiteljev, prevodih knug v slovenski jezik, preganjanju in zaščiti predikantov s strani dežele, ra/delicvaniu slovenskih protestantskih knjig med plemstvom. Tako na primer dvoma veča razpravlja 3. upnla 1571 o prošivi Ane lilagai, da bi vrnila slovenske knjige, k- j:h je dala dežela in jih dali nekomu drugemu, niej pa bi dali v zameno denar za preživetje. Dvorna veča ugodi njeni prošnji in naroči K'ombnc;cj povrnili, dobe še preostanek (0 goldinarji v.3" 'la kratek pregled prve knjigo sejnih za-p;srikov nam razgrne vso raznolikost njihove "sebinc, sai nas inlorimrnjo o razvo; i deželnih institneij kakor tudi o vseh dejavnostih dežele. 2 id iftj 527-iJf, 30 id., fGi.lWr-nSj C^BŽEffi (SitJufii nniiltHin f HunajREfc / // ----j« ^ Sičfsnt-rrtu.- C -S3I