Gerkvene zadeve. Cerkvene slovesnosti v Rimu. (Konec.) Nekaj posebnega je bilo po darovanju. Po darovanju narareč oni, ki so prosili, da bi se sveta moža prištela svetnikom, prinesejo papežu razna darila in sicer: dve velikanski sveči, lepo ozaljšani s slikami iz življenja obeh svetnikov in s papeževim grbom, tri manjše sveče, tudi lepo okrašene, dva kruha prevlečena s srebrnim in zlatim papirjem, dva majhna sodčeka vina, tudi posrebrnena in pozlačena, potem dve torti, tri gajbe z živimi ptiči; v jedni sta dva goloba, v drugi dve grlici, v tretji pa majhni ptički — bili so trije podobni našim vrabcem. Ta navada je v cerkvi jako stara in ima globok pomen. Sveča pomeni Kristusa. Vosek pridela čista in nedolžna čebelica, tako je tudi Kristus vzel svojo človeško naravo iz prečiste Device. Plamen sveče pomeni božjo naravo Kristusovo, ki razsvetljuje ves svet in ki je bil zlasti svetnikom vodilna luč v njih življenju. Kruh je podoba duhovne jedi, katero daje Kristus svojim izvoljenim, vino pomenja posvečujočo milost božjo, ki človeka krepi in redi za večno življenje, torta pomeni zvestobo do Boga, golobi pomenijo mir in Ijubezen svetih duš, manjše ptičice pa pomenjajo duše zveličanih; ta pomen imajo že v katakombah. Za vsakega svetnika se darujejo posebej isti darovi. Ko so darove izročili sv. očetu, se je maša nadaljevala. Nepopisno krasno so peli pevci nalašč za to zloženo »Cantate Domino« (pojte Gospodu), zlasti je ganil vse odpev aleluja, katerega je pelo 170 dečkov visoko v kupoli. Zdelo se je res, kakor bi prihajali iz nebeških višav glasovi angeljskih korov, ki so Ja dan slavili vnebohod Gospodov in poveličanje obeh novih svetnikov. Nov slovesen trenutek je bil pri povzdigovanju. Dasi je bilo do 60.000 ljudij v cerkvi, vendar je nastala čudna tihota. In ko je Jagnje božje po mašnikovih besedah prišlo na oltar v podobi kruha in vina, zadonele so zopet iz višave srebrne trobente. Najhujšega nevernika je raoral ganiti ta nepopisljivi prizor. Na koncu sv. maše so papež še enkrat podelili blagoslov in s tem je bila slovesnost končana — ob jedni uri popoldne. Zopet so vzdignili papeža in nesli pod nebom iz cerkve. Ker je bilo prepovedano ploskali in upiti, je občinstvo z robci mahalo v pozdrav papežu. Zdelo se je, kakor bi beli metulji letali po zrakn. Ko so pa papeža nesli proti izhodu, ni se moglo ljudstvo več premagovati, ampak je iz tisocerih grl zagromelo: Evviva il Papa — živeli papež! Hitro potem so papež odšli v svoje zasebno stanovanje, škoije so šli vsak po svojo navadno obleko, ljudstvo pa se je kakor roj vsipavalo na Petrov trg. — Vkljub toliki množici ni se pripetil nikakšen nered in nikakšna nesreča. V cerkvi so sicer nekateri omedleli, toda zdravniška pomoč je bila že pripravljena. Na Petrovem trgu so v silni gnječi prevrgli težek kamenit steber, ki je le neznatno okraspal nekega vojaka. Pri slovesnosti so bile tudi visoke državne osebe, celo učni minister. Ko je občinstvo izpraznilo cerkev, so jo zaprli, odstranili klopi in jo pometli. Tu so se našle različne reči, katere so Ijudje v gnječi izgubili. Bilo je tudi več zgnječenih klobukov in tako je marsikdo moral gologlav iti domov! Popoldne ob treh so cerkev zopet odprli in prižgali vse sveče. In ker je bil sedaj vstop sloboden vsakomur, je skoro ves Rim drl popoldne k Sv. Petru. Ogromni Petrov trg je bil tako poln, da se je bilo le s težavo mogoče preriti. Kako pač Peter vleče na sebe! Prav da mu je Gospod rekel: »Odslej boš Ijudi lovil«. Proti večeru so množice še bolj rastle. 0 pol deveti uri je bila že vsa prednja stran cerkve razsvetljena. Koliko tisoč lučij je plamtelo na velikanskem pročelju! Sred plamenov je pa nad velikimi vratmi bila slika, ki je predstavJjala nova svetnika v nebeški slavi. Tudi stebrišče krog Petrovega trga je bilo razsvetljeno. Po mestu so tudi mnoge hiše razsvetile svoja okna. Caroben je bil ta prizor, a vse veličastnejše je še moral biti nekdaj, ko je tudi cela Petrova kupola bila v jednem plamenu. Vsakomur, ki je bil priča teh slovesnostij, ostane ta dan nepozabljiv, osobito onim, ki smo najbrž prviin zadnjikrat videli kaj takega. Petrova cerkev je ostala tri dni v svoji praznični opravi, da si jo je vsak lahko ogledal. Vsak dan so hitele velike množice ogledovat si prelepe cerkve. V petek zvečer je pa bil razsvetljen z umetnira ognjem in v različnih barvah tudi kolosej. Tudi to je bilo prav pomenljivo, saj so v tej ogromni zidini premnogi krščanski mučenci zadobili nebeško krono. Razsvetljavo so plačali verni Francozi, kakor sploh vse stroške pri tej slovesnosti. Razsvetljava koloseja nas je iznenadila, ker je kolosej sedaj v državnih rokah. Mili darovi za drnžbo vednega češčenja: Loka 11 gld. 50 kr., Sv. Lovrenc v Puščavi 5 gld. 25 kr., Sv. Ožbalt pri Dravi 5 gld., Sv. Vid pri Ponikvi 10 gld., Podčetrtek 12 gld. 58 kr., Konjice 295 gld. 50 kr., Sv. Peter pod Sy. gor. 9 gld., Podsreda 8 gld. 67 kr.