DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 128
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MAY 31, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
-mmm
Gongwer je vstopil v izvrševalni odbor demokratov
V	sredo večer je imel sejo novi izvrševalni odbor demokratske stranke za okraj Cuyahoga. Vsi so bili veselo presenečeni, ki je prišel na sejo tudi bivši načelnik Burr Gongwer. Gongwer je stopil poleg novega načelnika Ray T. Millerja in rekel: "Dolgo let sem bil v politiki demokratske stranke. Vedno sem smatral, da naj odločuje večina in kadar spregovori demokratska stranka v večini, je zadeva rešena. Pokoril se bom odloku konvencije zadnjo soboto in storil bom vse v svoji moči za uspeh stranke. Mr. Miller je prav toliko moj načelnik kot je vaš. Čestitam mu in mu želim kar največ uspeha." Mr. Miller je dal roko Gongwerju na rame in oba sta si nadela na obraze najsladkejši izraz, ko so začeli časnikarski poročevalci fotografirati stara sovražnika, ki sta zakopala bojne sekire.
-o-
Joseph šlogar umrl
Po dolgi in mučni bolezni je preminul dobro poznani rojak Joseph Šlogar, po domače Mauš, star 59 let. Stanoval je na 1149 E. 63rd St. Doma je bil iz Žužemberka, odkoder je prišel v Cleveland pred 40 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jožefo, tri sinove: Josepha, Johna in Williama, dve hčeri, tJosephiwe beskmvski in Hattie Palčič, brata Andreja in sestro Ano v Coloradi. V stari domovini zapušča očeta in enega brata ter več sorodnikov. Bil je član društva Žužemberk, katerega je bil ustanovnik, dalje društva Sokol in društva Naprej, št. 5 SNPJ. Pogreb se bo ' vršil v soboto zjutraj ob 11:30 iz pogrebnega zavoda Frank Za-krajšek, 6016 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na pokopališče Calvary. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim pa izražamo naše globoko sožalje. Poroka
V	soboto ob osmih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida, Mr. Edward Lube iz 1084 Addison Rd. in Miss Florence Skully iz 1087 Addison Rd. Poročna slavnost se bo vršila v Knauso-vi dvorani. Vse prijatelje in znance se vabi k poročni maši, zvečer pa na svatovanje. Obilo sreče želima novemu paru.
Odpeljana v bolnišnico
S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v Glenville bolnišnico Mrs. Frances Malnar, 19108 Keewanee Ave. Nahaja se v sobi št. 314.
Iz Genove odpluje v soboto ameriški parnik
Bordeaux, Francija.—V tem mestu se je zbralo kakih 100 Amerikancev iz vise Francije, ki bi šli radi domov. Ker jih je premalo, da bi se poslalo ponje posebno ladjo, se jim je svetovalo, naj gredo v Genovo, Italija, kjer se bodo vkrcali v soboto na parnik Manhattan. Ta parnik odpluje v soboto proti New Yorku, vozeč kakih 1,500 Amerikancev.
Nemci se boje rabe plina v vojni
Paris. — Nemčija je v tej vojni poskusila že vsakojako orožje, samo strupenega plina še ne. Francozi pravijo, da se Nemci boje uporabljati tak plin, ker dobro vedo, da bi ga takoj zatem rabili tudi Francozi. Nemci dobro vedo, da bi bil plin predvsem zelo učinkovit proti bojnim tankom, če se namreč bojni tank napolni s takim plinom, da je tank neporaben najmanj za osem dni. Tako bi s takim plinom Francozi ohromili vse nemške oklopne čete. Vendar, pravijo Francozi, ne bodo strupenega plina toliko časa uporabljali proti Nemcem, dokler ga ne bodo začeli ti rabiti proti njim. Vendar še ni izključeno, da bodo prijeli tudi za to bojno sredstvo, ker ima vsak francoski vojak in vsak civilist vedno pri sebi plinsko masko.
Francozi bodo žrtvovali severno armado, da rešijo domačo fronto
London, 30. maja.—V diplo-matskih krogih se govori, da ge- !nik Gamelin storil samomor. V neral Weygand ne bo poskusili*0 da Je bil Pri4Uen P° P°" z napadom, da bi rešil zajeto, veljstvu francoske armade. Ge-armado v Belgiji. Weygand bo neral Corap, ki je poljevela 9.
General Gamelin je storil samomor
Rim, 30. maja.—Iz Švice poroča nek reporter, da je odstavljeni francoski vrhovni povelj-1
Zavezniki se skušajo rešiti iz pasti
zdaj zbral vse moči, da vzdrži fronto ob reki Somme. Z vsakim dnem, ko se Nemci ukvarjajo z armado v Flandriji, do
armadi, ki ni mogel ustaviti nemškega vpada v Francijo pri Sedanu, je bil po naglem sodu ustreljen. Za Gamelinom je
biva Weygand več časa, da or-.Prevzel poveljstvo general Wey-ganizira fronto doma. S tem,igand-
Jubilejni piknik
V nedeljo obhaja agilno riew-burško farno društvo Sv. Reš-njega Telesa 25-letnico svojega obstoja. Popoldne se vrši ogromen piknik na Basta Grove, Turner Rd. Ob tej priliki se bo razdelilo visoke nagrade. Odbor je preskrbel vse najboljše za postrežbo gostom. Cenjeno občinstvo, zlasti pa bratska društva iz fare in od drugod so prijazno vabljena, da posetijo ta jubilejni piknik vrlega društva fare sv. Lovrenca.
Vabilo avtomobilistom
Odbor, ki ima v oskrbi slavnost Slovenskega društvenega doma v Euclidu, vabi vse lastnike avtov, ki v nedeljo niso zaposleni, da se udeleže parade, od katere se bo snemalo tudi premikajoče slike.
Važen sestanek Vsi oni, ki ste bili izvoljeni pri društvih, da boste pomagali pri prirediavi 1. in 2. junija pri Slovenskem društvenem domu, pridite na sestanek danes zvečer ob 7:30, da se uredi vse potrebno.
SLOVENSKI PRAZNIK V EUCLIDU
Slovenska in hrvatska društva rov bo prerezala Mrs. Frances v Euclidu se pripravljajo na Rupert, naša ljubljanska teta, a ogromno slavnost, ki se bo vrši- euclidski župan in župan bele la v Slovenskem društvenem do- Ljubljane bosta vrgla prve kro mu kar dva dni, to je v soboto in gle po novih prostorih, nedeljo. To narodno slavlje se priredi v počast 125 letnice slovenskega pesnika Valentina Vodnika. Prgoram se prične že v soboto popoldne ob treh, zvečer se vrši pa ples.
A glavni dan bo pa v nedeljo! Sprejem zunanjih gostov se prične že dopoldne, ob desetih je skupni zajtrk. Ob 11:30 točno pa se prične ogromna povorka z avti, ki se bo vila po raznih ulicah vse do Collinwooda in nazaj. Potem se vrši program na vrtu Doma, kjer se bodo odprli novi balincarski prostori. Trak,
Zatem se nadaljuje program v dvorani, kjer bodo nastopili razni odlični govorniki kot sod nik g. Frank Lausche, pesnik Ivan Zorman, odvetnik Frank Opaškar, councilman Anton Ve hovec. Zbori Slovan, Adria in mladinski zbor Škrjančki bodo zapeli nekaj pesmi. Nato pa se prične splošna domača zabava
Ob devetih zvečer bo progla šena izvolitev novega lj ubij an skega župana in Miss Ljubljane in razdeljene bodo razne nagra de. Občinstvo je vabljeno oc vsepovsod, za vse bo dovolj pri
da bo žrtvoval zajeto armado v Belgiji, bo lahko v stanu rešiti Francijo. Med zajeto zavezniško armado v Flandriji je več Francozov kot Angležev. In francoski vojaki imajo manj prilike za rešitev, ker so najdlje od morja. Splošno prevladuje mnenje, da se ta armada ne more prebiti skozi nemški koridor, ker nima dovolj stre-ljiva. Preostaja ji samo dvoje na izbero: udati se, ali pa boriti do zadnjega moža.
--o-
Tri ameriške bojne ladje odšle v Lisbono Washington, D. C. — Tri ameriške bojne ladje so na potu v Lisbono na Portugalsko, da bodo varovale ameriške državljane in interese v Evropi. To so težka križarka Vincennes in rušilca Truxton in Simpson. V Lisboni so že od prej tri ameriške bojne ladje. Pravi namen teh ladij v evropskih vodah sicer ni znan, toda najbrže so odplule tje za varstvto ameriških potniških ladij, ki vozijo Amerikance iz Evrope domov.
-o-
žalostna vest iz domovine Frances Kinkopf, 20906 Miller Ave. je prejela iz starega kraja žalostno vest, da ji je v vasi Male Dole pri Št. Vidu umrla ljubljena mama v visoki starosti 77 let. V stari domovini zapušča sina Antona in Jožeta ter hčer Alojzijo, tukaj pa hčeri Frances Kinkopf in Rozi Jakšetič ter brata John Perko-ta. Naj blaga ranjka počiva v miru.
Obisk v Madisonu
Leskovčeve na Hubbard Rd., Madison, O. so te dni obiskali: Mr. Joseph Koračin in njegovi dve hčerki ter Mr. in Mrs. Frank Stachurski iz Yukon, Pa., kjer ima Mr. Koračin svoj premogo-rov. Prišli so si ogledat te lepe kraje in se jim je zelo dopadlo i;ukaj.
Pozdravi za Clevelandčane
Poznana - Lojzika čebular pozdravlja vse svoje znance in prijatelje po Clevelandu. Nahaja se na počitniškem izletu v Penn-sylyvaniji. Obiskala bo Cone-maugh, Johnstown in 'Canons-3urg.
Na obisk
Iz La Salle, II. je prišel Mr. Martin Bosnar ki se nahaja pri družini Joe Baškovič, 6614 Bliss Ave. K družini Frank Mežnarič na 19500 Kildeer Ave. je prišla pa Mrs. Mary Mežnarič s sinom Antonom, tudi iz La Salle, 111. Dobro zabavo v naši metropoli. Nov grob Danes zjutraj ob eni je umrla v Mestni bolnišnici Mrs. Mary Bernardič, žena Johna Bernar-diča, 1227 Norwood Rd. Pogreb ima v oskrbi A. Grdina in Sino
Balkan upa na mir
Budapest, 30. maja. — Odkar je začela delovati ruska diplomacija na Balkanu, vlada tukaj vedno večje upanje, da se bo vojna izognila tem krajem. K temu jih utrjuje poročilo, da je začela Rusija zbirati vojaštvo vse od litvinske meje, preko Poljske in do črnega morja. V Bucharestu javno g.ovore, da Italija ne bo šla v vojno. V Bel-gradu in Sofiji je nervoznost nekoliko ponehala in sicer prvič v zadnjih mesecih. Iz Romunske se celo poroča, da je začela vlada pošiljati rezerviste domov. -o—--
šclska godba v New Yorku
Včeraj in danes igra godba Collinwood višje šole na new-yorški svetovni razstavi. V godbi igra 72 oseb, med njimi tudi več naših fantov in deklet, kot: Rudolph Bratina, Ray Čebul, Vine Champa, Stan Godnjavec, Louis Lavrich, Frank Lazar, Frank Lovšin, Evelyn Mezgec, Frank Prudič, Dan Race, Stan Slejko, Ed Slejko. Godbeniki se vrnejo domov jutri dopoldne.
Hitler bo poskusil vplivati na Leopolda, da sestavi novo vlado
Paris, 30. maja. — Adolf Hitler bo najbrže zahteval od belgijskega kralja Leopolda, da gre preko odloka vladnega kabineta, ki je kralja odstavil in izbere nov vladni kabinet. V tem slučaju bi se Leopold vrnil v Bruselj in postavil novo vlado, ki bi bila po volji Hitlerju. Ta korak belgijskega kralja bi se smatralo neustavnim, toda če se mu posreči zbrati v Bruslju večino parlamenta, bi lahko postavnim potom zavrgel sedanjo vlado, ki ga je izmenovala izdajalcem belgijskega naroda.
Medtem pa belgijska vlada, kj ie v Parizu, študira načrt, po katerem bi organizirala novo armado iz beguncev, kot so to napravili Čehi in Poljaki. V Franciji se nahaja 50 belgijskih senatorjev in poslancev in 50 na-daljnih se pričakuje.
ki bo zapiral dohod do prosto- jetnega razvedrila.
Novorojenček umrl
V Womans bolnišnici je umrl staršem Victor in Anna Zele novorojenček, star en dan. Starši stanujejo na 16307 Trafalger Ave. Mati je hči znane Straus-sove družine. Pogreb se bo vršil danes popoldne pod oskrbo Jos. žele in Sinovi. Naše sožalje prizadetim staršem.
«
Nov grob v domovini
Anton Jerak, 15422 Calcutta Ave. je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je umrla ljubljena sestra Ana žibert, rojena Jerak, doma na Raki pri Krškem. Dočakala je častitljivo starost 80 let. V Collinwoodu zapušča brata, v stari domovini pa sestro Jožefo. Naj se spočije v rodni zemlji.
Euclid raste
V zadnjih desetih letih se ,je prebivalstvo mesta Euclida zvišalo za 37 odstotkov, kakor poroča vladni števni urad. Euclid šteje danes 17,538 duš.
RAJE IMA FANTA KOT DENAR
Elizabeth, N. J. — Virginia Cocalis, stara 25 let, se je odločila, da se odpove dediščini $25,-000 raje, kot bi pa pustila izbranega ženina Georga McMillana, s katerim se bo poročila 5. julija. Njen oče, grški priseljenec, ji je volil v oporoki denar s pogojem, da se poroči z možem, ki bo grške pravoslavne vere. --o-
TAK VEDEŽEVALEC!
Zavezniške čete so ob reki Yser odprle zatvornice in poplavile ozemlje, da ustavijo Nemce. Nemci napovedujejo popolen poraz zavezniških čet v Flandriji.
London, 30. maja.—-Prve an- in poplavile ta sektor, da tako gleške čete prihajajo v angleška'ustavijo nemške mehanizirane pristanišča iz Belgije. Največ1 čete pred navalom. Prav enaka od teh jih je ranjenih. Vojaki poplava je ustavila Nemce v zad-pripovedujejo, kako Nemci ne-J nji svetovni vojni. S tem hoče prestano bombardirajo belgijska'zavezniška armada preprečiti
vi.
Obiski dovoljeni
Charles Koncili j a se nahaja v Glenville bolnišnici. Sorodniki in prijatelji ga lahko obiščejo in sicer od 2 do 3 popoldne ter 7:30 do 8:30 zvečer. .
članstvu dr. Žužemberk
Prosi se vse člane samostojnega društva žužemberk, da se jutri ob enajstih udeleže pogreba za pokojnim sobratom Joseph šlogar j em. — John Ubic, tajnik.
Lep dar
Ivan Babnik, natakar Kluba društev SND je daroval $2.00 v pomoč vzdržavanju Jugoslovanske šole moderne umetnosti, za kar se mu izreka toplo zahvalo.
' RAZNE VESTI
Heilwood, Pa. — Dne 18. maja je umrl Frank Korelc, star 70 let in rojen v Dobu pri Moravčah na Gorenjskem.
Sheboygan, Wis. — Zadnje dni je tu umrl John Prosen, gostilničar, rojen v Malih Poljanah pri šmarjeti na Dolenjskem. V Ameriki je živel 30 let in zapušča dve sestri.
pristanišča, da bi kolikor mogo-! če zadrževali beg angleških čet. Vlada je potom radia danes svarila narod, da bo morda Nemčija prepeljala vojaštvo na angleško ozemlje "po novem načinu bojevanja" in da se mora narod pripraviti morda še na slabšo novico, kot je bila ona, da so Nemci obkolili zavezniško armado v Flandriji.
Voljaki pripovedujejo, da so morali na belgijskem obrežju iti v vodo, da so mogli priti do ladij, ki niso mogle do obrežja. Ali pa so se prepeljali do njih v malih čolnih. Medtem so pa Nemci neprestano bombardirali vkrcavanje. Kjerkoli je možno vkrcajo najprej ranjene vojake.
žalosten je pogled nato beže-oo angleško armado. Vojaki so neobriti, po obrazu je zmešano blato s strjeno krvjo. Gibljejo se kot v spanju, utrujeni od vojskovanja in hoje v zadnjih dneh, ko niso dobili niti potrebnega spanja.
Vojaki pripovedujejo, s kakšno furijo so se zaganjali Nemci v boj. Prihajali so kot avto-
~ „ ™	XT	.. matični stroji, dobro vedoč, da
Dallas, Texas. — Na policijo ,	/ ' ,
.v , , • • ., j jgredo v smrt. Kot snopje so pa-je prišel nek moški in prosil, da , .. .
.. . , . dali pod angleškimi kroglami, pa bi mu pomagali najti denarnico,I .	,	. XT
, , . . . .. ,10„r -r, , ,'prihajali so vedno novi. Na nekateri je bilo $12.75. Povedal i,	. . . .	.
kem mostu, tako pripoveduje angleški vojak, se je nagromadila cela kopica trupel nemških vojakov. Ta trupia so vzeli angleški vojaki za barikade in za njimi postavili svoje strojnice.
Nek ujeti nemški častnik je rekel: "Kaj pa hočemo? Mi ubogamo ali pa pademo. Tako smo bili vzgojeni od otroških let."
Nek drug angleški vojak pripoveduje, kako imajo Nemci navado, da zberejo ženske in otroke ter jih ženejo pred seboj v napad ter tako preprečijo branite-ljem streljati vanje.
Ljudje se selijo iz angleškega obrežja, zlasti iz okolice Dover-ja. Ti, ki so še nedavno pomagali francoskim in belgijskim beguncem, ki so prihajali čez Ro-kavski preliv, zdaj sami spravljajo svoje stvari skupaj in be-že v notranjost dežele. Vlada je napovedala, da se morajo od nedelje naprej izseliti vsi ljudje iz obrežnih krajev.
je, da je po poklicu vedeževalec, ki vse ve le o drugih ljudeh. -o-
Nemcem napad na pristaniščče Dunkirk, kjer ima ta zavezniška armada edino odprt beg. Ta armada šteje do 500,000 vojakov. Zavezniška letala bombardirajo Nemce, da tako krijejo umik armade proti obrežju. Na tone bomb so zmetali na Nemce, ki pritiskajo za zavezniško armado, hoteč ji preprečiti dohod do morja, odkoder se bo armado prepeljalo v Anglijo. Francosko poveljstvo trdi, da prodirajo Nemci proti obrežju le počasi in z velikim izgubami.
V svetovni vojni se je bojevala bitka pri Yseri od 19. oktobra do 2. novembra 1914. Zaveznikom se je bilo takrat posrečilo ustaviti Nemce, da niso prišli do obrežja, prav z enako poplavo, kot se je izvršila sedaj. Toda .vzelo bo 24 ur, predno se x-azlije veda po vsem sektorju.
Ob obrežju pa sta francoska in angleška vojni mornarici, ki neprestano obstreljujeta Nemce, da se da tako prilika zavezniškim vojakom priti do ladij.
Zavezniki so tudi nekoliko zadržali prodiranje Nemcev proti morju v dolini reke Somme. Zavezniki trdijo, da so uničili Nemcem do 2,000 tankov in najmanj 1,000 letal ter da so Nemci izgubili več vojaštva, kot so pa pričakovali.
Smrtna kosa
Včeraj popoldne je po dolgi bolezni preminul v Oaklawn sa-natoriju v Mentor, O. rojak Joseph Rosandich, samec, star 62 let. Stanoval je na 14927 Sylvia Ave. Doma je bil iz sela Podlo-pac, odkoder je prišel v Ameriko pred 38 leti. V Gary, Ind. zapušča dve sestri, Mary poroč. Buncich in Katherine poroč. Bronzovich; tukaj pa zapušča bratranca Štefana Rosandich in dva nečaka Eliot Ross in Michael Ross ter nečakinjo Ivo Mae Ross, ki stanujejo na 1619 E. 43rd St. Bil je član društva Slo-bodai št. 235 HBZ. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St.
Zadušnica
Iz Geneve, O. se poroča, da se bo brala sv. maša za pokojnim John Galičem v pondeljek ob 7:30 in ne v soboto, kot je bilo prvotno naznanjeno.
Paris, 30. mjaa. — Zavezniške
čete, ki so zajete v Flandriji, so odprle zatvornice na reki Yser
Berlin, 30. maja. — Nemško poveljstvo poroča, da bodo nemška letala razbila pristanišče Dunkijk, radi česar bo zavezniški armadi popolnoma onemogočen beg in kakih 500,000 mož močna zavezniška armada se bo morala udati Nemcem. Zavezniška armada je neprestano stiskana od treh strani in njih usoda je zapečatena, ker jim bo v nekaj urah odrezana edina pot za beg, pristanišče Dunkirk. V tej zajeti zavezniški armadi so najboljši francoski in angleški vojaki, ki se bodo morali ali predati Nemcem, ali pa bodo padli do zadnjega moža.
Nemci so zasedli mesto Lille, ki je bil zadnji utrjeni sektor na tej fronti. Pričakuje se, da se bo ta zavezniška armada v nekaj urah udala. Nemci priznajo, da se zavezniški vojaki dobro bore, skušajoč zadržavati Nemce toliko časa, da bi se dober del arma-
Družina Jerry in Tomše, ki stanujejo na 3622 E. 80. St. je prejela iz vasi Visejc, fara Hinje, poročilo o veliki nesreči, ki se je pripetila v nedeljo 21. aprila. V nezgodi je bila tudi 80 letna Frances Gregorčič, ki je mati Mrs. Tomše ter Goerga Gregorčič in Mrs. Jennie Barle, ki vsi stanujejo v fa-ri sv. Lovrenca.
Kot poroča cerkovnik Anton
de rešil na ladje. Zavezniški vojaki južno od mesta Lille, padajo kot muhe od nemških krogel, ker so si izvolili boj raje, kot bi se podali.
Rozalija zlomljeno roko in dobili so tudi Nemci imajo namen, da zabi-
POROČILO O NESREČI V STAREM KRAJU
težko rano na glavi. V bolnici se nahajajo tudi Korinčenova mati, a njen soprog Maticov
jejo zagozdo med Francijo in Anglijo, nato napasti Anglijo predno ta pride k sebi od pora-
Frank je podlegel ranam. Vsi ti za v Flandriji. Ko bo prema-
so bili na vozu, ki se je prevrnil, ko so se splašili mladi konji. Nesreča se je pripetila nedaleč od farne cerkve v H in j ah na ostrem ovinku. Nekaj oseb je poskakalo iz voza, drugi pa, zla
gana Anglija, se tudi Francija ne bo mogla upirati.
Strelske vaje
Rainbow Hunting klub ima v nedeljo strelske vaje. člane se sti starejši, so se znašli pod vo-'prosi, da se v polnem številu
Novak, imajo Gregorčičeva matijzom, ki se je prevrnil nanje. i udeleže.
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 31, 1940
r v
AMERIŠKA DOMOVINA"
•117 St. Clair Avenue
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
__________Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na teto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. _____Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. ______	Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.

»83
No. 128 Fri., May 31, 1940
To ni prav nič ameriško
Po vsem svetu vlada danes histeria: bojazen pred tuje-zemsko propagando. Zato pa hite povsod z mrzlično naglico čistiti dežele nezaželjenih tujcev, da se pravočasno rešijo revolucije, ali predaje domače zemlje sovražniku. Koncem konca ne moremo zameriti temu čiščenju, ker zgledov imamo dovoli, kaj se je zgodilo v deželah, kjer je bila vlada preveč popustljiva, ali pa brezbrižna. Tujezemska propaganda se je razpasla in ukoreninila in ko je prišel pripraven čas, je dobil sovražnik odprta vrata. Tak zgled imamo v Norveški, Danski, Nizozemski in v dogledni meri tudi v Jugoslaviji, ki je pa prav v zadnjem trenutku vzela veliko metlo in počistila v domači hiši.
Zato ni čudno, da smo se tudi v Ameriki nalezli te bolezni in tega strahu, ki je pa tudi upravičen. Do zadnjih par let je vlada Zed. držav pustila vsakemu, da je govoril kar je hotel, daje pisal kar je hotel. Pustila je, da so se ji pred nosom organizirale razne prekucuške organizacije, povelje-vane iz inozemstva in tudi plačane iz inozemstva, ki so postajale vedno bolj predrzne. Sredi med nami, pod našo streho, so se pojavljale razne organizacije, ki so javno izpriča-vale vlade in sisteme raznih diktatorskih držav, noseč na rokavih znake, na primer svastiko, in korakajoč za zastavami držav, ki so jih morali zapustiti, ker niso imele dovolj kruha zanje.
Inozemske države so pošiljale svoje tajne agente, jih založile z denarjem pa so tukaj v naši svobodni ter miroljubni deželi začeli širiti propagando, da je treba take vrste vlado, ki daje vso svobodo svojim prebivalcem, odvreči in na nje mesto postaviti vlado, ki bo "ljudska" vlada, to se pravi, da bo imela popolno oblast nad življenjem in smrtjo svojih pod-iožnikov, kakor je danes v Rusiji, Nemčiji in Italiji.
Ti tujezemski agentje so postali radi brezbrižnosti vlade že tako predrzni, da niso spoštovali že niti več postav, niti niso skrivali svojih namenov. Tem tujim agentom se je posrečilo postaviti svoje pristaše v razne delavske unije, v razne tovarne in baje celo v važne urade pri vladi. Tako je imela tuja sila svoje ljudi v vseh važnih postojankah in ob napovedi ali povelju iz Moskve, iz Berlina ali iz Rima, bi bili ti plačanci tujezemskih držav nastopili in v trenutku izvedli načrte, kakršne so že pač imeli, pred vsem pa ohromili obrambo, pretrgali prometne zveze, uničili tovarne, telefone, elektrarne, z eno besedo rečeno, zasedli bi bili deželo in jo izročili sovražniku, kot se je to zgodilo drugod, kjer so oblasti spale.
Končno se je torej tudi vlada Zed. držav zganila in začela čistiti. Zganil se je kongres in začel v vsej naglici delati postave, po katerih se bo lahko nastopalo proti tujezem-skim elementom.
In tukaj je nekaj, kar se nam ne zdi prav. Prvo, kar hoče napraviti kongres je, da udari po vseh tujezemcih, to se pravi proti vsem, ki niso ameriški državljani. Kongres je menda mnenja, da je vsak, ki ni ameriški državljan, že deželi nevaren. K temu je kongresnike najbrže privedlo dejstvo, da je tega protidržavnega elementa res največ oziroma po veliki večini med ljudmi, ki niso državljani te dežele, pa se jim zdi, da imajo v deželi prvo besedo in tudi dolžnost, da vpeljejo tukaj nove vrste vlado.
Razne akcije teh ljudi zadnja leta, na primer tako hva-lisanje ruskega sovjetskega režima, tako ploskanje španskim rdečim komunistom, zbiranje denarja zanje, da so lahko morili duhovne in redovnice, pa požigali cerkve, kot jim jc bilo naročeno iz Moskve, vse to je opazovala ameriška vlada. Nič ni rekla, toda ušesa je imela odprta in zdaj, ko misli, da je prišel čas čiščenja se ji zdi, da je prav ta element najbolj nevaren deželi, če je v stanu ogrevati se za take anarhiste, ki so hoteli vpeljati v Španiji vlado po ruskem vzorcu in po načrtu samega Stalina.
Toda kongres Zed. držav bi moral vedeti in bi bila tudi njegova dolžnost vedeti, da niso bili vsi ljudje tukaj za španske rdečkarje, da niso vsi, ki prisegajo na Stalina, da niso vsi, ki bi zamenjali v trenutku Hitlerja za predsednika Zed. držav. Teh je le mala skupina in te bi bilo, po našem mnenju, prav lahko doseči in jih spraviti na varno, če so nevarni državi.
Toda meriti vse nedržavljane po enem kopitu, se pa nam ne zdi prav. Da se bo vsem nedržavljanom vzelo odtise prstov, da se jih bo registriralo, da se jim bo vzelo delo po tovarnah, ne, to ni prav. Med temi štirimi milijoni, ali kolikor je še nedržavljanov v tej deželi, bi lahko brez skrbi rekli, da jih je 90 odstotkov, ali pa še več, ki so najboljši ljudje, ki so toliko nevarni deželi kot ena čisto navadna mušica.
Res jih je bilo mnogo, ki iz malomarnosti niso vzeli državljanskega papirja prva leta, ko so prišli sem. Leta so tekla in postarali so se. V tem je pa vlada poostrila in otežko-Čila pridobivanje državljanstva. Poznamo mnogo slučajev, s katerimi smo imeli opravka, ko bi bili ljudje radi dali vse, kar imajo, če bi mogli postati ameriški državljani. Pa je bil ta ali oni zadržek, ki ga niti sami niso zakrivili.
Vzemimo staro ženico, starega deda, ki je tukaj 40 in več let, ki ni državljan, ki tudi ni vedel, da bo to nekoč potrebno. Vsa najlepša leta je delal in pomagal graditi Ameriko, zdaj pa, na stara leta, ga bodo pa preganjali in mu gle-
dali na prste, ga zapisavali in pazili nanj kot na največjega zločinca.
In če bodo zabranili vsem nedržavljanom delati v tovarnah, pri WPA tudi ne morejo delati prav radi tega, kaj pa bo ž njimi? Kaj naj gredo živi pod zemljo? Ali jih bodo naložili na ladje in odpeljali, kam? Ko v največ slučajih niti njihove prvotne domovine ni več na zemljevidu.
Tako postopanje se nam zdi neameriško, ni pravilno, ni človeško. Je že prav, da se sčisti deželi sovražni element, kar ven iz dežele z vsemi, ki jim ni po volji svobodna Amerika! Naj gredo tje, ki jim je vlada po njih srcu. Toda ne prega-njajmo pri tem nedolžnih ljudi, ki so dobri in pošteni. Ločite dobre od slabih, ne mečite vse v eno skledo! Popolnoma se strinjamo z spomenico, ki je bila prebrana v kongresu za zaščito poštenih ljudi, ki smo jo pribočili zadnji torek na prvi strani lista. Upamo, da bo kaj zalegla.
Naj pa ob tej priliki opozarjamo tiste, ki jim je tako naglo pri srcu kaka rdeča sodrga po drugih deželah, da morajo takoj zbirati denarje zanjo in ji pošiljati ambulance, da naj se v bodoče ozirajo raje na potrebe te dežele, če so že tako dobrega srca in hočejo nabirati denar, da ne bodo s takimi nepremišljenimi in zagrizenimi strankarskimi nameni škodovali svojemu bližnjemu, da ne bo potem rekla vlada ali kdor že, da smo vsi enaki. Če smo si izbrali svobodno Ameriko za našo novo domovino, potem delajmo le zanjo. Komur pa ni všeč tukaj, pa ni od nikogar siljen, da mora biti tukaj. IKaj je treba zdaj toliko popolnoma nedolžnim in poštenim ljudem iti skozi vse šikane in morda trpeti celo gmotno radi nekaj zagrizenih prenapetežev.
Če bo ameriški kongres vse meril po enem kopitu, bo storil mnogim ljudem veliko krivico. Upajmo, da ne bo prišlo do tega in da bo kongres pravočasno uvidel krivico, ki jo namerava storiti mnogim, in da bo zavrgel vse tozadevne predloge.
Praznovanje v Euclidu
Slovenski dan v Euclidu, prirejen v spomin našemu prvemu pesniku in velikemu sinu Ilirije, Valentinu Vodniku, ob 125-letnici njegovega bridkega življenja.
"Ne hčere, ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, k' me pesmi pojo."
V nedeljo, 2. junija se bo vršila velika slavnost v počast našemu prvemu pesniku Valentin Vodniku, ki je doživel največje razočaranje pred približno 130 leti v srcu svoje domovine. On je bil prvi, ki je zapel pesmi našemu narodu. Opeval je domovino, prostost slovenskega naroda, ljubezen in čistost slovenskega dekleta, ponos slovenskih fantov, katere predstavlja kot junake in dalje pridnost kranjskega kmeta z besedami:
"Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokav."
On je posvetil vse svoje življenje svojemu nadvse ljubljenemu slovenskemu narodu, iz katerega je izšel tudi on sam. •Tedanja avstrijska vlada ga je radi tega napravila brezdomo-vinca, ker mu je vsled njegove velike ljubezni do naroda vzela vse pravice na svoji rodni grudi. Toda Vodnik je bil mož, neustrašen in je vztrajal do zadnjega diha.
Slovenci, Hrvati in Srbi, pokažimo se kot bratje istega naroda, kot veje enega drevesa, katerega ne uniči tudi največji orkan, kateri se postavlja v bran vsakemu viharju in brutalnosti sveta. Zato se pokažimo skupno v nedeljo, 2. junija v Slovenskem društvenem domu, da s tem še: bolj ojačimo tisto vez, ki nas veže po isti materi.
Vsi izven Clevelanda ste vabljeni, da pridete o pravem času, da se boste lahko udeležili: parade, ki se prične ob poldne, i Oglejte si oglas-v Ameriški Do-| movini in Enakopravnosti, da boste na jasnem.
Domačini v Euclidu—Ljub-; Ijančani—pa ste prošeni, da! okrasite svoje domove z zastavami, da bo res nekaj veličast-j nega tudi na zunaj. Vsak zave-i den Slovan nikdar ne pozabi tradicij, katerih ga je učila nje-gova mati. Tudi tukaj v novi! domovini—Ameriki—smo že ve- j liko pripomogli k napredku in vedno smo se pokazali lojalni ter smo pripravljeni braniti jo, če bo potreba. "Slovani smo poštene duše, povsodi mirnega srca,
ak' krasti hoče tuj'c pravice, takrat bo videl vraga dva . . . ."
Torej v nedeljo, 2. junija vsi brez strahu v Euclid, da se skupno razveselimo in počastimo spomin našega prvega pesnika. Na svidenje!
J. Rotter.
Kam pa v nedeljo?
Sezona piknikov je tukaj. V mesecu juniju se pričnejo pikniki.
V nedeljo, ko obenem obhaja tudi 45-letnico društvenega obstoja, priredi društvo sv. Vida, št. 25 KSKJ izlet na Pintarje-ve farme. Naše društvo ima med svojimi člani večino slovenskih pionirjev v Clevelandu.
Odbor društva vas prav prijazno vabi, da nas posetite na tem izletu in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje in znance. Skrbeli bomo, da boste na prijaznih Pintarjevih prostorih postrežem z najboljšim prigrizkom in pijačo. Za ples bo skrbel član društva, vsem dobro znani Louis Trebar in njegov orkester. Torej sedaj veste, se boste lahko 'prav po domače zavrteli.
To pa velja za delavce in občinstvo in sicer glede prevoza v nedeljo. Oblakov truk bo odpeljal vse delavce na piknik izpred šole sv. Vida točno ob desetih dopoldne. Truk se na to vrne in bo odpeljal na piknik vse one, ki želijo iti tja s tru-kom in sicer točno ob eni uri izpred šole in naravnost na prostor piknika. Pozneje pa bo truk vozil samo od St. Clair-Notingham kare pa do Pintar-jeve farme.
Torej pridite v nedeljo in razveselite se v domači družbi svojih znancev in prijateljev.
A. J. Fortuna, tajnik. -—o-
Iz naše Ljubljane
-Pri nas v Beli Ljubljani (Euclid) imamo vedno kaj posebnega, da smo veseli. Tako bomo imeli 1. in 2. junija slovenski dan v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Torej v soboto in nedeljo bo res nekaj posebnega, ker bomo volili našega župana ali županjo, ne vem, kateri bo prvi. Huda bitka bo tudi za ljubljansko gospodično.
Zato je cenjeno občinstvo prav prijazno vabljeno, da nas pridete malo pogledat omenjena dneva. Vabljeni ste prav vsi, od blizu in daleč. Zagotavljam vas, da če pridete, da vam ne bo žal, ker kaj takega še niste
videli in ne slišali kakor bo ta dva dneva pri nas v Beli Ljubljani.
Skoro bi bila pozabila omeniti, da se bo ob tej priliki odprlo tudi nove balincarske prostore. Prvo kroglo bosta vrgla euelidski župan in naša sedanja županja iz Bele Ljubljane. Le pridite pogledat, kateri bo boljši balinal. Potem pa bo šel lahko vsak balinat, kdor bo hotel.
Kaj bo pa še vse na programu, pa sedaj ne morem povedati, kar pridite in boste sami najbolje videli in slišali. Kuharice so nam obljubile, da bodo napravile nekaj dobrega za pod zob in boste gotovo poklicali še en porcijon. Tudi žeje ne bo nihče trpel, ker bo vsega dovolj.
Poleg tega pa se bomo lahko tudi zavrteli, ker nam bodo igrali naši slovenski fantje, da bo veselja na vse strani dovolj. Torej vas še enkrat prav prijazno vabim, da pridete 1. in 2. junija k nam, ker bo prav lušt-no. Na svidenje!
Mary Segulin.
vrta, to bom podpisani tudi letos rad naredil našim odjemalcem iz usluge, če me o tem obvestite po telefonu ali dopisnici o pravem času. Za slikanje je vsak čas, razven v dežju. Kadar je vrt najbolj razcveten, takrat je čas za slikanje.
Ako želite, da se vrt slika, lahko pokličete na naš telefon in povejte svoj naslov dan poprej ali za isti dan. Lahko se javite tudi v trgovini za pohištvo za slikanje. Telefon kakor vedno: HEnderson 2088, Anton Grdina & Sons.
Anton Grdina.
Pomladanske cvetlice dvoletnice
—o-
Škrjančki se zahvaljujejo
Odbor mladinskega pevskega zbora "Škrjančki" se tem potom želi zahvaliti vsem posetni-kom, sotrudnikom in podpira-teljem tega zbora ob priliki zadnje prireditve, ki se je vršila 21. aprila.
Posebna zahvala gre sledečim: Mr. Jim Rotter ju za darilo, ki ga je poklonil Škrjan-čkom, Mrs. Rozi Zdešar za lepo darilo. Lepa hvala pevovod-ji Mr. Louis Šemetu za ves njegov trud, ki ga ima z malimi pevci. Dalje lepa hvala Mr. F. Požar ju za njegovo požrtvovalno delo in trud, ki ga je imel pri učenju iger "Sestrin varuh" in "Junaki."
Potem lepa hvala Mr. L. Godcu, predsedniku, za vodstvo programa; našemu masker ju, Mr. Frank Česnu; šepetalki, Mrs. Manca Bašel; oskrbniku odra, Mr. Louis Mohar; dalje Mrs. Gusti Zupančič, ki je pomagala pri oblačenju igralcev; Mr. Ernest Slokarju za vse njegovo delo, ki ga je imel s pripravami in na dan prireditve in Mr. Fred Martinu.
Prav lepa hvala vsem delavcem pri bari in kuharicam: Mr. F. Maurič, Mrs. Maurič, Mr. M. Vogrin, tajnici Škrjan-čkov, Mrs. Mary Furlan; Mr. Furlan, Mrs. Joe Draz, M:rs. Klemenčič, Mrs. Jadrich, Mrs. Križman, Mrs. Nachtigal, Mrs. Slokar, Mrs: Drugovič in vratarju Frank Stoparju. Posebno pa lepa hvala zboru Slovan, ki nam je odstopil ta dan.
Ce je pa mogoče katero ime izlpuščeno, velja istemu prav-tako naša najlepša zahvala in naj nam oprosti.
Zavedajte se, da ste pripomogli "Škrjančkom" do moralnega in gmotnega uspeha. Zatorej še enkrat lepa hvala vsem skupaj.
Odbor "Škrjančkov."
Slikanje vrtov
Lepa in Častna navada naših ljudi je ta, da skrbijo pri hišah za lepe cvetlične vrtove. Vrt urediti s cvetlicami stane obilo truda in denarja, toda je kras za domačo hišo in za sosede in sploh za naselbino. Kjer imajo lep vrt, je njih in sosedova hiša več vredna. Le škoda, da je vrt le samo za nekaj časa in usahne. Temu se pa da tudi od-pomoči. V ta namen so znašli dandanes barvne slike. Vrt, posnet na slike kakor pravimo "Movie," je nekaj izvanredne-ga, največkrat zgleda vrt v takih slikah tako originalen, da zgleda še lepši v filmih kakor v naravi.
Slikati vrt je pa najbolje prav takrat, ko se ravno razcvete, ako se zamudi le par dni in če ga zasači težak dež, ga že pokvari. Zadnja leta se je priglasilo več družin za slikanje
Prijatelj narave in vrta nobene stvari tako težko ne čaka kakor prvega spomladanskega zelenja in prvega cvetja. Razveselimo se že skromne vijolice ali pohlevnega zvončka, ljubke trobentice in raznih drugih znanilk bližajoče se pomladi. Kako težko šele pričakujemo prve cvetoče hijacinte, narcise, prvega tulipana in drugih takih spomladanskih krasotic! Pa o teh miljenkah danes ne mislimo govoriti, ker bi bilo to brez praktičnega pomena. Vse te rastline je treba saditi že jeseni, ako hočemo imeti cvetoče aprila in maja meseca.
Imamo pa še druge spomladi cvetoče vrtne krasotice, ki tudi že zdaj cveto, ki jih je treba pa tudi že kmalu zdaj, ali vsaj čez poletje sejati, da bodo cvetele prihodnjo pomlad. Z njimi izpolnimo vrzel od rane pomladi tja do poletja, ko začno cvesti poletne cvetlice. So to tako imenovane dvoletnice, ker potrebujejo za svoj razvoj dve leti. Sejemo jih, kakor že rečeno, čez poletje; do jeseni se razvijejo v košate grmiče, ki pa navadno še ne cveto, čez zimo ostanejo zunaj in na pomlad se hitro razvijajo dalje, se raz-cvetoin njihovo cvetje traja potem navadno tja v maj ali celo do junija. Vse so jako trde rastline, ker brez škode prenesejo našo zimo, zlaeti, če so pod snegom. Ko proti poletju ocveto, jih populimo in zavrže-mo.
Posebno znana in priljubljena dvoletnica je mačeha ali si-rotica (viola tricolor maxima— največja tribarvna vijolica), ki 3e goji dandanes menda po vsem svetu v neštetih sortah, s cvetjem najrazličnejših oblik, velikosti in v vseh barvah od temnočrne do snežnobele in v premnogih pisanih sortah. Se-/erjev cenik navaja okoli 60 raznih sort v več zvrsteh. Mačehe so kaj vztrajne cvetke, ki neumorno razvijajo vedno novo cvetje tja v poletje, šele potem, ko pritisne hujša vročina n suša, se nekako razlezejo in izgube svojo spomladno lepoto. Takrat je konec njihove slave. Navadno jih populimo in vržemo na kompost. Ko bi jih preživele še eno zimo. Seveda pa izgube ves svoj prvotni značaj in svojo lepoto. Mačehe učinkujejo le v večjih skupinah ali pa kot nizek ob-robek okoli cvetličnih gredic in po rabatah. Nasaditi jih moramo na gosto, da pokrijejo zemljo in da je potem, ko se popolnoma razcveto, tako rekoč cvet pri cvetu. Najlepši učinek dosežemo, ako sadimo v eno skupino samo po eno barvo.
Mačehe sejemo navadno julija meseca nad senčno gredico. Dokler ne vzkale, mora biti setev pokrita z vejami, da je popolnoma zavarovana pred sončnimi žarki in pa. vedno mora biti zadostno vlažna. Takoj mlade rastline pikiramo (presadimo na približno 3 do 4 inče narazen.) Pozneje jih presadimo po možnosti še enkrat, da se do jeseni razrastejo v tršate grme z bujnimi listi. Tu in tam se proti zimi prikaže tudi že kak cvet. Najlepše pridu jo tako / spomladi do veljave, ako jih že jeseni presadim*- na ftalno mesto, kjer bode cvetele. Presajv.no jih pa lahko tu-
i zarana tpomladi, marca ali aprila meseca, z grudo. Primejo se zelo rade, ne da bi kaj zvenele.
Ocvetele mačehe obrode sicer precej semena, toda nabra-(Dalje na 3 strani)
m»»iiiirtm:»;»mumwiiiiuim»»»»;
Ce verjamete al' pa ne
V soboto sem spoznal, da ni vsak kmet, ki je prišel iz starega kraja in da nas je le nekaj, ki smo postali zvesti svojemu poklicu in namenu naših ljubih staršev, naj ostanemo zvesti sinovi slovenskega kmetskega naroda, četudi nam je grenka usoda vzela gnojne vile iz rok in smo, dasi neradi, zamenjali plužna kolca za ta gazolinski stvor, ki nas spravlja počasi na beraško palico, da bi mu vrag stri kolesa in obe premi, ne bodi grdo rečeno.
Da sem se tako razgnjavil, je vzrok pripetljaj, ki je planil na dan zodnjo soboto na našem vrtu na cvetočem Rožniku. Ravno sem vjel našega Jimmya, ki si je tolmačil, da so novo vsajene češnje na našem vrtu samo za napoto in je nad eno majeki-no in še vso scartano poskušal svojo silno moč ter jo vabil iz zemlje, ko ga je zapazilo moje bistro oko skozi špegle. Rečem vam, da nisem od, takrat, kar so nas Cerkljani podili v blitz-kriegu čez meniševsko gmajno, še tako skočil, kot sem v soboto, da sem po diplomatsko posredoval med Jimmyem in med češnjo, da sta šla mirnim potom vsaksebi. Pri tem je bilo sicer nekaj zamere pri mojem nasledniku, ki je izbran, da bo plačeval za menoj dolgove in reparacije. Pristati sem moral takoj na vojno odškodnino, ki je obstojala na tem, da sem mu milostno dovolil razmetavati nakošeno travo, ki jo je z veliko muje spravljal na kup njegov bratec Ralph, ki se je bil za to soboto popoldne ukordal na žernado po minimalni plači en nikel na uro in tobak v obliki cigaret (ki jih sicer itak jemlje na posodo iz mojih paketov, kadar ravno ne sedim na njih).
Torej ravno sem premišljal, kako bi spravil Jimmya na kako drugo idejo, da bi pozabil na razmetavanje trave, ki jo bom moral potem na lastne stroške zgrabiti skupaj, ko se zaletita na naš vrt dva slovenska mecena, Mike Lah in Joško Penko. Silno sem se začudil, da se še dobi na svetu kak človek, ki ima v soboto popoldne čas, da moti druge ljudi pri gospodarstvu. eVndar sem mislil zase in jima radi lepšega ponudil rezervni kosilni stroj in pa grab-Ije, kar sta mi pa oba v milo donečem tonu hvaležno odklonila meneč, da mi ne marata kratiti veselja in telovadbe, ki jo zlasti moj vzhodni del telesa tako zelo potrebuje.
No, pa nič, sem si mislil. Če bi imel kaj kislega mleka, bi ju bil povabil na malico, tako smo pa kar na trati ostali. Pa se zagleda Mike v cvetoče drevo, ki je stalo tam kot sramežljiva nevesta, odeto s cvetnim paj-čolanom, da bi ga človek kar odlomil in za klobuk pripel, če bi imel dovolj velik klobuk, ali pa če bi bilo drevo manjše. Počasi spregovori Mike važne besede :
"Letos boš imel pa dosti češenj !"
Pogledam Miketa, pogledam drevo, potem pa po zvesti šegi naših očetov pljunem v travo, se z desno roko popraskam pod klobukom in počasi, pa s preudarkom rečem:
"Nak, letos pa ne bo češenj!"
"Da jih ne bo?" se široko začudi Mike in vprašujoče pogleda Joškota, ki ne reče nič, ampak njegov smehljaj je jasno razlagal svetovni položaj.
"Da jih ne bo," pravi Mike še enkrat, "ko pa tako cvete?"
"Zato jih ne bo," rfečem tedaj jaz, "zato jih ne bo, ker to, kar ti vidiš v cvetju ni češnja ampak jablana!"
GENERAL ELECTRIC Announces the "IMPERIAL SIX at the LOW PRICE of $189 75
(A DeLuxe Model)
The Refrigerator with SELECTIVE AIR CONDITIONS! Model BH6-40 $189-75
WINNETOU
r. nemtk«m Intnlki K. Mays
■«»p;i)«tti;>iiiiiiiiiiiii!itiiii;iiiiiiiiiiiiitiiiu»iiimminiiiimimiiiiiiiimiiiiiiiii>iiimi
Ni zadel.
Nekaj sekund po strelu je šinil Winnetou iz vode kakor riba, ki skoči za mušico, se zagnal na breg in planil na kapitana. Con-chez je dvignil puško.
Pripravil sem se za strel. Pa ni bilo treba streljati. Winnetou je sam opravil.
Kakor blisk se je obrnil h Con-chezu in mu odbil puškino cev v zrak. Strel je šel mimo. Winnetou mu je iztrgal puško, jo prijel za cev, da bi Concheza pobil s kopitom, pa je še o pravem času skočil na stran, in se umaknil kapitanu, ki je tudi zamahnil s puško.
Pravkar je mislil spet napasti, ko so spodaj ob reki zarjove-li Komanči. Tudi druga moja domneva se je uresničila. Komanči niso jezdili daleč, čakali so za ovinkom, čuli kapitanov strel pa se skokoma vrnili.
Ko jih je Winnetou zagledal, je izbil kapitanu puško iz rok, vrgel Conchezovo karabinko v vodo in se v silnih skokih zagnal po dolini navzgor proti nam.
Dobro sem vedel, da ga nihče ne bo došel. Z najhitrejšim tekom, kakor se navadno teče, v skokih se je poganjal le z eno nogo, z drugo pa si je le toliko pomagal, da je ostal v ravnotežju. Šele ko se je noga od poganjanja utrudila, je preložil ravnotežje na drugo in se z njo poganjal. Tudi mene je svojčas naučil tako teči. Prepričan sem bil, da bo v desetih minutah na kraju, kjer je pustil obleko, bežal bi še nekaj časa pa se po gozdu vrnil k nam. Pohitel, sem k tovarišem. "Brž! Bežati moramo!" "All devils —!" je ropotal Sam. "Le kam na primer? lam-' le prihajajo Komanči in Morgana sta tudi poleg!"
"Naša sreča, da sta! Pripodi-li se bodo mimo nas, ne bodo se utegnili brigati za našo sled, dela dovolj bodo imeli z Winneto-uom.
Ko bodo mimo, brž na konje in po dolini navzdol po njihovi sledi, da vas ne zasledijo, ko se bodo vračali! Ostal bom, da kri-jem vaš umik in da počakam na Winnetoua." "Ti sam —V'
"Seveda|!" sem dejal in pogledal po Hoblynu, ki mu še vedno nismo smeli popolnoma zaupati. "Ti moraš prevzeti tovariše, premalo so še izkušeni." "In kje naj počakamo?" "Pri vhodu v sotesko, ki pelje v gore. Hoblyn vam jo bo pokazal. Brž! Komanči so mimo!" "Well! Naprej!" Komanči so odtopotali mimo nas in krenili krog ovinka. Sam je odjezdil s tovariši po dolini navzdol, jaz pa sem počakal in zabrisal sled.
V goščavi je zašumelo. Winnetou je bil, obleko je nosil v rokah.
"Uff —! šakali Komančev iščejo Winnetouovo sled, pa zaman jo bodo iskali!
Kje so tovariši mojega brata?"
"Poslal sem jih naprej." "Moj brat misli vsikdar pametno in previdno! Ne bodo dolgo čakali na naju."
Oblekel se je. Spravila sva konja iz gozda.
Pogledal sem po dolini, še sva bila varna pred Komanči. Vprašal sem Winnetoua: "Kaj je videl moj brat v reki?"
"Truplo belokožca. Dvakrat se je danes Winnetou obnašal kakor otrok, ki nič ne misli. Pa ne boji se ničesar in njegovi beli
bratje mu bodo odpustili."
Mislil sem mu odgovoriti, pa ž eje za jahal in kakor veter od-dirjal po dolini, da sem ga ko maj dohiteval. Ponosen Indijanec je bil in le jaz sem smel slišati njegovo samoobtožbo.
Tovariši so čakali pri vhodu v sotesko, ki nam jo je Hoblyn pokazkl, da po njej pridemo v dolino zaklada. Sam je o-vijal konjem kopita. Ker nas je bilo šest, je moral razrezati tudi odeje, ki smo jih odvzeli stakemanom.
Krenili smo po soteski. Winnetou je šel peš za nami in zabrisal tudi tiste sledove, ki so se vkljub vsej naši previdnosti še videli.
Za prvim ovinkom sem obstal.
"Bernard, peljite mojega konja za vajeti! Pridem za vami."
"Ostal boš?" je vprašal Sam.
"Počakal bom, da vidim, kaj bodo rdeči ukrenili."
"Well! Bomo vsaj vedeli, ali so nas izsledili."
Odjezdili so. Skril sem se za grm.
Nisem dolgo čakal. Kopita so zapela, Komanči so se vračali. Pa le pol čete. Kje so bili drugi —? Tudi Morgana sta bila pri njih. Kapitana in Concheza pa nisem videl.
Počasi so se bližali, z očmi uprtimi v tla. Tam, kjer smo ovijali konjem kopita, so obstali. Eden poglavarjev je skočil s konja se sklonil in pobral neko reč.- Nisem videl, kaj je bilo.
POMLADANSKE CVETLICE DVOLETNICE
(Nadaljevanje z 2 strani)
Pokazal jo je družbi, skrbno so preiskali tla in se posvetovali. Četa je odjezdila dalje po dolini, Morgan in Patrik pa sta krenila s- poglavarjem v sotesko.
Počasi, čisto počasi in peš so stopali, ostro so opazovali tla. Nevarne trenutke sem preživljal. Pa tla so bila skalnata, nič niso našli. Šli so dalje.
Ko so stopali mimo mene, sem videl, kaj je poglavar pobral s tal. Volnena nit je bila. Ko smo cepili odeje, se je utrgala in padla na tla. Naše življenje je torej res viselo "na eni sami niti." Kako ostre oči ima Indijanec, da s konja vidi na tleh drobno volneno nit!
Stopili so še po soteski, pa se vrnili. Prepričani so menda bi li, da nihče ni jezdil-po njej. "Konjski mokasini" so bili res izvrstna iznajdba —.
Morgana sta se pogovarjala. "Nihče ni bil tu!" je pravil oče. "Sledovoi so bili torej najbrž naši lastni."
"Pa kdo je bil tisti rdečkar in kdo sta bila tista bela, ki ju še nismo našli?" je vprašal Patrik.
"Bomo že še zvedeli. Uiti nam ne morejo. Rdečkar je bil nag, ni se videlo, kakega rodu da je."
"In lepo nama je postregel, če je bilo res Holfertovo tisto truplo, ki je priplavalo po reki."
"Holfert je bil. Toda kako je prišel rdečkar v tisti gozd, kjer sta taborila —? Ali je bil že prej tam —? Ali je šele pozneje prišel —? Mislim, da bi —."
Več nisem: čul. Odšla sta s poglavarjem mimo.
Iz njunih besed sem posnel, da smo zaenkrat varni in da se kaptiano ni pokazal Koman-čejn. Najbrž se mu je zdelo varneje, če zaloti Patrika pri tatvini. Dvomil pa sem, ali se mu bo posrečilo uiti ostrim o-čem Komančev.
(Dalje prihodnjič)
ti ga je zelo težko, ker se semenske pušice, takoj ko dozorijo in jih obsije sonce, razpo-čijo na tri dele in se seme otrese. Kdor hoče nabrati seme, mora vsako jutro pregledati vse rastline in potrgati zrele semenske glavice, preden se od-pro. Zrele se poznajo po tem, da imajo rujavo barvo in tudi semenska ztnca so porujavela, dočim so nezrela zelena. Seme od mačeh je razmeroma drago, vprav zaradi tega ,ker je nabiranje zelo zamudno.
Druga jako lepa dvoletnica je vrtna marjetica (bellis pe-runnis), ima pa to hibo, da cvete razmeroma kratko dobo. Krasne so velikocvetne marjetice s polnimi cveti (gigantea). Tudi ta dvoletnica se goji v mnogih zvrsteh z različno oblikovanim cvetjem v raznih barvah. Uporablja se prav tako za večje skupine; v domačem vrtu pa navadno za obrobek po rabatah v družbi z mačehami. Sejemo jo junija, julija, kmalu pikiramo in potem presajamo jeseni na stalno mesto. Zima ji nič ne škoduje, če je količkaj pokrita s snegom.
Tretja zelo pogosta dvoletnica je potočnica (myosotis al-pestris). žal da cvete le malo časa in je ocvela brez vsake lepotne veljave in jo je treba oc-velo takoj odstraniti in nadomestiti s kako primerno poletno cvetlico.
K dvoletnicam prištevamo dalje zlati seboj ali fajgelj (cheiranthus incanus) lepo du-hteča cvetlica, ki jo moramo se jati že maja meseca, precej odraste, jo presadimo na grede, kjer se razvija dalje. Čez zimo jo je treba nekoliko zavarovati z listjem, ki ga de-nemo med rastline. Razcvete se rano spomladi. Ponekod go-je šeboj tudi v lončkih.
Znane in. hvaležne dvoletnice so še turški nagelj (dianthus barbatus), rožasti slez (malva rosea), razine zvončnice (campanula) in druge. Tudi navadni vrtni nagelj lahko prištevamo v to skupino. Vse te se jej o maja in junija. Kdor hoče imeti drugo leto ob temle času vrt v cvetju, naj se sedaj kmalu pobriga za seme in setev naštetih cvetlic.
Koliko stane vojna?
Znano je, da je denar "živec vojne." Vendar je dobro, če zvemo tudi bolj podrobno, kakšni- so stroški za vojno. Francoski mornariški minister Cham-pinchi je v teh dneh izdal nekaj tozadevnih skrivnosti.
Granata, ki tehta 200 kg in s kakršnimi streljajo torpedovke in rušilci v podmornice, stane 6000 francoskih frankov, Francoska torpedovka "Sirocco," ki je uničila tri sovražnikove podmornice, je potrebovala za vsako od teh vrsto strelov, kar je stalo 54,000 frankov: za uničenje ene nemške podmornice.
A to so razmeroma še skromne vsote, ki pa narastejo v velikanske številke spričo velikih bojnih ladij in rušilcev. Eno-minutni ogenj iz topovskih žrel bojne iadje "Foch" je stal več ko 1 milijon frankov, iz večjih ladij 5 milijonov frankov in iz "Richelieuja," ki je ena največjih ladij francoskega vojnega brodovja pa malenkost — 9 milijonov frankov!
Take številke tudi najpreprostejšemu zemljanju povedo, zakaj ima v moderni vojni finančni minister tako veliko besedo. . . .
IZ DOMOVINE
—Smrtna žrtev strele. V Polhovem Gradcu so imeli v nedeljo popoldne, 25. aprila, hudo nevihto. Čeprav ni bilo posebnega dežja, je silno treskalo. Ko je v Podrebri v bližini Polhovega Gradca 50 letna gospodinja Ana Cankarjeva nalagala polena v peč, je strela udarila v hišo in zadela gospodinjo. Ko že _ Gospodarja v tem trenutku ni 'bilo doma, pač pa je bila v hiši vsa družina, ki je skušala mater oživiti, a je bilo vse prizadevanje zaman. — Neprijeten dogodek so doživeli tudi iz-letni v bližini Skaručne, ko so se vračali proti Ljubljani. Ploha jih je prisilila, da so šli ve-drit pod streho nekega gospodarskega poslopja in prav v to poslopjeje nenadno udarila strela. Silen tresk je večino ve-drečil k sreči samo prestrašil.
—Cesta v Plavški Rovt. Pred nekaj dnevi so začeli zemlje-merci od kr. banske uprave meriti na kraju samem, in izdelovati podrobne načrte za že napovedano novo cesto v Plavški
Rovt. Cesta se bo odcepila od ceste na Golico tam kot dosedanja cesta v Plavški Rovt in pelje čez betonirani most čez Jesenico. Onstran mostu se loči od dosedanje ceste in zavije na levo okoli hriba, l^ova cesta bo seveda daljša od dosedanje ceste, toda bo brez ostrih ovinkov in razmeroma malim strmcem. Po prvotnem načrtu bi bila nova cesta precej dolga, zdi se pa, da bodo pri tras'ira-nju dolžino nekoliko skrajšali, čeprav nekoliko v škodo strmcu. Kakor hitro bo trasiranje in podrobni načrt gotov, se bo delo z licitacijo oddalo, ker je potrebni kredit že zagotovljen in je na razpolago.
—Nova agrarna reforma. — Kmetijski minister dr. Branko Cubrilovič je izjavil v Bački Topoli, da je v Jugoslaviji še okrog 300,000 oralov zemlje, ki bi jo bilo treba razdeliti agrarnim interesentom, kolonistom in dobrovoljcem.
V kmetijskem ministrstvu se že pripravlja nova uredba o agrarni reformi, s katero bo zmanjšan dosedanji veleposestniški maksimum. Razdeljena bodo tudi vzorna državna posestva med drugimi tudi Belje.
Nova uredba bo mogla tudi v Sloveniji oddvojiti za agrarno reformo še veliko obdelovalne zemlje, zlasti pa ogromne gozdne površine. Poklicani naj pazijo, da se bo uredba raztegnila vsekakor na veleposestniške gozdove. O izvedbi bomo poročali.
—Smrtni padec iz drvečega vlaka. Pri železniški postaji Vodjinci je 19 letna Ana Bayer, ki se je po šestmesečnem bivanju v Nemčiji vračala domov v Vinkovce, padla iz drvečega vlaka. Prišla je pod kolesa, ki so jo do smrti razmesarila.
—Smrtna žetev. Po kratkem trpljenju je umrla v Ptuju 62-etna zasebnica ga. Antonija Martelanc. Nadalje sta umrla 45-letni, živinski prekupčevalec Ignac Repič od Sv. Urbana pri Ptuju in 22-letna viničarska tiči Barbara Zuran iz Brezove.
—Prijet ponarejevalec denarja. Zadnji čas so se v Varaždi-nu pojavili ponarejeni 20 dinarski kovanci. Sedaj se je po-iciji posrečilo prijeti ponarejevalca v osebi delavca Janka Gudna, ki je dejanje priznal.
Delo išče
Priletna ženska išče hišno delo pri Slovencih. Kdor ima kaj naj se zglasi na 3622 E. 80th St., zgorej.	(128)
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika bodisi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov:
6131 St. Clair Ave.
vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.	(May 29,31)
Za dobra vina se vedno zglasite pri
ANTON KOROŠEC 6629 St. Clair Ave. ENdicott 2233
Proda se gostilna
v slovenski naselbini v tovarniškem središču. Nove licence za pivo in vino. Dobro uspevajoča restavracija. Velik dnevni promet, nizka, najemnina in prostor za parkališče. Lepa bodočnost za napraviti denar.
21970 St. Clair Ave.
Euclid, Ohio.
(128)
Beneški zastori
(Venetian Blinds), kovinasti ali leseni, prav priročni za či-š/čenje, streamline, izdelani po naročilu.
Joe Lozar
1058 Addison Road HE 1821 (May3,10,17,24,31)
Hiša naprodaj
Za 1 družino, zidana, 7 sob in kopališče, parna gorkota, garaža za 3 avte, 11 sadnih dreves, velik lot, v bližini šol, cerkve in bu-sa. Se proda poceni. Vprašajte na 976 E. 250th St.
(May 17, 24, 31)
MALI OGLASI
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mncgo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak. da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija in optometristične potrebščine
7102 St. Clair Ave.
VICTOR — BLUEBIRD — DECCA
SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOSCE
se dobi pri
Snow Bros. Radio Co.
13914 St. Clair Ave.
Velika zaloga električnih produktov do najnižjih cenah.
VOCALION — COLUMBIA — BRUNSWICK
Vprašajte za MR. JOHN CERNE
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. _HEiulerson 2978
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR
6102 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 1126
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo | tudi po pošti.
MANDEL DRUG CO.
H 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O.
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEmnore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
POSEBNOSTI ZA PETEK IN SOBOTO
Sunbrite Cleanser, 3 for 14c
Lux Flakes, regular 2 for 19c
large .................23c
Lux Soap, 3 bars.......17c
Rinso, regular 2 for____19c
large 2 for............37c
SLOVENIAN GROCERS ASS'N
Collinwood, O.
Posebnosti za ta teden
funt
Grahaste kokoši ..........25c
Sliced bacon .............19c
Male sveže šunke .........13c
Pork chops ..............18c
Sveže vampe ..............12c
Domače sveže klobase . 22c
Svinjska rebrca ..........I5c
Male suhe šunke..........16c
Se vljudno priporočam vsem gospodinjam
Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
Michael J. Quill načelnik Transport Workers Union, ki je v svojem govoru obdolžil Die&ov preiskovalni odbor, da ščuva na vojno, je bil vržen iz dvorane. Na sliki spodaj ga vidimo v družbi dveh stražnikov, ki sta mu pokazala pot iz dvorane.
John Glach
kovač
Mi popravljamo in brusimo kose in stroje za rezanje trave, da bodo rezale ko nove. Jih premen jamo in prodajamo. Vse delo garantirano.
13408 St. Clair Ave.
GLenviile 3963 We pick and deliver (x)
Now You Cao Get a Big, New General Electric for Only a Little More Than The Very Cheapest Make!
You know there is a genuine economy and tremendous satisfaction in owning the best. Today, just a few dollars added investment brings you all the extra convenience, extra quality and extra years of trouble-free service for which General Electric refrigerators have been famous.
Come in and see for yourself!
GENERAL® ELECTRIC
OBLAK FURNITURE CO.
6612 St. Clair Ave.	HEnderson 2978
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 31, 194«
-------TTxn xx x xxt x m»TTTTYXXXXXTXXxxxxgx'TyTxxxxxxyT^^xTxxxxyyTTTTTTTTTXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
DRUŠTVA SV. REŠNJEGA TELESA FARE SV. LOVRENCA	Delile se bodo visoke nagrade, fina godba za ples bo igrala
KI SE VRŠI V NEDELJO 2. JUNIJA	in vsem se obeta najboljša-postrežba. Cenjeno občinstvo, zlasti
na Basta Grove, Turner Road	bratska društva od blizu in daleč so prijazno vabljena. __________rfYTTYfTTYl TTTTTYTTXT¥XXYT^YT"YYTTTTYYTlIXXXXXXXXXXXTXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXyXXXXXXXXXXXXXXXXy CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTXXXXXXXXXXXXXXXXXTXXXXXXXXX3
Dalje prihodnjič
EASY TERMS
UTJTITJTJTJTJTJTnJTJT^
Prišli so hudi dnevi. Doktor Wilde je bil redkobeseden, ogibal se je doma, Volbenk ga po cele dneve ni videl. Potem pa, kakor da ga je zapekla vest, ni vedel, kako bi kar najbolj nežno skrbel za fanta. Ni ga izpustil izpred svojih oči, vodil ga je s seboj k predavanjem, v gledališče, na zabavišča, podaril mu je uro."
"Čemu, papa? Moja je še dobra."
Deček je čutil, da očeta ne priganja dolžnost, temveč topla, skrbljiva ljubezen; toda ta ljubezen se mu je upirala — zdaj je bila pregoreča, potem premlačna, nikoli pa taka, da bi mogla pregnati mraz, ki vlada v hiši, odkar ni matere. Tudi doktor Wilde je čutil, da se mu ta zaprta duša upira. Pošteno si je prizadeval, da bi se mu odprla, in vendar doslej zaman. Deček je ostal, včasi kar sovražen. Iz njegovih sivih Oči je zrla tuja duša.
Doktor Wilde se je krčevito lotil dela. Molk je težil oba v samotni obednici, večeri so bili neusmiljeno pusti in dolgi. Fa-ni je tulila po cele dneve, ker so iznašli elektriko in ji s tem uničili vse življenje.
Tudi Volbenk se je zatekel k delu in šala je bila zanj, presenetiti s svojimi uspehi profesorja Wertherja in njegovo sestro. Večkrat je profesorja tudi obiskal, vedno mu je moral iti kaj pravit. Ni maral priznati, da je rad hodil in da se pri njem počutil kakor doma. Toda dogajalo se je tako pogosto, da je Rudheima prevzelo ljubosumnje in se je bridko pritožil.
"Samo zaradi godbe hodim tja; profesorja tako veseli, če mi sme igrati," se je opravičeval Volbenk. "In tebe?" "Da, mene tudi." Zvenelo je tako čudno, da je Rudheim vohal za vsem cel roman.
"Kdo ve, ta sestra je menda samo nečakinja! Vražji fante, tale Wilde, a kavalir od nog do glave, nič ne izda!"
A čar glasbe je fanta v resnici popolnoma prevzel. Odprl se mu je nov svet, prav tako resničen, a mijogo lepši kakor njegova zunanja okolica, čuvar tega čarobnega vrta pa je bil tisti nekdaj tako zasmehovani mož, ki je razbil, brž ko je od^prl klavir, vsaka vrata sive vsakdanjosti in omejenosti. Če je igral, so se vse stvari preobrazile. Za varljivostjo se je odkril tedaj neki smisel, godba je oprostila ujeto dušo vseh stvari in njihove skrivnosti, nudila mu'je nebeško lestev, ki je vezala zemsko z neskončnim. Drhteč od veselja je fant prisluškoval in včasi se mu je zdelo, da mu rahli glasovi iz daljne dalje odzvanjajo.
Volbenk in profesor sta si postala od srca dobra. Pisma mamici so bila polna besed o njunem velikem prijateljstvu. A še vedno je imel profesor za Volbenka dva obraza. V šoli je bil to plahi človek, ki ga je duh novega časa skoraj že udušil, doma pa je bil ponosni mož, ki je segal za zvezdami na nebu.
Bližal se je božič. Volbenk je žrtvoval ves svoj denar in celo nekaj več; kajti izprosil si je svoj odmerjeni drobiž za dva meseca naprej in prodal eno svojih ur, da bi mogel položiti mamici pod božično drevo lepo srebrno cigaretnico.
Tri in dvajsetega decembra je prišlo ekspresno pismo. Doktor Wilde ga je pri kosilu pre-
bral in potem neštetokrat pre-ganil.
"Mati za božič še ne pride. Gre z zborom v Kairo."
Volbenk je ta udarec že pričakoval. Že pred nekaj dnevi, ko je kupoval cigaretnico, je imel občutek, da hoče s tem mater prisiliti, da se vrne. Sprva ni zinil nobene besede. Spet je legel mednju leden mraz. Poigraval se je z nožem, rezal jabolko v prav tenke krhlje in jih zlagal na krožnik, jedel pa jih ni. A oče je vsg to dobro videl.
"Žal mi je," je spregovoril zelo odkrito, "veselil sem se že njene vrnitve."
"Ni mogoče pomagati," je odvrnil Volbenk kolikor mogoče hladno in vstal.
"In prav za božič," je dodal oče.
"Moj Bog, božič je vendar tak dan kakor vsak drugi, mar ne?"
In Volbenk je odšel. Skušal je žvižgati, pa mu ni šlo. Oče je dobro vedel, kaj se godi v fantu. Pozneje je prišel za njim v sobo in ga dobrohotno potrepljal po ramenu.
"Veš kaj, dečko? Osamosvojiva se in se odpeljiva na Sem-mering. Vzemiva smuči s se-seboj."
"Hvala, papa, a ostanem rajši na Dunaju. Obljubil sem nekomu, da se bova v počitnicah vežbala za tekmo v tenisu. Pa se odpelji sam, pozneje pridem za teboj."
"Dobro, velja, takoj se pripravim."
"Priloži še tole," je rekel Volbenk in položil srebrno cigaretnico na mizo. Oče se je začudil in ni takoj razumel.
"Zame?"
"Zate seveda, za koga drugega neki."
Oče se je vidno razveselil in pri priči napolnil prazni moš-njiček svojega fanta.
Naslednjega dne, štiri in
dvajsetega decembra, se je oče odpeljal. Volbenk je ostal sam v praznem stanovanju, ki se mu je zdelo tuje, brez vsakršne zveze z njim samim. Blodil je iz ene sobe v drugo in ni našel kotička, kjer bi mogel mirno počiti. * Nemir ga je gnal celo na podstrešje, in vendar ni vedel, kaj naj tu počne. Morda pa najde tu kak spomin na tiste blažene čase," ko je bilo vse okoli njega tako trdno, tako blizu in svetlo: mati, oče — tisti mož, ki si njegovega obraza ni mogel nikoli priklicati v za-z velikim vrtom! Morda bo našel med staro šaro kako stvar, ki mu bo nadomestilo žive ljudi, ogrela sobo, jo napravila bolj prijetno in pregnala iz nje ze-vajočo praznino. Pa na podstrešju je bilo mrzlo in temno. Našel je nekaj starih loncev, zamreženo posteljico, ki je ni več prepoznal, trinožnega konja, ki se ga je še temno spominjal, staro pobito posodo, slepa ogledala, omaro, obrabljena in popackana berila, kov-čege, steklenice in ob steni mrzli štedilnik.
V temnem kotu je zadel s čelom ob bruno. Čez sence mu je pritekla kaplja krvi, moral je sesti. Otrl si je z robcem kri in brez misli strmel v tla. Ob nogah mu je ležal sveženj starega, že žoltega papirja, zvezanega z motvozom. Razvezal ga je. Stari klavirski izvlečki, o-pere ali klasična dela; čisto spodaj je na orumenelem papirju našel še nekaj z roko pisanih not, bil je po vsem videzu koral. Volbenk se je takoj spomnil na svojega učitelja. "To ponosem obema še danes, morda je kaj dragocenega."
Komaj si je utegnil osnažiti obleko. Ni poslušal, ko mu je stara Fani zabičevala, naj vendar točno pride k večerji, danes bo skuhala nekaj posebno dobrega. Spotoma je kupil belih vrtnic za gospodično in kmalu je stal pred profesorjevimi vrati.
Mož se je skoraj prestrašil, ko je zagledal pred seboj svojega učenca na dan, ko ostaja sleherni človek doma. Namah je prešinilo Volbenka, da je zelo odveč.
"Hotel sem vam samo voščiti vesele praznike."
"Stopite vendar noter!" je slišal klicati gospodično iz sobe.
Razveselila se je vrtnic in ponudila Volbenku skodelico čaja. Potem se je začudila, da je na tak dan našeJ še časa zanjo.
"Pri nas ni nikogar doma," je priznal naravnost.
Presenečeno je pogledala.
"Mati je v Kairu, oče na Sem-meringu; iti bi moral z njim tudi jaz, a sem rajši doma."
"Potem pa ostanite pri nas. Boste videli obdarovanje mojih malčkov. Imam namreč šest otrok — ali jih slišite, kako ropotajo po stopnicah,' kakor da hiša gori?"
Kakor orgelske piščali so bili, ko so jo primahali v sobo, lepo umiti, a revno oblečeni. Vodila jih je desetletna deklica.
"Ti štirje tule so otroci naše perice; ostala dva sta pri njej na hrani. Danes ima mati dela do polnoči. Stanujejo spodaj v kletnem stanovanju."
Malčki so spodobno sedli za mizo in strmeli v veliki ša!rkelj. Profesor je nalival kavo in delil pecivo, gostija je bila kar čedna. Otroci, sprva boječi, so se otajali in kot bi trenil, je bila miza prazna. .Naposled so
prižgali luči na drevesu. Šesto-rica je stala okoli drevesa in ljubki svit gorečih sveč je rahlo božal veselo zardele mlade obraze.
"Sveta noč, blažena noč," se je oglasilo z otroških ustnic.
Peli niso povsem čisto, celo nekoliko napačno, vendar prisrčno.
Božični mir je objel te ljudi .. .
Nato je zbrala gospodična otroke okoli sebe in-jim pripovedovala o božjem Detetu in o zvezdi, o svetih Treh kraljih, o nebeški Mater| in pastirjih, ki so videli angele.
"Bajka je samo," je presodil Volbenk, "a blagoslovljena za tistega, ki more vanjo verovati."
Gospodični je v očeh spet žarela tista daljna luč. Tudi otroške oči so žarele, toda ta žar je bil nekako bolj zemeljski. Nato so'dobili otroci darove in kbnčno so odcapljali. Še s stopnic je bilo slišati njihovo hihitanje in ce"petanje njih no-žic. j	.
VABILO NA FIKNIK
IN PRAZNOVANJE 45 LETNICE društva sv. Vida št. 25 KSKJ V NEDELJO 2. JUNIJA 1940
NA PINTARJEVI FARMI
East 260th St. med St. Clair Ave. in. Lake Shore Blvd.
Vljudno vabimo članstvo in splošno občinstvo. Odbor je pripravil dobro pijačo in jedila. Za ples bo igral Louis Trebarjev orkester. Gblakcv truk odpelje delavce in delavke ob 10. uri od šole sv. Vida. Potem se bo vrnil in odpeljal občinstvo točno ob'1. uri od šole naravnost na prostor piknika. Potem bo pa vozil samo od St. Olair-Not-tingham kare.
I NAJ BO TAYLOR VARIETY STORE ! VAŠ NAKUPOVALNI SLAVNI STAN
ZALOGA PTIČJE HRANE IN POTREBŠČIN
• ...	____1 j'. T">j' ;----i.
American -Mixed Bird Seeds, zavoj,. Nesting and Mating Food, zavoj	,.,..,
Cuttle Bone, vsaka .............U	5ft
3-Vees Moulting Food, vsak ............................................lfy
3-Vees Soijg Food, vsak...............................,......'...... ... 10^
Ptičje banje, vsaka..........................:.............10? in 25jč
Izplača se kupovati pri
TAYLOR VARIETY 5' and 10' to $1.00 STORE
6714-16 St. Clair Avenue
električne peči
Popolnoma nov kabinetni model z dvoino pečjo po rekordno znižani ceni!
® Pridite in oglejte si to krasno električno peč sedaj! Oglejte si demonstracije, kaj ta peč vse zmore napraviti. Odkritosrčno smo prepričani, da vam da ta Frigidaire električna pač več za vaš denar, kot katera druga peč po tej ali približno enaki ceni!
all these quality features i
Advanced Cabinet Styling One-Piece Potcelain-on-Steel
Cabinet One-Piece Stainless Porcelain
Cooking Tfcp Speed-Heat Unit with 5 Practical Cooking Speeds
Full-Size Twin-Unit Oven Automatic Oven Temperature
Control Thrifty Thermixer Well Cooker
Spacious Storage Drawee High Speed Broiler Beautifully Designed Appointment*
Convenient Electric Outlet Silver Contact Switches Counterbalanced Oven Door Armored Wiring
...And many other high-quality features never before offered at tuck a low price/ /
Special Model B-10
Velik popust dobite za vašo staro peč, ako kupite novo električno peč. Lahka mesečna odplačila
L NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Avenue	819 E. 185th St. (v La Salle poslopju)
JOHN SUSNIK in JERRY BOHINC, lastnika.
(JIMA)
New Guide for Range Buying! See Our PROOF-OF-VALUE Demonstration
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki tugi naznanjamo sorodnikom, prijateljem in Iznancem žalostno vest, da je Bogu vdana v cvetu mladosti za vedno preminula naša nadvse ljubljena hčerka in sestra
Jennie Krainz
Blagopokojnai je bila rojeWa dne 9. oktobra, leta 1915 v Clevelandu. Previdena s tolažili svete vere je preminula dna 24. aprila ob 11:25 uri dopoldne ter bila pokopana iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzetje1 nal Holmes Ave. na sv. Pavla pokopališče dne 27. aprila ob 10. uri dopoldne. Pokojna je bila članica društva Collinwood Booster, št. 188 JSKJ. Poleg močno žalujoče matere, štirih bratov in dveh sester zapušča tukaj več bližnjih sorodnikov.
V dolžnost si štejemo, da se najlepše? in prisrčno zahvalimo vsem onim, ki so položili cvetje ob krstil naše blagopokojne hčerke in sestrice. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči:
Mrs. Mary Krainz, Mr. in Mrs. Andrew Krainz in sincviy družina Anton Tavzel, Mr. in Mrs. Louis Flor-jancic sr., Mr. in Mrs. Lcuis Krainz, Mr. Frank Rau-kar, Mrs. M. Raukar, Mr. in Mrs. Karol Erzen in družina, družina Roceiwicky, Mr. in Mrs. Frank Ivancic, Di Noc Mfg. Co. and Employees, sosedje: Helen Martin, Frank Salem, Mr. in Mrs. Ignacij Šalehar, družina Grmovsek in Mary Seji, Fred Bukey, Chas. Wheeler, Don Tally's Orchestra, Mr. in Mrs. A. Michael, Collin-weed! Booster, št. 188 JSKJ, družina Frank Jelerčič, Mr. in Mrs. L. Lavrich jr., Mr. in Mrs. J. Lavrich, Mr. in Mrs. A. Zaller jr., Mr. in Mrs. Jos. Mihelich, Mr. in Mrs. A. Husare, Mr. in Mrs. Frank Lavrich, Dan, Ivan, Ed. Roger, Nick Carl and Joe of Warner Swasey.
Iskrena hvala darovalcem za svete maše, katere se bod« darovale v mirni pokoj blage duše. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledetči: Di Noc Mfg. Co. Mounting Dept., Mr. in Mrs. Jos. Jevnikar sr. ini dru-iiiia, Mr. in Mrs. Louis Layrich in družina, sosedje: Mr. i i) Mrs. Frank Ivancic, Miss Mary! Strmole, Mrs. Mary Princ in hčerke, Miss Mary C. Hribar, Mr. in Mrs. Michael1 Krainz, Loclierte Ave.; Mr. in Mrs. Anton Anslovar, Mr. Jpseph Jevnikar jr., Mr. in Mrs. A. Mau-sar, Miss) Margaret Kandare, Mr. John Kremzar, Mr. in Mrs. Louis F. Zagar, Mrs. Maryl Codosky, Mrs. John Grill, Mrs! Julia Struna in Alice* Mr. in Mrs. Strle, družina Obreza. Mrs. Jennie Koželj, Mrs. Julia Pez-dirtz, Mr. in Mrs. Joseph Sedej, Mr. in Mrs. Pavsel, Mrs,. Frapk Supanick, Mrs. Frances Kastelic, Mrs. Pauline Rojc, Mr. John Slapnik._Mrs. Grmovsek, Mrs. Mary Dolenc, Mrs. Theresa Narobe, Mr. in Mrs. V. Gorjup, Mr. in Mrs. Anton Krall, Mr. in Mrs. John Kausek, družina Novak, Mr. in Mrs. Antoni' Znidaršič, Mr. in Mrs. Martin Strmole sr., Mrs. Mary Glinsek, Mr. in Mrs. Porenta in družina, Mrs. Rose Strekal, Mr. in Mrs. Frank Perme jr., Mrs. Rose Yakos, Mrs. Frances Yakos.
Mr. in' Mrs. Grajzar, družina Kozel, Holmes Ave.; Rose in Fanny Grill, Mrs. .Alice Grosel, Mrs. Mary Florjancic, Mr. JosepU Schoen, Mr. in Mrs. Louis Va-' lencic, Mr. in Mrs. John Jevnikar. Mr. in Mrs. V. Ber-not jr., Michael Anzlin jr., Miss Josephine Zagar, Mr, ip Mrs. Tony Verhotz, Mrs. J. Zorko, Mr. Frank Eckert, Mrs. Maleckar, Amalia Hrastar, Mrs. Josephine Kogoy, Mr. Adolf Gole, Mr. in Mrs. A. Zaller jr., Mr. James Reed, Mr. Martin Strmole jr.j Mr. Frank Walland sr., Mr. Anthony Strmole, Mr. Anton Okicki, družina John Trček, Mrs. Frances Lekan, Mrs. T. Pintar, Mrs. Jurc-čič, Mr. M J. Becker, Mrs. Josephine' Petrich.
Najlepšo zahvald naj prejmejo oni, ki so dali' svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče na luzpolago. Naša zahvala 'naj velja sledečim: Mr. Michael Krainz, Mr. Anton Tavzel, Mr. Frank Oster, Mr. John Novosel, Mr. Tony Laurich, Mr. Louis Lavrich sr., Mr. AndreVi Zaller, Mr. John Lavrich, Mr. Frank Grajzar, Mr. Charles Erzen, Mr. George Strekal, Mr. Carl Olslieski, Mr. Martiri Strmole jr., Mr. Jack Porenta, Mr. Louis Opalek, Mr. Louisi Krainz, Mr. Fred Perkins, Mr. Louis Lavrich jr., Mr. Louis Peterlin, T. J. McQuoid, Mr. Joe Strung
Iskrena hxalft častiti duhovščini fare Marije Vnebovzetje na Holm els Ave. na tolažilne obiske med boleznijo, -opravljeno zadušnico in cerkvene pogrebne obrede. Hvala lepa Rev. Joseph Toth OFM za podelitev svetih zakramentov za umirajoče ter tolažilne obiske1 v bolnišnici.
Najlepša, hvala sorodnikom in prijateljem zal tolažbo in obiske med boleznijo blagopokojne v bolnišnici in na) domu.
Najlepšo zahvalo naj prejmejo Miss Helen Martin, Miss Frances Princ, Mrs. Mildred Krane za veliko in izdatno pomoč ob času bolefeni ln smrti blagopokojne hčerke ln sestre.
Najlepšo zahvalo naj prejme pogrebni zavod Josip Žele in Sinovi za lepo urejen pogrebi in vso najboljšo postrežbo.
Hvala vsem onim, ki so prišli pokojno kropit, so pri nji čuli, nas tolažili ali jo spremili Wa pokopališče k večnemu počitku. Hvala tudi onim, če je v zahvali pomotoma njih ime izostalo. Hvala vsem za vse, kar so nam, ali pokojni dobrega storili
Draga hčerka in ljubljena! sestra. Komaj si zaznala sladkosti mladostnega življenja, že Te je Bog poklical k pred desetimi leti umrlemu očetu v raji ved-nega maja, kjer nI gorja in grenkih solz. Okrog vajinega svežega groba stopa Tvoja ljubeča mati. Tvoji žalostni bratje in sestre in kličejo vama k Bogu v mili prošnji: "Daj naši dobri in nezabni Jennie in; našemu soprogu in očetu mirni počitek v rodni grudi do svidenja nad zvezdami."
Žalujoči ostali:
FRANCES KRAINZ, mati.
FRANK, MIHAEL, ANDREW in JOSEPH, bratje.
MARY, poročena LAVRICH in JOSEPHINE, sestri.
Cleveland, O., 31. maja, 1940.
AMERIŠKA DOMOVINA- MAY'31, 1940