List 34. Mladi vincar. v Spisnje v poduk vinorejcem France Jančar na Stajarskem. §• i. Od vinske trte ali trsa. Vinska trta povsod raste, al vina povsod ne da, ker ne dozori. Solnčna lega ji je najljubša, ako ni premokra in ne presuha. Plemen vinske trte štejejo okoli 4000. Tu vam, predragi vincarji, popisujem samo nektere trte izvrstne za vino, nektere žlanne za vino in za zo-banje. Vincar naj prve pozna, da pridelke najžlahneje kapljice uspešno in koristno na najvišo stopnjo spravi, ter tako sebi in vlastniku k blagostanju opomore. Najpopred pa bo dobro nekoliko razjasniti izraze in imena, ki se po slovenskem Stajarju rabijo: 1. Kozga ali mladika je neposrednje dozorjena izrastlika iz stare trte. 2. Reznik, se imenuje mladika na eno, dve, tri ali štiri očka (očesa) obrezana. 3. Bik, konjič, butica, vtikanca, ker se v nekterih krajih s koncem v zemljo vtakne, se pravi mladiki na 8, 10, 12 in še več oček obrezani. 4. Cerunič, verunik, špar6n, se imenuje mladika na 5 do 6 očes obrezana. 5. Ključ za rožnjenišnico, je mladika s 4 ali 5 očesi do 1 in pol čevlja dolga. 6. Vlač en ca, je mladika pripognjena in v sredini v zemljo zakopana, kjer korenine požene; en konec se stare trte drži, drugi pa z dvema ali s tremi očesi, tudi v obliki bika, je zunaj zemlje; v zadnji podobi se z bičjem na količ priveze. Za izvrstno žlalino vino so sledeče trte: 1. Rivček, grahorica, rizling (Klein-Riess-ling). Trta je majhna, les tenek, droben, grozdje majhno, včasi redko, prosto, večkrat svršnato na kratkem pe-celjnu; jagode so mesnate, tenke kože, večkrat ploš-nate, sladkega, prijetno-aromatičnega okusa, z dvema peškama. Raste najraje na južni in južno-zahodnji strani brežin, daje le zavarovano ostrih vetrov; ljubi bolj težko ko lahko zemljo, akoravno je tudi s to in z vsako drugo zemljo zadovoljna. Obdeljuje se bolj nizko, rajše na reznike kot na bike; to grozdje poprej e dozori in močno in žlahno vino da. 2. Rivček, beli italijanski rizling (Weisser TValschriessling). Trta je majhna, les droben in kratek, jagode rumeno - zelene , sladke , dišeče , tenke kože. Grozdje da zelo stanovitno, žlahno , močno in krepko vino, vendar nima dišave — bouqueta — kot beli majheni rizling. Pozno dozori, zato ji solnčna lega in toplota najbolj služi; sicer pa jako rada raste tudi v peščeni zemlji in je veliko bolj rodovitna od malega rizlinga; tudi grozdje je veče. Ker ne raste močno v les, se ji le rezniki in kratki biki narezavajo. 3. Sip on, ki je po vsem slovenskem Stajarju najbolj razširjen, in je glavna trta štajarskih vin; že stoletja ga priporočujejo. Ker je vincarjem predobro znan, ga ni treba obširneje popisovati. 4. Rdeči traminec. Trta je majhna, grozdje majhno, gosto, zgoraj jako široko na kratkem peceljnu; jagode so sivo-rdeče, debele kože, sočnate, nježnega okusa, z dvema peškama. Vino da izvrstno, prijetne slajave, ognjeno in stanovitno, ktero se brž razvije in je že v mladosti jako prijetno. Nima toliko dišave, kakor rizling, pa je slajše in daljega trpeža, zato oba zmešana dasta žlahno izvrstno vino. Traminec najraje raste v zavetji, sicer pa povsod stori, v dobri zemlji, močno v les raste in da slabeje vino. Najboljši je v globoko zrahljani zemlji. Mokrota mu ne služi; hoče bolj na bike kot reznike obrezan biti. 5. Žlahna mušica, rdeča, siva, siva za-rana, bela (Klevner). Trta je srednje velikosti, požene precej dolge tenke, rdeče-rjave, črtaste in pi- ----270 ---- kaste mladike, kterih vršiči so nekoliko volnati; grozdje i"e majhno, gosto, rineinasto, kdaj kaj svršnato, redkeje o vremenu, cvetju neprijaznem; pecelj je kratek, debel, rdeče-rjav; jagode ima podolgaste, večkrat okrogle, temno-modre, tenke kože z belo moko, prijetno sladkega okusa. Grozdje da pravo žlahno vino. V dobrih letih že dozori konec avgusta. Povsod rada raste in rodi, dobro vino da in s tem vrednost zemlje povzdigne. 6. Klešec, rumen, bel, siv (Ortlieber). Trta je majhna s kratkim lesom, jagode ima rumene (žolte), jako sočnate, s tenko kožo, sladke, z dvema peškama. Sila rodovitna trta je in toraj razširjenja vredna. Ta trta da prijetno vino, toda brez moči, toraj se rado skazi, zmešano z drugim pa je prav dobro. Trta tudi v slabejih legah rada raste, o cvetji ji mokro vreme nič ne škoduje, rano dozori in povsod rada rodovitna raste, vendar grozdje o dolgi mokroti rado gnjije. Reže se na bike in reznike, kedar se ji gnoji. V slabih letinah^ bolje stori kot v dobrih. Se več plemen trt bi se dalo popisati, ktere izvrstno vino dajejo, toda naj bo teh zadosti. Le nektere žlahne trte za slabo vino, izvrstne pa za zobanje še hočemo omeniti in popisati, in sicer: 1. Bela ž lahna trta (Weiser Gutedel). Trta močno raste, požene dolge rdeče-rjave, risaste in pikaste mladike; grozdje ima rahlo, svršnato, včasi gosto in prosto bolj dolgo; pecelj je dolg, tenek, rdeč, jagode so okrogle, tudi podolgaste, zeleno-rumene, rjavo-vmazane, tenke kože, svitle in z belo mreno prevlečene. Meso je nježno, sočnato, sladko dišečega pokuša, z dvema peškama. Kedar o cvetji dežuje, ima manjše jagode, vendar prav sladke. Vino da slabo, lahko, mehko, brez moči, zato se mora v mladosti povžiti; po prvem zavrenji je boljše od rizlinga. Sadi se naj tam, kjer rizling in traminec ne dozorita. Za zobanje je kaj dober. Raste povsod in je tudi za brajde jako prikladna. 2. Rdeča žlahna trta (rother Gutedel). Trta je srednje velikosti; mladike so kratke, temno-rjave, z gostimi očesi, in bolj risaste ; grozdje ima rahlo, redko, svršno; pecelj dolg, droben in nekoliko rdečkast; jagode so okrogle, rdeče, tenke kože, sočnate, sladkega pokuša, z dvema peškama. Trta je za vsako lego in povsod rodovitna, toda vino je lahko. Ljubi težko in večkrat pognojeno zemljo. Obrezuje se bolj na reznike; o cvetji je stalena, tudi za brajde sposobna. Rodovitnost se v 5. letu začne. 3. Krhljikovec (Krachgutedel). Jagode so velike z debelim mesom; ko jih zoblješ, pokajo med zobmi. Vino je boljše, ko od bele žlahne trte. Rada raste v močni zemlji na južni strani, in se prileze brajdam. O cvetji ji malo kaj škoduje, je rodovitna in da velike lepe grozde, ki se dajo dalje hraniti, rano dozori. 4. Modri gosjonog (blauer Gansfussler). Za brajde najbolj sposobna trta; pozno dozori. Grozdje ima veliko, 10 do 12 palcev dolgo in zgoraj 6 palcev Široko, gosto z večimi vrhi; pecelj je dolg in debel, v jeseni rdečkast; jagode so velike, stisnjene, podolgaste, črno-modre, z modro štupo prevlečene; meso je rdeče, sočnato, sladko-kislega pokuša. Dozori v zadnji polovici oktobra. Trta močno raste, in postane sčasoma več čevljev v okroglini debla debela. Mladike so jako močne in dolge, rdeče-rjave in brazdnate, njih vršiči so volnati. O cvetji je nježna trta, ji brž kaj škoduje. 4. Cesarska žlahna trta (kaiserlicher Gutedel). Trta ljubi dobro zemljo s kamenjem in čepinjami zmešano. V prvem letu slabo raste, v 3. in 4. letu pa jako močne, z debelimi strženi kratko-členate mladike požene, očesa ima le 2 palca narazen; je sila rodovitna; reže se na rožnike. Grozdje je veliko, rahlo, z večimi vrhi, dostikrat en funt težko; jagode so rumeno-zelene, večkrat rjavo-vmazane , svitle, zelo sočnate, okrogle , sila debele tako, da ena tehta pol lota , s tenko pa trdno kožo, so toraj trpežne. O cvetji ji brž hladna mokrota škoduje, dozori konec avgusta, in je le za brajde na topli strani kacega poslopja. 5. Brenkova rdeča, siva (Bettlertraube). Rana trta ima veliko grozdje; je na Stajarskem doma. 6. Izabela. Trta je iz severne Amerike, z dišečim grozdjem, kakor zemeljske jagode, srednje velikosti; jagode so črne, jako svitle, sivo-modre, podol-gato-okrogle, mesnate. Dozori v začetku oktobra. Trta ta hitro raste, vsaka zemlja ji je dobra, se ne da lahko uničiti. Obrezuje se najbolj na bike, je za brajde in blizo potov dobra. (Dal. prih.) List 35. Gospodarske stvari. Mladi vincar. Cpisuje v poduk Tinorejcem France Jančar na Strojarskem. (Dalje.) §. 2. Od gnoja. Pregovor pravi: ^kakoršno gnojnišče, takosen gospodar.'* Gnojnišče mora biti hlevu na senčni strani, ako to ni mogoče, naj se pri njem oreh ali kostanj zasadi, da gnoju senco dela in ga solnce ne osuši. Mora se pa tudi okoli gnojnišča graben skopati, da se deževnica in snežnica mimo gnojnišča odtekate. Gnojnišče naj bo nagnjeno proti jami, v ktero se steka gnojnica. Ta ^*ama mora biti na najniži strani gnojnišča tako naprav-jena, da iz hlevov vsa gnojnica (scavnica) po žlebeh va-njo teče, preobilna pa in po gnojnišču polita se lahko spet v jamo cedi. Gnojnišče naj bo tako veliko, da se vsigdar z novo izkidanim gnojem ves gnojni kup enako na debelo pokrije. Da boš vedno veliko gnoja imel, toraj tudi kruha, skrbi zato, da ti nikoli ne zmanjka zemlje na drugi strani gnojnišča, in ako je ni blizo, je navozi ali nanosi, da jo vsakrat na novo izkidani gnoj 3 do 4 palce in še več na debelo razgrneš in ž njo gnoj pokriješ. Ke opusti pa nikoli, z gnojnico ves kup brž politi, kar se mora vsak teden najmanj dvakrat, ako ni mogoče trikrat zgoditi. Za polivanje so najboljša majhna vedra z ročnikom. Tudi pepela na gnojnišče potrositi ne zanemarjaj. Sicer pa vse: blato^ rušje, steno, saje, plevel, rožje, smeti itd. na gnojnišče spravljaj. Okoli hiše naj bo vse snažno. Tako napravljeni gnoj je za njive, travnike, posebno pa še za vinograde dober; ni se bati, da bi se,trta od gorkega novega gnoja smodila. Vedi še to. Ako je svet, kterega misliš gnojiti, peščen, moraš na gnojnišče ilovice nametati. Ako pa moraš ilovnati svet gnojiti, poskrbi si peska za gnojnišče: tako boš zboljšal rodivno zemljo. Tak gnoj se brez škode le v pletenih koših na vozovih izvaža, kjer ga je treba, in brž naj se podorje ali podkoplje. Sicer se pa mora z zemljo pokriti, kakor v goricah, kamor se v jeseni ali pozimi nanosi. Po travnikih se pa brž v jeseni raztrosi. §.3. O grobanji. Trta mora stati od trte najmanj dva čevlja; tako vspešno raste, gorkoto in zračje vživa, rada rodi in grozdje dozori. Kjer je praznega prostora, kar se vsako leto najde, če tudi se vinograd skrbno obdeluje, zakaj mraz, goba, miš, črv, matika, toča itd. veliko trt uniči, naj se z grobanjem, vlačencami in vkoreninjenimi trtami iz rožjenišnice napolni. Zato bo priden vincar že o pletvini prevdarjal, kje da so rečine, in ktera trta boljšega plemena naj se pripravi za jesensko ali spomladansko grobanje; šilharja, zeleniko in vsake take baze trte pa bo iztrebil^ ker ne dozorijo ali slabo vino dad6, vendar tako, da ne bo pustil praznega prostora, saj je „bolje nekaj kakor nikaj." O grobanji se jama skoplje dva čevlja, tudi pet, šest dolga, kadar se več starih trt hoče vložiti v eno jamo, en čevelj široko in en čevelj do enega in pol globoko ; stara trta se položi, mladike se varno razpostavijo in nekoliko dobre prsti na-nje dene, na to gnoja, potem se pa jama z zemljo napolni in potlači; mladike se porežejo do 2 očes. Tudi stara trta dobrega plemena z eno mladiko se tako pomladi. Da se mora na strmih brežinah dva Čevlja in še čez globoko grobati in saditi, vsak vincar ve, ker tam voda največ prsti odnaša in tako gnjezdo na dan spravlja in trto slabi. Na bolj vlažnih krajih je treba globoke jame skopati, na dno vejnik vložiti, na to dobre prsti, potem trto, na njo spet dobre prsti in gnoja, zadnjič pa vse dobro zasuti in potlačiti. Sicer pa trta komaj čevelj globoko okoli sebe živež srka iz zemlje, in dobro stori. Z vlačencami se naj pred stanovitna rodna trta dobi. Ona se en čevelj globoko v sredini zakoplje; en konec vlačence se drži stare trte, drugi konec pa z dvema ali 3 očesi, tudi v obliki bika z 8 očesi, je zunaj zemlje, in se količu priveze; tako veliko grozdja d^; v jeseni se od stare trte odreže in tudi en čevelj globoko zakoplje, toda korenin ne otresati; s sprednjim koncem vlačence se pa ravnd kakor sicer s trto. Tako postane na mestu stalna trta, ako se ne presadi. Da vlačence morajo dolge mladike biti, se razume že iz zgoraj rečenega. Zato je dobro na bikih zadnje najdaljše mladike za vlačence osnovati; kar je pa na starem biku mladik, se močneje na reznike obrežejo, potlej pa se odreže tik glavne trte vse, in tudi s starino vred pokoplje, tako, da najmočnejša mladika na bikovem rezniku spet novo stanovitno trto dd. Tudi je dobro, ako vreme dopušča, iz rožnjenišnice eno- ali dveletne vkoreninjene trte globoko do enega očesa zasaditi, ker se spomladi dostikrat opravila nakupičujejo* Poslednjič še to. Kdor želi, da mu presajena trta že prvo leto rodi, naj spomladi zdravo mladiko v sredini upogne in jo v spleteni jerbas ali koš vloži, kakor sicer vlačenco v zemljo; naj jamo skoplje, jerbas, v kterem je mladika, s prstjo napolni, in vse skupaj zakoplje, koncu mladike pa količ pristavi, da se nove mladike privežejo nanj. V jeseni ali spomladi se iz zemlje vzame, ko se je konec pri stari trti odrezal, in se zakoplje na novem mestu z jerbasom in zemljo vred, pa 278 ne, da bi se v jerbasu vkoreninjena trta otresla. Tako hitro rodi, ker je v stari legi in zemlji. Kdor hoče priljubljeno žlahno trto pomnožiti, naj zeleno mladiko ob Janževem v zemljo vloži in jo nekoliko s prstjo zasuje in zagrebi; tako raste na obeh straneh, v sredini korenine spusti; potlej se od trte odreže in presadi. Rozge ali ključe naravnost med staro trto po vinogradu saditi, je brez vspeha. 13 let je moj vincar tako ravnal, pa sem zelo malo ali nič dočakal. §•4. Od obrezovanja. Pri tem opravilu naj si vincar zapomni kot poglavitno reč to, da bo trta pravo mero visoka, in sicer: ne niža od pol čevlja, in ne viša od čevlja. Ako je niža, pride grozdje na zemljo, ako je pa viša, bo grozme kislo. Nizka trta močneje raste, raje rodi in dozori. Za bike in reznike se morajo vselej najmočnejše in dozorjene mladike odločiti, tako tudi za vlačence in ključe, najdaljše za prve, in od krepkih rodovitnih trt pa za poslednje osnovati. Trte se obrezujejo svečana meseca, ako je mogoče. Tudi v jeseni ne škoduje, marveč še koristi, ker se obrezina usuši, očesa bolj s sokom napnejo in tako so trte rodovitneje. Včasi jim je sneg dobra odeja. Vsig-dar je pa najbolj obrezovati, ko muzga več ne kroži po trti,- sicer veliko moči zgubi, ako se joče. Obrezovati se more vselej en palec nad očesom gladko brez razpokljine, da se prvo oko ne zalije in ne ususi. Ako je trta slaba, se odrežejo tik debla vse izrast-like razun ene najmočneje zrele mladike, ktera se obreze do 2 ali 3 očes; če je pa stara trta visoka, na najnižji mladiki; da trta niža ostane. Ako je pa trta močna, se ji bik in reznik pustita; vse druge izrastlike se pa gladko odrežejo. Nektere trte so j ako močne, ne le na sepih in mejicah, temuč tudi po dobro obdelanem vinogradu; tem naj se 2 reznika in bik, ali pa en reznik in 2 bika naložijo izmed najmočnejših mladik. Biki naj bodo, ako je le mogoče, zgornje najviše mladike, da trta nizka ostane, ker se biki drugo leto po-režejo. Se ve, da se takim trtam prihodnje leto ne sme toliko naložiti; namesti teh pa bodo druge trte sposobne. Nektere trte jako v les rastejo, kakor: šilhar, iza-bela itd. Tem se po dva in še več bikov, pa en ali dva reznika pustita; prva trta sicer ne rodi, drugi pa ne škoduje. Je pa tudi trta, ktera veliko kavrnik nastavi, grozdje se pa pouniči; taka trta naj se z boljšo počepi ali izruje, inak nič ne pomaga. Na brajdah so slobodno 3 ali 4 čevlje dolgi biki, ako je trta močna. Na velicih brajdah pri poslopjih se more tako ena trta počasi na vse kraje razpeljati, da veliko grozdja da. Pred 4 leti sem neki trti 4 mladike na dolgost enega sežnja razpeljal; trta zdaj lepo raste in rada rodi; toda vino na brajdah ni dobro. Za brajde so večidel vse trte žlahnih plemen sposobne in najboljše. Na čiruniče rezati ni varno, ker navadno na Zgornje dve ali 3 očke žene, reznik s tremi očesi pa izostane, ne žene, in visok, krempljast, grd trs postane. Bolje kaže, ji dva krajša reznika naložiti. Stara koža na trti se mora odrgniti, in jej vse nepotrebne gumpe, kremplji, odžagati; skorja pa obere in potrga. Kadar toča poslednje dni maja ali prve dni rožnika (junija) trto potolče in so mladike zelo poškodovane, se zopet do enega očesa obrežejo; kajti upati je^ da saj za reznike trta dozori, ako je le količkaj jesen lepa. Pozneje se že nič več ne dd storiti. Ako pa je spomladanski mraz trti škodoval, se tudi do enega očesa obrežejo bolj odgnane mladike. Ravno tako je ravnati o smodu. V tem očesu se trta sopet oživi, da je še kaj sadii dočakovati. Eno leto se na tak način vsigdar pridobi. (Dal. prih.) ¦ ¦ Mi*« ¦¦¦—iWJ1—>—Jfc» List 37. Mladi vincar. Spisuje v poduk vinorejcem France Jančar na Štajarskem. (Dalje.) §• 5. Od roznjenimice. Vsak vinograd naj ima rožnjenišnico boljših plemen. Rožnjenišnica naj bo v obliki (podobi) gredic osnovana, da se lože pleje, okopuje in obrezuje; slabeje na eno, močneje na dve očesi. Kadar je treba za rožnjenišnico ali za nasaditvo novega vinograda ključev poskrbeti , ki se pa morajo za en palec od lanskega lesa vrezati, ako je mogoče, ker trta na starem lesu, koncu, največ koreninic spusti, naj se to že oktobra meseca pred trgatvo zgodi, ko se še grozdje in listje vidi na trti, in ložej spoznajo boljša plemena. Takrat je dobro takošna plemena z apnom nekoliko pobeliti, ali pa v kole takošnjih trt po-prek treščico vtakniti, da se tako zaznamnjajo. V pozni jeseni ali spomladi se od rodovitnih trt najmočneje mladike porežejo, in ako se v jeseni to zgodi, se v kletih med pesek ali zunaj v zemljo pokopljejo in od zgoraj do 5 palcev s prstjo pokrijejo. Tako se tudi ravna s ključi, ki se spomladi porežejo in se brž ne zasadijo, toda s tem razločkom, da teh ni treba globoko za-grebati, ker čez zimo ne ostanejo. Ključi se sadijo ali v rožnjenišnico ali v nov vinograd. To se spet zgodi ali v jeseni ali spomladi. V ----- 296 ----- • ."' rožnjenišnici se ključi pol čevlja saksebi pošev, nekoliko proti bregu nagnjeni, kakor so dolgi, 4, 5, 8 ali 10 očes, to je, en čevelj in pol dolgi, toraj tudi plitveje ali globokeje, položijo v gredici poprek do zgornjega očesa v prvi rajdi. Druga rajda se spet za pol čevlja nižje napravi, in ravno tako, ko prva rajda, napolni itd.; očesa se nekoliko z drobno prstjo pokrijejo. Nov vinograd se s ključi zasaditi mora v jeseni, ako je lepo vreme, ali pa spomladi. Navadno se spomladi zasaja in sicer tako: Jame se od zgoraj doli skopljejo, najmanj čevelj globoke. Ključi se v jame postavijo en čevelj saksebi; ker vsi ne rastejo, zato gosteje; od spodej mora dobra zemlja biti; pridene se jim nekoliko plevnjaka, dobre prsti, tratnice ; vse se zasuje in potlači. Vsilmar naj bo le eno oko zunaj, da ključ več koreninic stori. Druga rajda se napravi 3 do 4 čevlje od prve, da se v tretjem letu lože redoma na strminah in brežinah, najmanj dva čevlja globoko, pogrubajo, tako, da je potlej trta po dva čevlja povsod ena od druge, in jih solnce lahko obsijava. Tudi ključi s 3 ali 4 očesi so dobri, da so le zdravi; se v6, da se potlej kar najbolj mogoče globoko pogru-bati morajo. Tudi te nježne mladike se morajo slabeje na eno oko, močneje na dve očesi že v jeseni ali spomladi obrezati, skozi leto pa zemlja okoli njih skrbno zrahljati. Prvo leto se med raj dami novega vinograda zasadi koruza ali pa ajda poseje; vendar ne preblizo trt, da se lože obdeluje. Kdor bi hotel na novo obsajenem vinogradu trto v nizke brajdice razpeljati, bi moral trte 5 do 6 čevljev saksebi v vrste nasaditi. Tako razpeljane brajdice so lepe, in pri tleh dobro vino raste. Tudi se le same trte okopavajo, obdelujejo in gnojijo, in veliko grozdja dado. Za takošne brajdice so dobri navadni koli. Ako se imajo vkoreninjene trte, sajenke, ključi kam poslati, jih moraš v moker mah do zgornjega očesa zaviti , ali pa še celo spodnje konce v repo ali krompir vtakniti in dobro povezati. Za nov vinograd so najboljše trte: rivček ali mali in italijanski rizling, šipon, traminec, žlahna mu-šica, rdeči ž lahni itd. Vsako pleme se posebej ali zmešano skupaj zasadi; pomešano zasajenje se naj bolj prileze manjšim vinorednikom, ki le veliko vina žele. V nižavah, kjer trta rada pozebe, je rivček najbolji; rad rodi, in ne posebe; raste pa povsod. Poleg potov vinogradskih je i zabela trta najspo-sobneja, ker ljudje njenega grozdja ne zobljejo zavoljo nenavadnega okusa. Ker jako v les raste, bi se lahko dal z nekolikimi trtami v&s vinograd v obliki brajd obvarovati bolj ali manj. (Dal. prih.) ----- 312------ Mladi vincar. Spisuje v poduk vinorejcem France Jančar na Štajarskem. (Dalje.) §. 6. Od okopavanja trt. Vinogradi se okopujejo navadno dvakrat; čim prej , tem bolje. Le v lepem vremenu naj se okopujejo. Pred kopjo se toliko kolja izpiplje in na zemljo položi, kolikor se misli okopati, da kolje na zemlji ne prhni zastonj. Pri okopavanji naj bo ljudi raji manj ko več; za en oral so dve ali tri osebe zadosti, da ga uspešno in krepko obdelajo. Kopači naj so trezni in naj pazljivo delajo, da trt ne posekajo in poškodvajo. Korenine do tretjega člena, posebno pri mladi trti, se porežejo in zemlja dobro, najmanj za pol čevlja, zrahlja. Nikoli pa naj ne opustijo površne tratnice k trti, in kadar se ot> enem gnoji, gnoja blizo trte pristržati, grude, vaze vkidar spreobrniti, da se trava ne vidi in zemlja lepo poravna, kolje pa postavi. Vsaka trta naj bo v breg nagnjena. Pri mladih zasajenih trtah se ne smejo količki iz-pipati, da se vidijo in ne poteptajo. Ako bi o prvi kopi dež ali celo sneg zemljo utrdil, je treba to v drugi kopi z globokejim delom o lepem vremenu popraviti. Brž po prvi kopi se biki povežejo z bičjem, najbolje s konci na vzdol, ako je mogoče, ker biki morajo s konci nagnjeni biti proti zemlji kake 3, 4 prste, da se trte tako ne slabijo, in se grozdje zemlje ne dotikuje, inak pa poprek ali kakor bolje kaže. Povežejo se zato brž po kopi, da redno ženejo in več grozdja dado; pri vsibanji je paziti, da se ne zlomijo in ne poterejo. Tudi ne škoduje, če se biki 5 do 6 palcev v zemljo vtaknejo in tako puste; potlej se pa ž njimi ravna kakor z drugo trto, samo, da se jim prihodnje leto rezniki na obodu prirežejo, pri zemlji pa se z mladikami ravna kakor sicer s trto. Takošna trta dobi podobo brajdice, ktera dosti grozdja da. Dobro je tudi bike k lastni trti v obliki oboda spodaj privezati; al paziti je, da jih ne stareš in polomiš, ker so krhki. Takošno ravnanje trte ne slabi. Potem se sepi nasipljejo, grabice in mejice očistijo. Pri nasipavanji sepov treba je paziti, da se zelo rahlo mladje ne odkrhlja. V drugič se kopati prične, ko so že mladike nekoliko odrastle in otrjene ; toda koplje se bolj plitvo in po vrhu. Napravijo se tudi jame po grabicah in me-jicah, da se zemlja vlavlja in ne splavi v doline. Da bo vinograd vedno močen in rodoviten , naj se skrbi, da se saj vsako 4. ali 5. leto z gnojem okoli pride in pognoji; peščeni pa vsako 2. ali 3. leto. Kdor grahor seje po vinogradu, da ga s tem gnoji, mora trto pred, ko je v cvetji, podkopati; sicer nič ne zda, marveč škoduje, ker trta nima ne zračja ne gor-kote, in jo zaduši. §17 . I. Od pletve trt. Po drugi kopi se začne p lete v ali muljatev. Da trta ne oslabi, se morajo vodene mladičice po stari trti, ali kjer dve vkup rastete, in ktere nič grozdja nimajo, obrati, da ne jemljejo nepotrebnega živeža grozd-nati mladiki. Pri tem opravilu naj se pazi, da se mladike z grozdičem ne omulijo in ne potrgajo. Posebno pa je pri pletvini gledati, da se na visoki stari trti tudi mladičica, blizo zemlje pognana, za prihodnji reznik ohrani in ne omuli, in tako trta ne zniža. Ob enem naj se pazi za potrebno prihodnje grubanje, na vla-čence, obilnejši rod pri močnih trtah, da se jim pusti več krepkih mladik, akoravno so brez grozdja. Plevel se ne sme po vinogradu na kolji sušiti, temuč zunaj , ker se lahko podere in mladike na trti odkrhnejo, pa tudi senco trti dela. (Dal. prih.) ----- 321 ----- Mladi vincar. Spisuje v poduk vinorejcem France Jančar na Štajarskem. i (Dalje.) | §. 8. Od vezatve. Ko se je dovršila muljatev ali pletva, in so mladike že pol drug čevelj visoke, ni odlagati vezatve; sicer vetrovi in večkrat nevihte hobato rašče mladike poiomijo in odtrgajo v veliko škodo, posebno na sepih in mladem grubanji, kjer trta najprej žene. O vezatvi se navadno novo kolje v vinograde nosi. Kolje naj ne bo ne previsoko in ne predebelo, da grozdju sence ne dela, tudi ne visoko osteno, ošpičeno, da hitro ne strohni in ne odpade; kakošnih 4 do 5 čevljev naj je visoko in dober palec debelo } pa lepo gladko. Nese naj se ga vselej le toliko na enkrat v vinograd, kolikor se ga potrebuje o vezi; močno ga postavi, inak se zastonj pleha ležeče, in če ni močno postavljeno, ga veter podira in mladike odkrhuje. Močna, hobato rašča trta potrebuje močnejih kolov, manjša pa slabejih in krajših. Zgodnja vezatev najbolj pospešuje in ohranuje močen les, mladike in trto jako jako varuje škode toče, ktera tako le po kolji in vršičih klesti, do grozdja pa v dobro obdelanem vinogradu ne more. O vezatvi je posebno gledati in paziti, da nikjer grozdič ne pride med vezilo, povreslo, ker tako zavit bi ne mogel cvesti, ne se razviti in lepo dozoreti; majhen pritlikovec ti ostane. Povezilo se vsikdar prvo nad grozdjem napravi; mladike naj se nekoliko proti zemlji potisnejo, da grozdje bolj zunaj okoli mladik visi, lepše raste, solnce ga bolj obsijava in lože zori. Drugo povezilo pride nad prvo itd., tedaj po dvoje in troje, kakor potrebuje dolgost mladik. Dobro je povezavati, saj tu in tam, kjer so mladike hobato izrastle. Tudi brez kolov je dobro, krajše mladike na vršičih v šopek povezati z enim povezilom. Veže se navadno z rženo slamo; dve betvi se v sredini zlomite, da vezilo iz 4 betev obstoji, kar se lahko stori, ako je slama pred namočena bila. Nekteri vinorejci ne puščajo ljudi v vinograde, kadar je grozdje v cvetji, ali pa moka na njem; češ, da to sila škoduje. V manjših goricah je to mogoče, in se lahko tako ravna. Al kdaj bodo pa večji vinorejci svoje vinograde obdelali, ako vincarji ne bi smeli o nekterih časih, kakor takrat, ko grozdje cvete, kar 14 dni trpi in še več? Pa ravno majhni vinorejci malo na to gledajo, in vendar se v primeri veliko večih pridelkov veselijo od unih. Iz tega izvira ta-le nauk: Po vinogradu naj se delo redoma opravlja, kakor vreme in stan trte potrebuje. Drugič: naj vincar pazi, da sam rad cvetečemu grojzdu škode ne dela s tem, da mu cvetje pobriše in potrga; kar mora vsak vincar znati. Tretjič: dokler je kakošno delo po vinogradu, naj ga ne odlaga, kadar je ugodno vreme za to; naj marljivo in pazljivo dela, kadar le v gorico more, sicer «si primeri, da bi rad delal, pa ne bo mogel, ali je že prepozno. §. 9. Od kositve trave po goricah. Star ^vinorejec je rekel: „do velike gosp6dnice (velikega Šmarna) mora trava iz vinograda biti." Ker pa to dostikrat ni mogoče, naj se opravi saj do „male gospodnice (malega Šmarna). Kositi naj se začne tam, kjer se je vezatev začela; kositi se mora poredoma, ne zdaj tu, zdaj tam. Ako je majhna trava, pusti jo. Pri kositvi naj se gleda na sajenke, ktere imajo še nježne in male mladike; inak je vse upanje zastonj, ako se jim mladičice s travo vred pokosijo. Raztresene ženske pa to rade store. Dobro je tudi vršiče porezati mladikam, kadar je že les dorastel, in mladike začenjajo rujave prihajati; toda paziti je na prostor, ali ni za prihodnje grubanje ali za vlačenco položiti, da se prenizko ne porežejo. Tudi na bikih se vršiči slobodno odlomijo. To porezo-vanje pomaga, da je trta čvrsteja, bolj močna in rodo-vitneja; grozdje pa pred dozori. Da se pokošena trava mora zunaj vinograda sušiti, se samo po sebi razume. §. io. Od koljatve. Kolje pri nas navadno skozi celo zimo in leto po vinogradih postavljeno stoji, in tako le spodnji del kola trohni in se tudi drugač brez velikih stroškov in za- * ------ 322 ------ mude silnejih opravil ne da storiti. Le o prvi kopi se izpiplje in med trte položi. Vsak kopač pred seboj ležeče kole vzdigne in jih za seboj na že okopani kraj deva, tako, da očes na trtah ne poškoduje, ako ga sam brž za seboj ne postavi; sicer pa poravnači to store. Kol mora na zgornjem kraji 4 do 5 palcev od trte postavljen biti, da koreninic ne poškoduje in ne rani. Najbolji kup pa tudi najbolje strpeče kolje je akacijevo, ktero se vsako leto lahko seka tam, kjer !*e dovelj zasajenih mladih akacij, ki so že v prvem etu nektere za kol zadost debele; le obelijo se in po-ostijo na debelejšem koncu; iz korenin brž še v obilnejšem številu rastejo. Takošna hosta je kaj koristna. Trta je že povezana, trava že pokošena, pa vincar še le ne sme rok križem držati. Včasi pridrvi kakošna nevihta, in velika sreča je, da je trti in grozdju prizanesla, le kolje je podrla. Zato naj vzame kladivec v roko, in naj z veseljem kole zabija, ako drugače ne more. Naj gleda na grozdje, da nikjer na zemlji ne leži ali se je ne dotika; tu naj zemljo odgrebi, da grozdje ne gnjije. Tako naj pričakuje vesele trgatve. Poprej naj pa še eno sliši: §. 11. Od odščipavanja listja. Dva ali tri tedne pred trgatvo dajo nekteri listje okoli grozdja odščipavati, da še grozdje bolj zori. O dobrih gorkih, toplih letinah je trta oktobra meseca že zrela, saj od spodaj, in grozdje se lahko praži. O slabih letinah bo pa malo zdalo in koristilo, prej še škodovalo, ker trta se oprosti listja, s kterim zrak srka in živež dobiva, grozdje pa se spari, ker nagloma na svitlo solnce pride in trdo debelo kože dobi. Ako se o vezatvi umno ravna, in skozi leto trta primerno glešta, bo grozdje dozorelo, kakor letina do-nese: vino bo dobro ali slabo, izvrstno ali pa cviček. K temu še naj bi huda ura, toča prihrušila, je škoda še veča. Ker je pa vse naše delo loterija: naj stori vsak, kakor mu je drago zategadel. Le kadar krme za živino manjka o suhih letinah, bi bilo tu pomoči iskati: listje se pa mora odščipavati, a ne trgati, da očesom ne škoduješ. Sedaj se pa raduj pridni mladi vincar, ker tvoja skrb in strah skozi leto se zaželjenemu koncu približujeta ; toda vse naj se zmerno, redno, možato godi, zakaj nevarnosti so še le takrat prestane, kadar je mošt že v, kleti. (Dal. prih.) List 42. Gospodarske stvari. Mladi vincar. Spisuje v poduk vinorejcem France Jančar na Stajarskem. (Dalje.) Od trgatve. §. 12. Pred trgatvo kakih 8 dni naj vincarprešo zapari s kropom, da se navleče; zato naj jej večkrat dno z vodo poliva. Preša do zadnjega dne pred trgatvo na podu ostane, potlej se pa iz nje voda izpusti, in preša lepo oplakne, pomije in pomete. Tudi druge posode, kakor škafje, brente, pute, čebri, lajte in vse, kar se pri trgatvi potrebuje, naj bode čedno in snažno. Voda naj bo pripravljena za kuhanje ali parjenje sodov, za umivanje rok in nog prešarjev, in oplakovanje lopat, matik in metelj. Trgatev bi se ne smela pred sv. Terezijo začeti, da grozdje bolje dozori, pa tudi ne po vseh Svetih, ker ie nevarno zavoljo nestalnega vremena. Sicer pa se po letini in vremenu kraja ravna. Le zrelo grozdje naj se trga in o lepem vremenu; kdor o dežji bere, dobi res deseti del več; pa tudi desetkrat slabeje vino. Zrelo grozdje se pozna na suhem, rjavem peceljnu. Nezrelo naj ostane za domlatke. — Pri tej priložnosti je prav dobro, povezila prerezavati, da so mladike proste, in se majajo, in ako je velik sneg, da jih k zemlji pripogne, ker s snegom pokrite manj pozebejo. Kadar je slaba letina, kakor leta 1864, in grozdje ni zrelo ali je pozeblo, je dobro, v vsako peto aU šesto brento (puto) eno šako (pest) kuhinjske soli potrositi ; vino bo potem gladkeje in bolj zdravo. Najbolje pa je, komur se stroški ne smilijo, v vsaki polnjak s petimi vedri 15 fantov grozdnega sladkorja vreči, brž ko je do dva ali tri palce napolnjen sod, da zdrobljeni sladkor z moštom vred zavre; pozneje bi se sladkor na dno vsedel brez koristi. §. 13. Od mošta. Vino naj se hrani, kar je najbolj moč, v hladnem in suhem kraji v podzemeljskih kletih. Nov sod, s petimi vedri, je najboljši za mošt in zlasti za vino. Staro posodo je treba prej dobro pogledati: ali ni ples-njiva, ali niso drože v nji segnjile, ali ima inak kak hud, zopern duh. Tak sod se mora prej popraviti ali z žvepljem ali z živim apnom; najboljše pa je, da se iz-kuri, to je, da se slama ali rožje ali skalje v njem sežge in tako ožge ves sod, potem dobro izmije; zadnjič se zapari s pridjano eno ali več žlic soli, ali pa se zvinom izkuha in zapari. Nov sod se s kropom zapari, kteremu nekteri vinorejci trtnega listja, kutine, dišeče trave: janževe itd. pridevajo, inak pa je ni tako v zmes neobhodno potrebno. Sod se nekoliko prekucuje in valja; dušek izpusti in zopet zabije; čez nekoliko ur se 338 voda, ko se je je sod že navlekel, izlije, in sod s čisto vodo tzplakne ter ohladi. / Na vsak polnjak se računi 15. brent ali put grozdja; iil tako se brž ve, koliko polnjakov bo treba, ko je že zinano, koliko brent je grozdja. Od prvega mošta, ki se v kad nateče, se v vsaki polnjak 10 do 12 škafov vlije, potem 6 do 8, in zadnjič se dopolni do 2 ali 3 palcev; kakor so škafje, veči ali manjši, potem se tudi več ali manj v sode vliva naenkrat. Tako bo vino v vseh sodih enako. O dobri letini naj se v klet (hram), ki je z novim moštom napolnjen, varno hodi, da nevarni hlap, hudi dušivec, Človeka ne zaduši. Mošt naj se v 24 urah pretoči, da se brž oprosti velike nesnage, droži; vino bo tako dosti prijetneje. Februarja meseca (svečana) se spet pretoči, proti jeseni tretjikrat, in prihodnje leto četrtikrat; potem naj mirno leži in se z dobrim vinom dopolnuje. Dokler mošt vre, se sod s trtnim listjem pokrije, potlej s plošnatim čistim kamnjem, zadnjič s čepom zadela. Kdor hoče samotok ali sladin delati, naj civebe od šiponega grozdja odbere v posebno posodo, na to naj od tretjega koša mošt va-njo vlije, da se civebe navle-čejo in napijo in potem izprešajo. Ali pa, kjer ni civeb, se mora najlepše grozdje zdravo in zrelo o suhem vremenu potrgati in na slamo položiti, da se osuši; potem se jagode obero v posodo, ktera se z dobrim vinom na-lije, da se jagode navlečejo, in potlej izprešajo. Tudi je izvrstna kapljica, ako se od tretjega koša steklenice (flaške) napolnijo, pretočijo in dobro zamašijo. Ko je tako vse leto v vednem strahu in bojazni pred nevihtami in drugimi nesrečami mirno prešlo; trgatev veselo dognana, in mošt v kletih že svoj prijazen duh okoli razširja, naj skrbni in pošteni vincar na novo misli, česa je tu ali tam treba. Zato bo brž po trgatvi pod vinogradom ali na drugih humcih zemlje na kupe nametal, tako imenovane „oslice" delal, in jim po vrhu jame napravil, da jih z gnojnico poliva in zboljšuje, ter si tako dobre prsti pripravil za grubanje, sajenje in s epe, ne pa, kakor nekteri neporedni vincarji delajo, po vinogradih živine pasel, — česar noben vinorejec ne trpi. (Dalje prihodnjič.; List 45. Mladi vincar. Spisnje v poduk vinorejcem France Jančar na Štajarskem. (Dalje.) Da se mlad vincar ložeje ravnd in spominja svojih opravil, se mu tu ob kratkem ponavljajo, kakor jih ima „Umno kmetovanje" s posebnim ozirom na naše slovenske štajarske kraje. Opravila meseca januarja (prosencd). Zavoljo snega in mraza se ne da\ veliko storiti ta mesec, vendar so večkrat prav lepi dnevi, o kterih se še lahko kaj dela, na priliko: Za nov vinograd naj se zemlja dva do 3 čevlje prekopuje, da se zrahljd, in dobra površna zemlja na dno, slaba pa na vzgor pride. V taki zemlji se sajenke in ključi najraje prijemljejo, rastejo in rodijo. Kjer je m o čir je, naj se grabni 4 do 5 čevljev globoki, 2 pa široki skopljejo, to do 2 čevlja s kamenjem, kremenom, vejami, hlod jem itd. napolni, potem, pa z zemljo zasuje, da se voda odceja in rast pospeši. Naj se pripravljajo jame 2 do 3 čevlje dolge in še čez, ako več trt ob enem misliš pogrubati, globoke naj bojo te jame 2 čevlja, enega pa široke, kjer se spomladi ima trta saditi ali pogrubati. Naj vincar napravlja kole iz hrastovih, kostanjevih vej, ker ostali les se mora za potrebnejše reči obrniti; tudi iz češpljevega, slivovega lesa so jako trpežni koli; za palec debele akacije se za to rabo morejo posekati. ^ Gnoj, ki se pa z zemljo pokriti mora, mešanca naj se v vinograde nosi, ali inak zemlja za sepe. Zadnjič, ako zavoljo slabega vremena ne moreš zunaj delati, popravljaj si svoje orodje: matike, lopate, sekire, nože, vinjenke, škarnje, lestovice, metlje, brente itd. Opravila meseca februarja (svečana). Kar se ni januarja dognalo, naj se zdaj stori. Kjer so trte položene in pokrite, ali v slamo zavite , naj se oprostijo in odrnotajo, ako se ni več hudega mraza bati. Pri obrezovanji trte se mora vselej na zrele in močne debele mladike gledati; take naj se na sod, z dvema bikoma in reznikoma obrezujejo, inak pa na kratke reznike. Naj se pazi na sad, plod, in na prihodnji močni les. Je škodoval mraz, naj se vse pozeb-ljeno poreže tik debla; sicer pa do čvrstega zdravega ------ 364 ------ očesa. Rez naj se naredi vsegdar med očesoma , bolje više, ko niže, stari kremplji se pa morajo odrezati. Opravila meseca marca (sušca). O obrezovanji naj se vzamejo mladike za ključe od zdravih trt, ki so močne in imajo gosteja očesa in tenki stržen, ter so čvrstega lesa in rodne. Ako je mogoče, naj bo za en palec starega lesa na ključih, kjer največ koreninic vsajenih spustijo. 20 do 30 se jih poveže in v zemljo pogrebe; ako jih je pa manj / se brž v rožnjenišnico položijo en čevelj dolge; inak še krajše; s 3 ali 4 očesi, pose v pol čevlja saksebi, da se koreninice ne trgajo in ranijo, kadar jih izkopujejo in dalje sadijo. Vlačence se dober čevelj globoko v zemljo položijo, tako, da se en konec drži stare trte, drugi pa z 2 ali 3 očesi zunaj zemlje stoji, v sredini se dobre prstnenine dene, potem gnoja, ako ga je, zadnjic se vse zasuje in potlači. Dobro je, da taka trta, ako na mestu ostane, gnoja dobi; ako se pa presadi, ni ji ga treba. Tudi cepiti trto, je dobro, posebno slabega plemena, z boljšo in rodovitnejo; to hitro poboljša trto; le prvo leto je paziti pri okopavanji na cepljenje, da se ne stre. Cepi se, kakor drevje. Brajde naj se tudi otrebijo in okopljejo. Bičje, za povezila bikov in braj d, naj se oskrbi. Kop se zdaj začne. Opravila meseca aprila (malega travna.) Kar se ni marca zgodilo , se mora dovršiti zdaj. Nov vinograd se zdaj zasadi; sicer ne Škoduje tudi pozneje celo o Janževem. — Prazni prostori po vinogradih se zasadijo. Ako so ključi ukoreninjeni, se po dva ali trije v eno jamo denejo. Kolje se postavlja o okopavanji, 3 do 4 palcev od trte. Močne j a trta dobi močneje kole, slabejša slabeje. Kolje mora biti prosto skorje in gladko. Biki se privežejo z bičjem ali h količku ali k trti. Paziti je treba, da se ne zlomijo, in da si mladike potlej sence ne delaje. Okopuje se pred povezanjem bikov najmanj pol čevlja globoko, in da se do tretjega člena korenine porežejo ; gnoj se blizo trte, zgornja zemlja pa k trti pristržuje. Po prvi kopi se biki povežejo, sepi nasipljejo, gra-bice in mejice sčistijo in strebijo , in jame v nižavah naredijo, da voda zemlje ne odnaša. Pri mladih trtah se o kopi količki ne izpipljejo, da se ne pomandrajo in zaspo. Opravila meseca maja (velikega travna). V tem mesecu se prejšnja dela dokončajo. Ključi se v rožnjenišnico pošev razpoložijo, ako se prej ni zgodilo, da so si že pognali. Potem je drugo okopa-vanje bolj plitvo in rahlo. O pletvi se vse potrga in omuli, kar ne kaže za drugo leto, da bi se pleše zagrubale ali trta znižala. Na mladičicah naj se vse izrastlike poberejo. Nov vinograd se sopet zrahlja. Ako ktera dobra trta medlo (kumerno) raste: vzemi kravjeka in scavnice, še bolje živinske krvi, prilij toliko ali dvakrat več vode, pomešaj vse dobro, in daj nekoliko dni stati. Potlej odgrebi pri trti zemljo, pa tako, da do korenin ne prideš, vlij 2 do 3 pintov tega zdravila in pusti jamo odprto skozi noč, potlej jo pa zasuj. Ako bi v tem mesecu mraz ali toča trto poškodovala, se more iznova obrezati, ker še za reznike mladika dozori. Opravila meseca junija (rožnika). Ako se kadaj vidijo izrastlike nepotrebne, še se zdaj omulijo. Ker mladike močno rastejo in so zelo krhljive, se morajo vezati; pri nas navadno z rženo slamo, 2 čevlja dolgo. Dve betvi na dvoje djani ste zadosti za eno vezilo; nikoli se ne sme listje, tem manj pa še grozdje vmes povezati. Opravila meseca julija (malega srpana). Tu pa tam se že morejo vršiči na mladikah pritegovati, da grozdje in les bolj čvrsta postaneta, predno dozorita, in se tako mrazu zoperstavljata. Ako je burja kolje podrla, naj se postavi in grozdje oprosti, kjer se zemlje dotika. Trava naj se začenja kositi. (Dal. prih.) ---- 372 ---- Mladi vincar. Spisuje v poduk vinorejcem France Jančar na Štajarskem. (Dalje.) Opravila meseca avgusta (velikega srpana.) V tem mesecu je dobro vso travo po vinogradih pokositi in jo odpraviti, da grozdje več solnca vživa. Kjer je grahora za gnojenje posejanega, se mora, pred ko je v cvetji, podkopati. Kjer grozdje na zemlji leži, se jamica izkoplje, da prosto visi. Opravila meseca septembra (kimovca). V tem čusu nekteri vinograd v tretjič okopujejo, ko se grozdje začenja mehčati. Tudi nekteri odščipu-jejo listje, da grozdje več solnčne gorkote dobiva; pa bolje je vršiče privezovati mladikam, da bode les čvrsteji in rodovitneji in da grozdje pred dozori; tako listje že samo po sebi od zrelote odpade do trgatve. O deževnem vremenu se že cel6 ne sm6 odščipavati; ker bi gnjilo. Kadar ose ali sršeni grozdje srkajo in pijo/se morajo gnjezda poiskati in pokončati. Tako se tudi mravljinjaki, ki drevju in grozdju škodujejo, morajo s kropom uničiti. — 373 ---- Opravila meseca oktobra (vinotoka). Da se boljša plemena za pomnoženje poznajo, se t tem mesecu zaznamvajo z apnom ali s [križecem. Trgatev se ne začenja povsod ob enem času; zavoljo zračja, podnebja in različnosti trt, kterih ene prej, ene pozneje dozorijo. Nekteri vinorejci žel6 veliko imeti vina; ti prej trgajo; kterim pa je za boljše vino mar, trgajo pozneje. Pri nas na Stajarskem najbolj kaže : od sv. Terezije do vseh Svetnikov. In vince bo, kakoršna je letina: suha ali mokra; vino dobro ali slabo. — Pred trgatvo naj bo vsa posoda čista in snažna in pripravljena. Vse naj se vedno pošteno in zmerno godi. Vezila se morajo na trtah porezati, da je trta prosta, ko se bere. Trga naj se v lepem vremenu. Opravila meseca novembra [listopadd). Kjer je potreba, se naj zdrave trte pogrubajo; tudi iz rožnjenišnic sajenke presadijo. Ako vreme dopušča, se mora trta obrezovati, rane se prej zacelijo, očesa se s sokom bolj napolnijo in napnejo, in tako rodovitneje postanejo; tudi se ne jokajo; močno jih slabi, če se spomladi pozno obrežejo. Slaba trta se mora na eno oko obrezati, da k moči pride in se opomore. Na drugih krajih trto polagajo, in jo z zemljo ali listjem pokrivajo ; kjer se da, naj se tako stori, saj pri bolj nježnih in občutljivih trtah. Na brajdah se pa trta v slamo povije in obveže, in tako mraza obvaruje. Opravila meseca decembra (grudna.) V tem mesecu se zemlja, dobra prst iz „oslic" in fnoj v vinograd nosi; tedaj naj se gnoj z zemljo po-xije, kolikor se da o zmrznjeni zemlji. Pešeni vinograd se mora vsako drugo ali tretje leto pognojiti; ilovnati pa vsako četrto ali peto leto. Ako se skrbno gruba in zasaja in dobro okopuje, bo vinograd vedno močen in veliko pridelkov donašal. Se ve", da se ves vinograd naenkrat ne pognoji; to ni mogoče, temuč tako in toliko se mora vsako leto grabic pognojiti, da se drugo, tretje } četrto ali peto leto z gnojem spet tj& pride, kjer se je pred tolikimi leti začelo. Kjer je naj-slabeja trta, se mora gnojiti brez ozira na leta. Kadar se pa še druga dela dajo opravljati, naj se doženejo. Inat naj pa si mladi vincar in priden obdelovavec vinograda oddahne in odpočije, da se z veselim upom v novem letu novih, sopet velikih pridelkov razveseljuje, kar mu iz srca voščimo. (Dal. prih.) ----- 380 ----- Mladi vincar. Spisuje v poduk vinorejcem France Jančar na Štajarskem. (Dalje.) Konečno naj še se sledeče pristavi. Gospoda si veliko prizadeva, kako bi se p r e-šanje grozdja polehkotilo, zboljšalo in z manjšimi stroški opravljalo. Znajdli so že različne stroje ali ma-šine (preše), toda naših navadnih preš še ni nič nadomestilo , tem manj prekosilo. S tem pa ne rečem, da ne dobimo kadaj boljih novih preš. Ker se tedaj rabijo skor povsod stare mašine, je želeti, naj bi tam, kjer se na novo delajo in stavijo (so tudi drage, ena velja nad 300 for.), ne bili na tako visoki podvali, in vretena se nižje spustila, da nebo treba tako visoko po stopnicah na prešo grozdja nositi, ampak od tal naj oi se lahko čez pesti na pod iz brente vsipavalo; tako bi se dosti blata odstranilo , kterega inak brentarji na nogah na dno ali na pod nanosijo, in večkrat celo v moštu čaplajo in hodijo, ko grozdje nosijo. Za polajšanje prešanja in uspešnega opravila, nam je kišta (mlin) z dvema valekoma znana. Ona se na pod postavi, in dva človeka vrtita valeka tako, da se drug proti drugemu obrača ali vrti. V kišto se iz brente grozdje vsiplje, valeka se povrtita, in že je vse grozdje zmečkano na podu z moštom vred; mošt se v kad od-ceja skozi reŠeto, peceljni in jagodine kože se pa proč porivajo. Tako pa je veliko več prostora na preši, kakor bi ga», bilo, ako bi celo grozdje na prešo nosili. Potlej se ta drobiž na en kup, ki se „koš" imenuje,, v obroče pomeče in izpreša, kar se 6 do 7krat čez noč ponovi. Tako se v eni noči 10 do 12 polnja-kov napreša; a bolje kaže manje in čisteje, ko dosti in slabeje. Kjer take kište (mlina) imajo, ljudje lahko do večera trgajo, in dosti več oberejo , ker se jim ni bati velikega kupa na podu, na večer brž zamorejo pre-šati, in mošt nobene sile ne dela. Na tropine ne-kteri vode nanosijo in dajo je kisati, potlej pa spre- ------ 381 — šajo. Iz začetka je to pijača. „ludra" ji pravijo, potlej pa je jesih. Da bi se to ponavljalo in še kakih 15 do 20 funtov sladkorja na vsako vedro pridevalo, bi se pijača sila pomnožila; pa tudi draga bi bila. Tako po priliki sta dva Francoza, Petiot in Chaptal delala in veliko halabuko in ropot po svetu zagnala. — Nam tega ni treba, ker žalibog! še naravnega in dobrega vina dražje prodajati in ga dalje čez avstrijske meje dober kup spraviti ne moremo. Doklada o nekterih gospodarskih rečeh. Dobro in koristno je mlademu vincarju, tudi o go-spodarstvenih rečeh kaj vedeti. Zatoraj mu ponudim tu nekoliko poduka o njivah, travnikih, sadnem vrtu in gozdu. Od njiv. Vincarji navadno nimajo veliko njiv v svojo rabo in zato ne kaže dosti od tega govoriti. To pa je treba povedati, da, kjer njive na homcih, brežinah leže, se navzdol ne orjejo, temuč poprek, da se dobra zemlja ne odplavi brez koristi na ceste in grape. Ako je peščena njiva pognojiti, se mora na gnoj-nišče ilovice nametati; kjer pa je ilovno polje, naj se peska primešuje gnoju; tako se svet popravi in zboljša. Sejejo in sadijo naj se take reči, ktere več haska ali koristi donašajo, in so potrebnejše, postavim: bob, fižol, koruza. Naši vincarji si radi dosti živine redijo, ker to je njih blago, premoženje. Dobro! naj tedaj tudi za veliko krme, klaje skrbijo s tem, da si pese, rune, obilno pripravijo, za se in živino. Kjer je več njiv, naj tam po dva ali tri ogone, kjer jih pa ni, pod goricami, po sadunovniku, nemške detelje (lucerne) posejejo, ktera 15 let in še dalje trpi, in se da po štirikrat kositi v enem letu; spomladi, ko je še vse rjavo, že ta zeleni. Tako ne bo trebalo po gozdih in drugih ptujih krajih trave skrivoma nabirati ali krasti, kar je sila grdo in greh. (Dal. prih.) ----- 388 ----- Mladi vincar. Spisuje v poduk vinorejcem France Jančar na Štajarskem. (Dalje.) Od travnikov. Po travnikih nekteri iz jarkov skopano zemljo na obe strani nakupičijo v podobi jezov; potlej se pa čudijo , od kod da mokrota na travnik prihaja , in da kisla mrva raste namesti sladke. Na tak način voda v travnik prihaja, al odtekati v jarke in grabne ne more, ker jo jez zadržuje. Zato naj marljivi in skrbni vincar take jeze pri grabnih, homce in zvišave na travnikih v nižave in mokrotne kraje razvozi in razgrne , da se voda lahko v jarke odceja. Ako je pa kak studenček kriv, da je travnik močiren, naj se po travniku brazda vreze ali skopa graben, njemu na dno naj se dene kamenja, kremena (kižleka) (tudi jelše so dobre tako položene , da ena poleg druge, tretja pa na njima v jarku leži), to naj se z vejami pokrije in z zemljo spet zadela in poravnž: tako se voda odceja, vrh pa lepa trava raste. Na tako nasipani in poravnani travnik se spomladi seneni drob; travna semena ali detelja, poseje. Inak se pa kisla mrva s potrošenim pepelom brž v deteljo in sladko krmo spreobrne. Ako so travniki bolj suhotni, naj se jeseni z gnojem ali z gnojnico, kteri se dva dela vode prilije, po-gnojijo. Tudi s pepelom, sajami, apnom, mavcem, cel6 s krompirjevo natjo (zelenjado) se travniki gnoje. Voda naj se, kjer se da, le spomladi na travnike spušča, in sicer, dokler ni trava že za dva palca dolga. Spomladi se mora s travnikov vse draČje pobrati, gnoj, v jeseni raztrošen, pograbiti in na kupe spraviti, potlej pa na gnojnišče ali s prstjo zmešan v vinograd, ali na njivo ž njim; tudi krtine razkoplji in grabne iztrebi, in ves ta trebež na gnojnišče zvozi. — Nobenega grma po travnikih ne trpi. Kedaj travnike kositi? Kosi naj se takrat, kadar je trava že večidel ocvela; inak ni niti seno, niti slama, niti otava. Otava pa se kosi, kadar je toliko vzrastla, da ni upati veče. Ako je pa travnik tako močen in dober, da se da trikrat kositi, je prav, prvikrat kositi zadnjega maja, ali ko začenja trava cvesti; drugič zadnjega julija, ali kadar otava dosti velika zraste; in tretjič zadnjega septembra, ali kadar vreme dopusti, in velikost trave kaže. Se ve, da se takemu travniku mora v pomoč priteči, bodisi z gnojem bodisi z zredčeno gnojnico. Kar potem še zraste, naj se pokosi ali o suhem vremenu popase. Od živine. Lepa živina je posestniku ponos. Lepo živino bo le tisti imel, ki jo ljubi. Pa tudi živina bo njega ljubila. Pregovor pravi: kakoršen je človek do živine, takošen je do človeka. Živine naj vsak posestnik, toraj tudi vincar, le toliko redi, kolikor je lahko preredi. Boljše je manj pa dobro, kot veliko, pa slabo. — Ne rekaj: „Svinine ni treba zabeljavati!" saj veš, tudi trpinčiti ne, ker je zoper peto zapoved božjo. Živini se mora vsikdar zvesto in sicer v obrokih krme, klaje dajati; ne preveč na enkrat, da je pod se ne vleče, temuč večkrat, toda toliko, da se nasiti, po-slednjič se napoji ali v hlevu, ali se na vodo žene, tako se ob enem tudi sprehodi. Krmi se živina trikrat na dan: zjutraj od 5. do 7., opoldne od 11. do 1., zvečer od 5. do 7. ure. Na nekterih krajih le dvakrat na dan živini po-kladajo in jo krmijo, in sicer od 8. do 10. ure in popoldan od 3. do 5. ure. Pa to ni priporočila vredno. Tudi mi se radi trikrat na dan nasitimo, in vrh tega še kakega namečka želimo; tem bolj pa živina, ki nam pomaga vse opravljati, in daje, kar ima. To ume vsaka vincarica, ki komaj čaka molže, in to po trikrat na dan. Pasti živino je potrata in zguba velika; le v jeseni na dobri paši o lepem vremenu se sme pripustiti. Vsak večer naj se živini dobro nastelje , izkida pa vsak teden najmanj enkrat; iz konjskih hlevov pa vsaki dan, da konjem kopita ne gnjijejo. Hlevi naj so snažni in čedni, brez pajčevin in zračni; ni dobro, da so poleti vedno zaprti. Gnojnica, scavnica se mora iz hlevov po položenih žlebih v gnoj-ničino jamo brez over odcejati, da zidovje škode ne trpi, in da živina na suhem stoji. Pri snagoljubnih ljudeh je v vsakem dobro vravnanem hlevu v kakem kotičku: krtača in česelj (štrigel), s ktero se živina snaži in čisti, kar ji sila dobro tekne. Živina se ne sme naglo prehladiti; vroči, poteni živini se ne sme dajati niti jesti niti piti, dokler se ne ----- 389 ----- ohladi. Ako zboli, pokliči učenega in skušenega zdravnika; nikoli pa ne kliči neumnega mazača. Za rano mrzla voda pomaga. Ako se je prehladila, s slamo jo ribaj in odeni. Ako jo napne, vzemi nekoliko neuga-šenega apna in z vodo ji ga v lape vlij ali pa nekoliko salmijaka; to zadnje pomaga hitro, ko bi pihnil. Kdor pa želi več o tem vedeti, naj si kupi „živinozdra-vilstvo", ktero sta spisala dr. J. Bleiweis in dr. Strupi v Ljubljani. Tudi sol za lizanje živini jako koristi; sicer jej pa kaj dobro tekne s slano vodo poškropljena suha krma, ktero s slastjo je; toda preveč soli se jej ne sme dajati. Pretepajo in trpinčijo živino le hudobnega srca ljudje. (Dal. prih.) List 49. Gospodarske stvari. Mladi vincar. Spisnje v poduk vinorejcem France Jančar na Štajarskem. (Dalje in konec.) Od sadonosnega drevja. Vsak človek ljubi sad , tem bolj ako je žlahten; tudi vincar se mu ne odreče: zato naj sledeče ve. Sadonosno drevje je ali divje ali žlahtno. Divje ni vredno , da žlahnemu prostor krade. Zategadel se morajo na priličnih solnčnih krajih in legah, kakor: pod vinogradih, brežinah , pri potih in cestah, pri hišah itd.; divjaki,, ako žlahtnih drevesec ni dobiti, presaditi že jeseni, ako pa to ni mogoče , se jim jame skopljejo ? da se spomladi v dobro pripravljeno zemljo Tedoma presadijo in cepijo. Za cepljenje so le leseni popki, ki so sredi vršnih mladik nastavljeni in najlepši; mladike se pri cepljenji za 3 popke prikrajšajo, da lepše ženejo. Ti cepiči se z vrhov žlahtnih dreves urežejo, predno muzga žene in se ohranijo v prsti palec globoko zakopani. Požlahtnujejo se divjaki različno; a tu se naj navadno cepljenje omeni: boljše je jedro od lupine. Cepi se v razklad; deblo se gladko odreže, raz-kolje in žlahtni cep pri strani v podobi zagojzdice v nežlahtno deblo tako vtakne, da se lub z lubom sprime, oboje se poveže in vsa rana s cepilnim voskom zamaže. Cepilni vosek se pa tako-le dela: vzemi rumenega voska, čiste smole in trpentina v enaki primeri, to troje na žrjavici vkup stopi, potem pa v mrzlo vodo v skledo zlij in z rokami stlači. Spodnji cepičev popek ne sme biti zunaj debla, da se rana lepše zaraste. Obrezujejo in trebijo se drevesa zgodaj spomladi, ko mraz neha in drevje še ni v muzgi. Cepi se spomladi. Jablenčeki se k večemu dva čevlja globoko sadijo v bolj dobro ko preslabo zemljo; okopavanje jim j ako hasni in rodovitnost pomnoži, bolj kot gnoj. Ta sad je sila koristen: za jabelčnik, jesih, za surovo jed in za prodajo; suh je kaj dober in zdrav, ako se skuha. Jabelčnih plemen je blizo tisoč. Tako tudi štejejo hruškinih plemen čez 900. Hruške ljubijo bolj rahlo zemljo, sprstenino in topel kraj. Sadijo se malo globokejše od jablank, in okopavanje jim zelo hasni. Tudi hruške so velik blagoslov božji; zakaj in kako so dobre, vsak ve. Češnje v vsaki zemlji rastejo. Sadijo se plitvo, le malo globokejše od sliv. Slive ali češplje in vsa taka plemena se morajo plitvo saditi, da le zemlja korenine zakrije. Slive dolgo ne trpijo, zato je treba, da si jih vincar vsako leto kaj zasadi; gosto posajene dobro storijo; ljubijo zavetje. Pri hišah, kjer imajo dobro zemljo, ktero posebno ljubijo in ktera jim dobro tekne, rade rastejo in rodijo. Koliko je ta sad vreden in koristen zdravim in bolnim ljudem, se je menda že marsikteri prepričal. Orehi ljubijo vsako zemljo, vendar se po breži-nah najboljše obnašajo, velika drevesa so in radi rode. Surovi orehov sad se jeseni z lupino vred sadi, in sicer le kaka dva palca globoko, spomladi že kali in raste, ako ga miši niso pojedle. Orehi radi pozebejo. Tudi ta sad in les je kaj hasnovit. Kostanj ne pozebe tako hitro in za ljubo ima vsako zemljo, tudi na odsončni strani dobro stori. Od mladega se mora trebiti in snažiti; in tako bo lepše rastel, lepši les dal (ki je tudi za kole dober po vinogradu), pa tudi imel veliko več sadu, ki prav za trgatev o sv. Mihelu dozori. Sad dolgo ne trpi, brž se zgr-banči ali očrvivi. V jezicah v suhi pesek zakopan se naj dalje ohrani. Sadi se jeseni surovi konstanj in spomladi žene in raste. Da se sadonosno drevce strupenega zajčjega zoba obvarje, napravljajo nekteri iz kravjeka, peska, ilovice in apna, kar v vodi zmešajo, zmes, s ktero debla oma-žejo; nekteri pa je jeseni s slamo obvijo. Drugi svetujejo, debla namazati s salom. Vendar v slamo je zavijati najbolj kaže; ali pa iz slame napravljene trake tako na vejice obesiti, da se gibljejo in bingljaje zajca odpodijo. Crešnjev, slivov, kostanjev, hruškov, orehov les je koristen za mizarska, tesarska, kolarska in druga dela; zato naj se brez pomislika ne žge. Od sadja. Noben sad ni ves ob enem času zrel, tudi na istem drevesu ne. Toraj se mora nedozorelo sadje pobirati in na gnojnišče nositi, dokler nima rjavih pišek; potem pa se nosi v kad ali na pod, kjer se stolče in izpreša za pijačo: tako se dela jabelčnik ali hruŠkovec. Sicer se pa sadje ali surovo je ali posuši; in ali surovo ali suho prodaja. Bolj zgodnji sad se navadno ne da dolgo časa surov ohraniti. Sad jesenskih, tedaj poznejših jabelčinih ali hruško vih plemen se najboljše čez zimo hrani v kletih na suhem zračnem kraji na policah in večkrat do binkošt trpi; toda tedaj ni več tako prijetnega okusa. Od gozdov. Veči vinorejci imajo tudi gozde, in ker jih sami redkokrat vidijo in spregledujejo; je vincarjeva dolž- ----- 396 ----- nost jih čuvati in oskrbovati prostovoljno ali z dovoljenjem gospodarjevim. Kjer je gozd, ima vincar listja za nasteljo dovelj, gotovo si v njem sme tudi suhljad za kurjavo nabirati. Kjer je temu tako, si bo prizadeval, gozdne tatove odganjati, kteri travo z mladim drevjem vred trgajo in kosijo, v mladih hostah celo živino pasejo — in tako mlademu drevju sila veliko škodo delajo, ker je živina obje; zgodi se pa tudi, da sami rašč les sekajo. Listje, ki lesu gnoji, se ne sme vsako leto na enem kraji grabiti, temuč vsako tretje leto. Le krevlasti, dostali les naj se iztrebi, nikdar pa rašči. Skrbeti je, da se po primernih krajih akacija za-seje ali zasadi, ktera bo vsako leto dovolj in jako trpečega kolja za vinograde dajala. Na prostornih legah naj se želod in kostanj, dva palca globoko v zemljo že J*eseni zasejeta ali zasadita, da se dobi več listja in >oljšega lesa za sode in druge reči. Orehe pa na strminah in brežinah posadi. Kjer jako redko drevesa stojč, naj se jesen, jelke, hoje in smrečje, dve- ali triletno, jeseni ali spomladi varno zasadi, da se koreninice ne poškodujejo. Travje in roževje naj se od časa do časa pomuli, goščava pa, ko že odraste, naj se potlej iztrebi s koreninami, da gozd bolj raste. Za vsako rabo najbolj kaže meseca decembra les sekati, in sicer od kraja, da se lože spet zaredi. Kdor od gospodarstvenih reči želi popolnejšega poduka, naj si omisli „Umno kmetovanje."