Solstvo in učiteljstvo na naži severni mejl Sestavni del naše narodne obrambe je vprašanje naše šole, njene zunanje in notranje organizacije ter položaja učitelja. Ob dvajsetletnem jubileju in manifestiranju našega narodnega hotenja in stremljenja se ozrimo tudi na ta vprašanja in jih v kratkem osvetlimo brez pretiravanj, brez olepšav iji prikrivanj; kajti le na ta način bo letošnji jubilej služil tudi za osnovo novemu in pozitivnejšemu obrambnemu delu na naši severni meji. Manifestacija naj ne služi zgolj obujanju spominov, temveč naj bo obenem opomin sistematičnemu delu. Ko je pred 20 leti pod silo tedanjih razmer in zaradi naše nepripravljenosti močnejši zakoličil mejnike sredi našega narodnega telesa, se je že mislilo, da je raznarodovalno delo našega življa in s tem narodno-obrambno prizadevanje tostran meje zgubilo na svoji ostrini. Prevladovalo je to mnenje predvsem v notranjosti naše zemlje in to v vrstah naše javnosti, kakor v vrstah poluradnih in uradnih krogov. Naivnosti in nepoznavanju dejanskega stanja na naši meji imamo pripisovati, ako stojimo glede naše narodne ob¦rambe na isti stopnji, kakor smo končaM 1918. leta. Res je, da so se vrstili v teh dvajsetih letih občni zbori narodno - cbrambnih društev in organizacij, da so se vršile tu pa tam manifestacije in protestna zborovanja, res je, da je od časa do časa objavilo dnevno časopisje resolucijo obrambnega značaja, kjer se je opozarjalo našo javnost in merodajne činitelje o vedno bolj ogroženem položaju našega ozemlja in življa ob meji; je pa tudi res, da je vse to delo, manifestiranje in protestiranje ostalo več ali manj interna zadeva pripadajoče organizacije ali manjše skupine ljudi brez tesnejše medsebojne povezanosti in tudi tu ni manjkalo medsebojnega strankarskega trzanja in prestižne politične rivalitete. Širše narodne sloje to delo ni vzdramilo. Kako tudi? V splošnem sc je narodno - obrambno prizadevanje reduciralo na šolsko in prosvet- no delo ob meji. Smatralo se je pač, da je narodna zavest abstrakcija, ki jo je možno priučiti in pridobiti z lepimi nagovori in navdušenji. Zaradi tega je tudi po večini to delo slonelo na obmejnem učiteljstvu in na šoli. u^ir.^jniii krajih. Rezultat je bil za nas katastrofalen. Številne slovenske družine so prijavile svoje otroke v te nemške manjšinske razrede. Kdo nosi krivdo za to? Ali mogoče učitelj? Učitelj je tisti, ki v obmejnih predelih vsak dan opazuje to našo skelečo rano; ta je tudi poleg duhovnika navadno osrednja sila v društvih, organizacijah itd., radi tega priznamo — ker hočemo biti objektivni in odkriti — da leži del krivde tudi na nas; to pa le subjektivno, da bi kazali na prave vzroke in opozarjali merodajne kroge na zlo pri korenini. Kakor je slovensko učiteljstvo brez obotavljanja stopalo v prvih vrstah za Maistrovo zastavo v letih 1918. in 1919. ter skupno s slovenskim duhovništvom organiziralo na njegov poziv krajevne narodne svete in krajevne narodne straže, tako je tudi po teh letih prvo dvignilo svoj klic po narodni obrambi. V okviru svoje stanovske organizacije smo 1. 1922. osnovali poseben odsek za obmejno in manjšinsko šolstvo, kjer smo postavili tudi glavni smoter odseku: »Najti bazo, na kateri bi lahko strnili vse duhovne, moralne in gmotne sile k vzajemnemu, nadstrankarskemu in sistematičnemu obtnejnemu vsekulturnemu delu«, ¦-.;: .<:•- :-\r.i..- ¦.¦s.Sj.',/: r,f..:.;f '¦, ;•':::- ./ssvjl -'žsrc^ »^ Ko je z državno in politično spremembo onstran naše severne meje nastopila pojačana opasnost za naš obmejni živelj, se je šele zganila širša javnost. Zopet je bila učiteljstvo med prvimi, ki je s svojim vzgledom in s svojim načrtom kazalo pot stvarnejšemu narodno obrambnemu delu. Predpogoj vsakemu nadaljnemu načrtnemu delu je temeljito poznavanje gospodarskih in socialnih pri- lik obmejnega prebivalstva. Zato si je učiteljstvo, združeno v »Učiteljskem pokretu«, izdelalo tozadevni študijski načrt, po katerem je skupno z odsekom za obmejno šolstvo zbiralo podatke o gospodarskih in socialnih prilikah na naši meji. Plod tega dela je bila posebna številka »Prosvete«. Tu se je v jasni luči pokazala nujna in upravičena zahteva, ki jo ponavljamo že 20 let in velja prvenstveno za obmejno učiteljstvo: stalnost v službi in na mestu; kajti samo učitelj, ki mu je zasigurana stalnost na mestu, bo lahko do dobra spoznal prilike, težnje in zahteve šolskega okoliša in na osnovi tega gradil svoje delo v šoli in izven šole ter opozarjal javnost in merodajne kroge na potrebe in nedostatke obmejnega prebivalstva. Le gmotno zasiguran učitelj, ki ga ne bo morila dnevna skrb za obstoj sebe in svoje družine, bo lahko z nasmehom in veseljem posvetil vse svoje sile šoli, mladini in narodno - obrambnemu delu. Z ozirom na težke terenske prilike in gospodarsko siromašne naše obmejne predele, je nujno, da se zboljša gmotni položaj obmejnega učitelja. S položajem učitelja na naši meji je tesno povezan položaj šole. Odsek za obmejno šolstvo je na osnovi anketnih pol proučil položaj tega šolstva. V obmejnih srezih Dravograd, Maribor levi breg, Ljutomer, Murska Sobota in Dolnja Lendava je 33.812 šolo obiskujočih učencev (5000 učencev več kot pred letom 1918.); ti učenci so razdeljeni v 669 razredov (prirastek 250); šol je 148, učnih sob pa 486. Te učence poučuje 609 učiteljev. Tako pride na eno učno sobo 70, na enega učitelja pa 55 učencev. Po ugotovitvi sodobnih vzgojnih in učnih načel ne sme priti na enega učitelja vcč kakor 40—45 učencev, da bo vzgoja in pouk plodonosen in uspešen. V prvi vrsti bi bilo potrebno upoštevati to dognano načelo v naših obmejnih šolah, posebno še, ker se onstran mejc to načelo ne zanemarja. In kako je v tem pogledu pri nas? Poprečno 55—60 učencev pride na enega učitelja. Čc uspehi niso taki, kakršnih je želeti, potem ne leži krivda v učiteljstvu, temveč v tej objektivni činjenici. Najmanj 60 učiteljev je še neobhodno potrebnih. Ista slika se nam pokaže v pogledu šolskih stavb. Vsaj v obmejnem pasu bi morale biti šolskc stavbe v povoljnem stanju, če že ne vzorne. Tako pa pride na eno učno sobo 70 učencev. Nujno je potrebnih še najmanj 23 novih šol, 211 novih učnih sob, 49 novih oddelkov. Tako je stanje in take so potrebe. Radi svojih izredno važnih obmejnih prilik zahteva naše obmejno šolstvo vse večje upoštevanje, kakor pa šolstvo v notranjosti in to v finančnem, upravnem, vzgojnem in učnem pogledu ter mu je priznati prvenstvo v toliko, da bo ono na višku ter nam bo ob primerjanju z vzornim šolstvom onstran meje v ponos in vzgled. Mnogoletnemu prizadevanju obmejno šolskega odscka za strnitev vseh narodnih sil k združenemu narodno - obrambnemu delu je v začetku letošnjega leta sledil prvi sestanek skupno z zastopniki narodno - obrambnih in glavnih kulturnih organizacij: Obl. odbor Narodne odbrane v Mariboru, podružnice CMD., podružnice Slov. Straže, Branibora, Narodno - obrambnega odseka Sokol. župe Maribor, zastopnikov mariborske prosvetne zveze in Zveze kult. društev. Pri delu tega odbora so zastopniki učiteljstva vršili zopet v polni meri svojo dolžnost ter v glavnem prispevali s stvarnimi delovnimi pobudami. Ta odbor je podprl predstavko učiteljskega obmejnega odseka na kraljevsko bansko upravo, predlagajoč načrtno izboljšanje obmejnega šolstva z letnim prispevkom najmanj 500.000 din za zgraditev vsaj cne sole v vsakem obmejnem srezu letno, odpravo manjšinskih razredov v skladu z zakonom pri učencih iz narodnostno-mešanih zakonov oziroma renegatov, redno zasedbo vseh obmejnih šol skozi vse leto z vsemi učnimi močmi v skladu z zakonom, zaščito in primerno nagrado obmejnemu, izven šole narodno in kulturno - delujočemu učiteljstvu, ureditev lastništva prekmurskih šol, ki so še last verskih občin, odobritev višjib postavk v šolskih proračunih obmejnih šol in sicer radi velike socialne bede za oskrbo učil vsem učencem, radi važnosti zvišanje zneska za knjižnice, radi uspešnega šolskega dela, večje zneske za notranjo opremo šole in radi zdravja učencev in javnega ugleda, večje zneske za kurivo in dostojno vzdrževanje šolskih poslopij. Tej prcdstavki je bila priključena tudi sreska šolska statistika s potrebnim komentarjem. Vsak posameznik je nemočen, kakor jc tudi nemočna posamezna organizacija ali društvo za uspešno delo v našem obmejnem kraju. Vsi skupaj smo pa dovolj močni, da nadoknadimo nedostatke in dohitimo, kar smo v dvajsetih letih zamudili. Čas je, da začnemo! Učitelj bo med prvimi, ki bo prijel za delo!