iN J, petek, 9.10.1981 CENA 9 din ivni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek St. 78 Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO >eske kupujemo v tujini in lesarji ne morejo zagotoviti dovolj suro-„sna industrij« kupovati deske za dolarje -i odnosi še niso našli prave veljave - - Minuli torek so se na pogovarjali s predstavniki go-foaoaretva in lesarstva * skupine CK ZKS in — zbornice Slovenije. Na :— so sodelovali tudi Ivanka predsednica medobčinskega 1 Zveze sindikatov za Gorenj-^emnc Podjed, predsednik go-i zbornice za Gorenjsko in Krvina, sekretar med ob-. sveta ZKS za Gorenjsko, JNpvor tudi vodil. ■jski gozdarji in lesarji so ~ v sestavljeno organizacijo Tp dela GLG. Čeprav so dosegli že precejšnje uspe-rJ*"boo pri izvozu, se vendarle .in leta pojavljajo nekateri ki jih nikakor ne zmorejo toftitrstvu so hudi problemi ka-gozdarstvo na Gorenjskem precej delovne sile iz dru- gih republik. Obe gorenjski gozdni gospodarstvi imata tudi precej gozdov, ki so v zasebni lasti, zasebna posest pa je razdrobljena in neučinkovita. V Sloveniji smo leta 1963 imeli 145.000 gozdnih posestnikov, leta 1977 pa že 253.000. kar je povsem nesprejemljivo. Gozdarji tudi tarnajo nad slabo tehnično opremljenostjo in nad tem, da so gozdovi zaradi premalo vlaganja v gozdne komunikacije se vedno precej zaprti. Se slabša je tehnična opremljenost v zasebnih gozdovih, kjer je bila letošnja sečnja pod planom. Manjša sečnja pa prizadene predvsem lesno industrijo, ki mora surovino celo uvažati iz tujine. Na pogovoru so poudarili, da bo morala lesna industrija precej več vlagati v pridobivanje osnovne surovine, če jo bo želela dobiti. Poskrbeti bo potrebno za zadovoljivo tehnično opremljenost ter za večja vlaganja v ^——m.mmm........ ' - «•»»-••• ------- %*njski gozdarji ne r">^°^ saj imajo številne probleme s kadro™'J™%\sedej ~rtjo in slabo dostopnostjo i gozdovih. - Foto. U.zeaej zasebnem sektorju ter kmetom kooperantom priznati večje stroške. Na pogovoru so se domenili, da je treba ustanoviti posebno delovno skupino, ki bo temeljito razčlenila vse pereče probleme in povedala, kako bolje naprej. To vsekakor ne bo težko, saj gorenjsko gozdarstvo in lesna industrija zapoelujeta 300 visoko kvalificiranih delavcev. Razen tega so menili, da morata obe gozdni gospodarstvi zagotoviti lesno surovino za Jelovico in Gradiš, ki sta največja letošnja izvoznika in ki sta sklenila dober posel z Irakom in Italijo. Morali bi spregovoriti tudi o kvaliteti lesa, o dohodkovnih odnosih, ki se niso zaživeli, o produktivnosti dela, o osebnih dohodkih. Prav tako naj bi pred sprejetjem programa za naslednje leto preverili vse plane in ocenili, če so jih sposobni uresničiti. Vsaka temeljna organizacija je dolžna sprejeti dolgoročni koncept stabilizacijskega programa. Bili so mnenja, da v gozdarstvu in lesarstvu pamet in znanje Se nista povsem izkoriščena. D. Sedej Novo vodstvo slovenske mladine Ljubljana — Včeraj je bila v Ljubljani programsko-volilna konferenca republiške konference ZSMS, na kateri so se poleg načrtov o nadaljnjem delu odločali tudo o novih članih predsedstva. Najprej so ocenili preteklo delo mladih in se podrobno posvetili prihodnjim nalogam in pripravam na XI. kongres mladinske organ iza cije. Slovensko mladino, katere predsednik je bil do zdaj Boris Bav-dek, bo odslej vodila Darja Colarič, doma iz Novega mesta. Podpredsednik bo še naprej Bojan Fink, sekretar Robert Cerne, za predsednika konference mladih delavcev je bil izvoljen Branko Florjančič, konferenco mladih v vzgoji in izobraževanju bo vodil Bogdan Cepič, komisijo za idejnopolitično delo in kulturo Srečo Kim, vodja centra za obveščanje in propagando pa bo Vili Pšeničnv, nekdanji urednik tednika »Mladina«. D. Z. fwi otroci Sj°*nji mednarodni teden (K*«^se izteka v ponedeljek, ^f'ESCO pospremila z geslom *t> otroci — naša skupna * letu invalidov nas torej sbej opozarja, naj ne k> otrok, motenih v raz- J^kn kot vsak teden, gesio kot ^ drugih, ki jih slišimo, a vse spet pozabimo. Zal. Kdo ^s^erovan vase in v lastno •^%tK> mislil na stotine milijo-l^^?trok po celem svetu, ki ^fc^*JO zaradi lakote in bolezni, vojn, težaškega dela, ki Up pohabljenci za vse čase. ^«rW> preživijo f^tj ■"o pogosto preveč nepri-W5^radi njihovih usod. Ne le ! jj^ft, tudi usod naših otrok. ^^jj010 se, če skrbimo dovolj ; V%a5J*OVo zdravo in srečno za čimbolj izenačene •ti za rast in razvoj. Vsega °tovo še nismo storili, ne za invalide ne za telesno otroke. ^t*f?ttah divjamo, kot bi jih ne \^iY *oW» nam je glavno, ali ^^"jo novo matematiko ali S^S*. "dre vat ven ih domovih jim ^f*J privoščimo bežen pogled v Qk><*lo v vrtcih, ko še na pol •J^, ntišati. In doma; marsi-VvJ**** bi novo obleko, kolo, tantnik dobrot rad zamenjal %jS^Utteljflki pogovor, objem. \^CJ™lno za naše otroke, za zdravo in srečno se-I in prihodnost. Ne le ^ »e k* ts teden... H. Jelovčan v letošnjih prvih devetih mesecih Slovenija še zaostaja za načrtovanim konvertibilnim izvozom za 15 odstotkov, uvoz za konvertibilne devize pa je bil za 2 odstotka večji od predvidenega. Rezultati so ugod nejši kot po osmih mesecih, ker se poznajo okrepljena izvozna aktiv nost in uvozne omejitve. Slovenski uvoz surovin in reprodukcijskega materiala za konvertibilne devize je po devetih mesecih usklajen z načrti, prevelika sta uvoz opreme in blaga za široko porabo. Opreme je bilo uvožene za 35 odstotkov preveč, blaga za široko porabo pa za 12 odstotkov preveč. Klirinški izvoz iz naše republike je bil v osmih mesecih za 31 odstotkov večji od načrtovanega, klirinški uvoz pa je bil za 3 odstotke večji, kot je bilo planirano. - (lb) Jubilejni strelski troboj Kranj — Občinska strelska zveza Kranj je organizator letošnjega jubilejnega strelskega troboja Fur-lanija-Koroška-Gorenjska. Troboj bo v nedeljo v Kranju. Tekmovali bodo v streljanju z malokalibrsko puško proste izbire, z malokalibrsko hitrostrelno pištolo, s standardno zračno puško in z zračno pištolo. Pokrovitelj tekmovanja je Podjetje za PTT promet. V SREDIŠČU POZORNOSTI Vlak odprtih src »Pri nas boste svobodni tako, kot smo svobodni mi...« S temi besedami je učitelj srednjih let na postaji v Arandjelovcu sprejel prvi transport slovenskih izgnancev junija 1941. Z njimi bodo delili vse dobro in zlo, kajti to bo zdaj njihova nova domovina. Nobena slovenska družina v Srbiji ni ostala brez strehe nad glavo, brez najnujnejšega za življenje. Vezi, ki so se spletle med njimi tedaj, v najhujšem sovražnikovem nasilju, so tesnejše kot katerekoli. Kaj bi naše mlade matere, ki so morale pustiti doma vse, razen nekaj krp obleke, z otroki, ki so se jih oklepali v strahu, ko je vlak iz Maribora, Celja, Jesenic, Kranja, Krškega tulil v neznano1? Kaj bi brez dobrih mater v Vinkovcih, Valjevu, Mlade-novcu, Milanovcu, Ćupriji, Kraljevu, v Užicah? Z njimi so delile toplino svojega doma, svoje kašče, svoje dvorišče. Ni bilo lahko ne enim ne drugim. Okrog 15.000 Slovencev je delilo usodo s srbskimi družinami takoj ob okupaciji, med vso vojno pa okrog sto tisoč. Izgnanci so se v vseh krajih, kamor so prišli, takoj pridruževali narodnoosvobodilnemu boju, stopali v partizanske odrede, sestavljali cele slovenske čete v uporniški Srbiji in stopili v krvavi upor proti tisočkrat močnejšemu sovražniku in domačim bandam, saj je bila celotna Srbija utrjena s postojankami Ljotičevcev, Nedičevcev, četnikov in drugih narodnih izdajalcev. Vrsta zgodb kroži med Srbi o mladih Slovencih, junakih, ki so prelili krvi v »jeklenih* bataljonih, proletarskih brigadah. 40 let mineva letos, odkar so prvi Slovenci iskali novih domov za svoje družine v Srbiji. Vlak bratstva, ki bo v nedeljo zapeljal slovenske izseljence z Gorenjske z Jesenic in s Štajerske iz Maribora proti prijateljem v Srbiji, je organiziran v počastitev te obletnice. Tisoč štiristo nekdanjih izgnancev in njihovih svojcev, ki so v vseh teh letih obdržali tesne vezi prijateljstva, še več, prenašali jih tudi na mladi rod, bo skupaj praznovalo tudi 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov. Praznično in veselo bo, kot je vedno, ko se dobe dobri, stari prijatelji. D. Dolenc Priprave na volitve Polovica TOZD zamuja Predvsem v manjših delovnih organizacijah zamujajo s kandidacijskimi konferencami v drugem krogu priprav na volitve — Iz večine zbirnih poročil je razvidno, da je bilo število evidentiranih možnih kandidatov in sprejetih kandidatov kar enako Kranj — Ko so na zadnji seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj razpravljali o pripravah na volitve, niso mogli izreči zadovoljive ocene za vse temeljne organizacije združenega dela. Okoli 300 temeljnih organizacij združenega dela bi namreč moralo do 5. oktobra poslati zbirna poročila o poteku drugega kroga priprav na volitve. Vendar pa se pojavlja zamuda, ki jo ponekje opravičujejo še z dopusti. Predvsem zamujajo v manjših organizacijah združenega dela, medtem ko so v večini večjih do roka opravili naloge. Izkazalo se je tudi, da se evidentiranje in sprejemanje kandidatov za bližnje volitve zatika tudi zaradi nejasnosti nekaterih temeljnih pojmov, ki bi jih zdaj ob pripravah na tretje volitve vendarle morali že povsem poznati: tako so na primer ponekod imeli težave pri razjasnje-vanju, kaj je to posebna, splošna ali združena delegacija. Morda je prav zato bilo evidentiranih le 15 posebnih delegacij, saj so se za splošne delegacije odločali tudi tam, kjer so imeli vse pogoje za evidentiranje posebnih ali tudi združenih delegacij. Veliko je bilo nejasnosti tudi pri evidentiranju in sprejemanju kandidatov za družbene funkcije v občini, republiki in federaciji. Kljub sprotnemu pojasnjevanju nekaterih nejasnosti, pa kaže, da bo treba ob pripravah na volitve Še skrbneje informirati predvsem osnovne organizacije sindikata v OZD. Prav zato so člani predsedstva sklenili, da je potrebno organizirati sestanke pred- vsem v temeljnih organizacijah združenega dela, kjer so imeli v dosedanjih pripravah največ težav in največ zamud. Predvsem pa bi kazalo povsod, kjer so še v zamudi s kandidacijskimi konferencami, da res kvalitetno opravijo delo, saj se je izkazalo, da so v večini delovnih organizacij tudi v drugem krogu volitev obravnavali povsem enako število evidentiranih in možnih kandidatov za družbenopolitične funkcije. Titovo Velenje Prebivalci slovenskega rudarskega Velenja so že od nekdaj želeli, da bi njihovo mesto trajno zaznamovalo ime največjega sinu Jugoslavije. Tovariš Tito je Velenje velikokrat in rad obiskal, ob njegovem zadnjem obisku leta 1977 so v Velenju odkrili njegov spomenik. Poimenovanje po Titu je letos junija predlagala velenjska občinska konferenca SZDL. Ta njihova želja pa je v skladu s pobudo predsedstva SFRJ, naj bi se v vsaki republiki eno mesto imenovalo po Titu. 14. sejem stanovanjske opreme kranj 16-23.10.'81 VELIKA RAZSTAVA GOB O LAS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK. 9 OKT PO JUGOSLAVIJI 1 DOGOVORI IN SREČANJA SPIT PLIN V JKKLKNKAH V ponedeljek so vse tri slovenske plinarne prenehale prodajati plin v jeklenkah, ker ga od domačih rafinerij niso dobile dovolj, hkrati pa se je zataknilo tudi pri uvozu. Zdaj Petrol in republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo zagotavljata, da bodo plinarne dobile plin že prihodnji teden. Plin — 650 ton — ki je čakal na uvozno dovoljenje, so namreč uvozili včeraj. Komite je dal dovoljenje tudi za uvoz nekaj letalskega goriva, mazuta in surove nafte. PRIHODNJE LETO MANJŠI PRIMANJKLJAJ V prihodnjem letu naj bi Jugoslavija še zmanjšala ali celo odpravila plačilni primanjkljaj. Zato naj bi Slovenija uvozila za 5 odstotkov manj blaga kot letos, na konvertibilno področje pa izvozila najmanj za 6 <>d stotkov iem polletju za realno 12 od stotkov nižji. VEC KMETOV V SINDIKATU Približno 80 odstotkov hrane, ki jo pridelamo v Sloveniji, zraste na njivah zasebnih kmetov. Iz njihovega delovnega prispev ka izvira tudi pravica in potreba, da imajo možnost ustrezne politične organiziranosti, ki jim zagotavlja reševanje vprašanj njihovega družbenoekonomske ga vprašanja in tudi vključevanja v politični sistem. Zato je očitna potreba za vključevanje združenih kmetov v Zvezo sindikatov Slovenije. Takšna je bila temeljna ugotovitev na seji statutarne komisije republiškega sveta Zveze sindikatov. VARČEVANJE Z DNEVNICAMI Izdatki za službena potova nja, reprezentanco, reklamo in propagando kakor tudi izdatki za avtorske honorarje in izdatki na poldagi pogodb o začasnih in občasnih delih bodo zopet pod zakonskim nadzorstvom. Zvezni izvršni svet je pripravil predlog zakona, ki začasno prepoveduje razpolaga nje z delom družbenih sredstev za izplačevanje določenih izdatkov v letu 1982. Skupščina SFRJ je že dobila zahtevo, da zakon sprejme v skrajšanem postopku. Delovat akeiia v Seleih - Krajevna nkupnost in odbor za gradnjo iole organizirata danes in jutri prostovoljno delovno akcijo — izkop jarka za kanalizacijo pri novi soli in vrtcu. Danes bodo začeli kopati ob 15. uri. jutri, v soboto, 10. oktobra pa ob 7. uri. Krajani ae bodo zbrali ob gradbišču nove šole, potrebno orodje bodo prinesli 8 seboj. Prostovoljno delovno akcijo organizirajo, da bi ae izognili podražitvi gradnje, ker kanalizacija zaradi nekaterih ovir poteka fo novi, daljii trasi. Istočasno bodo rajam prispevali tudi k zmanjšanju stroškov zaradi ureditve podstrešja v novi soli, ki bo služilo potrebam krajevne skupnosti in društveni dejavnosti. Bolniški stalež narašča Jesenice — Bolniški stalež v jeseniški občini stalno narašča, kar je povsem v nasprotju s stanjem, ki je v sosednjih gorenjskih občinah. V zadnjih letih je tržiški in radovljiški občini uspelo bolniški stalež zmanjšati. V polletju je znašal stalež na Jesenicah 5,85 odstotkov, od tega v temeljnih organizacijah jeseniške železarne 7,46 odstotkov. Podobno je tudi v drugih železarskih središčih, zato na Jesenicah upravičeno domnevajo, da visok bolniški stalež na Jesenicah odraža gospodarske težave. Za primerjavo: Železarna Ravne je dosegla v polletju bolniški stalež v višini 7,59 odstotka in Štore 4,96 odstotka. Razmisliti bo torej treba, saj je bolniški-stalež izredno visok in ne bremeni le zdravstvenega varstva, temveč povzroča predvsem visoke izgube pri dohodku v delovnih in v temeljnih organizacijah. D. S. Preprečeni nasilni vselitvi Tržič — Jesen ni le čas trgatve, ozimnice in odpadanja listja, ampak tudi sezona nasilnih vselitev. Pred kratkim so namreč v Tržiču preprečili dva poskusa. Obakrat so sosedje gravočasno obvestili stanodajalko, ombažno predilnico in tkalnico Tržič, in s pomočjo delavcev postaje milice nameri preprečili. Storilci se bodo kmalu srečali s sodnikom za prekrške. Iskreno je treba priznati, da sta oba primera marsikomu izbila iz glave razmišljanje o takšni najlažji poti do stanovanja. Res pa je tudi, da je tržiška občina, kot vse druge,, še daleč od rešenega problema s stanovanji. Prav zato je treba spomniti na samozaščitno vlogo hišnega sveta oziroma sosedov, ki so v zadnjih dveh primerih znali pravilno ravnati. POMUBJMU SINDIKATI NA GOBaDMMUEM - Vcera i in danes se na Gorenjskem m ude predsedniki in sekretarji občinskih sindikalnih svetov štirih pomurskih občin, da bi z gorenjskimi sindikalisti izmenjali izkušnje o pripravah na 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije in pregledali rezultate uresničevanja 2. konference, zlasti uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela. Včeraj so obiskali škofjeloško LTH. kjer so se poleg sindikalnih vprašanj pogovarjali tudi o prenosu dela njihovega programa v Priekvjo Danes pa bodo gostom iz Prekmurja v kranjski Savi predstavili sistem njihovega informiranja in obveščanja in povedali, kakšen vpliv ima tako informiranje na delavčevo odločanje v samoupravljanju V Iskri pa bodo tekli pogovori o njihovih pripravah na 3. konferenco sindikata m pa o slovenski delitvi dela v elektroniki, za katerega je Pomurje s svojim viškom delovne sile zelo zainteresirano. Razstava v radovljiški osnovni šoli - V avli osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici bo do 15. oktobra odprta razstava Vstaja leta 1941 na Gorenjskem, ki jo je pripravil Gorenjski muzej iz Kranja. Dopolnil jo je s katalogom. Razstava je posvečena 40-letnici vstaje in prikazuje razpad stare Jugoslavije, nemško okupacijo, politične in vojaške priprave na vstajo na Gorenjskem, nastanek prvih partizanskih enot in njihove boje na Gorenjskem do Dražgoške bitke v januarju 1942, ki zaključuje prvo obdobje narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem. Šolska avla je za večje razstave zelo primerna, istočasno pa razstava v šoli zajame celotno šolsko mladino in učiteljski kader in tako nudi lepo priložnost za širjenje informacije preko rednih šolskih učbenikov. Želimo le. da bi se tudi odrasli razstav in prireditev na šoli udeleževali v večjem številu. (M. V.) Kranjčani gostje pobratenega Zeaoa - Od 9. do 11. oktobra osemnajst mladih Kranjčanov gostuje v pobratenem Zemunu skupaj s predstavniki ostalih pobratenih mest, Osijeka, Hercegnovega, Banjaluke in Bitole. Poleg pogovorov o nadaljnjem medrepubliškem sodelovanju mladih na vseh področjih, ki potekajo na sejah skupnega koordinacijskega odbora pobratenih mest, poteka tudi vrsta kulturnih, športnih in delovnih srečanj. Iz Kranja so se srečanja udeležili literati, likovniki, umetniški fotografi, glasbeniki, šahisti, strelci, igralci namiznega tenisa, v delovnem tekmovanju pa Kranj zastopa varilec iz Iskre Mladi iskraii obiskali Gorenje - Po daljšem dogovarjanju so mladi OO ZSMS TOŽD Števci in nekaj mladincev in mladink iz drugih tozdov, v soboto, 3. 10 1961, obiskali OO ZSMS DO Gorenje v Velenju. Dogovorili so se. da bo obisk ta krt, ko bo imela naša DO prosto soboto in njihova delovno. Ob prihodu pa so izvedeli, da nimajo delovne sobote, ker se je pokazal zelo pereč Eroblem glede uvoznega materiala, [ljub temu so si ogledali DO, toda na žalost niso videli, kako proizvodnja po-poteka. V programu je bil tudi skupni sestanek obeh mladinskih organizacij, na katerem so obravnavali tekoče probleme oz. so si izmenjavali mnenja o delu mladinske organizacije. Ugotovili so, da bi morali obe DO med seboj bolje sodelovati in se večkrat srečevati. f Svet v tem tednu Na podlagi odredbe Izvršnega sveta SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA POZIVAMO lastnike bivalnih prikolic in šotorov (z zmogljivostjo za itiri osebe in več), ki imajo stalno ali začasno bivališče na območju občine Radovljica in lastnike bivalnih prikolic, ki nimajo stalnega biva-22 k** ?bmo^u <*ftlne Radovljica, pač pa imajo v jfce stalno ali začasno locirane svoje priko- daod 15. oktobra do 15. novembra 1981 prijavijo zgoraj navedena sredstva Sekretariatu za ljudsko obrambo v Radovljici, soba st. 28. Podatke lahko sporočite osebno št.: 74-071, int. 12. pismeno aM preko telefona Vsebovati morajo: — tip prikolice ali Šotora, — zmogljivost (število oseb), — leto izdelave, — kraj in točno lokacijo, kjer se to sredstvo nahaja al .a Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofi* ut.i. t>« * 421-1/72. »S» —>pa- po pristojnem mnenju Umor v Kairu Karkoli je egiptovski predsednik Sadat naredil, da ae je arabskih držav v boju zoper Izrael skrhala, čeprav je odpo% jateijstvo Sovjetski zvezi in se tesneje navezal na Združene Amerike, čeprav je novembra leta 1977 obiskaJ Izrael in odprl sporazumevanja na Bližnjem Vzhodu po vzorcu iz Camp čeprav za reševanje palestinskega vprašanja ni ubral enake , večina drugih arabskih drŽav, za dejanje, ki se je v torek. 6." pripetilo v mestu Nasr pri Kairu, ni nobenega opravičila, gnusen umor drugega predsednika sodobnega Egipta. S prizorišča je tragično odšel 62-letni egiptovski pi je to deželo vodil 11 let. Nekateri so že novembra leta 1977, pokojni egiptovski predsednik podal v izraelsko glavno Jeruzalem, menili, da si je s tem nakopal tako srdite ki bodo vsak trenutek stregli po njegovem življenju. Begin sta za to dejanje prejela Nobelovo nagrado za mir. in nasprotniki Sadata pa so rovarili dalje. Štirikrat so 1972 neuspešno kovali zaroto zoper njega, peti poskus pa se je, vendar na način, da je osupnil svetovno javnost. Na slavnostni i na paradi v sporniji na slaven prehod egiptovskih sil prek S elskoegiptovski vojni leta 1973, je usodnega torka zavladal rega žrtev je postal Sadat. Nanj so streljali in ga smrtno n ki so sodelovali v vojaški paradi, poimenujejo pa se svoh< menda zagovorniki nekdanjega načelnika egiptovskega štaba Sazlija. Prvi dnevi po uboju Sadata kažejo, da je večina armade strani Sadata oziroma njegovih naslednikov, čeprav je bil prvi: uboju enoletno izredno stanje, kar kaže na zapletenost p Egiptu. Kako zapleten je sedanji položaj v državi, kažejo št tranji in zunanji znaki, ki so se pojavljali še pred Sadistov« Libija, sosednja država in ena največjih nasprotnic Sadatove in Sadatovega Egipta, se veseli v pravem pomenu besede, arabskih državah, članicah skupine zavračanja Sadatove veselje sicer manj izrazito. Sicer pa večina sveta dejanje obsoja. Egipt je pomemben element bližnje vzhodne politike, slišati upravičena vprašanja, kam bo krenila država po Sada tu, < njegovi nasledniki zatrjujejo, da bodo vztrajali na poti, ki jo je i on. Kako se bo po Sadatu ponašal Izrael, ki poSadatovi smrti* resno sprejema načrt umika s Sinaja in zagotovitev palestinske) nomije po vzoru Camp Davida. Kaj bo storila notranja opor vsem takoimenovani muslimanski bratje, zoper katere poostril režim. Za zdaj je resnično še preuranjeno napovedovati,! prinesel čas. Želimo le, kar je povedal v žalni izjavi tudi predsedstva SFRJ Sergej Kraigher, da bi Bližnji Vzhod še ni pot miru in da bi Egipt ostal še naprej neuvrščena, neblokovska« J K< Sklenjena letošnja letovi Kranj - Večje zanimanje za letovanje otrok kot jih lahko nudijo omejene zmogljivosti kranjskega Zavoda za letovanje na otoku Ste-njaku in v otroškem letovišču v Novigradu tudi letos daje ugodne rezultate. Naval na dokaj skromne kapacitete je bil žal v sezoni prevelik, saj je zavod pogodbeno vezan na samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, zdravstva, socialnega skrbstva in izobraževanja, kar predvideva prednostno letovanje otrok, zato se mora ostalih letovanj skorajda otepati. Letovanja šolskih otrok, ki obsegajo večino dejavnosti zavoda, so tudi letos zajela kakih 10 odstotkov šolskih otrok, ki jih je odredila za zdravstveno kolonijo izobraževalna skupnost. Popolnih letošnjih podatkov, koliko jih je letovalo, sicer zavod še ne premore, vendar meni, da se številke od lani niso bistveno spremenile. Lani je letovalo blizu 3200 otrok iz vse Gorenjske, med njimi 1860 iz Kranja, 99 z Jesenic, 531 iz Radovljice, 381 iz Škofje Loke in 312 iz Tržiča, ne vštevši zunajse-zonska letovanja in Solo v naravi. Slednja je bila letos neko*)* številčna, saj ie obseg zunaj* zasedenosti obeh letovišč * 2 odstotka nižji. Tudi letos*' letoviščarjev giblje okrog J* pa upoštevamo tudi pf* otroke, borce, paraplegike is ško letoviško skupino u \*4 doma v Višnji gori, ki so p* redni gostje Novigrada in S« je obiskovalcev blizu 5 tisoč. Pri Zavodu za letovanje, postavljen velikemu prioV ščarjev, so sicer že razm povečanju zmogljivosti, je to uspelo uresničiti ši gradu. 500 ležiščem so 80 novih, to pa je tudi naj trenutno da storiti Na S« ležišč le.210 in če bi hc" več otrok, bi to zahtevalo njo. Urbanistični načrt pa njaku, ne v Novigradu, dom postaviti tudi pa«, dovoljuje postavitve nov5T-Po drugi strani pa te načt«< tudi pomanjkanje sredste* komaj lani realizirali zakt gram sanacije, ki je terjal investicijo. Slovenci na Koroškem Protest Predsednika obeh osrednjih organizacij Slovencev na K< Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta, dr. Franci Zi dr. Matevž Grilc, sta pri zvezni vladi na Dunaju protestirala nezaslišano ravnanje velikovškega župana oziroma koroških st so Slovencem odrekle nastop otroških pevskih zborov v V« V koroškem časopisju se te dni o tem dogodku veliko piše. Gre a1 na račun Slovencev ip njihovih pravic, v kateri so dokaj er ' sodelovali razen velikovškega župana Pavlaka tudi pu, strank, predvsem ljudske Koroški deželni glavar Wagner se p\ tako že oglasil, vendar se ni jasno opredelil do tega probfena-sednika obeh osrednjih organizacij sta s problematiko nai A skupnosti Slovencev na Koroškem seznanila tudi naše vel« na Dunaju. . . . J Jutri, na dan obletnice plebiscita, se bo začel na Radi Šah ski tabor, dvojezična prireditev, katere namen je zaustaviti piaij manjšinske politike, obenem pa uveljaviti dvojezičnost kot -sko pravico Slovencev. Februarja, v času pogovorov med J-vlado, je kazalo na bolje, vendar je vse ostalo le pn besedah, se reševanje najnujnejših zadev, predvsem na področju vl ,/obraževanja Zato želi taboi opozoriti predvsem na težnjo ekgj pritajeno skuša dokazati, da je zanjo manjšinsko vprašanje d***] rešeno, kar pa seveda še zdaleč ne drži. Slovenski kmetje pa se pripravljajo na kmečkozborske bodo 15 novembra Na posebnem sestanku ki sta ga sklicali v, kmečka zveza in Skupnost južnokoroSkih kmetov, so se dogovg* tiodo kmetje Ali na volitve pod imenom skupnosti, glavni kanovi b<, Ignac Domej .z R.nkol pri Pliberku. Geslo kmetov je: H, naprej kmetovnti' v programskem dokumentu * ««P«J£v n janji kmečkih delovnih mest. terjajo turistično v kons^ in zaščito zemlje, razen tega pa naj b. bila »^^"■KJ^f kopraven občevalni jezik v zbornici ter pn delu kmetysfah^ njakov 9. OKTOMA 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJA Revalorizacija je kratkoročna šitev .3.STRAN O ro občinskega sindikalnega sveta razpravljalo o finančnem stanju na področju zdravstvenega var-<**tai - Revalorizacija sredstev bi bila sicer rešitev, ob stalnem zniževanju deleža zdravstva v M P* vse širših pravic ne bo mogoče pokriti ne 1 "to*, peč pa tudi naslednja leta ga varstva je v diskusiji močno ogrela člane predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Menili so, da nadaljnje relativno upadanje sredstev za zdravstveno varstvo ni možno, sicer bo treba občutneje prikrajšati sedanje pravice. V zadnjih nekaj letih se namreč delež družbenega produkta, ki ga združeno delo namenja za zdravstveno varstvo, neprestano zmanjšuje; ob racionalnem - Znano je, da so tako kot tudi vas ostale gorenjske skupnosti v polletju izgubo, čeprav je sicer v i aira vat veni skupnosti pri ■j najnižji — okoli 660 mili- - pa ni vas j za sedaj nobene za kaj bolj optimistično -nje zaključka poslovnega Ko ao o tem raspravljali tudi dssdstvu občinske -zvem sindikatov, so menili, situacije niti ni bilo pri ■ti- će amo se namreč odloČili, ■o letos za zdravstvo namenili kN 19 do 23 odstotkov — različno sdmvBtvenih skupnostih v regiji asdstev kot lani, ne glede na i je novi zakon o zdravstvenem is nekaj več pravic —vsi pa se na vsakem — as le v zdravstvenih de-orztnizacijah — srečujemo »ne bolj rastočimi materialni stoiki, so zdajšnje finančne pač posledica takšne dogo politike. Ob tem ie seveda dodati, ds so tudi stroški poskočili: več, kot je bilo a, je bilo namreč izplačanih bj za bolniško odsotnost, bolnišnično in specialistično ■je in podobno. Slabo kaže investicijah, ssj močno investicijski programi ne ■jo niti potrebne medicin-e. Za sedaj je odložen tudi gradnje zdravstvene postaje nič kaj ugodna situacija na zagotavljanja zdravstvene gospodarjenju s temi sredstvi in tudi z izvajanjem stabilizacijskih ukrepov v zdravstvenih delovnih organizacijah je sicer nivo zdravstvenega varstva ostal tako v kranjski občini kot tudi ns Gorenjskem nespremenjen. Zdsj pa je s skromnejšimi sredstvi že dosežena meja, prek katere ne bi kazalo iti. Opozorili pa so tudi na to, da je valorizacija le kratkoročna rešitev. S finančnimi zadregami se bomo ob krčenju sredstev za zdravstveno varstvo ob siceršnjem širjenju obsega pravic srečevali tudi drugo leto in sploh vse srednjeročno obdobje. Zato bi bilo treba resnično pretehtati, če zmoremo tako velik obseg pravic spraviti v ozke finančne okvire. L. M. Izkušnje učijo Voli In o-programsko konferenca tr rtakih —i—i- poglavitne probleme v delu mladih t; h nakazala prihodnje izogniti mtadlh, k, ae jim bodo akuaali v Trtic - Veliko kritičnih besed na račun svojega dela v preteklem letu dni so tržiški mladinci izrekli na minuli prograrnskovolilni konferenci. Res je, da niso bili ozko usmerjeni zgolj v reševanje vsakodnevnih težav, ki tarejo mlade, da je bil spekter njihovega dela zelo širok, vendar pa niso zadovoljni z dosežki na posameznih področjih. Konferenca mladih delavcev, na primer, pa tudi konferenca mladih iz krajevnih skupnosti še zdaleč nista opravili vseh nalog. Že dva meseca po izvolitvi so zatajili tudi člani centra marksističnih krožkov, tako da je breme nosil le predsednik. To so pomembna področja dela mladih, ki ►olga pot do šole /krto mrežo šol srednjega u smer izobraževanja je Kranj dobil *spsj 92 oddelkov, kolikor ■etos ns Gorenjskem. Drugim -■m so ostale le dve, tri, največ usueritve, ki pa vseh domačih *ev ne morejo zajeti niti učenci K da bi se izobraževali ravno v tudi mladi delavci morajo biti tovarnah ob šestih! Vse je ampa v res. jih nikakor ne bi smeli zanemarjati in, kot Je dejal nekdo od razpravljal-cev, bf morali vodstva teh organov zamenjati še pred iztekom mandata, če opozorila ne veljajo. Vsekakor bo mladinska organizacija morala iskati nove, boljše poti za pridobivanje delavnih članov ter opustiti stare načine dela, če so že zastareli. Učiti se bo pač treba iz izkušenj in na njih graditi osnove za boljše delo. Res je, da so mladi na prograrnskovolilni konferenci izpostavili predvsem kritične točke. Nikakor pa ne gre prezreti tudi njihovih uspehov. Predsedstvo občinske konference je svoje delo vzelo zelo resno in za zgled drugim družbenopolitičnim organizacijam načelo o kolektivnem delu uresničilo v praksi. Na ta način se mladi vse bolj uveljavljajo tudi v celotnem družbenopolitičnem življenju v občini, zlasti pa še v združenem delu i/l krajevni samoupravi. jj delavci so popoldne prosti, fahko si odpočijejo. Šolarje pa po S tem v zvezi so mladi povedali kosilu čakajo še naloge, učenje. Ura Ja jo v vseh sredinah običajno na- gorenjskih šolarjev se torej v Kranj. Seveda se je to doga-|b"i prej, vendar pa toliko voza k^ot letos še ni bilo, njihova pot v ** nikoli ni bila tako dolga. Nem vožnje so izpostavili v začetku šolskega leta. trideset se jih vsak dan vozi 'j in nazaj. Rešitev so našli; -1 avtobus odpelje iz Žirov "unut pred šesto in se vrača ob d*eh iz Kranja. Zadovoljni so, morajo vstajati zgodaj, tisti, jo po okoliških hribih, celo Ho uro. Podobno tudi učenci doline, iz bohinjskega kota, gore in še kje. a kakšen problem gre, bi kdo Avtobus jih pripelje, odpelje, V bi razumeli celo zamudo. In: voda za šolstvo je prav zaradi ranega začenjanja pouka sklicala vse ravnatelje kranjskih srednjih šol. Ni možnosti, da bi prvo uro prestavili na kasnejši čas, so dejali. Šole so zasedene od sedmih zjutraj do sedmih zvečer. Rešitve ni mogoče iskati niti v dijaških domovih, ki smo jih gradili za učence iz oddaljenih krajev, tudi Gorenjske, saj so letos polnejši kot prejšnja leta. Pa vendar s tem usode vozačev ne bi smeli puščati ob strani. Prav bi bilo, če bi zavod za šolstvo vendarle izdelal temeljito analizo, v katero bi zajel celotno problematiko prevozov in organizacijo pouka ter posredoval malo dobre volje dale urediti v prid učen-H. Jelovčan cev-vozačev. Jezikovno razsodišče (39) [novic o pisanju imen •M. iz Maribora nam piše: »V listih ste lani objavili članek, kako •elamo napake pri pisanju imen in priimkov. Pravilno naj bi pi-- -anko Novak in ne Novak Janko. Da se ljudje napačno podpi.su-so v največji meri krive razne kartoteke, urejene po abecedi. Že ^•ovni šoli se otroci navadijo na napačno rabo svojih imen in pri-^~ov. Nsročeno imam vrsto časopisov: pri naslovu so mi vsi dosledno m**0^. priimek na prvo mesto. Kaže, da smo tu brez moči. Toda vsaj ^®^)er ni pomemben abecedni red, bi lahko pisali pravilno. Oglejte si Wo*enosliko iz Delavske enotnosti!« >V navedenem listu je zapis o odkritju spominske plošče padlim članom Šentjakobskega gledališča, pred Mestnim domom Ljubljani. Fotografija plošče kaže, da so imena padlih napisana prtankoni spredaj, čeprav niti niso urejena po abecedi. Ta primer žal cj*™^?.' **j so po raznih ploščah, postavljenih ali vzidanih širom miji, imena večkrat zapisana tako, kakor da so pobrana iz abe -IJ,J», urana veiarai zapisana iaiw, -.«.«.. ^"""■s* seznama, s priimkom spredaj, celo v primerih, ko je na plošči ^?**roo ime. Naj še dodamo, da bi tudi v marsikaterem abecednem ^jj?"* (letna kazala revij ipd.) lahko pisali ime pred priimkom, tirtiral ° * m?lv* občutek za obliko osebnega imena že izgubil, nam 2^23™°' ispeičuje tudi spored z nastopa najmlajših gojencev Glasbe-v**0*? Ljubljani, ki je bil. 3 6. v Viteški dvorani v Križankah. Imena 2"£Psjočih otrok so vsa brez izjeme napisana s priimkom spredaj, ^^•orji so j0 bolje odnesli, a tudi med njimi imajo nekateri obrnjena i, Zsiostno je videti pri pismih bralcev in pri drugih dopisih v listih, lSi **^uc'Je Podpisujejo narobe, tako jih je že zasužnjila abeceda. J? J**6 razsodišče večkrat dobiva pisma s takimi podpisi. Komaj da J* »g kdo čudil, če bodo ob letošnjih obletnicah odkrili plošči Jurčiču "°*PU m Levstiku Franu. bj|a?fao4*8^e vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in ^j^o^naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo feu^^J* za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL avenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7 «—r-— • .^...«0^ &a »prejem njihovih predlogov in pobud, da je mladinska organizacija končno vendarle vzeta kot učna in kadrovska osnova za zvezo komunistov, zvezo sindikatov in socialistično zvezo kot tudi za samoupravni delegatski sistem, da pa so včasih naleteli tudi na nasprotovanja njihovim stališčem, na zapostavljanje mladinske organizacije. Taka pojmovanja oziroma odklone bodo mladi seveda lahko pretrgali le s še boljšim delom. Izhodišča, ki so jih sprejeli za naslednje leto, dajejo za to dobro osnovo. V ospredje nalog so postavili predvsem prizadevanja za notranjo organizacijsko, akcijsko in programsko enotnost mladih v občinski konferenci, boj za stabilizacijo gospodarstva in boljši socialno ekonomski položaj mladih, še več pozornosti kot doslej pa bodo posvetili tudi razvoju kmetijstva, krepitvi vpliva mladinske organizacije v osnovni šoli, pripravam na delegatske volitve, prostovoljnemu delu, idej-nopolitičnemu usposabljanju ter delu mladih komunistov. H. Jelovčan r NAŠ SOGOVORNIK Pavla AVSENEK Varuške na domu in popoldansko varstvo Radovljica - Tudi v radovljiški občini so se vse interesne skupnosti drutbeaib dejavnosti vključile v vsesplošna sta bili šaci jaka pri sade vanja. Tako so morale skrčiti investicijske programe sa naslednje srednjeročno obdobje. Med temi interesnimi skupnostmi je skrčilo svoje aalotbe tudi otroško varstvo. Za koliko .kje in kaj to pomeni, nam je povedala tajnica skupnosti otroškega varstva v Radovljici Pavla A vse ne k: »Otroško varstvo v radovljiški občini se je takoj vključilo v stabilizacijska prizadevanja. Vse planirane investicije za naslednje srednjeročno obdobje smo morali v celoti izključiti, prav tako smo se morali odreči vsem tistim naložbam, ki bi jih morali uresničiti že po programu minulega srednjeročnega obdobja. Predvsem smo najprej predvidevali nujne izgradnje vrtcev v Radovljici, v Mošnjah, na Ovsišah, v Stari Fužini, razširitev vrtca na Bledu in tako dalje. Potem smo se menili o treh inačicah: najprej smo se pogovarjali, da bi izključili vse investicije razen Ovsiš in Radovljice, po drugi varianti nai bi gradili le vrtec v Radovljici in na koncu smo ostali v naslednjih petih letih popolnoma brez naložb. Obenem pa smo v temelje planov zapisali, da bomo v tem srednjeročnem obdobju poskrbeli za druge in cenejše oblike otroškega varstva. Med njimi so pomembna oblika varstvene družine za otroke, ki so stari od osmih mesecev do dveh let. Teh otrok radovljiška občina še nima v varstvu. Jasli imajo zdaj le v Bohinjski Bistrici, kjer so odprli en oddelek. V tem srednjeročnem obdobju se bomo poskušali bolj povezati z delovnimi organizacijami in temeljnimi organizacijami, da bi skupaj reševali socialno problematiko zaposlenih. Prav tako naj bi uvedli popoldansko varstvo povsod tam, kjer se bodo pokazale potrebe. V tem srednjeročnem obdobju naj bi od 31 odstotkov otrok v vrtcih prešli na 34 odstotkov otrok v organiziranem varstvu. Republiško povprečje znaša 34 odstotkov, regijsko pa 31 odstotkov. Pomembna nova oblika so torej varstvene družine, ki naj bi jih imeli po potrebi na Bledu, v Radovljici in Lescah ter povsod drugod, kjer bodo starši želeli. Prijavilo se nam je že precej varušk, ki bi bile pripravljene skrbeti za otroke in jim tudi kuhati. Ker z denarjem iz prispevne stopnje ne bomo mogli graditi, bomo morali iz drugih oblik financiranja poiskati zmogljivosti za otroško varstvo tudi v že zgrajenih objektih - v stanovanjskih blokih, kar je znatno ceneje kot gradnja novih vrtcev.« D.Sedej Zakaj ne občinski odlok Će že imamo občinski odlok o višini skočnine ali pa o višini kazni za nepravilno parkiranje na Pungratu, potem imamo vsekakor lahko poseben občinski odlok o obveznem zbiranju starega papirja, steklenic, stare gume, železa, čemur bi sledil odlok o obveznem odvažanju na večja zbirna mesta in o predelavi. To verjetno že sodi v pristojnost republike, ki se v splošnem naporu za stabilizacijo ne bo mogla izogniti takim ukrepom. Seveda bi bila ta akcija še veliko bolj uspešna, če bi prišla pobuda iz zveze in bila obvezna za vse državljane SFRJ. Obvezno zbiranje starega papirja pomeni tudi varčevanje z gozdovi, tem našim velikim zelenim bogastvom. Za 50 kilogramov starega papirja ohranimo pri življenju eno drevo. Drevo pa nam daje prepotrebni kisik, les za najrazličnejše koristne predmete od pohištva dalje, daje nam tudi Gradnja ob podružničnih šolah Najprej je potrebno določiti funkcionalno zemljišče, ker najbrž šole ne bodo večno samevale Skorja Loka — Zadnje čase se je pojavilo več želja za gradnjo hiš ob podružničnih šolah. Prav sedaj je to vprašanje aktualno v Podlonku, kjer je bila podružnična šola ukinjena leta 1971. Na parceli ob šoli si je mladina Podlonka uredila improvizirano košarkaško igrišče, ki ga tudi precej uporablja. Zemljišče je letos januarja Kmetijska zadruga Škofja Loka prodala zasebniku, ki namerava tam zgraditi stanovanjsko hišo. Podoben problem je v Martinj vrhu, kjer šola uradno še dela, pouka pa v njej ni že od leta 1968, predvsem zato, ker ne morejo dobiti učitelja. Šolska stavba je potrebna tudi temeljite obnove. Solo so leta 1936 zgradili vaščani Martinj vrha s pomočjo tedanje občinske uprave. Zemljišče so odkupili od zasebnika, vendar sprememba ni bila vnesena, v zemljiško knjigo. Prav tako del zemljišča ni bilo plačanega Sedanji lastnik zemljišča (dela, ki ni bil plačan) bi rad sedaj tam zgradil hišo. Kako ravnati? Po eni strani bi bilo vsekakor smotrno, da bi šole bile bolj v središču pozidave, običajno ^re za hribovske šole,'ki stoje dokaj na samem, ker bi jih bilo laže vzdrževati. To je še posebno pomembno zato, ker naj bi v prihodnje ponovno dobile večjo vlogo, predvsem kot vaško središče in mogoče bi se celo pnekod dalo obnoviti pouk. Saj prevoz otrok v večja središča in na centralne šole nikakor nima le dobrih, temveč tudi slabe lastnosti. V nekaterih krajih se je z večjo možnostjo pozidave začelo večati število prebivalstva in kjer se naseljujejo mlade družine, je tudi več otrok. Res pa je tudi, da smo z ukinitvijo podružničnih šol močno osiromašili življenje v prenekateri hribovski vasi. Zato se zdi še najbolj primerna odločitev, da bi bilo potrebno za vse te šole in tudi za druge družbene objekte določiti funkcionalno zemljišče. Potem se pa ne bo več težko odločiti kje, na katerih zemljiščih in v kakšni oddaljenosti od šole se lahko postavi stanovanjska hiša. L B. les za kurjavo, torej energijo. O tem je bilo v našem časopisu že precej govora in ne bi kazalo vsega tega še enkrat ponavljati. Zbiranje starega papirja in drugih koristnih odpadkov ne more biti stihijska, enkratna akcija, temveč trajna naloga vseh: družbe-, nopolitične skupnosti, da naloge porazdeli in obenem ustvari tudi pogoje za uspeh akcije (pri tem mislim predvsem na posebne kontejnerje za posamezne odpadke), občanov in delavcev v združenem delu, da zbirajo na določenih mestih (konternerji) posebej sortirane odpadne surovine, in podjetij, ki se ukvarjajo z nakupom in prodajo, prevzemom in odvozom odpadnih surovin. Le-ta bi se morala zavestno vključiti v prepo-trebno zbiranje odpadnih surovin. Družbenopolitična skupnost bi morala dati materialno podporo le tistim organizacijam združenega dela, ki svojo poslovno dejavnost opravljajo kar najbolj vestno in solidno. V zbiranje odpadnih surovin se moramo vključiti vsi, saj je uspeh celotne akcije, gledano dolgoročno, v celoti odvisen od nas. Če zahodni svet skrbno zbira odpadne surovine, ker je že davno pred nami spoznal, da človeštvo nikoli ne bo tako bogato, da bi lahko nekaznovano odmetavalo ali uničevalo delo sVojih rok in svojega uma, potem smo mi toliko manj upravičeni lahVomisljeno prepuščati odpadne surovine propadu. Tudi sicer moramo v celoti spremeniti naš odnos do družbene lastnine in družbenega bogastva. Zakaj bi morali dajati težko prislužene in tako rekoč od ust pritrgane devize za staro železo, papir, tekstil, ko pa ta leži okoli nas, po vrtovih, smetiščih ter bližnjih in daljnih gozdovih, kamor mnogi Še vedno nekaznovano odlagajo svojo odvečno »mizerno kulturo«. Staro železo, star papir, vse to je življenjsko pomembna surovina za naše tovarne! Mi sami delamo v teh tovarnah ali pa živimo od rezultatov dela delavcev v njih, pa naj ne bi skrbeli, da hodo imeli delo, surovine? Cas je, da prenehamo tarnati, sestankovati in se dogovarjati, treba je ukrepati in izvajati, kar je sklenjeno. Za nespoštovanje dogovorov in za malomarnosti ni opravičila! I.S. G L A S 4. STRAN GOSPODARSTVO METEK. 9 OKTMatt Zavarovanje živine na Gorenjskem Zgled, ki vleče Kranj nekateri - Ni trdili. še tako dolgo, ko so da je zavarovanje kmetijskih posevkov in plodov ter živine dodstno obiranje kmetovega žepa. Danes je tudi njim bolj jasno, da je tudi primerno zavarovanje pomembna spodbuda našemu kmetijstvu. Se pred leti, ko je bilo zavarovanje živine predrago za povprečen žep, so bili kmetje za »babice« večini novorojencev v hlevu, bolezen so raje zdravili sami, kot bi poklicali ži vin ozd ravnika Nestrokovno posredovanje in zdravljenje je povzročilo ne tako redko tudi škodo, večjo od vsote, ki bi jo bilo treba odšteti za zavarovanje. Po razpoložljivih podatkih so kmetje na Gorenjskem lani redili 44.600 goved. V zavarovanje je bilo zajetih le dobra četrtina, pri čemer je bil delež zavarovanih živali v posameznih občinah zelo različen. Najugodnejši je bil v radovljiški in jeseniški občini, kjer je znašal 38 odstotkov. V tržiški in škofjeloški občini je bilo v zavarovanje vključeno 35 oziroma 34 odstotkov vsega goveda. Dsleč najmanjši je bil delež v kranjski občini: od 18 tisoč »repov«, kar predstavlja dve petini vsega goveda v zadružnem sektorju na Gorenjskem, je bilo zavarovanih le 16 odstotkov ali nekaj več kot 2800 Ugodna menjava s tujino TrHiko gospodarstvo dokaj uspešno uresničuje letošnje izvozne načrte — V osmih mesecih je ustvarilo za slabih 330,7 milijona dinarjev zunanjetrgovinskega presežka, kar pomeni, da je bil uvoz 118-odstotno pokrit z izvozom — Izvrsni svet ocenjuje, da konec leta ne bo le podvojenega presežka v menjavi z zahodom Trti* - V tržiški občini so za letos začrtali dokaj smele cilje na področju zunanjetrgovinske menjave. Čeprav je bila ta že več let izredno uspešna, so sklenili, da bodo lanski izvoz prek novih prodajnih poti še povečali, in to hitreje v tistih delovnih organizacijah, ki prej niso dosegale povprečja tržiškega izvoza na zaposlenega. Vedeli so, da bo zaradi zaostrenih pogojev na zunanjem trgu letos rasel predvsem delež klirinškega izvoza, da pa bodo skušali presežek v menjavi z zahodom, vendarle podvojiti, precej tudi na račun zmanjšanega uvoza opreme in surovin, ki v izvozu ne bi smel preseči 70 odstotkov. Po osmih mesecih je izvršni svet skupščin« občine Tržič napravil oceno uresničevanja nalog. Ugotovil je, da so Bombažna predilnica in tkalnica, Trio, Rogova Cevama in Metalkin Triglav, prej dokaj nepomembne izvoznice, letos prodajo na tuje občutno povečale. Uspeli niso le v Lepenki in Tokosu, vendar obljubljajo, da bodo obveznost izpolnili oziroma so plan zaradi izpada prodaje v Jordanijo in Nigerijo popravili. Celotna tržiška industrija je v prvih osmih mesecih povečala realni plan izvoza za 19 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, dosti več težav pa ima z uresničevanjem letošnjega plana, zlasti na konvertibilno področje. Od skupaj 611,4 milijona dinarjev izvoza so namreč Tržičani na zahod prodali le za 304,2 milijona dinarjev izdelkov, torej komaj polovico, medtem ko je bil lanski polletni delež 69-odstoten. Izvršni svet je na sredini seji ocenil, da podvojitev presežka v menjavi s konvertibilnim trgom ne bo mogoča. V celoti vzeto pa je bilanca še vedno zelo ugodna. Tržiško gospodarstvo je v osmih mesecih uvozilo za 280,7 milijona dinarjev reprodukcijskih materialov in opreme, kar pomeni 19 odstotkov manj kot lani. Seveda pa je skrčenje uvoza v dobršni meri posledica administrativnega omejevanja nakupa opreme, za katero so letos Tržičani odšteli le slabih 8,5 milijona dinarjev. Uvoz je torej kar 118-odstotno pokrit z izvozom, v polletju je bil 97-odstotno; razlika se še naprej povečuje, podobno kot bilanca z zahodom, ki je v primerjavi z lanskimi osmimi meseci ugodnejša za 39 odstotkov. H. Jelovčan Obilna letina žita na KŽK poljih Vremenski pogoji niso odločilni Kranj - Letošnji pridelek žita na poljih Kmetijsko živilskega kombinata Kranj je bil obilen in nadpovprečen. Na 127 hektarih površine so pridelali blizu 500 ton pšenice ali v povprečju 40 atotov na hektar, na 40 hektarih preko 130 ton ječmena in na 261 hektarih blizu 29 ton rže-nih rožičkov. »Vreme ni bilo odločujoče za letošnjo dobro letino,« pravi Stane Bernard, vodja poljedelstva v KŽK. »Njegov vpliv na pridelek je mogoče zelo zmanjšati, če že ne celo izničiti, z doslednim in sprotnim izvajanjem agrotehničnih ukrepov ter z izbiro primernega semena. Od vsega tega sta v najvišji meri odvisna kakovost in količina žita.« Podpora Termikini investiciji Skofja Loka - Izvršni svet je na torkovi seji podPrl investicijo Ter-mike, ki so jo v tej tovarni potmeno-»ekološka sanacija linij I in II Gre za naložbo, ki bi vali na Trati« predvsem izboljšala delovne pogoje delavcem, saj bi s čistejšo tehnologi jo delo bilo manj nevarno za zdrav ie hkrati pa plini predelave kamenin v kameno volno (tervol), ne bi več ogrožali okolice. Izvršni svet je predlagano investicijo podprl, ker je opredeljena v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Skofja Lokajcot tudi v družbenem planu za obdobje ^T«-Tr^vesticija je tudi pogoj ™ n«dai.J nje š^nje proizvodnje izolacijskih T?nenjeVo investiciji Termike na TrttnS zahtevala komisija skupšči neSRS za obravnavanje investicijskih vlaganjT B Dober pridelek pšenice, na Zlatem polju je vsak hektar »dal« v povprečju 53 stotov, gre pripisati pravilni pripravi zemlje, kakovostnemu semenu in pravočasnemu dvakratnemu dognojevanju pšeničnih polj z dušičnimi gnojili in škropljenju proti glivičnim boleznim in plevelom. V teh dneh začenjajo že z jesensko setvijo, na katero so se pripravljali vse od žetve. Seme imajo zagotovljeno. Odločili so se za več sort: za novosadsko rano 2, za zlatoklaso. super zlato in novo zlato. Gnojila za jesensko setev so ostala še od spomladanske, medtem ko naj bi škropiva priskrbela Agrotehnika. V KŽK bodo letos posejali pšenico na 150 hektarih, z njih pa pričakujejo 600 ton pridelka. To pa so tudi obveznosti edinega družbenega pridelovalca pšenice na Gorenjskem, zapisane v samoupravnem sporazumu o tržnem pridelovanju pšenice v Sloveniji. 324 Za potrebe pivovarne i.aSko pridelujejo na poljin KŽK Kranj tudi pivovarski ječmen, ki je letos prav tako kot pšenica dobro obrodil. Na vsakem hektarju so kombajni na luščili 34 stotov. To pa je številka, ki jo bo težko preseči. Ječmen bodo tudi sedaj posejali v enakem obsegu kot lansko jesen, na okoli 40 hektarih. Največje površine so lani v KŽK posejali z ržjo. Enako razmerje bo ostalo tudi letos, čeprav v Sloveniji zaradi akcije Za kruh in sladkor težimo k temu, da bi površine, zasejane z ržjo, načrtno zmanjšali. Toda v skladu z rajonizacijo poljščin v republiki in v dogovoru z Lekom, ki ržene rožičke odkupuje za proizvod njo nekaterih zdravil, bodo na KZK poljih tudi v naslednjih letih sejali rž v enakem obsegu kot letos. Dva razloga sta za to: Lek je ržena polja te močno skrčil v severovzhodni Sloveniji, in drugič, na Gorenjskem 90 doseženi najvišji hektarski pridelki. Velika nihanja so bila lani opazna tudi med posameznimi področji. Tako so na nekaterih območjih v kranjski občini kmetje zavarovali le posamezne živali, medtem ko je bilo v Bohinju vsega pet odstotkov goveda nezavarovanega Stanje ob letošnjem prvem polletju je občutno bolj spodbudno: od 44.600 glav črede goveje živine na Gorenjskem je zavarovano preko 28 tisoč živali ali 64 odstotkov. To pa je v primerjavi z lanskim 28-odstotnim deležem skokovit porast, kar pa je posledica široke družbene akcije za zagotovitev gospodarske varnosti kmetov in načrtnega pridelovanja za trg. Njeni pobudniki so bili delavci območne zavarovalne skupnosti Triglav, čeprav bi morale pri tem največje breme prevzeti nase kmetove organizacije — kmetijske zadruge. V priprave za množično zavarovanje živali na Gorenjskem so bili vključeni vsi, ki imajo na skrbi razvoj kmetijstva na Gorenjskem. Vsak je prevzel nase tudi del materialnih obveznosti, tako da prispevek rejca živine predstavlja le 35 do 40 odstotkov zavarovalne premije, 48 do 50 odstotkov prispevajo skladi za pospeševanje kmetijstva pri posameznih občinskih skupščinah, preostalo premijo pa pokrijejo kmetijske zadruge, KZK temeljni organizaciji Mlekarne in Klavnica ter Mesna industrija Gorenjske. Delež zavarovalne skupnosti je v nižji premijski stopnji: namesto dogovorjenih 20 odstotkov so za prihodek delovne skupnosti zahtevali Ie 11 odstotkov zavarovalne premije. Z množičnim zavarovanjem goveje živine so najprej pričeli v kranjski občini,^ jer je »doma« največ goved, a hkrati tudi najmanj zajetih v zavarovanje. Zavarovanje so opravili pospeševalci Gorenjske kmetijske zadruge istočasno, ko so sklepali kooperantske pogodbe s kmeti. V vseh drugih občinah pa so ga izvedli zavarovalni zastopniki. Krave in pripuftčene telice so zavarovane za 16 tisoč dinarjev, mlada goveda in pitanci po 46 dinarjev za kilogram, toda največ za 23 tisoč dinarjev. Zavarovalna premija za prve je 625 dinarjev in za druge 340 dinarjev. Množično zavarovanje je z ugodnimi odmevi steklo po vsej Gorenjski, razen v radovljiški občini, kjer zaenkrat še vztrajajo pri starem načinu. To se odraža tudi v številu zavarovanih živali. Medtem, ko je bil še lani delež v zavarovanje zajetih živali najvišji v regiji, je ta v letošnjih prvih šestih mesecih najnižji. V kranjski občini so zavarovane tri četrtine vsega goveda, na škofjeloškem področju dve tretjini, na Jesenicah 60 in v Tržiču 62 odstotkov. Nov način zavarovanja je za kmete vsekakor ugoden, na kar kažejo tudi naslednje primerjave. Kmetje se odslej pogosteje obračajo na pomoč živinozdravnika; število veterinarskih posredovanj se je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečalo za tretjino. Stroški zdravljenja (ti predstavljajo največji delež zavarovalne premije) so narasli od 1,9 mili jona dinarjev na 4,6 milijona. To vrstno zavarovanje goveje živi ne na Gorenjskem (v radovljiški občini bodo z novim načinom začeli z novim letom) je slovenska posebnost, po kateri se zgledujejo tudi drugod — v kamniški in ribniški občini. Velja ga postaviti na trdne temelje in ga »vkleniti« v dogovore, enoletne in srednjeročne, kar bo ugodno odmevalo tudi pri živinorejcih. CZ. Naložbeni molk Trtic — Investicijsko dejavnost so v tržiški občini, zlasti vi industriji, dolga leta puščali ob strani. Po vojni je zrasla te ena tovarna. Trio, medtem ko so drugje vlagali predvsem v dozida«i opremo. Desetletja trajajoči molk na tem področju se že masčujeJ ima v sedanjih pogojih gospodarjenja tehnološko intenzivna nja edina možnosti za uspevanje tudi na zunanjem trgu. Zato so Tržičani v družbeni plan občine za to srednjeročno dob je zapisali, da bo celotna vrednost proizvodnih investicij vb letih znsšala 2.586 milijonov dinarjev ter da bo delež družbenega V izvods za vlaganja v osnovna sredstva gospodarstva dosegel 274 i stotka. Za letos občinska resolucija predvideva, da bo \n\ poraba rasla hitreje od dohodka, tako da bo njen delež v proizvodu večji od 15 odstotkov. Nekaj je napisano na papirju, drugače pa je v praksi. V letošnjem trimesečju so namreč naložbe dosegle le 3,2 odstotka ustvarjenega družbenega proizvoda, občutno manj kot v di renjskih občinah, kjer znaša skoraj 30 odstotkov v Kranju, _ na Jesenicah ter blizu 24 in 32 v Radovljici oziroma Skofji Loki! V prvih treh mesecih začete tržiške naložbe so po vredne skupaj 58 milijonov dinarjev, gre pa za deve t ob jek osem v gospodarstvu in le za enega v industriji. V drugem številke niso bistveno ugodnejše. Gospodarstvo, prednj vlaganja na področju stanovanjske in komunalne dej a i prijavilo za 22 milijonov naložb, negospodarstvo za dobrih nov. Ni torej težko uganiti, da letošnjega načrta investicijskih . Tržičani ne bodo uresničili. Na zmanjšanje investiranja vpliva strani selektivno odobravanje kreditov, ki daje prednost intenzivni in izvozno usmerjeni proizvodnji, na drugi strani p tudi pomanjkanje kvalitetnih investicijskih programov, ki bi prestruktuiranje gospodarstva. Gospodarski razvoj tržiške občine je odvisen predvsem od strukture in učinkovitosti naložb v osnovna sredstva. Zato bi organizacije združenega dela čimprej sestaviti investicijske na osnovi katerih bo izvršni svet lahko pripravil predlog v Pomembnejše naložbe v tem srednjeročnem obdobju načrtujejo < ci Peka, Bombažne predilnice in tkalnice, Zlita, kovinskopre industrije ter Lepenke, ki so trenutno tudi najbliže uresničitvi. H. Jelovčan Pomemben razvojni dosežek Strokovnjaki Tehtnice iz Železnikov so razvili dve novi natančni tehtnici - polavtomatsko analitsko tehtnico tronsko precizno tehtnico - Za proizvodnjo nimajo p prostorov Tehtnica iz Železnikov letos praznuje 30-letnico obstoja in dela. Začetki podjetja segajo v leto 1951, ko so v tedanjem Niku začeli izdelovati precizne in analitske tehtnice z utežmi. Ko pa se je leta 1959 podjetje Niko odločilo za enoten program elektromotorjev, je skupina zagnan cev ustanovila novo obrtno podjetje — Tehtnico. Podjetje je iz leta v leto poveče valo svoj program. Poleg vedno zahtevnejših izdelkov, so izredno veliko skrbi posvečali kvaliteti in se tudi uspešno razvijali. Tako ima sedaj Tehtnica zaposlenih 116 delavcev, njihov proizvodni program pa obsega analitske in precizne tehtnice, uteži vseh razredov - od trgovskih do etalonov, laboratorijske aparate in opremo ter šolska Sesti la. So edini proizvajalec tovrstne opreme v Jugoslaviji. Celotni program je nadomestilo uvoza. Hkrati pa h prodajo svojih izdelkov Za zunanjem tržišču ustvarjajo približno 5 odstotkov celotnega prihodka. Vsi izdelki so izdelani skoraj v celoti iz domačih surovin. I je za Najmanj za letališko dejavnost Skofja Loka — Potrebno je izdelati analizo, kje in zakaj niso sprejeli posameznih sporazumov oziroma aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov SIS materi alne proizvodnje, so poudarili na seji IS občinske skupščine Skofja Loka Kljub opozorilom, namreč do Lok-* t obra št ni okoli tretjina temeljnih organizacij odgovorila ali je obravnavala in sprejela posamezne anekse oziroma sporazume. Najslabši odziv je pri skupnosti ptt prometa, kjer je bil vzrok nesporazum TOZD so namreč sprejemale samoupravni sporazum m aneks regijskih skupno sti ptt prometa, ki v seštevku dajo sporazum republiške skupnosti Nai več TOZD je odklonilo aneks k na moupravnemu sporazumu o teme Ijih srednjenrfnega plana samo upravne interesne skupnosti za letališko dejavnost. Aneks, ■ katerim se spreminja in dopolnjuje samoupravni sporazum o temeljih plana vzdrževanja iti izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji je bil sprejet s 7,1 odstotka. Aneks k sporazumu o temeljih plana SIS elektrogospodar stva i 68,4 odstotka, za železniški in luški promet s 67,1 odstotka, o te meljih plana PTT prometa Slove nije z 61,8 odstotka in aneks k samoupravnemu sporazumu O temeljih planov SIS za nafto in plin v SR Sloveniji s 53,9 odstotka, aneks /.a letališko dejavnost pa še ni sprejet, ker ga je podpisalo le 32,9 odstotka vseh udeležencev Od občinskih aneksov k samoupravnim sporazumom sta sprejeta tako aneks o temeljih plana razvoja kmetijstva in sicer ga je podpisalo 60,4 odstotka TOZD Aneks k spo razumu stanovanjske skupnosti je podprlo »,1 odstotka TOZD L. B odstotek je v njih materiala. To so ležaji za ahati in libele za tehtnice nekatere druge malenkosti. jih ne da kupiti na domaČem < V razvoju stalno skrbijo janje najnovejših dosežkov vodnjo. Celoten razvoj delovna organizacija iz stev. Pri tem občutijo i nost, ker nimajo toliko bi lahko s svojimi izdelki prej na tržišče. Težko kredite za razvoj, nepovrat stev raziskovalne skupnosti ne, ker nimajo samostojne valne enote. Kljub temu so uspeli rai**' rnatsko analjtsko tehtnico tronsko precizno tehtnico, teden na ogled tudi v na elektronika 81 v Ljublja*' tehtnici sta vrh tovrstne nje. Za uvajanje omenjeni v redni program pa so velika sredstva. Za primer vemo, da je za vpeljavo a« analitske tehtnice v potrebnih kar 25 milijonov začetnega kapitala. Ker kreditov za razvoje ne do) magajo z združevanjem trgovskimi organizacijami, trebujejo analitske tehtnice Prav tako jim pnrnanjku*' ja za pripravo proizvodov To zahteva velika sredstvi bremenijo dohodek te maj ne organizacije. Zato je tuji trg izredno težak. Največji problem pa so Izdelava tako zahtevnih kot so analitske in tehtnice ter laboratorijska zahtevajo točno določene pogoje. Ti pa so v Teko*" slabi, predvsem pa so novi program. Od repubinV1 cije za delo so zato Že večkr*' prepoved obratovanja. Z**2|L pravliajo na gradnjo novejjj Zgraditi jo nameravajo i ski coni ob tovarni Nik. G nujna, saj to zahteva vse 4a proizvodnja, predvsem n*Jl tehtnic in laboratorijske cr-so izdelki, katerih edini p v Jugoslaviji je Tehtnica kov L :K, 9 OKTOBRA 1981 KULTURA 5.STRAN GLAS »poštovanja vredno delo »loški muzealci na občnem zboru počastili visok življenj-jnbflej ustanovnega člana profesorja Franceta Planine -45 v Loki ukoreninjeno muzealsko ljubiteljstvo, ki v tesni pove-s poklicnim muzejskim delom ohranja dosežke pretek- •ksfja Loka - V petek, 2. ok-w». je bil redni občni zbor Mu-društva Skofja Loka, ki je napolnil galerijo loškega Občni zbor je imel svečan Muzeaki so počastili visok 2Jnjski jubilej, 80-letnico svojega ^•snovnega člana profesorja Fran-S Planine, ki je velik del svojega ljenja posvetil rodni Skofji Loki 1 kakemu ozemlju. Poznsmo ga kot j*rtografa in publicista, pisca vrste o slovenski zemlji, posebej o ozemlju. Sodi med ustano-•0* škofjeloškega muzejskega leta 1936, z njemu svojsko t jo je polna štiri desetletja ijoče prispeval k razvoju in muzejske dejavnosti v (ji Loki. Na petkovem občnem m mu je Viktor Zakelj, prednik škofjeloške občinske skupšči-oročil visoko državno odliko je. red reda z rdečo zastavo. lOMslako ljubiteljstvo je v Loki •nrinjeno že 45 let. V nenehni. Povezavi s poklicnim m uze j-^m delom ohranja dosežke pretek-za boljše delo v sedanjosti, r--;-^ Kulturni koledar J18ENICE - V prostorih Odtvdkega doma je odprta raz-likovnih del članov likov-*eni kluba iz Krškega. Na ogled ••do 14. oktobra, vsak dan ra-nedelje od 9. do 12. ure in od I H do 19. ure. ^BADOVLJICA - Z okto-velja v Muzeju Tomaža v Bohinjski Bistrici zim-umik; muzej je odprt ob so-Jstah in nedeljah od 10. do 12 ^°d 15. do 17. ure. Ostali mu-v radovljiški občini so do oktobra odprti vsak dan •cer Čebelarski muzej v Rašici od 10. do 12. in od 15. do ure, Kovaški muzej v Kropi Pjl&.do 13. in od 15. do 17. ure, fjfazej talcev v Begunjah pa od do 17. ure. Šivčeva hiša v Rašici je odprta ob sobotah od do 12. in od 15. do 17. ure. KRANJ — V prešernovi hiši j^zstavlja svoja dela slikar Mi-^ks Herbar, v kletnem razsta-j^sfu pa si lahko ogledate raz-^vo fotografij Jaka Jerasa. V ^leriji Mestne hiše je na ogled ^»tava slik Franca Vozla, v kjetriični dvorani in v mali ga-^rij> pa se predstavlja slikarka 5*«ka Kham-Pičman Na •Jitovem trgu, na prehodu v *«včarjevo ulico, je odprta ^•Ina razstava Kulturnozgodo-J*s*ki spomenik Kranja. Raz •J**1* so tako kot stalne zbirke ^tonskega muzeja odprte J** dan od 10. do 12. in od 16. 18- ure, ob sobotah in nede-10. do 12. ure. ob pone-so zaprte, i v Prešernovem gledališču J> *e d revi ob 19.30 in jutri, v N»to, 10. oktobra ob 19.30 na J*»*du abonmajska predstava '■ipaatov S. Mrožka. iKAlfNIK - Drevi ob 18. uri v razstavišču Veronika od-7*h razstavo Kulturna dru-na Kamniškem in Dom->l*eni od leta 1860 do 1914. V ^•••benern delu večera bo nastojalo prvo slovensko pevsko dru-£vo Lira. Razstavo sta s sodelovanjem Gorenjskega muzeja 3 Kranja pripravila kamniški Jjju»j in domžalska kulturna Jupnost. V Kamniku bo na ^Jgled do 18. oktobra, od 19. do ^Vjiučno 25. oktobra pa na ^*d v preddverju hale Komu-. a!8 centra v Domžalah, v MOFJA LOKA - V galeriji j? loftem gradu bodo drevi ob uri odprli razstavo grafik iraških umetnikov Hami-J A. Tahirja in Walida Mu-Razstavo si boste lahko Jfcfedali vsak dan razen pone ^Ijka od 10. do 17. ure. v v knjižnici Ivan Tavčar bo wn>k, 13. oktobra ob 17 uri na >hod ^jkihs ^offedu ura pravljic — Tinka r*°*l bo otrokom pripovedova-3 pravljico Jesen prihaja. V sre-^O. U. oktobra ob 18. uri pa bo w^**z Ahačič predaval o Ž i vije-fcjj\v velikih mestih Amerike ^davanje bodo spremljali dia- . TkilC - V paviljonu NOB °dprta razstava likovnih del skupine 77 Braneta Pa- ; *leya. ki se predstavlja s ei ^lom Vizija lepe Vide. Ogledali £Jo boste lahko še do 27. ok-r*ia. vsak dan razen ponedelj-»•»»d 16. do 18. ure kakor so poudarili ustanovni člani v društvenem programu dela. Iz peščice zagnancev se je društvo razraslo na današnjih 650 članov, iz njegovih polnih neder je zrastel znani in priznani Loški muzej, v zadnjih letih so vzklila muzejska društva v Železnikih in v Zireh, muzejska sekcija pri kulturnem društvu v Sorici, prebuja se tudi v Poljanah. Da nes se tako poraja potreba po osnovanju povezovalnega odbora vseh muzejskih društev v škofjeloški občini, kakor je enega od odprtih vprašanj v svojem poročilu o preteklem delu nakazal predsednik škofjeloškega muzejskega društva Branko Berčič. Podrob no je spregovoril o delu v preteklih dveh letih, nanizal vrsto pobud, ki jih je dalo društvo. Omeniti velja vključitev v izdelavo načrta o prenovi starega mestnega jedra ter ureditev Visokega, sodelovanje pri programu izrabe izpraznjenega sta-rološkega gradu, pobuda za prirejanje Ziherlovih študijskih dnevov v Skofji Loki, postavitev spomenika Bitolski folkloristi na Visokem Visoko — V kulturnem domu na Visokem bosta v petek, 9. oktobra ob 19. uri nastopili folklorna skupina iz Bitole v Makedoniji in pionirska folklorna skupina Osnovne šole Matija Valjavec iz Preddvora. Mladi makedonski folkloristi s tem vračajo obisk preddvorskim, ki so letos sodelovali na folklornem festivalu v Bitoli. Po petkovem skupnem nastopu bodo bitolski folkloristi nastopili tudi na sobotni reviji folklornih skupin kranjske občine na Primskovem. Borisu Ziherlu in poimenovanje novega srednješolskega centra po njem, odkritje spominskih obeležij več pomembnim rojakom, pobuda, da se začne uresničevati načrt tako imenovane kulturne cone v starem delu Škofjeloškega mesta, ki obsega tudi ureditev grajskega vrta. Obojestransko tesno je bilo sodelovanje z Loškim muzejem, prav tako z oddelkom Zgodovinskega arhiva, ki Pripravlja natis Knjige hiš. Branko erčič se je posebej ustavil ob izdajanju Loških razgledov in poudaril, da dobivajo pohvalne ocene, vodniki po loškem ozemlju. Gradivo za izdajo četrtega, ki bo posvečen Dražgošam, je pripravljeno, toda pomanjkanje denarja v tiskovnem skladu grozi, da do izdaje ne bo prišlo. Muzejsko društvo je zadnja leta navezalo tesne stike s planinskim društvom Dovje-Mojstrana, pri katerem zavzeto dela muzejska sekcija in snuje planinski muzej. Preteklo leto so pri društvu osnovali sekcijo za proučevanje NOB in grogram dela sekcije pripravlja vetko K obal. Temeljna dejavnost muzejskega društva je seveda spremljanje dela Loškega muzeja. Poročilo o delu v preteklih dveh letih je podal ravnatelj Janez Erjavec, ki je podrobno spregovoril o posameznih področjih muzejskega dela in poudaril, da kvalitetno sestavljene programe nalog često na pol poti zaustavio denarne težave. Škofjeloški muzealci so za svojega predsednika ponovno izvolili Branka Berčiča. Med drugim so sprejeli tudi sklep, da se izvede prenos lastnine Plavčeve hiše na Muzejsko društvo Železniki ter Groharjeve zbirke na Kulturno društvo Ivan Grohar Sorica. Občni zbor je zaključil Milan Zeleznik s predavanjem o spome-niškovarstvenih posegih na Homa-novi hiši v Skofji Loki. jyj Volčjak Likovni tečaji za najmlajše - Likovni center v Kranju z jesenjo ponovno začenja z likovnimi krožki za najmlajše. Namen teh prizadevanj je poglobiti likovno izobrazbo predšolskih in osnovnošolskih otrok. Tečaje, ki bodo vsak torek, sredo in četrtek od 15. ure dalje, v petkih pa ob 8. uri dopoldne, bo vodil akademski slikar Herman (ivardjančič. _ »Svatba« v Ljubljani Kranjsko Prešernovo gledališče je pretekli teden uprizorilo kar dve različni predstavi. Najprej je premiero doživela komedija VV. Shakespearea. Sen kresne noči, nakar je Dila za abonma obnovljena ena najuspešnejših uprizoritev lanske sezone, groteska S. Mrožka: Emigranta Ob uprizoritvi Sena kresne noči velja zapisati, da je bilo zanimanje občinstva izredno, saj je bila dvorana kranjskega gledališča nabito polna kot že dolgo ne. Občinstvo — med njimi je bilo največ mladih - je uprizoritev komedije in nastop vrstnikov sprejelo z neprikritim navdu šenjem, ki je mejilo že na prave ovacije. Prvi dve predstavi komedije sta tako potrdili pravilno potezo kranjskega gledališča, da z mladimi in za mlade pripravi komedijo znamenitega dramatika. Ta teden v kranjskem gledališču teče abonmajski ciklus predstav za odrasle (Emigranta), kranjski gleda-liščniki pa gostujejo v Ljubljani z uprizoritvijo Svatbe R. Šelige, ki je bila premierno uprizorjena v začetku letošnjega leta. Svatba je bila izrazit gledališki dosežek v Sloveniji, doživela je nedeljiva priznanja kritike in zanimanje občinstva ter zaradi nestrokovnega dela žirije izpadla iz predstav na Sterijinem pozorju, kljub temu, da je umetniški direktor Sterijinega pozorja javno opozoril, da je Svatba ena od treh najboljših Sredstav, ki jih je videl pri nas. S vatbo bo kranjsko gledališče gostovalo v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani. Povabljeno je tudi v Cankarjev dom, ki omogoča nastope najizrazitejšim kulturnim dosežkom, da dožive najširšo slovensko predstavitev. Razgovori s pred stavniki kulturnega centra so potekali že maja in junija, kranjsko gledališče je že uspelo dobiti termin v začetku decembra. Še do danes ustrezna pogodba ni sklenjena, toda v kranjskem gledališču upajo, da bodo načrtovano gostovanje lahko realizirali. ML. Alenka Kham-Pičman v Kranju Med oprijemljivostjo in videzom Za dosedanjo likovno žetev rojakinje akademske slikarke Alenke Kham-Pičman ni toliko značilno število ustvarjenih del kot zgledno poprečje njihove kvalitetne ravni še posebej pa slikaričina doslednost in discipliniranost pri načrtovanju in izvedbi določene likovne naloge. Likovna prizadevanja Alenke Kham-Pičman se uresničujejo v dveh smereh: na slikarskem in grafičnem področju. Medtem ko se v avtoričinem slikarstvu uveljavljata predvsem krajina s figuro in portret, je grafika dosledno vezana na oblikovno poenostavljeno obravnavanje krajinske motivike. Slikarkin odnos do predmeta, do krajine ni realističen, temveč močno osebno obarvan, je bolj ali manj projekcija oblikovalkinega notranjega doživljanja na slikarsko ploskev. Takšno razmerje do slikarske tvarine vnaša včasih v posamezne slike določene nadrealistično občutje, ki pa je pogosto kontrolirano oziroma zavrto ali celo premagano z nekaterimi oblikovnimi determinantami, ki postavljajo slikani prizor na bolj realna tla. Plod psihološkega pristopa k objektu je avtoričin lastni portret, ki sodi poleg portreta očeta med najbolj uspešne portretne študije, predstavljene na razstavi. Drugačen likovni značaj kažejo slikarkina grafična dela, izvedena v barvni jedkanici in akvatinti. Grafike na temo Spomini na Kokrški log so drobni grafični zapisi, preprosti po svoji oblikovni zamisli in morda prav zato občutljivi posredovalci avtoričinih razpoloženj. Krajinska predmetnost je do kraja izčiščena, izražena je samo s črtami in barvnimi toni. Posamezne motive, ki se pojavljajo v predstavljenem grafičnem ciklu, je slikarka prenesla tudi v oljno tehniko. Cene Avguštin Jutri bo v Radovljici spet zapel slovenski pevski zbor internirancev iz Dachaua Pesem je življenje Veliko sem slišala o njem od njegovih koroških prijateljev, borcev, aktivistov, internirancev. Valentin Hartman-Folti. Dolgoletni pevo-vodja koroških slovenskih pevskih zborov, osrednji koroški zborovodja. Po dva, tri zbore hkrati je vodil. Bil je pevovodja edinstvenega slovenskega pevskega zbora, ki je pel sredi Žic, sredi mraza in lakote, sredi smrti. V Dachauu. Toda prav ta pesem jim je pomagala vzdržati... Hud mraz je okoval Klopinjsko jezero, ko sem ga pozimi obiskala. Pod hišami je ležalo zaledenelo in zasneženo jezero in le redke smučine in na nekaterih mestih razbrskan sneg za drsanje so dali slutiti, da je spodaj voda. Okrog deset let je že, kar so tu naredili hišo. Bi rekel, da je ob takemle jezercu lepo, zdravo. Pa se Folti ne počuti dobro. Klima ob jezeru, pravi, je dobra le za tistega, ki je tu zrasel, za priseljence pa ne. Sploh pa ne za njegova zrahljana pljuča. Vsako zimo ga zdelajo pljučnice. Na morje bi moral, pod borovce. To jesen bo šel, če se bo le dalo. Iz Libuč pri Pliberku pod Peco je doma. Vse od sedemnajstega stoletja so bili Hartmani svobodni Slovenci. Po materini strani bi se pisali Kušej. Zavedni Slovenci, kulturniki, pevci, muzikantje, literati. Oče Matjaž je bil citraš, kitarist, klavir so imeli doma. Pet Hartmanovih otrok, dve dekleti in trije fantje, je imelo svoj zbor. Najstarejša, Milka, je pisala pesmi. Ze zgodaj se je hiša zamerila nemškutarjem in Nemcem. 1938. so bili že na črnem spisku. 1941. so vseh sedem Hartmanov zaprli v Celovcu in potem izselili na vse strani. Oče je v taborišču tudi ostal. V njihovo hišo so naselili Kanalce, da bi jih laže ponemčili... 22. decembra 1941 je Folti prišel v Dachau. Pričela se je kalvarija. Vendar se je že kmalu ogledoval, kako bi spravil skupaj majhen pevski zbor. Da bi bilo vsaj malce lepega, vsaj malce življenja tu sredi smrti. Pri sprejemu internirancev je delal Folti. Prav, tam, kjer je v Dachauu človek pustil svoje dostojanstvo, pravi. Ko so te ostrigli, obrili spodaj in zgoraj, dezinficirali s formalinom in lizolom... Tu je prihajal v stik z vsemi taboriščniki, posebej pa si je prizadeval povezati se s Slovenci. Za veliko noč 1943. je med barakami na bloku zaslišal slovensko pesem. Lepo so peli. Znova in znova so ga pritegovali ti glasovi. Če je le mogel, je tako uro šel mimo barak, da jih je slišal, ko so poskušali. Tone Gortnar iz Železnikov je bil tam pa Pisan splet folklornih plesov - Jutri, v soboto, lO.oktobra, ob 19. uri se bo v zadružnem domu na Primskovem začela tradicionalna, vsakoletna revija folklornih skupin kranjske občine. Nastopile bodo folklorne skupine iz Podblice, Preddvora, Visokega, tovarn Iskre in Save, gostujoča folklorna skupina iz Bitole ter domača folklorna skupina s Primskoi>ega. Večinoma bodo plesale gorenjske plese, Iskraši bodo predstavili tudi goričke, savski folkloristi prekmurske, gostje iz Bitole pa seveda makedonske. Letošnjo revijo je prireditelj. Zveza kulturnih organizacij Kranj, razdelil na dva dela. Tako bodo v soboto svoje delo predstavile odrasle folklorne skupine, revijo pionirskih skupin pa bodo pripravili spomladi. V kranjski občini imajo namreč danes že sedem odraslih in šest otroških folklornih skupin, ki lahko zapolnijo dve reviji. M. V Božo Grošelj, Petraki iz Celja, Risto Gajšek. S Černecem, šolskim upraviteljem iz Prevalj, sta jih skupaj poslušala neki večer. »Ob večerni uri« so poskušali zapeti. Ni in ni šlo. Folti si ni mogel kaj, da se ne bi ponudil ... Dogovorili so se za vaje in se potem dobivali na 24. bloku. Šest, sedem fantov je bilo od začetka. Potem so dachauski kulturniki izvedeli zanje in vprašali, če bi hoteli nastopiti. Ze, toda v slovenskem jeziku, so zahtevali fantje. Komandantu so predložili pesmi v nemškem prevodu. Triglav moj dom, N'mav čez izaro, Ljubea pojd z menoj . . . Smeli so peti. Tudi Nemci, Čehi in Poljaki so imeli svoje zbore, toda slovenski je s svojimi ubranimi glasovi postal ljubljenec taborišča. Ko so se razmere poostrile, sta ostala le še nemški in Foltijev. Zunaj na plantaži, kamor so vsak dan hodili na delo, so peli tudi take, da bi jih lahko takoj vse postrelili. Zumer z Jesenic je dobil pesmarico Glasbene matice, Folti je poslal domov po note. Vse so naštudirali. Dvakrat so imeli celovečerni nastop. Konec poletja 1944 je njihov zbor štel že blizu sedemdeset pevcev. Potem so se sprli. Kako gredo ljudje zaradi politike narazen! Prav je povedal tisti poljski plakat v taborišču, da »sloga jači, nesloga pa tlači«. Potem so se počasi spet zbirali in peli. dokler jih ni zredčil tifus. Od pozne jeseni pa do osvoboditve niso peli. Ob osvoboditvi so spet skupaj zapeli ameriškemu komandantu ... Po vojni, ko je prišel d .nov, se je brez svojih pevcev počuti!, ko bi mu noge spodrezali. Sele zdaj se je zavedel, koliko so mu ti fant; i ^menili. Vedel je tudi, da takšni' i^sov v svojem zboru ne bo imel nil ; več. Celo življenje je živel . p i in s pesmijo. Še danes vodi pliberški m • ski zbor. Vesel je, da se mladi ogrevajo za pesem, da radi nastopijo, čeprav morda niso tako ..drodno zavedni. Otroku pa vendarle nekaj tega ostane za življenje. Jutri se bo v Kadovljki spet dobil s svojimi daehau^kimi pevci. Lani jih je bilo še (krog petindvajset. Spet bodo zapeli Iz vsega srca. Kdo ve. morda b«. * zadnjič . . . I). Doler- O LAS 6.STRAN GLASOVA OKROGLA MIZA PETEK, 9 OKTOBRA Varstvo voda Voda — transport naših odpadkov in naše malomarnosti SO Zadaje čase, posebej letos poleti, so vse tiste, ki jim je se kaj ssar ne čistost in Mstrest naših vodotokov, rek ia potokov, v nemirih ia zaskrbeli številni pomori rih. Ve* kot očitno je kilo ia je te vedno, da so na Si vodotoki silno onssnaisni, da prihaja do tega >aradi številnih odplak, ki jih iadnstrija in posasaesniki spnteajo v vodo. Želeli smo zvedeti, kako ie pravna prav i ogroisnoatjo voda na Gorenjskem in povabili sa okroglo mimo vse tiste, ki so teko ali traga F i prizadeti. Vakiln se sds i sli direktor v< darekvsga psdistJa Kranj AHAOC, inspektor V« transe Kranj FRANC CARL, direktor TOXD Lepenke Trti* JOŽE STUCIN, direktor Ti Krani FRANC HOČEVAR in STANKO ČOP is Žalcsarac Jesenice, ki obenem tndi aktivno delate v samsapisinlb organi k sa varstvo okolja Gorenjske. Razgovor je vodil v. d. odgovorni urednik Jote Kotnjek, Darinka Sedaj pa je pogovor pripravila za objavo. GLAS: Zanima nas, kakšna ie stesmja ogroienosti goreajskih vodotokov. Kaj bi dejali: se stenje tzbetigaje sli je vedno slabše? AHACIC: Precej smo že storili za osveščsnje prebivalstva, tudi po šolah in krajevnih skupnostih. Izdelana je tudi kompletna študija, ki obravnava kakovostno stanje voda, vsak način treba preprečiti odtekanje fekalnih voda v jezero. Zaradi nesoglasij med vrhunskimi strokovnjaki — že trije od priznanih šestih strokovnjakov so odstopili — se stvar zavlačuje, ni denarja, saj sanacija pomeni ogromna sredstva. Občina Radovljica in krajevna skupnost Bled jih* ne moreta zagotoviti, investicija pa sega v višino 380 milijonov dinarjev. Vodarji imamo za to ogromna sredstva, ki pa jih ne moremo sprostiti — tudi ne za HE Moste — ker ni soinvestitorjev, ki bi to prevzeli. Prav tako pa še tudi ni jasno postavljen koncept sanacije. Problemi so tudi v stanju odlagališč smeti in trdih odpadkov, saj mentaliteta ljudi ostaja še »staroslo-vanska« — voda naj bi bila transportno sredstvo za smeti. Vendar moram poudariti, da so se krajani že začeli zavedati, da so posledice onesnaževanja hude in dolgotrajne.« GLAS: Kaktno je stanje naših voda, rok. kaj ugotavljate? AHAČIČ: Ugotavljamo izredno slabo stanje naših vodotokov. Glavni vodotoki se stopnje onesnaženosti držijo. Sava Dolinka je v Podkorenu v najboljšem, prvem razredu, v Mojstrani od prvega do drugega razreda, pri Hruški prav tako, pri blejskem mostu je že v kritičnem drugem in tretjem razredu, v Mednem je v zanesljivem tretjem razredu in pod Kranjem v drugem in tretjem razredu. Bohinjka je najslabša nad Globokim, vendar pa je drugače še zelo čista. TržiŠka Bistrica je v drugem razredu in Lepenka jo je spravljala v III. razred, Kokra je v drugem do ■f .: ili območna vodna skupnost. Družba zahteva veliko, daje pa malo. Družba tudi ne ukrepa zoper vse enako ostro: ob manjših smo bolj korajžni kot ob večjih. Ponavljam, da smo imeli izredne težave, vendar pa bo zdaj vsaj zaradi nas lahko TržiŠka Bistrica v prvem razredu. HOČEVAR: Kako pa to rešujejo v dragih, sosednjih državah? STUCIN: V Švici noben obrat ne more začeti delati, če nima čistilne naprave in ta je del projekta. CARL: V Avstriji so vse vode v zakupu lastnikov zemljišč in je vse skupaj precej drugače, v Italiji pa so vse vode v državni lasti. STUCIN: Moram pa povedati, da nam je tržiška občina pomagala, dala nam je pod ugodnimi krediti sredstva iz rezervnega sklada. Rad bi še povedal, da se v delovnih organizacijah še kako zavedamo, da onesnažujemo, ampak ustrezne pomoči ne moremo dobiti. COP: Vidimo, da se stanje v industriji izboljšuje. Včasih smo kar precej neučakani. Sele zadnjh petnajst let smo začeli uresničevati načrte za varstvo okolja. Pregledujemo stare naprave in se dogovarjamo, če jih lahko izboljšamo ali naj bi nabavili BB)RPBHPr?Š&P£'' PREHOD IZ MAZUTA NA PLIN GLAS: Kaj pa Tekatilindus v Kranju? HOČEVAR: Naša delovna organizacija je med večjimi onesnaževalci. Tega se vsi prav dobro zavedamo. Obenem je kranjska obvoznica razgledna točka, s katere občani gledajo umazano vodo. Opravljamo dnevne meritve in si prizadevamo, da bi onesnaževali kar najmanj. Rešitev problema pa je v skupni kranjski čistilni napravi, ki naj bi jo dobili, preden bi začele obratovati Mavčiče. Onesnažujemo na dva načina: s kemikalijami, ki pa v bistvu niso težke kovine, a imamo znotraj bazen, v katerem se mešajo vse odplake in kjer opravljamo meritve. Drugi problem pa je težji. To so velike količine izpusta izgorkov, kar se kaže posebej tedaj, ko je Sava nizka in je pritok na desnem bregu majhen. ElaDorat je v Ljubljanski banki že pripravljen in sicer skušamo preiti od mazuta na plin. Razen tega imamo že 43 let stare naprave, do konca dotrajane, ob prehodu na plin pa bomo potrebovali vso pomoč in tako poskrbeli ne le za varstvo voda, temveč tudi zraka, ki ga v Kranju najbolj onesnažujemo — udeleženi onesnažena. Hujši problemi majhnimi potoki, ki jih jejo pralni stroji, detergenti. _ Golnik je velik onesnaževakt. prav ima za fekalne vode napravo... AHAČIČ: ki pa ne dela CARL: ... dela, a je pi urinom se izločajo anl drugi potok je pralnica te Kranjska gora ima 5.000. hud onesnaževalec, vsaj tak senice. Ribiči menimo, da so i slabšem stanju kot glavni in nič več ne velja, da je vosi < devet kamnov spet čista. GLAS: Kakšna pa je _ na politika, sankcije in Telesna te vanje? AHACIČ: Imamo veliko in odredb, a inšpekcije so bar I drovsko šibke. Zdaj je bolje, int cija dela dobro v Radovljici is' drugod. Vse pa je povezano katastrom onesnaževanja, ki ga leta 1983 le imeli. Kakšna da denar pri vodni skupnosti in to so ogromna sredstva. STUCIN: Tega vendar ne razumeti! Če je pri vodni na razpolago toliko in toliko jard — naša naložba pa je starih milijard dinarjev — Franc Hočevar: »V Tek-stilindusu se dobro zavedamo, da onesnažujemo Savo in ozračje, vendar je za Kranj nujna skupna čistilna naprava.« Jote Stucin: »Lepenka je majhen kolektiv, pa vendar smo se odločili za čistilno napravo. Zdi se, da smo do majhnih kolektivov bolj ko rajžno zahtevni kot do večjih.« Franc Carl: »Ribe so indi kator Življenja v vodi in veliko večja Skoda kot s pomorom rib ob izpustu akumulacije Most se lahko zgodi, če onesnaži podtalnica.« se Stanko Čop: »V Jeseniški Železarni enakovredno skrbimo tako za nakup proizvodnih kot čistilnih naprav in smo znatno že zmanjšali onesnaževanje.« Franc Bicek: »Kaznovalna politika je mila, postopki dokazomnja predolgi in preveč zapleteni.« Jote Ahačič: »Čeprav tavljamo, da so naši i« toki še hudo one t „ lahko z zadovoljstvom vemo, da je vendarle prizadevanja naših Ijmš. < bi živeli v čistejšem alpskih jezer in akumulacije Moste, kakovostno stanje podtalnic, potokov, odlagališča smeti in odpadkov, kritični povzetek stanja in tako dalje. Osnovne ugotovitve bi lahko strnili v to, da so ukrepi za varstvo voda počasni in še vedno ne dovolj učinkoviti. Ugotavljamo, da je osve-ščanje organizacij združenega dela ter občanov o vrednosti voda počasno; inšpekcijske službe so kadrovsko precej šibke; ni službe, ki bi razpola- Sala s katastrom onesnaženosti vo-a; organizacija rečne nadzorne službe je še nedodelana; premalo je strokovnega znanja pri upravljavcih čistilnih naprav v urbanih središčih; kronično je pomanjkanje domače opreme za domače čistilne naprave in ne nazadnje tudi kaznovalna politika je neučinkovita. Postopek pri ugotavljanju krivcev je dolgotrajen in zapleten. Zdaj pa je najbolj kritično in neodgovorno obnašanje ob perečih problemih Blejskega jezera in akumulacije Moste. , BOHINJSKA SAVA JE SE ČISTA Zelo hud problem je akumulacija Moste. Železarna Jesenice je že prenehala odplavljati fenole, vendar so nakopičeni na dnu Most, leta 1964 pa se napoveduje praznjenje bazena. Ta postopek nikakor ne bi smel spet povzročiti katastrofe kot pred desetimi leti. Borili smo se za pravočasne ukrepe. Se posebej je zainteresiran Kranj, ker bo v tem Čssu dobil jezero Mavčiče in bo strupena jsma tudi v Kranju. Vsi sku pij vodarji in elektrikarii, smo si {^zadevali, da do tega ne bi pnšlo, a leto 1984 je pred durmi. Prazni te v iezera v Mostah je grozeča nevarnost ki ni te lokalnega značaja, ampak pomeni tudi odplake fenolov tja A°VrugP^ je Blejsko jezero. Seda? doniva drugi krak natege k, £™>r* Se ne bo sanirala. Na Bledu problem kanalizacija, saj je na tretjem razredu in je slabša, poljanska Sora v drugem razredu, selška od prvega do drugega razreda in je boljša. V Skofji Loki se nasploh izboljšuje kakovost voda zaradi čistilnih naprav. Kritična je Lipnica v Podnartu, ki je v tretjem razredu in tako dalje. Če merimo onensa že vanje po enotah, ki je enaka odpadku na človeka, in če vemo, da je na Gorenjskem 160.000 prebivalcev, potem bi morali izmeriti 160.000 enot. Onesnaženje pa dosega skoraj 800.000 enot. Ce prištejemo še onesnaževanje prebivalcev in živinoreje, potem imamo 815.000 enot, ki nam jih ni uspelo zmanjšati in bojimo se, da se še povečujejo.« V MAJHNI LEPENKI VELIKA NALOŽBA GLAS: Kaj pravite predstavniki delovala orgaaisacij, ki teko ali diagaee onesnažujete vodotoke? Kakšna so vata prisade vanje, da bi nabavili čistilne naprave in poskrbeli za čistejšo Savo in Bistrico? STUCIN: Pri nas v Lepenki se že pet let pripravljamo na izgradnjo čistilne naprave. Spomladi smo začeli s pripravljalnimi deli, ki so sedaj končana in le nekaj dni nas loči od montaže čistilne naprave, ki bo začela obratovati ob koncu letošnjega leta. Najbolj smo onesnaževali tržiško Bistrico v tržiški občini in tako bo rešen eden največjih problemov. Do uresničitve pa je bila dolga in trnova pot. Pri izbiri čistilne napra-' ve za papirniške vode smo najbolj pogrešali nasvetov strokovnjakov. V Sloveniji ni strokovnjaka, ki bi dejal: »Za vas pride v poštev taka in taka čistilna naprava« Prepuščeni smo bili sami sebi, dobili smo več ponudb, a popolnoma prepričani o pravilni izbiri kljub temu ne moreš biti. Potem smo iskali različne vire financiranja. Nekaj malega je dala nove. Ce se je včasih iz tovarne kadilo, je to pomenilo, da se veliko dela. danes se lahko onesnažuje le toliko, kolikor dovoljujejo predpisi. Delovne organizacije pa nimajo neomejenih sredstev in je treba skrbeti za proizvodni razvoj. Tudi banke s krediti niso bile vedno pripravljene dovolj pomagati. V zadnjem času pravijo: čisto okolje da, a ne za vsako ceno! Vendar ne onesnažuje le industrija, ampak tudi prebivalci. V jeseniški občini se je stanje izboljšalo. Leta 1970 smo zabeležili 138.000 enot onesnaženosti voda, deset let kasneje le še 30.000 enot. Imamo ustrezno službo, miselnost se je v temeljnih organizacijah spremenila, v Železarni so nam naprave za varstvo okolja enako pomembne kot proizvodne naprave. Bojimo pa se praznjenja Most. Pri gorenjski zbornici sprejemamo letne plane, s katerimi bi delovnim organizacijam pomagali, sodelujemo z bankami za beneficirane kredite Pozabiti pa ne smemo, da se gospodarstvo šele razvija. Peter Likar je dejal v svoii knjigi nekako takole: »Nočemo biti nerazvita družba, hočemo razvito, vendar ne za ceno našega okolja!« V jeseniški Železarni vlagamo 8 odstotkov osnovnih sredstev za čistilne naprave, a sredstva niso neomejena. Problem je v tem, ker Jesenice nimajo čistilne naprave napravili pa smo že veliko, od tega da smo prešli na plin, do nove odpra sevalne naprave. AHAČIČ: Postopno preusmerja nje industrije v Železarni in uvaja nje modernejše tehnologije sta zmanjšali število enot fenolov za tJtTl ' HSr ^"Je™ « Čopovimi podatki. Drznil, smo si ponovno kontrolirati Savo in ugotovili, da so napon Železarne rodili uspehe in zmanjšali onesnaženost na znosno mero. Pomembni onesnaževalci so še Klavmca. ki ima sicer čistilno napravo za 7.000 enot. bolnica in tudi samo mesto Jesenice. smo z okoli 50 odstotki. Vsak prehod na drugačno energijo pa predstavlja veliko naložbo. Skratka, rešitev je v izgradnji čistilne naprave in v prehodu na plin. GLAS: Združeno delo se torej zaveda problema in poskuša kar najmanj onesnaževati. Kako pa je pri individualnih onesnaževalcih, kaktno je ravnanje ljudi? AHAČIČ: Po gorenjskih občinah večinoma skrbijo za kar najmanjše onesnaževanje, čeprav so Kranj, Jesenice, Tržič in Radovljica v velikem zaostanku. Največjo pohvalo zasluži Škofjeloška občina s čistilnimi napravami. Vzrok za to ni le v večji osveščenosti loške družbe, verjetno bolj v neverjetni aktivnosti posameznikov, ki so se problema pravočasno zavedali. O Tekstilindusu pa imam naslednje mnenje: barvilo, ki odteka iz tovarne in povzroča barvne spektre, ni tako nevarno, hujši so izgorki. Mavčiče ne bodo mogle obratovati, če ne bo lovilne jame, saj pride okoli 30.000 kubičnih metrov izgorkov letno. Tekstilindus se onesnaževanja zaveda, a finančno velike naložbe sam ne more pokriti. CARL: Ze Ahačič je opozoril na problem Most, na pomor nb, ob zadnjem je prišlo celo do izliva Ljubljanice v Savo. V Mostah so do osem metrov visoke plasti fenolov, okoli 700.000 kubičnih metrov je odpad kov. Opozoriti je treba, da Sava ubere svoio pot, ko se spusti jezero. Ribe sploh niso tak problem, ribe so le indikator, ali je voda dobra ali ni. Huje je to, da se bo nekoč za Ljubljano pojavilo vprašanje podtalnice na Sorskem polju, a tedaj bo že prepozno. Ko se čisti Blejsko jezero, tamkajšnji ribiči že opažajo, da ribe v Bohinki poginjajo, in se resno bojijo drugega kraka natege Kar se tiče pritokov in potokov ter trdih odpadkov, opažamo, da je bolje: v Tenetišah si včasih komaj »skozi prišel«, na Beli skoraj ni odpadkov, Goričnica je bila včasih silno nismo domenili, da bi nam. b' gnadili čistilno napravo, MILA KAZNOVALNA POLITIKA BIČEK: Inšpektorji Ere ganjamo tiste, ki perejo a« ile ali onesnažujejo na psu i način, s tehnološkimi vodami *J ukvarjamo. Postopek doka* je zelo zapleten in dolgotrajen, pa prenizke. AHAČIČ: Inšpektor neke je prijsvil tovarno, da je sa vodotok. Na sodišču pa se je iz obdolženca spremenila v ti BIČEK: Hudi problemi so * če že hočemo, da ljudje os> odvažajo, potem jim moram*1 povedati, kam. HOČEVAR: Mi plačujemo 1 tudi v obliki prispevka. Za te jo jemljemo, in za izpust c*-voda. Kako bo tedaj, ko bo sta? AHAČIČ: Skofja Loka j* veliko manj obremenjena s ' ker ima čistilne naprave -za okoli milijon 800.000 manj. Imamo splošni vodni vek na porabljeno vodo, nje pa se plačuje po št Potem je še prispevek od _ in obrti. Okoli 40 odstotkov ga denarja predstavlja splote spevek in okoli 30 odstotke* spe vek zaradi onesnaženja. STUCIN: Vse tiste delovat nizacije, ki gradijo čistilne na. bi morali oprostiti prispevka • na vse mogoče načine pomagač AHAČIČ: Nsš prispevek^ čistejše vode je še vedno *r manjši kot v drugih državen. J mo premalo, a obenem se rn*£ damo, da ne moremo več - čerr mo obenem poskrbeti tudi striiski razvoj. Vse občine, ki * Savi, so podpi*^ d,T^v^ zavezuje, da bo do leta čista, in upajmo, da bo vsaj sjs- čistejša, kot je danes 9 OKTOBRA 1981 KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI 7.SIKAN.G LAS 7T* OBkrba z električno Energijo čez zimo Preostane varčevanje prav v tekočem srednjeročnem razdobju. 2e zdaj vemo, da so investicije prenizko ocenjene, vzrok gre iskati v preveliki inflaciji. Obstaja realna nevamoat. da bodo žrtve razkoraka predvsem elektroenergetske naprave prenosa in distribucije v korist izgradnje proizvodnih naprav. Nevarnost za Gorenjsko torej, saj že danes dobro vemo, da z odlašanjem izgradnje razdelilne transformator-, ske postaje v Kranju in povezovalnega daljnovoda z Ljubljano ne bo več moč računati na normalno preskrbo potrošnikov z električno energijo. Brez nove razdelilne postaje pa tudi brez izgradnje hidrocentrale Mavčiče ne bo mogoča oskrba nove jeseniške elektroieklarne Gorenjski delegati samoupravne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije se bodo morali torej glasno zavzeti za izgradnjo razdelilne transformatorske postaje v Kranju ter priključnega daljnovoda, kakor tudi za dograditev distribucijskega omrežja, ki bo omogočilo razdeljevanje električne energije na posamezna energetska območja na Gorenjskem. „ - Poraba električne ener-* naukih mesecih krepko po-Tc dni slišimo napovedi elek-—tvenikov, kakšna bo ■J to zimo. Ne moremo reči, da ^ae. Toda pred njimi je postav-^ e>. Ce at v Šoštanju ne bo kaj * sik), če bo nuklearka dala svoj ,« bomo imeli srečo z vreme-Rezerv nimamo, vse nsše na > odajo na skrajni meji obrato-ajcsobnosti in vsak izpad bo T«i redukcije. I^mjska ima še dodatni pro-Pozmii moramo 85 odstotkov . energije prenesti iz drugih ~. Slovenije. Prenosno omrež-prepočasi dograjujemo in ie ob obratovanju bo sposob-nrenesti potrebno električno > potrošnikom. Elektro Go-_ redno vlsga investicijski di-v naprave, zatika se pri združe Energetskem dinarju * zimo nam torej proetane skraj-^Siotrna poraba električne ener-Ponvi k varčevanju so več kot Jjeni. .EARKA !ĆJI RIZIČNI rroR - ano v Jugoslaviji porabili za t rjstotka več električne energije k^to poprej, kar znatno presega zadnjih nekaj let. Največ je beležila Črna gora, kar odstotka, v Sloveniji je bil * 5,5 odstoten. V prvi polovici 'jega leta pa Črna gora, ki je še os vrhu lestvice, beleži 31 porast porabe električne Slovenija 5,6 odstotni, _j 4,8 odstotni. V prvi ^ti leta je bila elektroenerget-k^nrija uravnotežena in oskrba -i zadovoljiva, že julija in i pa so se pojavile težave, je poleti potrošnja električne najnižja. Vzrok je v izgrađen j novih elek-Ijšanih remontih, večjih agregatov, slabi oskrbi z it mazutom in premogom ter seveda zaradi porasta porabe glede na prvo polletje. V vsej državi, razen v Bosni in Hercegovini ter Sloveniji, so bile uvedene redukcije druge stopnje. Zaradi zaostrenih elektroenergetskih razmer torej ne moremo pričakovati dobav električne energije iz drugih republik nad pogodbenimi količinami, prav tako za uvoz električne energije v Sloveniji deviz nimamo. Tudi v Sloveniji imamo te dni podobne težave kot v drugih republikah. Z vsemi zmogljivostmi dela 80- nizkih dotokov za 25 odstotkov nižja od načrtovane. Na vprašanje, kakšna bo oskrba v Sloveniji z električno energijo v zimskih mesecih, so elektrogospodarst-veniki odgovorili, da bo največji rizični faktor obratovanje nuklearne elektrarne v Krškem. Zdaj je v obdobju zahtevnega testiranja, prebroditi bo morala začetne težave, kakršne običajno nastopijo pri zahtevnejših objektih. Kasni! je že začetek obratovanja, zato potrebnih 886 milijonov kilovatnih ur v letošnjih zadnjih treh in prvih treh mesecih Pri oskrbi z električno energijo čez zimo bo največji rizični faktor nuklearka. Prebroditi mora začetne težave, ki so pri tako zahtevnih objektih običajne, in lahko se zgodi, da svojih proizvodnih obveznosti nebo izpolnila. štanjska termoelektrarna, trboveljska termoelektrarna in ljubljanska toplarna sta v rednem popravilu. Proizvodnja hidroelektrarn je zaradi ~.:(n>*iisniu VW/i energetski vir je varčevanje, glasno govor, sveto,m energetski &*>vnjaki. Pri nas je larčevanje z električno energijo toliko bolj S^vmbno. saj vse nate naprav* delajo na skrajn, mej, obratovalnih »n'hnrtitti. prihodnjega leta nedvomno ne bo dala. Vprašanje je seveda, koliko električne energije iz okvira nuklear-kinih proizvodnih obveznosti bi lahko pridobili s skrajnim angažiranjem vseh drugih elektrarn. Kako bo v hidroelektrarnah, je odvisno od vremena. Najbolj zanesljivo bo zato dodatno breme naložiti šoštanjski termoelektrarni. Če bi njene agregate gnali s polno močjo, bi lahko pridobili dodatnih 310 milijonov kilovatnih ur. S premogom je dobro založena, koncem marca pa bi se njena skladišča ob delu s polno paro kljub rednim dobavam dogovorjenih količin goriva izpraznila. Brez nuklearkinega deleža bi torej primanjkovalo 576 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar pomeni, da bi več kot desetina vseh potreb ostala nepokritih. GORENJSKA IMA DODATNO TEŽAVE S PRENOSNIM OMREŽJEM Gorenjska je glede proizvodnje električne energije močno pasivna, saj pokriva le 30 odstotkov svojih potreb, pozimi, ko je poraba večja, le 15 odstotkov. Kar 85 odstotkov električne energije mora torej prenesti iz energetsko bogatejših predelov Slovenije. Torej bomo letošnjo zimo krepko odvisni od delovanja nuklearke. Gorenjski problem pa je prenosno omrežje. Pri Elektru Gorenjske ocenjujejo, da bodo distribucijske naprave ob normalnem obratovanju letos še sposobne prenašati potrebno električno energijo do potrošnikov. Se smo zapisali, kajti razmere se od lanskega leta niso izboljšale, zaradi porasta odjema kvečjemu poslabšale. 2e od leta 1978 Gorenjske ni moč kvalitetno napajati z električno energijo, saj izpad kateregakoli daljnovoda povzroči motnje v oskrbi. Z leti se težave le stopnjujejo. Elektro Gorenjska redno vlaga investicijski dinar v naprave, zatika se pri v republiki združenem energetskem dinarju. Prav zdaj v Sloveniji sprejemamo plan graditve elektroenergetskih na- POZIV K VARČEVANJU Slej ko prej je torej to zimo na mestu poziv k smotrni porabi električne energije. Najbolj kritični meseci bodo december, januar in februar, ko lahko pričakujemo redukcije. Delovne organizacije se morajo pripraviti na morebitne omejitve v dobavi, pripraviti ustrezne varčevalne ukrepe, da bo gospodarska škoda čim manjša. Vsi se moramo zavedati, da bomo s skrajno smotrno porabo električne energije v najbolj kritičnih mesecih lažje prebrodili težave. M. Volčjak Bistvenega pomena za Gorenjsko je zgraditev razdelilne transformatorske postoje na Okroglem in povezovalnega daljnovoda z Ljubljano, saj je dograditev prenosnega omrežja poleg zadreg z energijo dodatni problem Gorenjske. Avtobusna postajališča čakajo Pri krajevni skupnosti Bled so podpisali pogodbe za izgradnjo nadstreftnic na avtobusnih postajališčih, a Gradbeno podjetje Grad Bled se ne drži rokov Bled — Velikokrat se upravičeno pritožujemo nad neurejenimi avtobusnimi postajališči.Le-teh je po Gorenjski veliko ali na prste ene roke bi prešteli tista, ki imajo vsaj ustrezne nadstrešnice. Kako hudo je pozimi, v dežju in snegu ter pasjem mrazu čakati na avtobuse na teh postajališčih, dobro vedo potniki, ki se vozijo na delo. Navadno naj bi avtobusna postajališča uredile posamezne krajevne skupnosti. A zdi se. kot da imajo nekatere kaj malo posluha za takšne krajevne probleme in v prvi vrsti namenjajo denar le za asfalt — celo do vsake drvarnice. Na avtobusna postajališča s streho pa se pozabi. Tudi na Bledu so krajani želeli, da bi končno vendarle uredili postajališča pri Unionu, na Rečici in Mlinem. Veliko je bilo pritožb, hude krvi in nazadnje veliko upanja in zadovoljstva, ko so delavci obrtno gradbenega podjetja Bled končno le prišli in začeli z urejevanjem. A ne dolgo: skopali šo le jamice m odšli. Do zdaj iih Še ni bilo nazaj. Krajani Bleda so ogorčeni, kajti takšno brezvestno obnašanje in neodgovoren odnos je nerazumljiv zdaj, ko si krajevne skupnosti prizadevajo zbrati vsak dinar in ga smotrno obrniti. Mar krajevna skupnost Bled še ni sklenila pogodbe? Pozanimali smo se na Bledu in v krajevni skupnosti so dejali: »Z vsemi izvajalci del, z Obrtno gradbenim podjetjem Grad Bled, z Elmon-tom in zasebnim izvajalcem smo sklenili pogodbe. Naložba, ki velja po predračunu 400.000 dinarjev, je pripravljena, vendar se Obrtno gradbeno podjetje Grad žal ne drži rokov.« Tako torej. Obrtno gradbeno podjetje je na avtobusna postajališča očitno pozabilo. Jame čakajo, čakajo krajani, čaka krajevna skupnost, ki želi imeti čimprej postajališča. Kdaj se bodo vendarle pri Obrtnem podjetju Grad Bled zganili in izpolnili svoje pogodbene obvez* nosti? I). Sede *Q: L AS 8. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 9 OKTOMA Začelo je snežiti. Iz šotora v taboru pet sem mora! vzeti nekaj svoje osebne opreme. Nejc je sestopal naprej. Pri vponki,privezani na vrv, se m se ustavil. So-to.'a ni bilo nikjer. Iskal sem v višini vponke, vendar I l v začetku kljub temu nisem našel. Iskal sem preblizu vrvi. Sele vrvica od šotora, ki sem jo izbrskal iz nega. me je pripeljala do vhoda. Hitro sem ga odko-»al. zleze! vanj in pometal ven potrebne stvari. Se pre-ien sem zaprl vhod se je vsul plaz novega snega. Zasu- 0 me je do vratu. Tako sem moral še enkrat vse odko-oati Po kaminu nad štirico je bil tok snega neprekinjen te ne bi p«) desni strani napeli dodatne vrvi za spust, bi bil sestop nemogoč. Si tako sem se dušil v plazovih V votlini na Stirici so me Pero. Ivč in Nejc lepo sprejeli. Prišel sem ravno na puding. Poklicali smo bazo. Aleš me je vprašal, če bom šel naslednjega dne še enkrat gor Tako sem bil Šokiran, da sem komaj odgovoril. Potem, ko so Nejc, Ivč in Pero odšli proti |>etici. sem se pripravil in počasi sestopil v bazo. Nejc je nesel lestev in jo pritrdil v Stipetovi stopnji. Zaradi naporov v zadnjih dneh je potem sestopil. Pero in Ivč sta šla do petice. Le s težavo sta našla šotor in pod njim izkopala majhno luknjo. Popoldne je snežilo. Zasipalo jima je votlino, zato sta sestopila. Naslednjega dne je snežilo že zjutraj. Vse skupine na gori so imele čakalni dan. Za nas v bazi je to pomenilo en dan počitka več. Janez je šel na ekspedicijo kot radioamater. Njegova naloga je bila, da skrbi za veze na gori in pa za vezo s Kathmandujem ter domovino. Prvo nalogo je opravljal odlično. Pri drugi se je zatikalo zato, ker se Kathmandu pogosto ni oglašal. Problem za sebe je bila veza z Jugoslavijo. Zaradi nediscipliniranosti ne-ketarih odprav, med drugimi tudi naše na Everest, so Nepalci postali sitni pri izdajanju dovoljenj za radijske veze z domovino. Tako tudi mi nismo dobili dovoljenja. Potem, ko je Janez izvedel od Argentincev, da redno kršijo prepoved, se je tudi on pregrešil. Komaj je nekajkrat poizkusil dobiti vezo z Ljubljano, že je prišlo obvestilo iz Kathmandnje, da so radijske veze z Jugoslavijo dovoljene. Po skoraj dveh mesecih odsotnosti od doma se je prvič pogovarjal z Ljubljano. Vsi smo bili veseli, saj smo se tako počutili bliže domovini. Po dveh mesecih bivanja v bazi je namreč domotožje zajelo slehernega^od nas. Nekatere bolj, druge manj Lhakpa in Nima Rita sta brez vzroka sestopila iz enke. Lhakpa se je že prej obnašal preveč zvezdniški) 1 o je Aleša tako razjezilo, da ju je poslal domov. Stipe m Beni sta pnšla na petico. Votlina, ki sta jo izkopala Pero in Ivč, je bila zanič. Zato sta se naselila v šotoru Zjutraj je Beni odpovedal in sestopil. Stipe je sam dosegel greben, našel prostor za tabor šest in postavil šotor. S seboj ni imel ne hrane ne gorilnika, zato ie sestopil. Čas počitka v bazi mi je vedno hitro minil. Po vsakem obroku smo še malo posedeli v jedilnici in »nakladali«. To pomeni, da smo se pogovarjali raznorazne stvari. Eden je pripovedoval o tem, drugi o onem itd. Ieme so se spontano prelivale ena v drugo. Mnenja □osto niso bila enaka, zato je prihajalo do raznih j ah manj prijateljskih prepričevanj. Ob večerih se je tako nakladanje vleklo dolgo v noč. Nekateri so bili pri tem bolj aktivni od drugih. Med nami je bilo nekaj pravih specialistov. Kmalu po prihodu v bazo se je rodila ideja, da bi napravili tekmovanje za naklada-če. Tekmovali naj bi za zlato, oziroma srebrno in bronasto lopato. Določili smo komisijo treh, katere predsednik je bil Dok. Sestavili so poseben pravilnik, ki je bil že sam po sebi v smislu nakladanje. Da si boste laže predstavljali, kako je nakladanje izgledalo, si pobliže oglejmo ta pravilnik: Pravilnik o tekmovanju za zlato lopato (v nadaljnjem tekstu ZL) ANDREJ ŠTREMFELJ LHOTSE 16 1. Tekmovanje za ZL je namenjeno plemeniti veščini nakladanja, je povsem amatersko in ni v skladu s samoupravnimi normami. 2. Sodeluje lahko vsak član ekspedicije Lhotse HI. razen tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena ena. (Zato smo novinarja Peko diskvalificirali, oziroma smo mu dali »B« licenco. Novinarji so pač profesionalni nakladači, kar je bilo pri Peki več kot očitno. Ni imel konkurence). ■i. Nakladanje je samo ustno, v naprej nepripravljeno in mora krepiti predvsem žvekalne mišice. Popolnoma nepomemben je vsak intelektualni delež 4. Teme nakladanja so neomejene. 5. Nakladajoči mora imeti vsaj enega poslušalca, ki dokazano ne spi pregloboko. Naklada se v bratskih jezikih, ki jih mora poslušalec obvladati, kar pa ni nujno za nakladajočega. H. Kraj nakladanja ni omejen, le da je v mejah liennita njegovega veličanstva kralja Birendre. 7. Odvažanje naloženega materiala gre izključno na stroške nakladača (svinjanje po ledenikih je prepovedano). 8. Pri nakladanju ocenjujemo: — volumen naloženega — specifično težo in gostoto naloženega — umetniški vtis o naloženem 9. O končnem zmagovalcu odloča vsaj dvotretjinska večina članov odprave Lhotse '81. Glasovanje je tajno. Drugo in tretje uvrščeni dobita srebrno, oziroma bronasto lopato. Ostali se lahko zadovoljijo s štiharicami naravne velikosti, ki jih nabavijo na lastne stroške. 10. Pravilnik stopi v veljavo takoj po ustni objavi predsednika komisije — slavnega vrača ekspedicije Hotse '81. Pravilnik je sprejet nedemokratično in proti njemu ni ugovora. Po prihodu v Kathmandu smo imeli glasovanje. Nesporni zmagovalec je bil Vanjo, njemu ob stran pa sta se postavila Dok kot drugi in Viki kot tretji. Počasi, toda vztrajno nas je začelo skrbeti za vrh. Vreme se ni in ni hotelo popraviti. Bolgari so prišli na vrh tridesetega aprila. Gvalzen je pripovedoval, da se gora nekaj dni potem, ko jo kdo osvoji, jezi. Sedaj bi morala še ne vem kakšna jeza splahneti. Peka. ki je že odšel v Kathmandu je sporočil, da tam dežuje vsak dan. To je za ta letni čas precej neobičajno. IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST Martin Prešeren Nad taborom tri Erika se takega doživetja ni nadejala in to cel«) <>d nemškega vnatt Ali je to sploh mogoče, da jo je ta capin tako ponižal? Ostala je nema in globoko užaljena. Hans pa se je potuhnil, kot d« ženske sploh ne pozna. Tudi njega je bilo sram Sedaj je u videl, kohka*] cenijo take prišleke, kot sta on in Erika. Iz govorjenja med vojakom« ugotovil, da sta z Dunaja, da se vračata z dopusta ter da sta poklicana' komando v Celovec. Tudi to je ugotovil, da sta bila pred dopustov Franciji Vlak se je ustavil ptxl vasjo Lipa, kjer je izstopilo le nekaj si kmetov s košarami in paketi ter se napotilo preko ceste po ozki poti vi proti vasi. Po nekaj kilometrih od železniške postaje sta Erika in izstopila na postaji Vrba. Iz kupeja sta odšla brez slovesa, ponižaš* razočarana. Potniki, ki so prav tako izstopili, so se porazgubili na strani, le Erika in Hans sta nekaj časa postala, da sta se orientirala katero smer naj se napotita, saj sta bila tu prvič. Erika je po krajšem postanku na peronu odločno pograbila sv« ček in se napotila po dokaj strmi poti na glavno cesto, ki je vodila v letoviško vas Vrbo. Hans je izgubljen capljal za njo VOJNA V ranem jutru je Marka prebudilo praznično zvonjenje, ki je__ lo cvetno nedeljo. Farna cerkev je bila oddaljena le nekaj sto korakov,! njenje je bilo močno in ubrano Res so mojstri v pritrkavanju tile možje, si je mislil Marko, ko je nenadoma zaslišal močno hojo po i cah. Kmet je v eni sapi prihitel na skedenj in glasno povedal novico: ta. vojna se je začela.« Marko še na pol v dremavici ni dobro ran je slišal, in je vsega prestrašenega kmeta vprašal: »Kaj je pravzaprav?« »Kaj, vojna se je začela,« je vpil kmet. »Kakšna vojna?« je zavpil Marko in bil mahoma na nogah. Prav je planil s svojega ležišča tudi Jože. »Hudič naj jo vzame!« je zavpil Jože. »Kje si pa zvedel, da se je pričela vojna?« je Marko hitel sj kmeta, obenem pa se je oblačil. Roke so se mu tresle in tej novici ske mogel verjeti. »Radio pripoveduje, da so Nemci brez vojne napovedi napadli Ji vijo in da so že bombardirali Beograd. Pridita hitro dol, saj radio samo o vojni, poročila so pa taka, da vsega ne morem razumeti.« Marko in Jože sta se uredila in se takoj napotila v kuhinjo. »Res je, Jože, vojna se je začela.« Radio Ljubljana je poročal, da je nemška vojska ob pet in pet brez vojne napovedi napadla Jugoslavijo in ponekod vdrla tudi prek: V več valovih so nemški bombniki tudi napadli Beograd . . . V kuhinjo je pridrvel neki podnarednik in poklical Joža. da takoj na krajši sestanek v štab. Marko je brez besed poslušal poročila. Kmet in kmetica sta begala od kleti do podstrešja in nekaj prenašala. Marko je le za kratek! stopil pred hišo in videl kmete, ki so se zbirali pred hišami, videl pa je« podoficirje, ki so v bojni opremi hodili s hitrimi koraki po vasi. Marka je zdrvel tudi vojak na motorju, ki je v prikolici vozil štabi rirJa Marko je ostal miren. Vrrul se je v kuhinjo. V poročilih so bila i katera navodila civilnemu prebivalstvu glede večerne zatemnitve. 1 janja zaklonišč in še polno drugega v zvezi z vojno. Marko se je podal na skedenj, vzel svojo vojaško opremo, uredi.'s' kovček in vse skupaj prinesel v kuhinjo. V kot je postavil puško, šlem in položil kovček. Na steno je obesil vojaški plašč in oprtač z mi skimi torbicami. Ko se je ozrl skozi okno, je zagledal nekaj civilistov! napotil na dvorišče. Vprašal je civiliste, kaj hočejo, pa so mu odgovc so klicani v to enoto. »Počakajte nekaj časa, sedaj so vsi na sestanku. Opozarjani v; da se ne oddaljujete.« jih je opozoril Marko. Odšel v kuhinjo, kjer je našel kmetico, ki je jokala in oblačila otroka. »Nikar ne jokajte, saj mogoče ne bo tako hudo,v je Marko tolažil> gano in jokajočo kmetico. * Radio Ljubljana, zadnja prejeta novica, je obveščal napove— »Po prvem bombnem napadu na Beograd je več tisoč civilnih/l Žrtve so tako hude tudi zato. ker je bombni napad presenetil ljudi šef nju. Med žrtvami je tudi mnogo otrok. Goreči Beograd pričakuje pade od strani nemških bombnikov Naša bojna letala so priprav preprečijo nov napad in se oprejo sovražniku. Obveščamo prebiva, bomo po krajšem premoru poročali o najnovejših dogodkih. q Nemcev na Jugoslavijo ter dajali tudi navodila prebivalcem. Jože se je vrnil z nekakšnega sestanka in našel Marka na Poleg njega je stala kmetica, ki jo je Marko še vedno tolažil. V imel njenega mlajšega otroka, se mu smehljal in ga ujčkal. IVAN JAN-SREČKO KOKRŠKI ODRED »S Kamniškim bataljonom smo se premikati na Menino planino (to je bilo med 27. in 28. avgustom — op. I. J). Tusti večer smo na Menini planini prvič, odkar smo prekoračili mejo. spet glasno zapeli. Prepevali smo skupaj s Kani-ničani — oni so urezali Kovači smo. mi i/, grupe pa smo zapeli nekaj tistih, ki jih Kaniničani še niso poznali . . .« Kmalu pa so jih Nemci spet začeli zasledovati. Po zaslugi borcev Kamniškega bataljona, ki so dobro poznali teren, so jim partizani kmalu zmešali sledi. Zadnji večer bivanja na Karn niškeni je Simonov bataljon lahko videl sij velikega požara, ki se je dvigal v zrak prav v smeri Ljub 1 jane Ze drugi dan. :J0. avgusta 1942, so patrulje Simonovega bataljona opazile nemške kolone, usmerjene proti njihovemu ♦abonšču na Menini planini. V nekaj minutah K je bataljon pripravil na; odhod m s, nato spretno izvil »^ij""?0 jih bili Nemci že »celi »tiskati. Mimogrede so se poslovili od borcev Kamniškega ali 1, bataljona Kokrškega odreda Kaj se je dogajalo tedaj? Oba partizanska bataljona je spet začel zasledovati in obstreljevati 18. policijski polk gorskih lovcev, ki se je konec avgusta vrnil z zasledovanja Kranjčevega ali 1. bataljona Savinjskega odreda in Kokrškega ali 2. bataljona Kokrškega odreda. Za Simonovim in Kamniškim bataljonom je začel pritiskati zlasti 29. avgusta, ko so partizani pod Crnelcem razbili orožniško avto. Policijski polk je iz Tuhinjske doline odšel hajkat ,n obkoljevat gozdove proti Menim planini in proti dolini C me. kjer sta se zadrževali obe partizanski enoti. Vendar sta se obe izvili i/ obkolit ve in nemški napori tu niso rodili uspeha; Simonov bataljon pa je 30 avgusta 1942 končno zapustil teren Kamniškega ali 1. bataljona Kokrškega odreda in odrinil proti Štajerski, ki je mejila - temi kraji. Kamniški bataljon pa ie bi! tudi poslej želoaktiven Pohod Kranjčevega bataljona prek ozemlja 2. bataljona Kokrškega odreda Kranjčev bataljon je prišel na območje Kokrškega odreda tedaj, ko so Nemci že prenesli jedro svojih sil na levi breg Save — Zaradi tega je 2. bataljon Kokrške ga odreda na področju Storžiča in Karavank doživljal najhujše dni — C mik in operacije na Koroškem — Ko sta vodiča kokrškega bataljona Kranjčev bataljon pripeljala prek Save pod Begun jšči«o in Košuto, so ga pričakala izpraznjena skla dišča in nemški napadi - Strahotna razočaranja, žrtve in napori — Kranjčev bataljon zaradi sovražnikove zapore ni mogel proti Sta jerski prek Dobrče. Košute ali Krv avta — Bataljon se s kokrški ma vodičema spusti na Koroško — Dvomi in zapleti - Kranjčev ba taljon se 2.r>. avgusta na Hobe/n uspešno spoprime z Nemci — Prvi večji spopad slovenskih partizanov na koroških tleh - Medtem tudi Kokrški bataljon uspešno manevri ra pod Storžičem in 29. avgusta Nemcem zada krepak udare« Ko so oddelki 2. g'ruj>e odredov / Jelovice in prek Save prihajali na področje Begun jščice in ljubeljske kotline, kjer je bil operativni sek tor 2. bataljona KO, se je Zgodilo Še marsikaj takega, kar je vplivalo na tamkajšnje razmere. Nemci so že vse od 1 avgusta 1942 / delom sil. ki jih niso zaposlili na Jelovici, zasledovali Kokrški bataljon tako. da prišli rudi visoko pod Košuto. Tam je na Dolgih njivah tedaj taboril Ko krški bataljon, ki se je nemškemu udarcu izmikal in 7 avgusta prešel celo na koroško stran, kakol potem še neka jk ra t Tedaj. h. H. 1942. so iz Kokrškega bataljona, ki se je zadrževal na koroški strani vzhodnega predel« Košute, poslali dva borca nazaj v izvidnico proti prejšnjemu tabo rišču na Dolgih njivah A tod so iu napadli Nemci; Prvi, Anton Subelj, je takoj padel, Franc St rancar pa je pobegnil. C mika I se je proti Koleam in vmes spel nekajkrat naletel na Nem« e K<> ni imel več kam. s«- je skril tako. da je sple/al na neko smreko, Toda Nemci so ga odkrili tudi tu in ga ujeli. Potem ^o ga gestapovci hudo mučili. Ni /držal bolečin m Stran« ar je p«»tem Nemcem na Prevalu p<*1 Begunj šči«<> pokazal Že omenjeno skla dišče brane, ki j*- bila pripravi jena za 2. grup«, odredov. Stancarja so potem eestapovci i/ begunjskih zaporov poslali \ taborišče Gusaen Tam je naslednje leto umrl. kar je videl t ud i Zdrav ko Rakušček. njegov sojetnik iz Ljubljane Ra kušček je bil ujel kot bore« 2. grupe odredov. Tudi poslej so Nemci z manjšimi oddelki zasledovali Kokrški ba taljon. ki s«- jim j<- tudi /a rad i pn čakovanja 2 grupe odredom i*mi kal / neprestanimi jut miki Se huje |e na področju med ljubeljsko kotlino in Kokro ler nfl območju južnih nobočti Košute toi bo se postalo po 20. avgustu. Nemci svoje glavne sile p.. krvavškega masiva prav na wl, . Tedaj je Kokrški bata Ij kot dotlej moral pazit:. M* . bo izmikal nemški preirtiV mu je sicer uspelo, zato pa nii**^[ nič pomagati Kranjčevemu &\ ljonu Savinjskega odreda, ki ha jal \ najhujšem času pod • gunjščico in Košuto. Medte* namreč Nemci že našli J*i pripravljen«) brano pod Bescv "* . co in začeli nadzorovat j predel. Kranjčev bataljon Savinjski odreda 2. grupe odredov, ki je^**! preš«'I pozneje in zahodneje •>••" f Simonov bataljon, je tako r>n* | Karavanke tedaj, ko s<> ne*£l enot«' tod že povsem prev**l nadzor nad terenom. Zato se v*-. g" . so bili Nemci medtem 1*1 znan jeni z načrti 2. grupe o prebijanju proti StajerskuPj* tako po o manevriranju KokrAdjj bataljona KO. Zato je s*H Kranjčevega bataljona prek* sektorja potekal v izjemno !i**l razmerah. Bataljon je tedaj štel HO bcKT Z desnega brega Save je na *J levi breg prišel osem dni ta S^ novim bataljonom. Dne 19 * usta sta ga med Zalošami is ^ nartom. nasproti Pttsavva. peljala na levi breg I) jordjevkvJure in \r • nati Tomin« lovit i T da IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI 9.STRAN G LAS Marjanca je mežikal* na zad-inaežu v avtobusu in se od srca vsaki lali, ki sta jo ugnali ali Tončka. Tudi Marjanco je povabila s sabo na izlet kot - Kolmanova je Leščan-« fcstindvajsetega leta. Malo-e ve, da je doma iz Les pod Suštarjeva. Lasje so se ji —. noge je ne drže več najbolje. rPit iestinsedemdeset let tudi ni fcaanimi leti ji je umrla mama, z —i jo je ode hotel prodati KeSavako, s trinajstimi naj bi Ljubljani pes trna. Pa je vsa afla.Ce je bilo se slabše, če je j koalo le kos kruha in jabol-»bflo doma bolje kot pri tujih, po ioh je Ha delat v tovarno. ■ je bila stara štirinajst, v je ie stala pred tovarno v - V dveh letin je v tkalnici prihranila, da ae je potem dve in učila za šiviljo. Pri Švelče-v Tržiču. Fajn Ženska je bila, rja Marjanca. Deset kron —o, trinajst mojstrici za u k a» Marjanca še dve leti udi »odi po Ljubljani, da, se nauči , pospravljati. In kako ae je - *esti, so jo naučili. Ni slaba Wa Srečo je imela, da je prišla ki so jo imeli radi. Iz je šla potem k »Sušterši-. v »Itrikarijo«. Devetindvajset Jcdekla tu, do upokojitve. k*webno veselje je imela Marjan-hvljenje za stroje. Kako jo je vleklo k njim. Ko je bila stara štirinajst let, je v Tržiču pri Botsak prosila, če bi jo vzeli v uk za mehanika. Niso je, seveda. Ze pri Sušterši-Ču je popravljala stroje, če je bilo treba. Ko pa se je upokojila, se je vrgla na šivalne stroje. Menda ga ni, ki bi ga Marjanca spet ne usposobila. Pogosto jo kličejo kam. Pa vedno znova ugotavlja, da gospodinje imajo denar, da si nabavijo stroj, tudi zelo drag, nimajo pa pravega čuta zanj. Pokazala mi je svoj šivalni stroj. Star. 1928. leta ga je kupila. Znamka Junker in Ruh. Prav z nekakšno po-božnostjo je najprej pogladila zglajeno trdno leseno ohišje, potem pa potegnila ven svetlečo se glavo. Krasen stroj! »Vidite, stroj se takle uleže. Nikoli umazan. Pa najdem take, da me kar srce boli. Zaprašen, »zafresane« grabijice od »štirke«, trd, da nobenega koleščka ne moreš premakniti. Zadnjič sem takega popravljala pri neki hiši. Pa sem vzela lavor vroče vode pa a ta prašek. Dopoldne sem začela, popoldne je stroj stekel. In kakšne »stihe« ima. Je tako šel kolešček ... Jezi me pa, da imajo novi stroji toliko plastike. Tudi ročica zadaj, ki se toliko rabi, pa je iz mase. Neumnost! Tam naj se varčuje, kjer je treba, ne pa pri stroju. Jaz tele raoie ne dam za deset ta novih Bagatovih, pa so lahko še entlarice povrhu.« Težko jo je dobiti doma, kajti vedno je kje na poti. Kaj hočeš, Marjanca je bila vedno družaben človek. V hribe so svoj čas hodili. Pod StoržiČ. na Kofce, na Robleka Na orglice je igrala, da je imela vse ustnice krvave. Toda za veselo družbo vse! Nekoč je pri Valvazorju na mizi plesala čardaš. Hoteli so ji plačati, da bi ostala še dva dni in zabavala goste ... Ob nedeljah pa na veselice, na ples. Na Bled k Trohu, v Ljubno, na Brezje pa v Begunje. Joževčev salon, ta je »gor plačal ...« Pa je bila nekoč že »na vislicah«, pravi. Možgansko mreno je imela vneto. Zdravnik ji je prerokoval, da ji bo bolezen pustila posledice ali v glavi ali pa v rokah in nogah. Pa res. Kar počez ji je prerezalo noge in roke. Štiriindvajset let je bila stara tedaj. Ni se dala. Kar je umrlo, mora spet oživeti. Z elektriko so poskušali, pa ni bilo nič bolje. Potem se je vrgla na kolo. Vsak dan je šla na Bled. Tja grede je prevozila Bet in, nazaj pa leski klanec. Na vsako drevo se je obesila z rokami. Pa je ugnala bolezen! Samo obupati ne smeš, pravi. Brhka je bila včasih. 1939.se je poročila z Johanom. Čevljar je bil. Sedemnajst let sta plavšala. Ne smejte se. Takrat ni bilo tako kot danes. Moral si toliko časa delati, da si nekaj skupaj spravil, da si prislužil za opravo, za posteljnino, posodo ... Pa ni imela sreče. Le tri leta sta bila skupaj. Sarkom ji ga je vzel že med vojno. Zelja pravi, da nima posebnih. Zdrava ve, da ne bo več. Rada pa je še vedno vesela. In samo se ji smeje, če pod njenimi rokami stroj spet gladko s teče in lepo zateguje »stihe«. Nak, tega veselja ji zagotovo ne bo zmanjkalo. D. Dolenc ir SGP TEHNIK SSStTaJSSA Razpisna komisija TOZD Gradbeništvo razpisuje: Proste delovne naloge in opravila s posebnimi pooblastili ORGANIZIRANJE IN VODENJE OPERATIVE Pogoji: — visoka izobrazba gradbene smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih ali — višja izobrazba gradbene smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnih delih, — da je moralno politično neoporečen — da je gospodarsko razgledan — da ima vodilne sposobnosti. ORGANIZIRANJE JN VODENJE FINANČNO-PLAN8KE SLUŽBE Pogoji: — visoka izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih — ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnih delih, — da je moralno politično neoporečen — da je gospodarsko razgledan — da ima vodilne sposobnosti. Kandidati naj pošljejo dokazila o zahtevani strokovni izobrazbi ia dalevmih iskaaajsa v raka liani od objave raspisa kadrovski slašM SGP Tehnik, «421* 0ko0a Loka, Stara c. 2 v zaprti pisemski ovojnici z oznako sa raspisao komisijo. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 15 dni po izbiri. Poslovno prireditveni center GORENJSKI SEJEM Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 STROJNEGA TEHNIKA ZA OPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE KOMPRESORSKO-HLADILNIH NAPRAV 2. KOMERCIALISTA 3. Č18TILKE Pogoji: pod 1. pod 2. prednost imajo kandidati z daljšimi delovnimi izkušnjami pri tovrstnem delu in s strokovnim izpitom srednja ali višja strokovna izobrazba, prednost imajo kandidati z daljšimi delovnimi izkušnjami na tem področju s posebnim strokovnim izpitom za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov Vsi moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Za obojestransko sodelovanje za nedoločen čas se bomo odločili po dvomesečni poskusni dobi. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: PPT Gorenjski sejem, Kranj, Staneta Žagarja 27. Rok prijave je 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po objavi. *iPA NISMO SE UKLONILI ed srbskimi junaki Cerin - Pero Slovenac -N2jJ|£J sem spoznala letos na Avnoju. hy7?° Je imel čez. Smisel za orientacijo na ! J^S* J* pridobil že kot mladenič, ko je bil v f vS*TT pri **°*u- Predvojaško vzgojo so i jV?' k)er so jih učili streljati, urili so jih pa [ Jy. * orientacijskih pohodih. Nikoli ne veš, Jr **j takšnegale pride prav. Ivu se je to ^* "»likokrat obrestovalo. I Vl^en Slovenec je bil oče. Po plebiscitu je fk*2r iz 8atrijskega Muraua v Slovenijo. I S! VfL*? * *Iiu- Nazadnje so živeli v Mozir-VSJ^^J^ki dolini. Z lesom se je oče pečal in I^LjJ'Peta kolona ga je kmalu imela na f ; v ta"M> otro*e- Iy° Je bil s sedem- i JSJ?? kti menda najmlajši načelnik sokol i PV** onjštva na Slovenskem. V vseh akcijah i A^^mčurjem je bil zraven: pri brizganju V hliA.'* dokolenke ne m ču rake mladine >^ kil* Praau*ih, Pri mazanju nemčur-s katranom, v zasedah, ko so trosili 14 Hitlerjev rojstni dan . Ko se je začela vojna, se je takoj javil kot Eroetovoljec v Celjski polk, ki je neslavno ončal pri Črnomlju. Njegova skupina je bila ena redkih, ki so v Črnomlju odprli vojaške vagone in ljudem razdelili vsa živila. Posrečilo se mu je vrniti z orožjem v Ljubljano in potem domov. Doma so ga žandarji že čakali. Po Mozirju se je namreč raznesla novica, da je prav Ivo tam pri Trbovljah z mitraljezom tolkel po vsem, kar je bežalo domov. Pa mu je moral le nekdo biti podoben. Nikamor se ni smel prikazati, da ga ne bi napadali. Nemci tedaj še niso posredovali, temveč so se ob teh vaških prepirih le še zabavali. Vedel je, da se mora umakniti. Ko je 28. aprila 1941 pri trgovki nalagal stvari, ki jih je hotel vzeti s seboj, ga je aretirala nemška patrola. Prva aretacija na Mozirskem je bila to. Potem so jih pobrali za cel kamion. Vzeli so tudi njegovega očeta Ivana in sestro Slavko, ki je imela šele 14 let. V Starem pisk m so zasliševali: kje ima skrito orožje lovske družine, kje prapor. Tudi tepli so. En dan so jih naložili na kamion in odpeljali v Maribor. Tu je našel tudi mamo. 6. julija so jih pod stražo odgnali iz celic. Dvajset kilogramov prtljage je vsak lahko vzel s seboj in 500 dinarjev. Na vlak so jih odpeljali. Sipe so bile premazane z apnom, da bi ne videli, kam jih peljejo. Skozi razbite šipe in praske so potem videli, da gredo proti jugu. Od Zagreba naprej so jih na vsaki postaji nekaj zložili. Okrog deset družin so odložili v Mladenovcu. Med njimi tudi Čerinove. Ljudje ho jih že čakali pn vlaku, da jim ponudijo prenočišče za prvo noč, hrano in vse kar potrebujejo. Niso mogli razumeti Srbi, da lahko ljudi vzamejo kar takole z domov in pošljejo v neznano. Po Čerinove in še neke Valantove iz Maribora je prišel Drago Jevtič, občinski tajnik v Kovačevcu, pol ure hoda iz Mladenovca. Na dvorišču je imel majhno hišico, v kateri se je za tisti čaa dalo kar udobno stanovati, se spominja Ivo. Vaščani so jim prinesli koruzne moke, masti, fižola. V.< • vas je bila na nogah in vsak je hotel po svoje pomagati. Ne bo Ivo pozabil cigana, vaškega bobnarja Luše, ki jim je prinesel prvo mleko. Revež ni imel drugega kot kozo . Dve leti so bili pri Dragu. Iva je imel za svojega petega sina. Se danes, ko prideta skupaj, to vedno poudari. Za njimi je prišlo v vas še deset d nižin Srbov iz Hrvatske in za vse je skrbel. Težko se je živelo kljub dobrim rokam srbskih domačinov. Brez dela je bil oče, brez dela Ivo. Potem se je Ivu le uspelo zaposliti kot zidar pri mojstru, ki je v vasi zidal pravoslavno cerkev. V vasi je bilo osvobodilno gibanje zelo močno, saj je tu živelo nekaj močnih komunistov in naprednih mladincev. Božo Damjano-vič, dva brata Simiča, Života Ivanovič. 1. novembra 1941 so ga domači mladinci že sprejeli vSKOJ. Zanimiva je ena od akcij, ki so jo v vasi speljali mladinci. Nekega dne so prišli v vas Ljotičevci in zahtevali, da naj kmetje oddajo žito za srbske družine. Dobro so vedeli, da bo šlo v Nemčijo. Mladinci so zavzeli mesta na mlatilnih strojih in zapisovali koliko žita se je zmlelo. Toda vpisi so bili lažni. Kmetom, za katere so vedeli, da so z njimi, so pisali veliko manjši pridelek, ostalim pa polno. Z Olgo Vrabičevo je bil povezan tisti čas. Delala je v lekarni v Mladenovcu. Lastnica je imela na pod rs t res j u skrite zaloge sanitetnega materiala, vendar ga Olga sama ni mogla odnašati. Mladinci so na svojo stran pridobili sina lastnice in ta je kradel s podstrešja cele vreče, Ivo pa je prihajal v lekarno, vprašal »če je kaj za na postajo« in jih odnašal. Preko tega fanta je dobil tudi načrt Ljotičevega morilca iz Kraljeva in Kragujevca, s katerim je hotel v strelcih pregledati ves kosmajski teren. Obvestili so partizane in enote so se še isti večer umaknile. Akcija je zadela v prazno! Preko Olge Vrabič je Ivo v Mladenovcu spoznal tudi Viktorja Preglja R a tka, španskega borca in komunista, knjigovodjo v tovarni jute v Mladenovcu. Iva je spravil spomladi 1942 v tovarno za skladiščnika prehrambenega skladišča z nalogo, da od tu odnaša stvari, v pisarnici pa razmnožuje propagandni material. Mladince je imel organizirane po sistemu trojk, ki pa se med seboj niso poznale. Predrzen je bil Ivo. Pisarnica je bila zraven vratarja in eno okence ie gledalo prav k njemu na mizo. Vsem na očeh je pisal, tudi nemškemu stražarju, ki se je zadrževal v vratarnici in od- Specialni policiji }e uspelo vriniti se v akti-vistične vrste in sledile so številne aretacije. Tudi iz Kovačevca in Mladenovca je bilo precej zaprtih čez noč. Ivu je uspelo dobiti zvezo z zaprtimi in sporočili 30, da jih tako mučijo, da bodo težko zdržali. Vsi naj se čim prej umaknejo .. Se isti večer so Olga, Ratko in Ivo odšli. Najprej v Kosmajski odred, kmalu zatem pa v Šumadijski odred v Rudniško četo. Hudo je bilo za partizane ta čas v Srbiji. Partizanske enote so se večinoma umaknile tedaj v Bosno, vsa Srbija pa je bila na gosto posejana z Nemci, Ljotičevci, četniki, Nedi- čevci in drugimi banda mi. Le majhne grupe so ae lahko zadrževale tu. Kazni so bile strašne. Za vsakega padlega Nemca so pobili po sto ljudi, za ranjenega petdeset... Potem so število sčasoma zmanjšali, sicer bi ostali brez ljudi. Tudi teren ni bil hvaležen za partizanski način borbe. Povečini raste tu hrast in akacija, ki jeseni izgubita listje. Se najboljša zaščita so bile koruzne njive, kjer so kmetje pustili stebla tudi čez zimo. Leto 1942 je bil najbolj kritičen čas. Strašen teror je vladal nad ljudmi. Vse kar so tedaj ljudje dali partizanom, je šlo za ceno glave. Medtem ko je bil oboroženi odpor v letu 1942 pritisnjen k tlom, so v začetku 1943 številni odhajali v gozdove. Tedaj je tu deloval Kosmajski odred, pa Šumadijski. Podunavski, Valjevški, vsak z majhnimi četami. Obstojale pa so tudi posamezne čete kot Kačerska, Valjevska, Kolubarska. Predaha med borbami niso poznali. Po borbi je sledil hiter premik na novo področje in tu je bilo treba spet udariti, da je sovražnik mislil da jih je vsaj dvakrat več, kot jih je bilo v resnici. Ranjence so nosili s sabo. Tu ni bilo bolnišnic, kot v Bosni in Sloveniji. Nepokret ne so spravljali v bunkerje, ki so jih sproti naredili pri zanesljivih ljudeh. Ivo je bil mitraljezec v Rudnički četi pri Šumadijskem odredu in bil kot dober ste let in zanesljiv borec potem dodeljen za spremlja valca komandantu glavnega štaba Srbije, Radi vojn Jovanoviču. Kasneje je ta postal komandant Sumadijske brigade, njegovo mesto pa je zavzel Pero Stambolič. Iz borcev celotnega umadijskega področja ae je 5. oktobra 1943 formirala I. Šumadijska brigada. Slabe tri mesece za tem je skoraj vsa padla. Njen »jekleni bataljon« so sestavljali sami najboljši mladinci, skojevci in komunisti, mlajši od dvajset let. Tudi Ivo je bil med njimi. Kasneje je bil v III. Srbski proleterski brigadi, ki je bila odlikovana z ordenom narodnega heroja. Tu je bil vse do sremske fronte, z njo je bil kot komandir 3. čete 1. bataljona v ponovnem prodoru v Srbijo, pa spet nazaj v Bosno, Sandžak, Črno goro, vse do Čakora, skozi vse borbe in ofenzivo čez Kopaonik v Srbijo, čez celo Srbijo do sremske fronte. Tu je bil 13. februarja 1945 hudo ranjen v Babsko pri reki Bosu t. Svobodo je pričakal bolnici v Stari Pazovi. Vsako leto 5. oktobra praznujejo ustanov tev I.Sumadijske brigade in skoraj vsake lei se je udeleži. Tudi z vlakom bratstva gre kokrat. Saj ga z njegovim Dragom iz K* vačevcev, s številnimi srbskimi soborci . več kot prijateljstvo in tovarištvo. To so ; govi bratje! D. Dolenc G L, A S10. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO PETEK, 9. ZDRAVJE Kanček novega v stanovanju Veliko sobo je lažje opremljati kot majhno, to se ve. Če pa imamo le preveliko sobo, kot na primer velika dnevna soba, si lahko pomagamo na ta način, da sedežno garnituro porinemo proti sredini, za sedeži si pa napravimo poličke, na katere bomo spravili vse tisto, kar ni treba, da je vsem na očeh; morda bo tu prostor za radio, gramofon knjige Šivanje in podobno. M. Messegue: Narava ima vselej prav HYPOCRA8 Ludvik XIV. ga je zelo cenil, zato so mu ga podarjali njegovi podloiniki. V liter rdečega vina dajte 350 g sladkorja, zeleno papriko, ingver in na rezine zrezano reneto, dvanajst neolupljenih zrezanih mandeljnov, dvanajst nageljnovih žbic in cimet. Vse skupaj naj se čez noč namaka, naslednjega dne pa precedite tekočino skozi cedilo. Liker sicer močno diši po cimetu, toda ko ga boste poskusili, se vam bo zdelo, da ste v nebesih! Ce dodaste Se malo sive ambre, dobite stoodstotni afrodiziak! KORENJEVA MARMELADA Po ljudskem verovanju naj bi tisti, ki je korenjevo marmelado, dobil »rožnata stegna«. To je nekoliko res, ker daje karotin koži lepo barvo. Ce jeste za zajtrk korenjevo marmelado, ste celo pozimi lepo in zdravo rjavi. Zrežite 5 kg korenja na ko-lobarčke in ga kuhajte pet ur v petih litrih mleka in kilogramu sladkorja. Marmeladi dodajte naribano limonino lupino, da lepše diši. Marmelado morate hraniti na hladnem, ker je zelo občutljiva! Na tem mestu odpiramo novo rubriko zdravniških .. nam na naš naslov: GLAS. Moše Pijadeja 1. Kranj, pod »[ Otrok je premočen Vprašanje: »Imam štiri leta staro hčerko, ki je vsako spanjem vsa premočena, čeprav spi v mrzlem prostoru. Pi z mokrimi lasmi je tudi vedno pri igri, čeprav pazim, da ni čena. Večkrat pa je prehlajena, ponavljajo se ji vnetja ušes it^T to?« M V . Skofja Loka Dr. Milena Zavrnik: »Znojenje * < normalen pojav. Z znojem se iz stranjujejo škodljive snovi. Znoj lojem vlaži kožno povrhnjico in s preču je, da se koža preveč ne \i tega ima znoj pomembno vlogo pri ciji telesne temperature. Za izhla znoja iz kože telo uporabi precej (kalorij) in s tem se tudi znebi odvečne L i * I plote. Fizično delo znojenje seveda ie po- spešuje. Prav tako suh zrak, veter, prepih. Količina znoja, ki ga odda telo, je pri ljudeh različna. Razas*-ditev žlez znojnic v koži tudi ni enakomerna. Nekje jih je v«*, drag* manj. Zato se ne znojimo enakomerno po celem telesu. Delovanje fls znojnic je pod kontrolo avtonomnega živčevja, tistega, ki urejuje d* notranjih organov. To živčevje uravnava tudi budnost ia spat' Veliko otrok se že pri tem, ko se močno zatopi v igro, spoti v glavo (tta je tudi več znojnic, zlasti na čelu). Ravno tako se v spanju otroci ni pote po čelu, laseh, ne pa po telesu. Vendar, ko dozori še hormona* sistem (po puberteti), pa ta pojav preneha. To ni bolezen, zato ni potrebno zdravljenje, niti ga nimamo s č* zdraviti. Skrbimo le za to, da bo imel otrok kratke in čiste laae (as*** in umazani se počasi sušijo), primemo obleko (po možnosti brez an) tičnih vlaken) in pa da ne bo preveč oblečen. Otrok se zelo hitra veliko giblje, tudi ko imamo občutek, da ne divja, in se zato v nj) telesu tvori več toplote, ki jo mora nekako oddati.« 7"*"*? wpr,*B?«mr *e »Pet kMcal... Hoee vedeti, kdaj \__bo lahko odnesel knjigo z vzorci. Jabolčni zavitek malce drugače Rade smo lepe Da prsa ne bodo postala ohlapna in upadla, da bodo ohranila obliko, jih redno prhaj mo z mrzlo vodo, nato pa jih narahlo masirajmo z olivnim ali mandljevim oljem! kateremu dodamo nekaj kapljic sivke ali evkalipta. Prav je, da deklice že majhne naučimo, da si po umivanju s toplo vodo zjutraj s hladno vodo umijejo obraz, vrat, roke in telo vse do pasu. Ko se bo umivanje z mrzlo vodo zakoreninilo v njih, brez te jutranje osvežitve ne bodo ostale celo življenje. r iakJft^mk iytEZ2l al** 150* m/l,la' Sf * •»•««*o™e moke, 1 jajce, kilogram nlrS'«rSJJ U** f ''"ft"1' i ^BO ««**o cimeta, zavojeok vanilin sladkorja, m^^cV^ZLIZL1*?0™' *££VO anIetih »•»•»Jnovih žbic, tretjino kozarca marenene marmelade, kozarec dobrega vinjaka. Ta mesec na vrtu -I Moko preaejemo v skledo, do- ^ Jabolka olupimo, očistimo, na damo sladkor in mehko maslo & ter vse skupaj zgnetemo v testo. Dve uri pustimo testo stati na hladnem. režemo nakrhlje in jih položi mo v limonin sok. 3Lešnike na drobno zmeljemo in jim dodamo cimet, vanilin sladkor, naribano lupino limone in zmlete nageljnove žbice. 4Testo oblikujmo v pravokotnih in ga položimo na pekač, ki smo ga prej na mastili. 5Testo z vilicami večkrat prebo-demo, potresemo z lešniki in vsemi dodatki, povrhu pa jih obložimo z jabolki. a Pečemo pri 200 stopinjah pri bližno 35 minut. Vendar, pečica mora biti prej ogreta. g Tiah vinjak, ki smo ga omenili v začetku, uporabimo za flam biranje. Segreje mo ga v zajemalki ah ponvici, prižgemo in prelijemo čez rezino. Enkratno je! F* Ko je zavitek pečen, ga, dokler i ;e fig topel namažemo s pogreta m.en dogradil še barako za priročno garažo. Vse to boš lahko naftra vil po svoji lastni zamisli in brez vseh zapletov in težav na ustreznih uradih v Radovljici. Spoznal boš, cenjeni Bodičar, da boš s tem prihranil veliko živcev, pa tudi za ozimnico ti bo ostalo dosti leč. Naj te ne moti, če boš čmograditelj, saj ne boš edini. In ne bodi v strahu za bodice, nihče ti jih ne bo polomil.« Če je to res — in najbrž je — potem se mi vse skupaj zdi silno čudno. Ce že občina tako neusmiljeno in dosledno preganja. denimo, čmograditelja čolnarne v Bohinju, zakaj za vraga se ne spravi tudi v Kamno gorico? Doslednost je sicer lepa čednost, a naj bo res vsepovsod in v vseh krajevnih skupnostih. SA PISMA - prebiram Glas, ker pri-marsikaj zanimivega. Pred im (Glas, 25. septem-na 10. strani) sem prebral članek o vrtenju pokrova ve mize pri Martinovcu v —L Sprašujem se, ali res .-- mogli tega prostora zapol-v'ti 7. drugačnim besedilom, re- cimo s člankom o problematiki katerekoli krajevne skupnosti na Gorenjskem. Zame je to navadna »traparija«. Menda ne živimo v srednjem veku? Kaže, da nekateri še danes verjamejo v razne čire-čare, v čarovnice in sanjske bukve. Mislim, da si Glas s tem člankom ni pridobil posebnega ugleda. Pa brez zamere, če vsega ne verjamem. Se najmanj pa to, da pri Martinovcu vrtijo mizo. Janko Kalan, Sovodenj VEŠČEVALEC VUČKO 10 Jelo Peternelj Na izlet z Glasom Tu je še zadnja skupina naročnikov, ki bodo potovali z nami v soboto, 17. oktobra v revirje na ogled rudnika in dalje v Krško na ogled »nuklearke« pa v Kostanjevico in še kam. Tokrat je žrebala naročnica Silar Jožica, Tomšičeva 15, Kranj 1. Ulčar Jože, Fortuna 126, Gorje 2. Traven Frančiška, Vodice 12 3. Faganel Rado, Poljšica 18. Pod-nart 4. Godnič Ivan, Pivka 25, Naklo 5. Kogovšek Stanko, Sovra 1, 2iri 6. Čermelj Roman, Gozd 1, Tržič 7. Polak Stane, Mestni trg 22, Skofja Loka 8. Gartnar Franc, Rudno 33, Železniki 9. Lavtar Anton, Šutna 77, Zab-nica 10. Fajfar Janez, Kovin, galanterija, Sorica O programu izleta bomo v prihodnji številki še pisali. Za vas, ki ste bili izžrebani, pa je važno, da pridete na zborno mesto ob 7. uri pred hotel Creino v Kranju. P.L. Najstarejši Blejec je Franc Knaflič Bled — Te dni praznuje visok življenjski jubilej, 95-letnico Franc Knaflič z Mlina na Bledu. Najstarejši Blejec je še vedno čil in zdrav in izvrstnega spomina. Franc Knaflič je bil rojen na Selu pri Bledu v številni kmečki družini šestnajstih otrok. Oče je bil čevljar in je leta 1895 kupil Sokličev mlin na Mlinem, kamor so se preselili in kjer Franc živi še danes. Franc Knaflič je bil mizarski pomočnik, izučil se je na Koroškem in veliko let delal na južnem Tirolskem, vse dotlej, dokler ga niso poklicali v vojsko. Več kot štiri leta je preživel na frontah, petnajst mesecev je bil na ruski fronti ter na goriški. Se se spominja strašnih bitk, sam je bil spremljevalec vozov materiala na fronto. A srečno je preživel vojno in se vrnil na Bled, kjer je za 5 dinarjev dnevno spet delal od jutra do poznega večera. Leta 1925 je odkupil mlin in delal po okoliških krajih vse do upokojitve. Franc Knaflič je imel osem otrok, žena je umrla pred tridesetimi leti in odtlej kot vdovec živi pri hčerki. Franc Knaflič ima 28 pravnu-kov, ki ga večkrat obiščejo. Pravi, , da živi zelo dobro, tako kot še nikoli, saj je bil v mladih letih vedno navajen trdega dela in skromne hrane in obleke. Zdrav je, in če je zdravje pri hiSi, potem je tudi življenje v jeseni življenja lepo. D. Sede j (17. zapis) Bil sem že nekajkrat v Gozdu, osamljeni zagorski vssici v pobočju Kriške gore pri Tržiču. Prvikrat sem bil v Gozdu v letih pred vdorom okupatorja. Takrat sem prišel v vasico po poti iz Goric prek Svarja in čez gozdnat rob, ki na južni strani meji na terasasto jaso. Le-ta je privabila v davnini prve stalne prebivalce. Saj je vse nekako prav: vode je dovolj, včasih preveč, tudi nekaj ravnice z dobro prstjo za polja in dovolj prisojnih bregov za travnike in pašnike. Pa še prijazna Kriška gora s svojimi senožetmi in obrambo proti prehudim severnim vetrovom. Vaščanov je bilo malo videti. Ali so bili na planini, ali pri delu v gozdovih, nekateri že tedaj tudi oh zaslužku v tržiških tovarnah, a zelo redki. Bil je pač poletni julij, nedeljskih turistov nobenih, pravih tujcev še manj. Skratka, idila tihe, od sveta odmaknjene gorske vasice. Bil sem tudi nekako slovesnejše nastrojen — saj sem prihajal v Gozd naravnost iz Svarij. Za Svarje pa sem že vedel, da je že po imenu povezano s staroslovansko preteklostjo. Svarje, Svarun ... Seveda na Svarjah takrat še ni bilo nobenih počitniških hišic (po novem, a napačno: o »vikendih«), le kmet z domačim imenom Svaršček, je kraljeval nad zeleno planjavo in svojo samotno posestjo v zavjetju pod bregom. V drugo sem spet bil v Gozdu že po osvoboditvi. Zdaj pa sem doživljal ranjeno vas, med okupacijo požgano in izmučeno, s prebivalci, ki so preživeli , izgnanstvo v daljni tujini. Nehote mi je prišla v misel zavest, da je v vsej obširni Češkoslovaški, v vojni pogorela ena sama vas — Lidi-ce. Pri nas pa je izginilo v ognju mnogo, premnogo vasi in vasic in zaselkov. V naglici niti vseh našteti ne morem. Pomislim le na Gozd, na Kokro, na Radovno, na Jamnik, na Dražgoše, Rašico, Solčavo, Bojanjo vas. Bab no polico, in še na celo vrsto drugih krajev, ki sta jih požgala nemški in laški okupator ali pa njuni zločinski hlapci. PARTIZANSKA POSTOJANKA Tako bi lahko rekli vasici Gozd kajti za narodnoosvobodilni boj je bila lega vasi kar najbolj pravšnja. Odmaknjena, a ne preveč. Obdana z gozdovi, dohodi v vas pregledni, prebivalci pa naklonjeni. Dne 6. oktobra 1944 se je v Gozdu u taboril 2. bataljon Kokrškega odreda. Po svojih kurirjih so partizani kaj brž zvedeli, da jih Nemci iz postojanke v Križah nameravajo napasti. Partizani so postavili zasedo v spodnjem koncu vasi, to je na zahodni strani. Partizanski napad je uspel in Nemci so se s svojimi ranjenci morali vrniti v dolino, v Križe. Razkačeni sovražnik je že drugega dne spet napadel — to pot že okrepljen z domobranci iz kriške postojanke. Napadli so z več strani, Prišli so tudi čez Trstenik in čez ovije ter obkolili partizansko četico. Le-ta je boj sprejela in se prebila skozi sovražni obroč. Padel je v junaškem boju le komandant 2. bataljona Slavko Dobre-Karlo. Na mestu, kjer je hrabri borec padel, stoji danes skalnat pomnik z vzidano črno marmorno ploščo, ki ima vklesano besedilo: Za svebaao je padel v borbi z okupatorjem Dobre Slavko-Kailo, kmnaadaat n. bataljona Kokrškega odreda, 7. X. 1*44. Ni pa prav, da je pomnik postavljen pod potjo in še ga krije nova stavba počitniške hišice. Vsekakor bodo tržiški tovariši iz ZB gotovo poskrbeli za prestavitev obeležja nad pot, da bo bolje vidno. Tudi po usodnem 7. oktobru 1944, ko so Nemci in domobranci uspeli vdreti v vas ter jo upepeuii, svobo-doljubni duh Gozda ni ugasnil. Vaščane je okupator sicer odgnal v ujetništvo, a del njih pa je že prej le našel pot v partizanske vrste. Ti in partizanske edinke, ki so se poslej še zadrževale v Gozdu ali pa v okolici, so zvesto bdeli nad vasjo v trdni veri, da bo slejkoprej, vsekakor pa po osvoboditvi spet zrasla iz pepela; ljudje, vsaj del njih, pa se bodo vrnili in obnovili svoje domove. Ta vera je po letu 1945 zares vdihnila v Gozd novo življenje. Gozd sam, kar ga je še ostalo, je ostal do konca vojne varno partizansko zatočišče in torišče mnogih ilegalnih dejavnosti. V bunkerjih nad vasjo, že v pobočju Kriške gore, so se zadrževali politični delavci, tu je bil sedež Okrožnega komiteja SKOJ za kranjsko okrožje, sedež Okrajnega odbora OF, ZSM idr. -Vse leto 1944 je na pobočju Kriške gore delovala kurirska postaja G 19. Doživeti pa je morala ob koncu leta pravo tragedijo: Nemci so tri kurirje ubili, enega hudo ranili, štiri pa ujeli. Poslej relejna postaja ni bila več obnovljena. POMNIKI NOB Na križišču poti sredi Gozda je v sklanat sklop vdelana spominska plošča z besedilom: 7. oktobra 1044 ae je Kokrški odred v tej vasi aeril z okupatorjem ia belogardisti.Iz maščevanja je okupator pregnal vašcane ,vas posgui. Na hiši, ki nosi tablico s štev. 3 je vzidana spominska plošča z besedilom v srbohrvaščini: Na ovome mostu 7. VII. 1§41 formirana ie prva partiaaaaka četa kraajskog okraja. Oficiri i ■saeflciri, frontovei garahaoaa K riše, p saltu u znak aašanja na Cle druga ve ovu spomen placu o znak vecite zahvalnosti onima, koji su postavili temelj naše armije. - 21. XII. If4fl. Spominsko obeležje na poti iz Gozda proti Križam pove, da so Nemci tu posejali hišo ia ustrelili domačinko Katarino Sekat dne 13juHJa lf44. Ker bom o Gozdu še pisal, naj vHa odstavek vrinem le še predlog, da bi veljalo Gojžanom v znak hvaležnosti, za žrtve med vojno, napraviti boljšo cesto iz K rižev do vasi, saj je daljave le za bore 4 kilometre, morda celo manj. Ravninske vasi, ki v NOB niso toliko žrtvovale, so že vse v asfaltu, celo poti na dvorišča — v Gozd pa vodi ozka stara cesta, ovinkasta in strma, ki pa je že ena sama suha hudourniška struga .. . Ne dkg, ne dag, le Nove uteii imajo tudi drugačno »evropsko« obliko. So višje in vit-kejie. Niso Še tako daleč časi, ko so na deželi znali izračunati težo prašiča ali vola, če so ga s prednjimi nogami pomerili v colah. Tudi ped i so se rade vnesle v račune in centi tudi. Vendar so potem dolgo veljale mere v centimetrih in metrih, teža v kilogramih. Letos naj bi v skladu z mednarodnimi pravili začeli uporabljati nekatere nove merske enote, vendar o njih izredno malo vemo. Se vreme na TV ponovno napovedujejo po starem: temperatura zraka je spet v stopinjah in zračni tlak v milibarih. Naj bo kakorkoli že, čeprav bi bilo »uradno« povsod po novem, bi najbrž ljudje še vedno merili in tehtali le po starem. Kako je stara navada železna srajca, kažejo dinarji. Ze poldrugo desetletje je minilo, kar smo dinarje nadomestili z novimi, stokrat več vrednimi, oziroma sto starih dinarjev zamenjali za novi dinar, še vedno govorimo o milijonih, sto tisočih in dinarjih, čeprav so vsote dejansko stokrat manjše. Le tam, kjer jim je opravek z denarjem poklic, že nekaj časa dosledno uporabljajo le nove dinarje. Vendar je treba priznati, da sprememba merskih enot ni tako enostavna kot sprememba vrednosti dinarja. Potrebno je pripraviti nove merske enote in jih označiti z novimi oznakami, pri tem pa se starih ne da enostavno v enem dnevu vzeti iz uporabe. V železnikarski Tehtnici že od spomladi sem intezivno izdelujejo nove uteži. Osnova zanje je pravilnik o metroloških pogojih za uteži, ki je izšel 7. marca letos in je uteži, s katerimi bomo merili bodisi težo v trgovini ali doma, bodisi v laboratoriju ali pri drugih natančnih meritvah, razdelil v razrede po točnosti. Tako so npr.: trgovinske uteži v razredu M2, precizne uteži so označene z oznako Mi, uteži točnostnega razreda Fi in F2 so nekdanje analitične uteži in še razred E je, in je namenjen za kontrolo uteži in največjo stopnjo natančnosti. Pravilnik je tudi predpisal, da morajo biti uteži vseh točnosti razredov enake oblike, ločijo se le po oznakah na glavi. Dovoljena so tudi dva do trikrat manjša odstopanja od napisane teže, kot je bilo dovoljeno pri prejšnjih. Oblika pa je takšna, kot jo imajo vse evropske dežele. Novost so tudi mere. Ce smo prej poznali uteži v gramih, dekagramin in kilogramih, so sedaj na njih oznake le v gramih in kilogramih. Dekagraniskih uteži ni več. V gramih so označene uteži do 500 g, od kilograma do 20 kilogramov, to so največje, pa v kilogramih. Odpravljena je oznaka v dagui, ki so jo na uteži pisali približno dve leti. Prve pošiljke novih uteži so v Tehtnici pravkar odposlali. Vendar pa bo stara oblika in s tem tehtanje tudi v dekagramih ali dagih dovoljeno še vse tja do konca leta 1988. Do tedaj bodo morale vse trgovine in drugi, ki uporabljajo tehtnice, preskrbeti za nove uteži. Teža pa se mora že sedaj pisati le v gramih in kilogramih. Izdelava uteži je dokaj zahteven tehnološki postopek, saj mora biti narejena tako, da zagotavlja točnost in da ne pride do obrabe Trgovinske uteži do teže 500 gramov izdelujejo iz medenine, kilogramske pa iz sive litine. Precizne uteži in to od grama do 20 kilogramov, kjer so lahko odstopanja le minimalna, v tretji ali četrti decimalki grama, izdelujejo iz medenine in niklja. Najnatančnejše uteži najbolj preciznih razredov pa iz nerjavečega jekla, ki ne sme biti magnetno. Letos bodo v Tehtnici odposlali približno 10.000 garnitur novih uteži, prihodnje leto pa bodo naročila občutno večja. Stalna konferenca mest Jugoslavije je tudi predlagala, da bi znovi- mi utežmi Tehtnica ce v Jugoslaviji. Uteži torej so m bomo v trgovini kagramov naročili in preden bo prodala 250 _ preteklo še precej Tekat L. Vse uteži so enake oblike, ločijo se po zapisih na glavi. SREČANJE GORENJSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV ZAČETNIKOV Prijeten, bogat večer Radovljičani so pripravili prijeten, bogat večer, lahko ocenimo letošnje srečanje pesnikov in pisateljev Gorenjske, tretje po vrsti. Kot skupno gorenjsko akcijo ga je priredila Zveza kulturnih organizacij Radovljica. Sivčeva hiša je bila nabito polna. Nudila je komorno vzdušje igralcev Boris Pintar je letošnje poletje s prijatelji prepotoval Evropo. Izpod njegovega peresa je nastal Potopis skozi ljudi, po resničnih dogodkih je v dvogovorih popisal Uvijanje, ki ga je doki vel. Poleg dokumentarnosti njegov potopis odlikuje literarna spretnost. Zgodba Hašišarji je njegovo doživetje amsterdamskega Hašišarji L -Hašiš? - Hašiš? -Hašiš? .. Amsterdamski trg. Prodajalcev hašiša se kar tare. Vsi so črnopolti. Belci ne prodajajo po cestah. Sediva na stopnicah med prodajalci hašiša in se pogovarjava z dvema Nizozemcema. »Vidva sta iz Jugoslavije? Bil sem že tam. Lepa dežela. Potoval sem v Turčijo. — Znam celo nekaj vaših besed: pička materna, kurac . . . Kaj to pomeni?« Razloživa mu, on pa se smeji. »Sta kupila hašiš?« »Ne.« »Tukaj ni vredno kupovati. Sam drek. Mogoče ti pokaže dobrega, a proda slabega — vse skupaj pa je sam drek. Dober hašiš lahko dobita v kakšnem baru. Pri nas na vasi kadimo čisti hašiš. Dobimo ga na sigurnem mestu. — Ali se tudi v Jugoslaviji kadi hašiš?« »Tudi. Vendar ne toliko kot pri vas. In tudi prodajajo ga ne takole po cestah. Prodajanje in uživanje hašiša je kaznivo. Preprodajanje kaznujejo huje kot uživanje« »Tudi pri nas. Vendar če policaj dobi pri tebi zelo majhno količino hašiša, nisi kaznovan.« »Kako to, da lahko tako svobodno prodajajo hašiš in zakaj ga prodajajo samo črnci?« »V drugih mestih ni tolikšne svobode kot v Amsterdamu. Belci prodajajo hašiš po lokalih in manj opaznejših mestih. Ti, ki prodajajo po cestah. imajo slabo robo. — Sta že kadila hašiš?« »Ne.« »Nikoli?« »Ne.« Tisti, ki v glavnem govori, je brezposeln. Končal je srednjo šolo, sedaj pa ima državno podporo za brezposelne. »Dobiš veliko denarja?« »Toliko, da lahko živim« Potem se pogovarjamo o služenju vojaškega roka. »Kaj se zgodi, če kdo v Jugoslaviji noče iti v vojsko?« »Vsi fantje moramo v vojsko, razen, če je kdo zdravstveno opravičen« »In če kdo noče iti?« .... »Ne poznam nikogar, da ne bi hotel iti. Ce pa noče iti. pa je kaznovan po kazenskem pravilniku. Ne vem, kakšne so kazni« »Pri nas ti ni treba služiti vojaškega roka, če si tretji sin v družini. In če bi rekel: .Nočem se učiti, kako ubijati ljudi?' mi tudi ne bi bilo treba v vojsko.« »Boš ti šel k vojakom?« ;__ »Moral bi že iti. Poslali so mi poziv, pa nisem šel. Sedaj hodijo pome na dom, pa me ni doma Ko me bodo našli doma. bom šel z njimi « »Se tisti trenutek?« »Da« »Boš kaznovan?« »Ne. Lahko rečem, da nisem dobil pisma Zdravo!« »Zdravo!« Zdajle imava avtobus Linhartovega odra, ki so tolmačili prispevke, S flavtami so njihov nastop popestrili otroci iz glasbene šole. Letošnja ustvarjalna bera je bogata in pisana. Kar dvanajst avtorjev je poslalo prispevke, vsi so se večera tudi udeležili. Največ smo slišali pesmi, od subtilno liričnih do udarno angažiranih, med njimi drobne zgodbe, celo kritiške ocene. Žirija v sestavi Berta Golob, Niko Rupel in Miha Mohor je sestavila spored literarnega večera, končno besedo pa je izrekla tudi o gorenjski udeležbi na osrednjem slovenskem srečanju v Gradišču v Slovenskih goricah. Trije bodo potovali tja: Miroslava Škerl-Ozmec, Darja Teran in Boris Pintar, katerih prispevke vam predstavljamo. Skratka, zapišemo lahko kopico pohval o letošnjem srečanju. S toliko večjim veseljem, ker se še spomnimo lanskega na Jesenicah, ki je zapustil grenak priokus prazne dvorane. Letošnje je torej izzvenelo v polno. Lahko verjamemo celo besedah prirediteljev, da bi bilo prispevkov še več, če jih avtorji ne bi pošiljali v Ljubljano, temveč bi natečaj razpisali po pokrajinah. Pomudimo se še malce dlje pri avtorjih. Kar dvanajst jih je letos poslalo svoje literarne prvence in Gorenjska se bo letos dobro odrezala, saj še na nobenem področnem. srečanju niso našteli toliko avtorjev. JOŽA ČOP z Broda pri Bohinjski Bistrici, 58-letni upokojeni elektrotehnik, je poslal zajeten šop klaf-tarskih pesmi in dve kritiški oceni, ki zadevata Arhitekturo slovenskega kozolca Marjana Mušiča in Veliko planino Antona Cevca. MILKA VALENTA, 48-letna administratorka iz Kranja, se v svojih pesmih na bodičarski način loteva vsakdanjih dogodkov in slišali smo njeno pesem Čakanje v ambulantah. MATEJA GRILJC, 18-letna dija kinja iz Kamnika je poslala zgodbo o Ciganu in Potepuhu. BOJANA GRADISAR. 16-letna dijakinja iz Križev, išče svojo pot skozi pretanjena razpololženja lirične proze. BREDA BELEHAR, 25-letna administratorka v zdravstvenem domu v Šenčurju, prav tako ubira tenke strune liričnih pesmi MONIKA GRILC. 19-letna študentka geodezije iz Zapuž tke svoje pesmi iz razmišljanj h lastnem doživljajskem svetu FRANC KOPAČ. 29-letn, kovinarski tehnik iz Dobračeva pri Zireh se je predstavil s pesniškim ciklusom Ohrabren, s katerim kljub neka te rim grenkim izkušnjam izpričuje življenjaki optimizem BRANE GROHAR. 27-letm pro gramer z Bleda svojo poezijo napaja s spoznanji tihih razmišljajočih trenutkov. JANEZ JELENC, 19-letni strojni tehnik iz Virmaš pri Skofji Loki razgrinja v svojih pesmih vizijo in doživetje sedanjega, nemalokrat brezdušnega, stehniziranega, raz-Človečenega sveta. MIROSLAVA ŠKERL-OZMEC, 50-letna upokojenka iz Begunj je v svoje pesmi vklenila bogate izkušnje življenja, zaznamovane s skepso zrelosti. UMIRANJE IN ROJEVANJE Prekleta zemlja, prekleti kamen, z rokami ga ne zdrobim, z zobmi ga ne prebijem, ob njem si razbijem glavo, krvavo, rešitve pa ni. Mračne ptice oblakov bežijo mimo ognja strasti. Roke postale so zemlja in kamen, telo rojeva rubine krvi in motne bisere znoja. Zaman vse - s prstjo se DARJA TERAN dentka iz Kranja, je vi vtkala doživljanje* mla* ženske današnjih dni BORIS PINTAR i: Poljan je poslal p nejših literarnih scenarijev za stripe glede na izrazito ptt življenja in spoznanj stnikov zagotovo naji iz njegovega Potopisa smo slišali odlomka šarji. Le za hip, kot preblisk, v svoji globini začutim se kal, ki živi. In vso postalo bom — da le živi. spoji. -kamen in prst Darja Teran se je na srečaaju v Gradišču uvrstila s pesmico Umiranje in rojevanje. Povedala nam je, da je zanjo počasi iskala besede, nazadnje je napisala naslov. Daljine pesmi so bile doslej nekaj čisto ajeaoga, saj jih je prvič predstavila javnosti. Ze deset let z njimi polni zvezek. Dve peami večeru: Vrvni ia V t* jem. Predstavita* ki ie nastal ua m Dobrih pet let ie ■ doživljanje Mvijea#*1 poezijo. Tako se k#* dejala na kratko. VRVEŽ Zdravstivm&l lekarna kopališče tam ob Satx> in pokopati* Sredigustoj*** rrišč otrok park obelisk tleska nje Trgoiina ae* postaja na «va Iliča med usposablji Natančnost je pomembna odlika »raketašev«. _ Foto-C Z G JU A S14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK. 9 OKTOBRA Množični maratonski tek »Treh src« Pripravljeni na maraton KRANJ - V soboto. 24 oktobra a startom ob 12 uri w bo podalo na testni tek na 42, 21 in t rim tek na 10 km več i tim** udeležencev. To bo gotovo za vse krajane Rupe. Kokhce, Bobovka. Spodnje in Zgornje Bele. T rs ten i ka, Goric. Golnika. Seničnega. Le tene. Tene ti«. Strahmja. Nakla in seveda Kranja svojevrstna manifestacija rekreativnega teka in atletike. Istočasno bo tek na 42 kilometrov za moške tudi letošnje slovensko prvenstvo v maratonu. Letos so v Sloveniji organizirani trije maratoni v znamenju »Treh src«. Pokrovitelj vseh treh maratonov je Radenska. Oba dosedanja — prvi je bil 30. maja v Radencih, drugi 26. septembra v Bovcu — sta vsak po svoje odlično uspela. Organizatorji so pri teh dveh tekih dobili ie nekaj izkušenj in prav zato vsi udeleženci pričakujejo dobro organizacijo tudi v Kranju. Enako tudi v vseh krajih, kjer poteka proga. Med udeleženci bo veliko smučarskih tekačev, ki že poznajo organizacijske sposobnosti množičnih tekov v Dupljah in Cerkljah Tek po suhem, kot ga imenujejo tekači, je precej zahtevnejši kot podobni maratoni na smučeh ali s kolesi. Prav zato so udeleženci teka na 21 in 42 kilometrov potrebni boljše »nege« in več pozornosti. Kako bomo sprejeli udeležence? V Krem delu do Spodnje Bele, kjer se sto progi na 21 in 42 km ločili, bo skupina tekačev še strnjena in tekači ne bodo tako pozorni dc gledalcev. Po obratu_ na 21 km se bodo tisti, ki so se odločili za to progo, vrnili na stadion Stanka Mlakarja v Kranju, kjer bo tudi cilj za vse udeležence. Največ pozornosti bodo deležni tisti, ki se bodo podali na 42 km dolgo pot. Med njimi bo več kot polovica tistih, ki so že napolnili petintrideset let. Med njimi bodo gotovo med najhitrejšim; »Kavelici« z Gorenjske. To V Bovcu je slavil član A K Triglav Mravlje, medtem ko je bil Kavčič drugi. Kavčič je bil drugi tudi v ra-dencih. so veterani bratje Jošt iz Nakla, Stros in gotovo tudi Kavčič iz Kokrice, ki je bil v Radencih in Bovcu v absolutni razvrstitvi drugi. Vsak tekač, posebno tisti, ki se hitreje utrudijo, imajo pa dovolj volje ali trme, bodo veseli v naseljih vsake vzpodbudne besede. Potrudili se bomo, da jih bomo nagradili s spodbudnimi besedami, ponudimo pa jim lahko topli čaj, mehko moštarko (hruško), nikakor jih ne smemo Klivati z vodo. Tudi na hude štirinožce mo to soboto popazili. Vsi bodo veseli, če jim boste povedali, koliko je še do Kranja ali do naslednjega kraja, kjer je okrepčevalnica. Će mu bomo še zaploskali, bodo pozabili na težavo in lažje jim bo ko bodo premagovali kilometre, ki so še pred njimi. Udeležencem ne bomo pomagali, če jim bomo ponudili prostor v avtomobilu ali traktorju. Vsi tisti, ki se bodo posluževali takih in podobnih trikov, bodo namreč diskvalificirani. Če bo kdo omagal, mu pomagajmo do prve kontrolne postaje, da bo tam dobil strokovno pomoč. V Kranju se pričakuje nov rekord glede udeležbe pri množičnem startu. Vsi pričakujejo, da bo tak tek odlično uspel m da bodo tekači deležni toplega sprejema. A Hvala Škofjeloške novice • Odbor za smučarske teke v Skofji j L ,et°8 °nj*nizira akcijo »Na teku se dobimo«, ki je med občani bila lansko sezono dobro obiskana, i ,X.SkofJi Loki 80 d>irališca hoje in teka, lahkotne vadbe in družabnosti željnih občanov, določeni dve mesti: Na Trati pred osnovno šolo Cvetko Golar in pri športni dvorani PODEN v Skofji Loki vsak ponedeljek in četrtek ob 16.30 V primeru slabega vremena poteka vadba v t rimskem kabinetu dvorane Poden. V Gorenji vasi je zbirališče ob pone-dehkih ob 18. uri, vadba poteka v telovadnici osnovne šole Ivan Tavčar Akcio vodijo vaditelji hoje in teka na smučeh. Tek ni naporen. Začne se s hojo, kasneje pa se stopnjuje glede na telesno vzdržljivost udeležencev. Pomembno pri tem je, da je tempo prilagojen, da se lahko med hojo in tekom pogovarjamo, tako da smo na koncu prijetno utrujeni ob spoznanju, da bi lahko tekli tudi hitreje. • Planinsko društvo Skofja Loka obvešča vse prijatelje jesenskih izletov o Avtomoto šport Avtorallv na Bledu Bled — V počastitev 37-letnice požiga Radovne in 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda je avtomoto društvo Bled pripravilo društ-veni avtorallv. Čeprav je prireditev motilo deževje, so tekmovalci izrazili željo, da bi bilo na Bledu več tovrstnih preskušenj. Med tekmovalci je zmagal Andrej Križaj s 182 točkami pred Jankom Jakopičem 240. Mirkom Medvedom 242, Marjanom Kosom 262 in Bogomirjem Kejžarjem, ki je »zbral« 268 točk. Med udeleženkami avtorallvja pa je z najmanj kazenskimi očkami privozila na cilj Dora Tomejc, medtem ko je bila Ivanka Pristov druga s 460 točkami Organizatorji so odlično opravili svoje delo M Jenkole ZADNJIČ ZA KARAVANSKI POKAL Orehova vas - Domače avtomoto društvo je bilo prireditelj zadnje dirke za karavanški pokal Najboljši iz prve vožnie so se lahko v drugi dirki potegovali tudi za pokal tovarne ZIV TAM. v kateri so nastopili poleg tekmovalcev iz Jugoslavije in Avstrije tudi dirkači iz Bolga-rije, CSSR in Italije. Tekmovanja sta se udeležila tudi Tržičana Matjaž Globoč nik in Branko AhaČič Globočmk je v tretiem krogu dirke za karavanški pokal odstopil zaradi padca. AhaČič pa si je z enajstim mestom pridobil , tudi pravico nastopa na mednarodni dirki za poka ZIV TAM. Med 35 tekmovalci je pnvozil skozi cilj kot šestnajsti. Pr^odnie leto bodo tekmovanja za ka-ik? nokal nadomestile dirke za lo-£?ko Alpe Adria Na njih bodo poleg Avstrijce^ Jugos.ovanov voz,., tud, Italijani in Svicaru. M. Jenkole možnem obisku že prej omenjenih koč. Na Blegoš, ki je visok 1563 m je možen dostop iz poljanske kot tudi selške smeri, odvisno od želje posameznika. Za izletnike, ki nimajo lastnega prevoza, vozi avtobus do Javo rij Peš nadaljujemo preko Gornje Žetine in Črnega kala do dobro oskrbovane koče. Zanimiva hoja po jesenskem gozdu traja iz Javorij do koče ca. 2.30. Za prijatelje hoje je zelo zanimiv izlet na 1025 m visoki LUBNIK. Koča Borisa Z1HERLA bo odprta izletnikom do konca leta 1961 • 9SD RATITOVEC organizira za občane tekmovanje v krosu v petek 9.10.1961. Tekmovanje bo v Selcih, kjer se pobirajo tudi prijave. Sodelujejo lahko vse kategorije občanov. Ob 15. uri bodo začeli pionirji in pionirke, ob 15.50 uri bodo začeli mladinci, ob 16.30 pa bodo starta le ostale starostne kategorije. Najboljši trije iz vsake kategorije, bodo izbrani v občinsko reprezentanco, ki bo sodelovala na republiškem prvenstvu v krosu v Ptuju 18.10. 1981. • Kot prejšnje leto, bo tudi letos potekala organizirana vadba za starejše iz KS Trata. Vadba, ki jo bodo vodili izkušeni vodniki, bo potekala za moške ob ponedeljkih od 20. ure dalje, za ženske pa ob torkih in sredah prav tako od 20. ure dalje. Rekreacija za krajane bo potekala v telovadnici osnovne šole Trata. • Odbor za kegljanje pri ZTKO Skofja Loka organizira v soboto 10.10. 1961 posamično prvenstvo za ženske. Vsaka tekmovalka, ki predhodno vplača 50,00 din bo tekmovala na vseh 4 stezah in bo vrgla 100 lučajev (mešano). Organizator za vse zamudnice zbira priiave samo do 12. ure. M K Športni bilten Tržič — Pred dnevi so tržiški športni delavci dobili v roke že tretjo številko Biltena TKS Tržič, glasila občinske te-lesnokulturne skupnosti. Zajema športne dogodke od maja do avgusta, deloma pa posega tudi v september. Prav zato je glasilo zelo pestro, saj obravnava več ko, deset športnih panog in dogajanj v njih. Podatki so dokumentirani s fotografijami, ne manjka tudi člankov z analitično vsebino, skratka, na 44 straneh je obilo zanimivega in tehtnega branja. -m v Seminar za namiznoteniske inštruktorje Skofja Loka — Odbor za namizni tenis pri TTKS Skofja Loka pripravlja v drugi polovici oktobra seminar za inštruktorje namiznega tenisa. Vodila ga bosta priznana namiznoteniška strokovnjaka Janškovec iz Kranja in Mikeln iz Ljubljane. Doslej se je za seminar prijavilo že 25 kandidatov. Njegov namen vzgojiti namiznoteniske delavce, ki jih Šah Prvenstvo Gorenjske Radovljica - Šahovska zveza Gorenjske prireja v novih prostorih Šahovskega društva Radovljica na Ljubljanski cesti ob Almiri v nedeljo. 11. oktobra ob desetih dopoldite mo štveno hitro po tezno prvenstvo Gorenjske. Pravico nastopa imajo vsa gorenjska moštva. Vsako šteje 6 članov in dve rezervi. Zmagovalec prejme naslov prvaka Gorenjske- in pokal Gorenjske šahovske zveze. Organizator bo podelil pokale tudi najbolje uvrščenemu sindikalnemu moštvu in moštvom iz krajev, kjer so še organizirane temeljne šahovske enote. Iaralo se bo po moštvenem pravilniku Šahovske zveze Jugoslavije in hitro-poteznem pravilniku Šahovske zveze Slovenije. Igralni čas je pet minut. Pristopnina je 200 dinarjev in se plača v gotovini. Vsako moštvo mora prinesti po tri brezhibne šahovske ure. Vabljeni! Nogomet Derbi Savi V šestem kolu ONZ Kranj je v derbiju zmagala Sava in tako povečala vodstvo. Primskovo prepričljivo premaguje svoje nasprotnike in vodi pred Filma rji. Zanimiva so srečanja najmlajših, najmlajši so izredno učinkoviti, saj je bilo v preteklem kolu doseženo povprečje 9,6 gola na tekmo. Rezultati — člani A: Naklo : Kokrica Srekinjeno pri 0:1, Trboje : Triglav 1:2, ava : Podbrezje 1:0, Korotan : Šenčur 3:3, člani B: Primskovo : Grintavec 12:0, Filmarji : Preddvor 2:1, Visoko : Hrastje 5:4, Britof : Naklo B 2:4, pionirji: Sava : Britof 3:8, Naklo : Preddvor 7:4, Primskovo : Kokrica 3:4, kadeti: Sava : Bohinj 6:3, Britof : Alples 10:0, Jesenice : LTH 6:1. Lestvnica: kadeti <* Sava 6 5 1 0 45: 6 11 Britof 6 4 0 2 21: 4 8 Jesenice 5 3 1 1 18: 6 7 Bohinj 6 1 1 4 7:20 3 LTH 5 1 0 4 9:17 2 Alples 6 0 1 5 1:48 T Pionirji (II. selekcije) Šenčur Britof Naklo Sava Preddvor Primskovo Kokrica 16: 6 22:17 24:11 13:15 17:21 10:20 11:23 S. V. Odbojka Obetavna igra in denarne zagate Bled — »Do pričetka prvenstva 17. oktobra nas čaka še precej trdega dela. Nihanja v igri niso tako velika kot prejšnja leta, kar so pokazale že tekme v pripravljalnem obdobju. To pa je bila doslej naša največja slabost,« pravi Srečo Vemig, trener blejskih odbojkarjev. ki so lani osvojili peto mesto v I. B zvezni odbojkarski ligi. To mesto bodo skušali letos tudi potrditi, zato igralci zavzeto vadijo. Med pripravami so nastopili tudi na močnem mednarodnem turnirju na Dunaju, na tradicionalnem Ivovem memorialu v Bovcu pa so po zmagi nad ravenskim Fužinarjem s 3:1 celo zmagali. Za nastop v drugi zvezni odbojkarski ligi se pripravljajo tudi dekleta, medtem ko bodo mladinci Bleda s trenerjem Darkom Pretnarjem tekmovali v slovenski ligi. Namesto daljših in dragih skupnih priprav so si domači igralci in igralke nabirale moči in odbojkarsko znanje za novo tekmovalno sezono v domači telovadnici na Bledu in občasno ob »odbojkarskih vikendih« tudi na Pokljuki. Za nekoliko cenejši način priprav so se v klubu odločili tudi zaradi denarnih težav Telesnokulturna skupnost Radovljica jim je zaenkrat zagotovila le 60 odstotkov denarja, potrebnega za nastope vseh treh ekip v obeh zveznih in slovenski ligi. V gorenjskem odbojkarskem središču so celo razmišljali, da bi se prva blejska ekipa odrekla tekmovanju v I. B zvezni ligi. To bi bilo nesmotrno in za gorenjsko odbojko hud udarec, zato so v klubu skupaj z radovljiško telesnokulturno skupnostjo le našli rešitev. Ob ponovnem ovrednotenju Erogramov posameznih klubov v občini, o TKS dodelila odbojki sredstva tistih klubov, kjer pač ne delajo najbolje, del pa bo namenila tudi iz nerazporejenih sredstev. Klub pa bo ob družbeni pomoči tudi sam moral učinkoviteje skrbeti za vire financiranja. Odbojkarji računajo pri tem na pomoč združenega dela. nekaj denarja pa naj bi se nabralo tudi z organizacijo odbojkarskega plesa, ki naj bi postal tradicionalen. B Rauh Kegljanje Uspeh Zoretove in Turka v občini primanjkuje. J. Starman Jadranje na deski Zibler četrti v državi Portorož — V portoroškem zalivu je klub Keka iz Pirana organiziral državno prvenstvo v jadranju na deski. Med 137 tekmovalci iz Jugoslavije in tujine se je Tržičan Janez Zibler, ćlan kluba jadralcev na deski Kranj, v težki kategoriji uvrstil na odlično četrto mesto. Zibler je tako uspehom v alpskem smučanju dodal še uspeh v jadranju na deski. M. Jenkole LJUBLJANA, CELJE - Na kegljišču Maksa Perca je bilo sklepno tekmovanje kegljačic za republiški naslov Sklepnega tekmovanja za slovenski ženski kegtiaški naslov se je udeležilo ena in šestdeset kegljačic iz Slovenije, medtem ko se je na državno prvenstvo uvrstilo najboljših štirinajst. Največ uspeha je imela keg-liačica kranjskega Triglava Marjana Zore, saj je bila tudi v tem delu najboljša. Izidi - 1. Zore (Triglav) 1731. 2. Janša 1722, 3. Čulič (obe Ljubljana) 1695. 4 Šeško (Celje) 1688. 5. Nagv (Konstruktor) 1684. Najboljših osemindvajset slovenskih kegjjačev je sklepni nastop za repub-lišl lega prvaka imelo na desetsteznem kegljišču celjskega Golovca. Tu je največ uspeha imel domačin Kačič, ki je osvojil najvišjo slovensko kegliaško lovoriko Odlično se je na tem tekmovanju držal tudi Triglavan Jože Turk. Turku je uspelo, da se je z dobro in borbeno igro uvrstil na tretje mesto. Na državno prvenstvo, ki bo na istem kegljišču se je uvrstilo trinajst tekmovalcev, med njimi tudi Kranjčani Zalokar. Marinšek in Kanin. Skupni vrstni red - 1. Kačič (Celje) 3684, 2. Bizjak (Gradiš) 3633, 3. Turk (Triglav) -3631, 4. Križaj (Ljubljana) 3620, 5. Zalokar 3616, 8. Marinšek 3651. 13. Kanin (vsi Triglav) 3508. NA GORENJSKEM ZOBE IN MAKINSEK Kranj — Na kegljiščih Škofje Loke, Jesenic in Medvodah je bilo letošnje gorenjsko kegljaško prvenstvo za posameznike, posameznice in ženske ter moške pare. Med posamezniki je gorenjski naslov pri ženskah osvojila Triglavanka Marjeta Zore, pri moških pa je bil najboljši Franci Marinšek iz kranjskega Triglava. Izidi — ženske — posamezno: 1. Zore (Triglav) 1729, 2. Cerin (Jesenice) 1713, 3. Zaje 1638, 4. Cej (obe Triglav) 1634, 5. Som (Krvavec) 1581, 6. Virant (Triglav) 1561, 7. Pire (Krvavec) 1559, 8. Vrhovnik (Triglav) 1546, 9. Karo (Jesenice) 1537, 10. Ogris (Triglav) 1519; moški: 1. Marinšek 3663, 2. Turk 3597, 3. Kanin (vsi Triglav) 3586, 4. Langus (Jesenice) 3576, 5. Košir (Ljubelj) 3563, 6. Lovše (Kranjska gora) 3558, 7. Zalokar (Triglav) Namizni tenis Oba naslova Savi Kranj — Namiznoteniški klub Sava je priredil ekipno prvenstvo 'Gorenjske za mladinke in mladince, ki je veljalo tudi za polfinalno tekmovanje v okviru Slovenije. Najboljši ekipi sta se uvrstili na prvenstvo Slovenije. Fantje so igrali v dveh skupinah in šele v finalu je bila prikazana kvalitetna igra. Ekipa Triglava, za katero je nastopal tudi Jeseničan Veber, ni bila kos domačinom. Pri dekletih je prav tako slavila Sava. Zanjo je igrala tudi Jeseničanka Zalokar jeva REZULTATI - mladinci: 1. Sava I, 2. Triglav I, 3. Triglav II, 4. Skofja Loka, 5. Križe, 6. Sava II, 7.-8. Ljubno in Jesenice; mladinke: 1 Sava, 2 Jesenice I, 3. Triglav, 4. Jesenice II. Novo iz Tržiča NOGOMET - Tržiška občinska t rim liga tik pred zaključkom dobiva zelo klavrno podobo. Če smo ob začetku pisali o množičnosti, kvalitetnem rekreativnem nogometu in požrtvovalnem premagovanju kadrovskih ter organizacijskih težav pri organizatorju, nogometnem klubu Tržič, velja trenutna ocena: zadostno. Nekaj kol pred koncem je namreč najprej odstopila od tekmovanja ekipa Tokosa, potem pa še Lepenka. Neuspeh v dveh tekmah je igralcem tako omajal ponos, da so nogometne copate zmetali v kot. Lepenka je bila kandidat za vrh v lestvici. Zdaj z uspehom ne bo nič, kajti ekipa bo do konca tekmovanja zdrsela na peto ali šesto mesto. Trenutno v ligi vodi Petrol, ki ima točko prednosti pred Koprivami. Ljubitelji nogometa v Tržiču upajo, da bo liga odigrana do konca in da zgled Tokosa ter Lepenke ne bo prevladal. ATLETIKA - Kljub organizacijskim težavam je atletski sekciji TVD Partizan Tržič ter komisiji za rekreacijo pri občinski telesnokultumi skupnpsti vendarle uspelo spraviti pod streho letošnje občinsko prvenstvo posameznikov v atletiki. Nastopilo je več kot 50 atletov, ki so dosegli zelo dobre rezultate, za nadaljnji napredek tržiške atletike pa bo potrebno več strokovnega dela z obetavnim naraščanjem. Prvaki so postali - ženske: tek na 100 m: Melita Meglic, tek na 800 m: Helena Resman, skok v daljavo: Sandra Termoth, skok v višino: Polona Pesjak, met krogle: Karmen Kodrič; moški — tek na 100 m: Maks Valja vec. tek na 1500 m: Brane Božnik, skok v daljavo: Silvo Japelj, skok v višino: Silvo Japelj, met krogle: Janez Laibacher, troboj: Silvo Japelj. TENI8 - Tenis postaja v tržiški občini vse bolj priljubljen, kar dokazuje tudi udeležba 50 tenesačic in tenisačev na minulem občinskem prvenstvu. Rezultati — ženske: 1. Milena Kikel, 2. Karmen Kodrič, 3. Greta Pehare, moški do 36 let: 1. Milan Nadišar, 2. Marjan Jazbec, 3. Peter Jazbec, moški nad 35 let: 1. Štefan Jakšič, 2. Marjan Dovžan, 3. Franc Stritih. Žal v tržiški občini premorejo le eno teniško igrišče v Sebenjah in še to zasebno. 3544, 8. Jeraj 3463. 9. Jurkovie >m Simon Jenko) 3457. 10. Boštar rTnjkr 3450; ženski pari: I. Zore-Zajc < Traja* 3367. 2. Čerin-Karo (Jesenice) Cej-Ogris (Triglav) 3153, 4. P*eA* (Krvavec) 3140. 5. Vidan- Vrasaaft | (Triglav) 3039; moški pari* 1. šek-Zvršen 3661. 2. Karun—Turk ««j Triglav) 3621. 3. Langus—Udir (, ce) 3549. 4. Jeraj-Jurkovic" Jenko) 3547, 5. Šmid-Vahčič U 3500, 6 F. Pečar-Janez Lovše II ska gora) 3469. H Ha Prvenstvo krajevnih skupnosti Kranj — Komisija za kegljanje *\ Zvezi te le snok ul turnih oiganiaaiji ■*> j suje že tradicionalno 8. tekmovuje a* j jevnih skupnosti kranjske občine *- fcff Ijanju. Vsaka krajevna skupnost ašfr I prijavi neomejeno število moštev na* ekipo sestavlja 6 tekmovalcev, ftaeaat» ] tri. Izbirna tekmovanja bodo tak* 1*1 pretekla leta na več kegljiščih, prvenstva bo predvidoma noveadkez B jave sprejemajo do 20. oktobra na Kranj, komisija za keg Staneta Žagarja 27, 64.000. mogoče tudi po telefonu na M. Smučarski skoki Jeseničani in Kranjčani v Kranj — Pred nedavnim so Banski Bvstrici v ČSSR skal in kranjskega Triglava. Na nem mednarodnem tekmovanju segli zelo lepe uspehe. Knafelj (J jc zmagal med mlajšimi pionirji, se uvrstili takole: 9. Gašperis (Ji 10. Kešar, 16. Jagodic (oba Trigfa* L P starejših pionirjih je bil prvi Ješea* Šmid pred Balonom. Ostali pa uvrstili takole: 9. Marjanovič. 11. Kak nekar (oba Jesenice), 13. Keenar. Dobnikar (oba Triglav), 1& W (Jesenice), 17. Remic, 19. Ranča*] -* Triglav), 23. Košelnik , Jesenice' Lipar (Triglav). Pri mlajših mladincih pa so se Geaal plasirali takole: 6. Grvala (Jesenke ' Skerjanc, 9. Melin, 12. Kešar 15 Dc*» 18.Štirn, 20. Šilar, 21. Kešnar 23 G*c* 24. Slatnar, 26. Semertič (vsi Tne* Kranjčan Česen je bil med rvaaom sf uspešnejši med starejšimi mladin i ■1 osvojil četrto mesto. Pri članih pa se* uvrstili takole: 3. Baloh, 10. Justat ' Jesenice), 12. Finžgar (Triglav) J Javora* Atletika Triglav deveti CELJE - V Celju je bil firiak u skega pokala Jugoslavije za starejše i dinke in mladince. Triglav je med zasedel solidno deveto mesto. Du so slavili pri fantih, Mariborčanke | dekletih. Pohvaliti velia vse Iztok Omerza je v troskoku s _ postavil osebni rekord, Tomaž prav tako v metu 7,26 kg težkega ki ga je zalučal 47,90 metra daleč. V tekmovanju mladincev v bil Omerza tretji, v skoku v tekmovalec osmi, v suvanju „ Apirc tretji, v metu kopja LebaiT Tomaž Grašič pa je v metu zmagal. Rantova pa je biki m. d in kami v skoku v višino četrta, zbral 54 točk in zasedel deveto i Rokomet Jutri derbi Jelovica: Šoštanj Kranj - V prvi B zvezni ligi bodo jutri odigrah četrto kot* kometaške Alplesa, ki so po se***" j porazu doma z ekipo Trogira osmem mestu na lestvici, gostuje* pri ekipi Trikoja. V drugi xve» ' kometni ligi — sever se bodo roka**" Jelovice jutri ob 19. uri pora**, izredno zanimivem prvenstvene* čanju z ekipo Šoštanja. Tekne ' športni dvorani Poden v Šk kometaši Šoštanja so do sedaj po eno srečanje in računajo na tudi na gostovanju v Šk Lasi minimalnem sobotnem porazu v Eroti ekipi Inlesa lahko pričakuj* osta točki ostali doma. ker efcaa v*| vse uspešnejše, tako v obrano * napadu. Rokometasice Pieddvm* bodo gostovale v Djakovu. kjer * možnosti za uspeh. V slovenski rokometni ligi roksa***! Peka gostujejo v Krškem, rokom*«**'"f Dupelj pa pri zadnje uvrščeni Otant* drugi moški republiški rokometni if zahod bo v nedeljo ob 9.45 uri zanimivo prvenstveno srečanje 1 Preddvorom in Črnomljem. Ža*«*\| gostujejo v Zagorju Prav takt * gostujeta obe ženski gorenjski vrsfi~| in Alplesa. V mladinski republiški rokooecc * - center bo derbi srečanje šestega nedeljo ob 10. uri bv Knžah mad in Jelovico, Kamničani se bodo pe**T z ekipo Olimpiie. ekipa Save pa ga«»J pri Slovanu. Mladinke v skupku c«£ bodo odigrale peto kolo. Goreajate^ bo v nedeljo ob 11. un med Tnr*^ in Alplesom, tekma Duplje: OhaaV Šentvid pa bo v Dupljah v nedehe o* uri JK+f pfTH. S OKTOMA 1981 RADIO, KRIŽANKA r 15. STRAN G L A RADIJSKI SPORED SOBOTA, li. OKT. OO Dobro Jutro! - 8.06 Pk>-srsn tednik - 9.06 Z radiom * poti - 10.06 Amaterski *on pred mikrofonom -<«mkm iz letošnjega tekija • 10.30 Panorama glasbe -11.06 Za pojmo i - 11.20 Svetovna re-11.40 Zapojte z ■mi - 12.10 Godala v ritmu -12J0 Kmetijski nasveti -1^49 Veseli domači nape vi -U» Danes do 13.00 - Iz na •k kaijev - Iz naših sporedov &20 Obvestila in zabavna - 13J0 Priporočajo mm.,.. 14.05 Kulturna pa Mat - 15.30 Zabavna mmm\ . 1560 Radio danes. **» jutri? - 16.00 Vrtiljak "•Studio ob 17.00 - 18.00 mmiiM z godbo - 18.30 Iz mm Gkabene mladine Slo-mmjt. 19.25 Obvestila in za kwa» gksba - 19.35 Mladi mmon - 19.56 Domovina je - 30.00 Sobotni zabavni 21.00 Za prijetno raz • 21.30 Oddaja za neljeace • 23.06 Lirični *«naki. 23.10 Od tod do pol-^•6 - 00.06 Nočni program - M Sobota na valu 202 ^B Dober dan na drugem ^•Jiuuu - 13.06 Radi ste jih frmlili - 13.36 Glasba iz ifkak Amerike - 14.00 Sre-29 npabbk in pokrajin -gA Hitri prsti - 15.46 Mi 25« a Edvina Fliserja -y>Hai podlistek - Tihom lr ^daaorič: Vonj po kruhu -5B JePt melodije - 16.40 J***« ca smo - 17.40 Lah ^ ikefaa slovenskih av-- 18.00 Pol ure za jj^MMa - 18.35 Naši kraji in - 18J50 Glasbena med P - 1866 Razgledi po kul- • 19.25 Stereorama -3 « Mak nočna glasba 1 308 - V soboto obuja •pornine - 22.46 Zrcalo - 2266 Glasba za ko - programa Ringa raja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali ■ 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.46 Minute z ansamblom Vilija Petriča -20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev -23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskinv in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz pa rti tur orkestra »Jack Wolfe« - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Jazz na II. programu - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem - 21.45 Sodobna improvizirana glasba prelomnice - 10. del - 22.15 Rezervirano za countrv glasbo 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 13. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! IA, 11. OKT. Nali . Dcbro jutro! - 8.07 Ra-^™ o zanimalo -17.20 Po domače za vas Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Naši odmevi -("Vstitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti obvestila 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo 17.30 Naši odmevi Čestitke Nedelja: 11.OO Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših dogodkov i/, pretekosti Nedeljska kronika - obvestila -J2.00 Čestitke Naši odmevi - Morda vas bo zanimalo SREDA, 14. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 Znano in Erifjubljeno - 12.10 Veliki za a vni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev • Iz naših spore dov - 13.20 Obvestila in za bavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmiš ljamo, ugotavljamo... 14.25 Naši poslušalci čestita 10 in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času 18.15 naš gost - 18.30 Radij sko tekmovanje mladih pianistov II. kategorije - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana - 20.00 Poje vokalna skupina »Lamenta-bile consort« iz Švedske • 20.25 Iz komorne glasbe Igor ja Stre vinskega - 21.05 Gia-como Puccini: Odlomki iz opere »Dekle z zahoda« -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - United jazz, Ročk Ensemble - Modern jazz quartet Karlsruhe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program ' 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU - POP scena - 14.30 Iz naših sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Zagreb - 17.55 Vprašanja telesne kulture - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 15. OKT. Prvi program 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje • 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Mehurčki -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.15 Mali koncert slovenskih in-terpretov - 19.25 Obvestila jn zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Podoba našega NOB - X - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Plesna Slasba iz jugoslovanskih stu iev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki • 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja 14.05 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske RS popevke - 16.45 Jazz - klub Ivan Julien big Banri - Skip James - Oscar Petterson in Dizzv Gillespie - 17.40 Iz partitur revij skega orkestra »Willv Hoffmann« - 17.55 Mi in narava - 18.00 Popularna countrv glasba - 18.40 Koncert v ritmu - 18.65 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama 20.00 V živo 21.00 Zavrtite, uganite 22.00 S festivalov jazza 22. Mednarodni festival jazza »Ljubljana-81« 2. od-ddaja: Mwendo Davva (prvi del) - 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec pro grama PETEK, 16. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in riljubljeno - 12.00 Poročila J a današnji dan - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... 13.50 Človek in zdravje - 14.05 »Povabilo na ples« ... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste -15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Franja Zorka 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22 25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Eugen Cicero Trio - 13.35 Znano m priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas 15.30 Glasbena medigra 15.45 Vroče - hladno - 17 40 Odmevi z gora - 18.00 Operetna glasba - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Top pops 20 - 21.30 Večerni radio -22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 2. oktobra: kalota, arakan. banana, arara. Ia. ina sen. karavallTato. imetek. til. varese. enare. ale. neda. Ho. aladin. t.k. go. an.s. št. «*er. atika. ra«. klokan, art. napera. Prejeli smo 14« rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (ISOdja) f^i^J^^^^JL maja 16, 2 nagrado (120 din) prejme Miro Roblek Baftelj 62 Preddvor. 3. nagrado (100 a.n. prejm Marinka Bogataj. Grem 8. Skofja Loka. Nagrade bomo poslali po po«i Rešitve pošljite do srede, 14. oktobra, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 160 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Za hitro, nemoteno poslovanje Zadnjič, ko smo na tem mestu pisali o obrestovanju denarja na žiro računih po novem — 7,5 odstotka namesto 4 odstotkov — smo omenili tudi limitiran ček, ki naj bi še kako prav prišel obrtnikom in podobnim poslovnim ljudem, ki bi večje račune plačevali naravnost iz žiro računa. Beseda »limitiran« se sprva zdi za uho make komplicirana. Pa ne bo več, takoj ko vam ta način plačevanja malce podrobneje obrazložimo. Ce gre za plačilo večjih vsot, ki pri obrtnikih niso redke, pa naj bo to nabava strojev, surovin, plačevanje carin, prevozov in podobnega, zlepa ne napišemo toliko čekov z našega tekočega računa, da bi poravnali kak tako visok račun. Ali pa dvigniti gotovino v svoji banki, kjer imate odprt tekoči račun, pa z denarjem na pot kjer se lahko marsikaj zgodi... No, teh skrbi zdaj ni treba imeti več. Na vašo željo vam vaša banka izda limitiran ček, to je ček, na katerem je lahko zapisana celotna vsota denarja, kakršno imate na vašem žiro računu, ali le del, kolikor pač potrebujete. Do tiste višine banka SO 0000000 ■ 50.000, po 15.11. i9Bo :din Pa še to: še enkrat bi vas radi opozorili na napako, ki ae nam je prikradla v članka, ko amo na tem mestu pisali o tekočih računih. Največji možni dvig s tekočega računa je 400f dinarjev (štiri tisoč dinarjev) in ne 6000 dinarjev, kot smo pomotoma zapisali. JO ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj z izdanim limitiranim čekom jamči, da bo prinositelju tega čeka poravnala vaš račun do tega zneska. Limitiran ček je danes zakonito plačilno sredstvo v vsej Jugoslaviji In kako poslujete z limitiranim čekom? Cske lahko dvigate v enoti banke, kjer vam vodijo žiro račun. Bančni delavec vam bo izročil že demo izpolnjene čeke, na katerih bo poleg ostalih podatkov tudi okvirni znesek, potreben za plačnici predvidenega blaga Hkrati lahko dvignete v banki več čekov z različnimi zneski. Ko želite s Čekom plačati, ga izpolnite z naslednjimi podatki: — znesek (točen znesek po računu za kupljeno blago, vendar ne nad višino, za katero ste se odločili v banki, — naziv in naslov upravičenca, — datum in mesto izdaje čeka, — podpis. Pri plačilu z limitiranim čekom se prodajalcu izkažete z osebno izkaznico in izkaznico imetnika žiro računa. Ce pa potrebujete gotovino, lahko čeke vnovčite v vseh enotah temeljnih bank, združenih v Ljubljansko banko. Pa ne samo družbenemu sektorju. Tudi zasebnemu obrtniku lahko plačate z Imitiranim čekom. In pričakovati je, da boste tudi vi, če vam bo kdo ponudil plačilo z limitiranim čekom, le-tega tudi sprejeli kot polno veljavno plačilno sredstvo. Le tako bo poslovanje z limitiranim čekom lahko polno zaživelo. Prav pa je, da plačilo z limitiranim čekom vsakokrat preverite; osebni podatki na hrbtni strani čeka se morajo ujemati s podatki na osebni izkaznici, znesek za izplačilo ne sme biti večji od zneska, za katerega izplačilo jamči banka in ki je označen na čeku. Lahko pa seveda vaša stranka poravna račun z dvema ali več čeki. Pravilno morajo biti izpisani vaše ime in naslov (upravičenec) ter kraj in datum izdaje čeka. Na koncu preverite še, če se podpisa na čeku in na izkaznici za žiro račun ujemata. Nič posebnega. Le navaditi se bomo morali, pa nam bo poslovanje pošteno olajšano J G L, A S16. STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 9. TELEVIZIJSKI SPORED Sobote, lt. Iv. 8.00 Poročila - 8.06 Ciciban, dober dan: Trgatev - 8.20 Beli deran, francoska risana serija • 8.35 Divja leta, mladinska nadaljevanka TV Beograd - 9.06 Pisani svet: Poljane - Bela krajina - 9.30 Pripoved o stereotipnem vprašanju, dokumentarna oddaja - 10.06 Zgodovina šaha, 1. del izobralevalne oddaje - 10.26 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, zadnji del češke nadaljevanke - 11.26 Poročila (do 11.30) - 14.26 Nogomet Sarajevo : Sloboda, prenos, v odmoru Propagandna oddaja - 16.16 Košarka Bosna : Zadar, prenos, v odmoru Propagandna oddaja - 17.46 Poročila -17.60 Potovanje Chariess Darsrina, angleška serija -38.50 Naš kraj - 9.06 Zlata ptica • 19.10 Risanka - 19.15 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do trna -* 19.30 TV Dnevnik -19.66 Vreme - 19.57 Propa-dandna oddaja - 20.00 Sobotna TV križanka - 21 30 Propagandna oddaja • 21.30 Oviram naproti, amer. film • 23.26 TV kažipot - 23.56 Poročila Oddajniki n. TV mreže: 17.16 Narodna glasba - 17.45 Glasbeni album - 1800 Resna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Banjski obredni plesi dokumentarni film - 20.46 Poročila - 20.56 K X Andro-msde. feljton - 21.26 Športna sobota • 21.46 BEMUS 81 koncert (do 22.46) posnetek prireditve - 16.35 Poročila - 15.40 Pevec jazza ameriški film - 17.06 Športna poročila 17.15 Rokomet Borac Kolinska Slovan prenos, v odmoru Propa Su nema oddaja • 18.36 Mtlnc en, reportaža - 19.00 Risan ka ! 19.22 TV in radio nocoj" 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.65 Vreme - 20.00 J. Veselinov-Zarito in A. Dik lič - V. Radovanovič: Baza na Donavi, zadnji del nada lievanke TV Novi Sad - 21.20 Krasna si, ... Soča, reporta ža - 21.60 Športni pregled 22.36 V znamenju TV lajrek I. program: 9.30 TV v šoli: Boj za obstanek, Risanka, Umetnost, Risanka, TV izbor - 11.20 TV v šoli: TV koledar, Ustvarjanje Titove Jugoslavije -12.36 Alkoholizem, izobraževalna oddaja - 14.10 Poročila - 14.15 TV koledar -14.26 Nogomet Sarajevo : Sloboda 16.15 Košarka Bosna : Zadar - 17.45 Otroška predstava - 18.45 Poezija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Vsi smo lopovi, am. film - 21.46 TV dnevnik 22.00 Šahovski komentar - 22.16 Nočni žep Nedelja, 11.19. 926 Poročila - 9.30 Živ žav otroška matineja - 10.20 D Savkovič: Ljubezen po kmečko, nadaljevanka TV Beograd - 11.10 TV kažipot 1130 Narodna glasba - 12.00 Kratki film - 12.15 Kmetijska oddaja - 13.15 Poročila (do 13.20) - 14.15 Radost Evrope. Oddajniki II. TV 15.15 Test - 15.30 Nedeljsko popoldne 17.00 Obračun ameriški film - 18.30 Nogo motna reportaža Vojvodina Crvena zvezda - 19.00 Risanke • 19.30 TV dnevnik - 20.00 Portreti opernih hiš - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Peto kolo, ponovitev zabavno glasbene oddaje TV Zagreb I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Glasbeni tobogan - 11.30 Narodna glasba • 12.00 Kratki film -12.15 Kmetijska oddaja -13.45 Gledalci in TV - 14.15 Velika atrakcija, sov. film -15.30 Nedeljsko popoldne -17.00 Obračun, am. film -18.30 Nogometna reportaža Vojvodina : CZ - 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik -20.00 Baza na Donavi - 21.20 S kamero po svetu • 21.50 Športni pregled - 22.35 TV dnevnik Ponedeljek, 12.10. 8.46 TV v šoli: TV koledar, Pravljica, Vaške cerkve v Istri, Istrske ograde, Ali ste vedeli - 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV (do 12.06) - 15.30 TV v šoli: Jesenski plodovi, Pravljica, Geometrija, Človek spreminja rečne tokove (do 16.36) -17.10 Poročila - 17.15 Glasba za cicibane: Nekaj veselih - 17.35 Nobelovci: Martin Luther K mg, angleška dok. serija - 18.06 Jedrska revolucija: Atom, ta neznanka - 18.36 Obzornik - 18.46 Pop godba: Naš ročk koncert, oddaja TV Koper - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnenvik - 19.55 Vreme - 20.00 LH 615 -Operacija Munchen, zahod-nonemška dokumentarna drama - 21.50 V znamenju - 22.06 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja TV Skopje Oddajniki II. TV 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pot okoli cveta, otroška oddaja - 18.00 Miti in legende - 18.15 Domača beležnica, izobraže valna oddaja - 18.46 Tele sport - 19.30 TV dnevnik 20.00 Po sledeh napredka oddaja TV Ljubljana - 20.50 Zagrebška panorama - 21.15 Skag, serijski film - 22.00 Gibljive slike (do 22.45) TV Zagreb I. program 17.40 Poročila - 17.45 Pot okoli cveta - 18.00 Miti in legende - 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Karlo vac . 18.45 Pop godba: Naš ročk koncert - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zelimir Zil-nik. Vera in Eržika, drama 21.10 Glasbeni trenutek 21.15 Panorama - 22.00 TV dnevnik - 22.15 Šahovski komentar Torek, 13.10. 9.06 TV v šoli: TV koledar, Jesenski plodovi, Ob iščimo pošto, Dnevnik 10 - 10.00 TV šoli: Dokumentarni film. Risanka, Književnost in lezik, Mali program, Risan -ta, Glasbeni pouk, Zadnje minute - 15.40 Šolska TV: Na pragu fašističnega napada, Generator, Zemlja se spreminja - 17.10 Poročila -17.15 Beli delfin, zadnji del francoske risane serije - 17.30 Ko utihne šolski zvonec, otroška oddaja TV Zagreb -18.00 Praznični dnevi slovenske folklore, II. del - 18.30 Obzornik - 18.40 Mostovi -Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 18.55 Knjiga - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj-19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.56 Vreme - 20.00 Skupno, oddaja TV Ljubljana in drugih iugosl. studiev • 21.06 C Brule: Voltaire -Ta vražji človek, francoska nadaljevanka - 22.05 V znamenju - 22.20 Za lahko noč: Slavko Osterc — Šaloma Oddajniki II. TV 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.46 Pionirski TV studio - 18.15 Knjige in misli 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabava vas Nana Mouscuri - 20.56 Človek in čas, dokumentarna serija - 21.26 Zagrebška panorama - 21.50 Satara po Jankariju, nigerij ski dokumentarni nun TV Zagreb I. program: 15.30 TV v šob: Učenci \ samoupravni družbi: Šesta nek samoupravljalcev, Vabilo na akcijo, Indija, Za učitelje - 17.40 Poročila - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 1845 NsAs obramba - 19.30 TV dnevnik - 2000 Skupno, oddaja TV Ljubljana in drugih jugos). studiev - 21.06 Trofeja, jugoslovanski film 2240 TV dnevnik Sreda, 14. 10. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Učenci v samoupravni družbi: Sestanek samoupravljalcev, Indija, Za učitelje • 10.00 TV v šoli - 10.65 Oktober v Kraljevu, prenos - 14.25 Solun: Nogomet Grčija Danska, prenos (do 16.15/20) EVR, Sarajevo, v odmoru Glasbena medkra - 17.15 Poročila - 17.20 Cirkus - 17.45 Romantika proti klasicizmu, angleška dokumentarna serija - 18.15 Okrogli svet -18.25 Obzornik - 18.40 Jesenska serenada (Trobi In i trio) -19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Draga moja Iza, slovenski film — Po filmu pogovor z režiserjem V. Duketi-čem -21.45 Miniature: Boris Jesih 21.55 V znamenju Oddajniki n. TV mreže: 16.55 Test - 17 10 TV dnevnik madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Neven, otroška oddaja - 18.15 Obramba samozaščita - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Na ramenih velikana, drama - 21.36 Za-| rtv baka panorama - 21.55 ljubezen po kmečko, ponovitev humoristične serije TV Zagreb I. program: 14.25 Solun: nogomet Grčija Danska, prenos - 17.40 Poročila - 17.45 Neven, otroška oddaja - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Sisak - 18.45 Glasbeni amaterji - 1930 TV dnevnik -20.00 Izbor v sredo - 21.15 Liki revolucije: Mustafa Ba kija - 21.56 TV dnevnik Četrtek, 16. 10. 8.55 TV v šoli: TV koledar, Začetek, Serijska proizvodnja, Delitev cehce - 10.00 TV v šoli: Kemija, Umetnost, Risanka, Združeni narodi, Risanka, Pravljica, Zadnje minute (do 11.56) - 16.05 Šolska TV: Na pragu fašističnega napada, Generator. Zemlja se spreminja - 17.36 Poročila - 17.40 Divja leta, mladinska nadaljevanka TV Beograd - 18.00 Nova obzorja, zadnji del dokumentarne serije TV N. Sad - 18.30 Obzornik • 18.40 Sesti krog. športna reportaža • 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj • 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnenik - 19.56 Vreme - 20.00 Mednarodna obzorja - 21.30 625 - 22.10 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.56 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini • 17.30 TV dnevnik - 17.45 Babičin vnuk. otroška serija - 18.15 Znanost - 18.45 Zabava vas zabavna... . - 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 . . gremo - 23.00 Poročila (do 23.06) TV Zagreb I. program: 15.30 TV v šoli: Serijska proizvodnja, Delitev cehce -17.40 Poročila - 17.45 Babičin vnuk - 18.15 TV koledar - 18.26 Kronika občine Split • 18.46 Zabava vas zabavna ... - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zunanjepolitična oddaja 20.50 Hobi v sobi - kviz • 21.46 TV dnevnik - 22.00 Šahovski komentar Petek, lf. 10. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Angleščina, Sodobna hrvaška književnost - 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Mali program. Risanka. Izobraževalna reportaža. Zadnje minute - 14.25 Beograd: Nogomet Jugoslavija : Italija, prenos, v odmoru Glasbena medigra - 16.15 TV v šoli: Angleščina, Sodobna hrvaška književnost • 17.15 Poročila - 17.20 Cebelko hla ček, japonska risana serija -17.45 Srečanje oktetov 81, 3. del - 18.20 Obzornik • 18.30 Jezik v javni robi; Imena delavk - 18.40 Sodobna medicina: Elektroni razbijajo temo - 18.56 Ne prezrite - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 Dnevnik 19.56 Vreme - 20.00 Izsiljevanje na mm tiku. 1. del anteni ljevanke - 21.46 V - 22.00 Nočni domov, engleski film Oddajniki n. TV ma 16.56 Test - 17.10 TV i v madžarščini dnevnik • 17.45 ška oddaja - 18.15 skis ekran • 18.45 i not : Codona II - lgjg dnevnik • 20.00 družba, 20.66 Zagrebška 21.20 Narodna gu Predstavljamo vam: 1 ljenja Iva Andriča 17.40 Poročna - 17.4» - 18.15 TV Kronika obema Koraki, 19.30 TV Koncert zabavno 21.00 Bmk"aovm ski film . 21.46 TV 22.00 Partitura n orkester i. DO VARNOST Ljubljana, n. sub. o. TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA KRANJ, JLA 6 Vabi k sodelovanju za opravljanje nalog in VEČ VARNOSTNIKOV za območje Kranja, Tržiča, Radovljice, Jesenic in Mojstrane Pogoji: — osnovna šola, - odslužen vojaški rok, - da ni obsojen za kazniva dejanja zoper temelje aocian-stične samoupravne ureditve in varnosti SFRJ in da ni v kazenskem postopku za navedena kazniva dejanja. - obvezno znanje slovenskega jezika, - uspešno opravljen preizkus znanja (Ur. list SRS 27/7SL ki ga je varnostnik obvezen opraviti v poskusnem Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas in za določen (največ 6 mesecev) odvisno od potrebe na posameznih področjih. Možnost nastopa dela takoj ali po dogovoru. Poskusno dela traja 90 dni, osebni dohodek je določen po prav„ o delitvi sredstev za OD in nadomestili OD. Rok prijave je 15 dni objavi. Pismene ponudbe sprejema komisija za delovna raj TOZD VP Kranj, JLA 6. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh. NOVO V KINU 7> Malce zapleten naslov: Vse, kar ste vedno želeli vedeti o sekan (pa niste upali vprašati). Pisana pripoved, briljantno ravnovesje v humorju; Allenova domišljija res ne pozna meja. Najboljši je v prizorih, ko se norčuje iz stilov in klišeje i. iz A ntonionija, filmov groze, Shakespeara, znanstvene fantastike, televizijskih kvizov, vse zato, da bi osvetlil najbolj kočljive točke seksualne perverznosti. Režiser filma Dobre vesti Elio Petri je skušal s precej zapleteno komedijska zgodbo opozoriti na problem odtujenosti sodobnega člo-veka, katerega življenje je zaradi različnih terorizmov stalno v nevarnosti, njegova družina v razsula, idealijnrtvi. Ameriški film Jabolko je doživel premiera letos v Cannesu, kjer so ga gledalci z zanimanjem sprejeli, ga označili za najsenzacional-nejše delo letošnjega sejma filmov. Je glasbeno-fantastični, postavljen v leto 1994, ko prevladuje nova glasbena smer, »bi m* Glasba je tudi glavni element uspeha filma, medtem ko zgodba, kot je za to zvrst značilno, ni posebno zahtevna. Gostje iz galaksijeye naš prvi znanstveno-fantastični film. Govori o prebivalcih s planeta Tugador, ki so podobni ljudem, sposobni pa kot bogovi. Otroka se z vzgojiteljico-robotko odpravita na potep po vesolju . Se dva filma prihajata te dni prvič na naša platna. Dmmn, ki iaainia/"angUška grozljiva komedija, nova inačica Hitchcockoi*ga izginja je Skunina angleških turistov se tik pred izbruhom dela iz leta im.Sk^^ean"f^Zvarskem. Zaplet povzroči starka, ki druge svetovne vo'%j%J% fUmovv naslednjem tednu pa h?frattkTk^ P^duje o očetu, ki Po Kanadl Jišče izgubljenega sina. __-_____-!--_ KINO KRANJ CENTER 9 in 10. oktobra amer. ban. pust film ZMAGOVALEC VZAME VSE ob 16.. IS m 20. uri, premiera angl. ban: DAMA. KI IZGINJA (10. oktobra) ob 22. uri 11. oktobra .ilov. mlad. film KEKEC oh 10 uri, amer. ban: pust. film ZMAGOVALEC VZAME VSE ob 15.. 17. in 19. un. premiera amer. ban. komedije NISTE l rpA LI VPRAŠA TI ob 21 uri 12. in 1.3. oktobm angl. ban thnller komedija DAMA. KI IZGINJA ob 16.. IS. m 20. un 14. oktobra premiera amer. ban: futun stični ročk JABOLKO ob 16., 18 in 20. un 15. oktobra premiera i tal. ban: erot drame DOBRE VESTI ob 16. IS. in 20 uri KRANJ STORŽ IČ .9. oktobra nem. ban: erot. film MELODIJA ZA LJUBEZEN ob 16.. 18. in 20. uri 10. oktobra amer. ban: pust. film NESREČA NA LINIJI 401 ob 16.. 18. in 20. uri 11. oktobra premiera domačega ban: fant. filma GOSTJE IZ GALAKSIJE ob 14. un. ital ban: erot komedija OGNJEVITA BOLNIČARKA ob V«, in 18 un, premiera franc. ban: krim. film LABIRINT ob 20. un 12. in 13. oktobra franc. ban: knm film LABIRINT ob 16., 18. in 20. un 14. oktobra angl ban srhljnkn 99 STOP NIC ob 16., 18. in 20. uri 15. oktobm domači ban fant. film GOST JE IZ GALAKSIJE ob 16.. 18. m 20. uri TRŽIĆ 10. oktobra amer ban: srhljitka ZAKLAD MORSKEGA PSA ob 16. uri, nem. ban: erot. komedija SILVIA V CARSTVU STRASTI ob 18. in 20. uri, premiera franc ban' krim. filma LABIRINT ob 22. uri 11. oktobra slor. mlad. film KEKEC ob 15. un. nem. ban: erot film SILVIA V CAR STVir STRASTI ob 17. in 19. uri. premiera ital. ban erot. drame DOBRE VESTI ob 21. un 12. oktobra amer ban pol. thnller MOČ NI IN ZLOČINCI ob 18. uri, premieru umer ban komedije VSE. KAR STE VEDNO ŽE LELI VEDETI O SEKSl' ob 20 uri 13. oktobra franc. ban knm fdm POLI CAJKA ob 18. in 20. uri 14 oktobra amer. ban: pust. film ZMAGO VALEČ VZAME VSE ob 18. in 20 uri 15. oktobra angl. ban . srhljnkn 99STOP NIC ob 18. in 20 uri KAMNIK DOM 10 oktobra mlad' ban film KEKEC ob vnthiSS^l h?n l"jm film NAREDNIK STEINER ob 18. m 20 uri, premiera amer komed- VSB- KAR STE VEDNO ^ŽELELI VEDETI O SEKSl' ob 22. uri 11. oktobra amer. ban: glasb, film J A BOLKO ob 15. uri, amer ban: vojni film NAREDNIKSTEINER ob 17. in 19. un 12. oktobra amer. ban glasb, film J A BOLKO ob 18. uri, amer. ban vojni film NA REDNI K STEINER ob 20. uri 13. in 14. oktobra ital. ban: emt komedija OGNJEVITA BOLNIČARKA ob 18. m 20. uri . 15. oktobra franc ban: knm film Ht/l.i CAJKA ob 18 in 20. uri DUPLICA 10. oktobra fmne ban. krim. film POLI CAJKA ob 20. uri . 11 oktobra slov. ban: mlad. film SREČA NA VRVICI ob 15 un. angl. han thriller komedija DAMA. KI IZGINJA ob 17. m 19. uri 14. oktobm fmne bon krim film LABIRINT ob 20. uri 15. oktobm ital. ban: erot. komedija OGNJEVITA BOLNIČARKA ob 20. un KOMENDA 9. oktobm ital. ban emt. film OGNJEVITA BOLNIČARKA ob 20 uri 10. oktobm amer. ban: thriller MOČNI f\ ZLOČINCI ob 20 un ĆESNJICA 9. oktobm amer. ban: akcij, film DRIVER oh 20. uri RADOVLJICA 9. oktobm fmne ban film HRABRO BE ZIMO ob 20 uri 10. oktobm fmne ban: risani film SKRIV NOSTNI LUKEC IN BRATJE DALTON ,,b 18. uri, avst. ban: zabav, film ABC OD UUBEZNI DO SEKSA ob 20. uri 11. oktobm avst ban zab. film ABC OD UUBEZNI DO SEKSA ob 18. uri, franc ban zabavni film HRABRO BEŽIMO ob 20. un 12. oktobm ital ban film PR K LUK NI A NI DOLAR ob 20 uri 13. oktobm fmne ban zabavni film HRA BRO BEŽIMO «6 20. un 14. oktobm avst. ban: zab film ABC OD UUBEZNI DO SEKSA ob 20. un 15 oktobm fmne. ban zabav, film TRLIr. POTEPUHI IN ENO DEKLE ob 20 un BLED 9. oktobm amer ban film HRUBAKER oš 20. uri * 10 oktobm angl. ban. film PREGON ZA RAZPARAČEM ob 18. un. amer. ban uvst. film DIVJA TOLPA ob 20. uri 11. oktobm amer. ban fant. film ME TEOR ob 18. un. angl. ban film PREGON ZA RAZPARAČEM ob 20. uri 12. oktobm avst ban: zabav, film A BC OD LH 'BEŽNI DO SEKSA ob 20 un 13. oktobm nist. ban: zabav film A BC OD UUBEZNI IM) SEKSA ob 20 uri 14. oktobm fmne. ban zabat film HRA BRO BEŽIMO ob 20 un 15. oktobm ital. ban: west ntim NJANIDOLAR ob 20. uri BOHINJ - BOHINJSKA B 10. oktobm amer. ban: fant TEOR ob 20. uri 11. oktobm amer. bon: ue-.it tU TOLPA ob 17.:t0, amer. ban fdm KER ob 20. uri 15. oktobm fmne. ban z a ha r mi a. BRO BEŽIMO ob 20. uri SKOFJA LOKA SOKA 9. oktobm amer. ban' dmma GRA FFITI2 ob IS. in 20. uri 10. m 11. oktobm amer. aka/ n PROTI VSEM ob 18. in 20. un 13. oktobm franc. risani fibt LUKA IN BRATJE DALTON o* jug. ban. film DNEVI IZ SANJ (tudi 14. oktobm) 15. oktobm fmne ban film SREČV ■ KA IN BRATJE DALTON ob IS.*-, ban: film IDEALEN PAR ob 20 un ŽELEZNIKI OBZORJE 9. oktobm amer ban: film EDES VSEM ob 20. un 10. oktobm angl. ban: glasb. /Um ftš**i TO STEKLO ob 20. un 11. oktobm amer. dmma Al GRAFFIT12 ob 18. in 20. uri 14. oktobm amer tcest. ftbm TOM ob 20. uri JE8ENICE RADIO , 9 oktobm amer saga V VRTINCI in 19. uri 10 in 11. oktobm Ual. pust. fUm VELIKEGA ALIGATORJA 06 /7 m 12 in 13. oktobm franc. bmn: knm POLICAJ ALIBANDITob 17. trn 13.* 14. oktobm ital. akcij, film MESTO ■ oh 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 9 oktobm amer. pust. film JAGl Ml in 20. uri 10 in 11. oktobm fmne krim. fmm CAJALl BANDIT ob 18 m 20 mn 12 in 13. oktobm ital. pust film VELIKEGA ALIGATORJA ob M - /5. oktobm ital ban: akcij. "* STO ŽENA ob 18. in 20. un KRANJSKA GORA 10 oktobm nem gmzljuka HOTSi KILA ob20 uri 14 oktobm fmne. knm. fum rW ALI BANDIT ob 20. un DOVJE MOJSTRANA 10 oktobm ital. ban film AFER.* CdRDE 79 ob 1930 I! oktobm nem gmzljicka NQTm*> KI 'LA ob 19.30 jn», 1 OKTOBRA 1981 REPORTAŽA 17. STRAN. C L A S j. Iskra hl I Sestavljena organizacija ena od pobudnic in ^y*noviteljic sejma So-jN*« elektronika, razstav-*■ letos svoje izdelke v noji prostorih hale B2 na •300 kvadratnih metrih po-Predstavlja se z vrsto 2* informacijskih, krmil-2^ *> upravljalnih sistemov k Podsistemov, ki so mi-cesorsko orientirani, na področju računa 1-telekomunikacij, mi-tronike in avtoma-S tem uresničuje g° svojih najpomembnej-2^ nalog — prestrukturi-proizvodnega progra-^ » čimer doprinaša tudi ^ Prestrukturiranju cele **** drugih gospodarskih * tužbenih dejavnosti. % dosežki SOZD Iskra ^področja profesionalne Jktmnike so v veliki meri ^»"tat spoznanja, ki je v lT*n *cer prisotno že dolga m v zadnjem času pa mu ^pujetno Ae večji pomen; l^meč. da mora biti os-^*ni nosilec razvoja lastna •j}V*vojno raziskovalna dednost in za ustvarjalnost Hivirani kadri. Tako bodo Ik '*n letos namenili za ~**voj in raziskave že skoraj odstotkov od vrednosti •uvodnje, kar znaša 1,7 ^ hkrde dinarjev. Ta obseg [V fe primerljiv z vlaganji '•vitih dežel v to dejav-1 Iskrin razvojno raz-^lni potencial ima da-približno 2000 strokov y. "mi institucijami v dr- S-tov, ki v tesnem sodelo-ju s številnimi razisko dolgoročno sodelujejo a* *«piiih razvojnih pro-j #^ Nesporno je namreč. 1*. bo |e tako mogoče uresiti osnovno usmeritev, r ^* w jo zapisali tudi v J|^")eročni načrt: proizva-: ^a^ *r*en>e in izdelke večje |k__- SjljJ^jenosti z vse večjim "*m lastnega znanja in *j tehnološki ravni, da konkurenčni tudi na j-.mein trgu. ^•Jpomembnejše novosti ■J"jo s področja raču-^*va, mikroelektronike. i V^°niunikacij, avtomati-■ elementov za elektro-* pomembne izboljšave "Mi s področja merilno-" »cijske tehnike, elektro ^ široke potrošnje in ha- ^unalništvo *jmu predstavlja Is-najnovejši program: računalnikov BRADATA 80, ki obsega J^ičnih izdelkov, lastni »•bliski sistem IS-**^ATA 19 z možnostjo IjJJ^tve 64 terminalov, £7*» sistem ISKRADA ^C^grafičnim zaslonom _^*S in programsko ^«tto SICAD, mali P" sistem ISKRA ^ 1680-30 z do 4 ter komunikacijsko in programsko za povezavo vseh Vjn*?° računalnikov med \^°JIjn možnostjo povezave jkv_**e računalniške si-v^as IBM in SDC, razne programe, ki "jo aplikacije od vo-"kladišč do programa j^tjo banko. «J_J»a računalnikov _C_«ta 80 so izdelki nove V"*1)* računalniških si-ki bo lahko sestav a"*- °*novo za poenotenje j S^jslniškega programa -* r,^*-ni -kopnosti. j SODOBNA ELEKTRONIKA 81 Pregled Iskrinih dosežkov Največja ljubljanska sejemska prireditev, največja jugoslovanska specilizirana razstava, ena najpomembnejših tovrstnih prireditev v Evropi — so superlativi, ki gredo vsakoletni mednarodni razstavi elektronike na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Odprli so jo v ponedeljek in jo bodo zaprli danes. Na njej razstavlja svoje izdelke 525 razstavljavcev, od tega 136 domačih, kar je le malo manj kot lani, pa Se ta upad je le Številčen in ne kvalitativen. Kakovost je nedvomno na takšni višini, da je Ljubljana ta teden središče vsega najaktualnejšega dogajanja na področju elektronike. Mikroelektronika Mikroelektronika se z vsemi svojimi inačicami vedno pogosteje pojavlja v vseh Iskrinih profesionalnih proizvodih, predvsem s področja telekomunikacij, avtomatizacije in merilno-regula-cijske tehnike. Tako mikroelektronika že dosega infrastrukturni značaj, ki so ga v Iskri predvideli in načrtovali. Iskrir: i strokovnjaki razvijejo letno nekaj desetin specialnih mikroelektron-skih vezij v različnih tehnologijah, ki so namenjeni za vgradnjo v elektronske izdelke Iskre, drugih jugoslovanskih proizvajalcev pa tudi za izvoz. Tako sta v elektronski telefonski garnituri ISICOM SUPER vgrajena mikroračunalnik in stikalna matrika. Vgrajena sta tudi v elektronsko tehtnico. ki jo je razvila Tehtnica Železniki. Igralnik (filipper), ki ga proizvaja Mehanotehnika Izola, ima vgrajen Iskrin mikroprocesor s posebnim programom in stikalno matriko. Mikroračunalnik je vgrajen tudi v termostatu, proizvodu tovarne ETA Cerkno. Intergrirano vezje kot ča-sovnik je lahko vgrajeno v treh različnih ohišjih in je zelo zanimivo tudi za široko uporabo, saj si amaterji lahko sami doma sestavijo digitalno uro. Novost je tudi specialno vezje visoke stopnje integracije za vgradnjo v nove Iskrine telefonske aparate, ki poleg govornega dela vsebuje tudi tonski pozivnik, ki omogoča, da mokrofonski vložek opravlja dvojno funkcijo. Elektronski telefonski aparat ETA 80 Prikazalnik a tekočimi kristali, razvit v sodelovanju z inštitutom Jo*ef Štefan Telekomunikacije Ena od osrednjih novosti, prikazana na sejmu, je modularna družina elektronskih telefonskih central sistem Iskra 2000, ki predstavlja prvi korak v novo dobo digitalizacije telekomunikacijskih omrežij. Sistem je v celoti plod lastnega Iskrinega razvoja v sodelovanju z domačimi razvojno raziskovalnimi institucijami. Iskra daje velik poudarek telefonskim centralam iz rednega programa, ki so vgrajene v kontejnerje. Centrale je možno postaviti brez večjih stroškov in jih po potrebi premeščati. Program novosti s področja telefonije zaključujejo telefonski aparati ETA 80, elektronske sekretarske garniture ISICOM SUPER in razne testne naprave za preizkus elektronskih vtič-nih enot. Telefonski aparat ETA 80, ki so ga razvili Iskrini strokovnjaki, se bistveno razlikuje od .vseh dosedanjih, zlasti kar zadeva oblikovne in konstrukcijske dosežke pa tudi elektroaku-stične lastnosti. Oblika ETA 80 je bila nagrajena na Bie-nalu industrijskega oblikovanja v Ljubljani in v Han-novru. Elektrooptika je poleg mikroelektronike in računalništva ena tistih strateških tehnologij, ki jih je SOZD Iskre opredelila v svojem, srednjeročnem razvoju kot temelj in osnovni pogoj za modernizacijo ip prestruktuiranje svojega proizvodnega programa, kar naj bi zagotavljalo dolgoročen dinamičen razvoj in izvoz. S tega področja Iskra prvič razstavlja model telekomunikacijske zveze prek optičnega kabla. Prva taka zveza v praksi že deluje med glavno pošto v Ljubljani in Cankarjevim domom. S področja prenosne tehnike razstavlja Iskra nov komunikacijski sistem VRQ 11.1, prirejen za obrambne namene, ki omogoča zane- Naprava za merjenje in pozicioniranje ISMAT - NP 50 Digimer 30 je elektronski univerzalni merilni instrument Iskrina elektronska telefonska centrala SI 2000 v digitalni izvedbi šljive komunikacije mobilnim in stacioniranim enotam. Aparat je nepropusten za vodne curke. IILV prenosna sprejem no-odda j na postaja PRC 436 je priročna in odporna proti udarcem in ne prepušča vode, deluje pa lahko v temperaturnih območjih od -40 do +60 stopinj Celzija Avtomatika S področja avtomatizacije velja omeniti ISMAT-NP 50. To je naprava za merjenje in poziciranje z in-tezivnim programskim pomnilnikom, zgrajena z mikroprocesorjem in elementi mikroelektronike. Napravo uporabljamo za avtomatizacijo obdelovalnih in orodnih strojev in zamenjuje klasični, mehanski način pozi-cioniranja in merjenja z elektronskim. Pomembna novost je tudi digitalni sledilni sistem, s katerim lahko avtomatsko varimo zahtevne zvarne robove. Novost je tudi kompleksna zaščita motorjev TZM, ki vsestransko ščiti velike motorje od 100 kVV dalje pred zavrtim rotorjem, predolgim zagorom, kratkim stikom, zemeljskim stikom, preobremenitvijo, nesimetri-jo in prevelikim številom zaporednih vklopov. Tiri-storski servoregulator se uporablja za regulacijo vrtilne hitrosti enosmernih servomotorjev s permanentnimi magneti za pogon pri obdelovalnih strojih v procesni industriji in povsod tam, kjer se zahtevata velika dinamika in širok regulacijski obseg. Elementi za elektroniko Svoje novosti predstavlja na sejmu Sodobna elektronika 81 tudi Iskrina industrija elementov za elektroniko. Pomembna novost je prikazalnik s tekočimi kristali, ki ga je Iskra razvila skupaj z Institutom Jožef Štefan v Ljubljani. S serijsko proizvodnjo začenjajo v Senjerneju. Prednosti prika-zalnikov s tekočimi kristali so: minimalna poraba energije, vidljivost pri delovni svetlobi, ploščata izvedba, majhne dimenzije, možnost kompliciranega zapisa in nižje cene. Prikazalnik je mogoče uporabljati v rna tričnih monitorjih, urah. črpalkah za gorivo, cestni signalizaciji, zabavni elektroniki in drugod. Zanimiva novost je jav-ljalnik gospodinjskega plina, ki že ob zelo majhni koncentraciji plinov, ko še ni nevarnosti za eksplozijo, z zvokom opozori na prisotnost plina. Javljalnik reagira na gospodinjski plin pro-pan-butan ter na mestni plin etan. S področja keramičnih kondenzatorjev so novi tako imenovani večplastni čip kondenzatorji. Z uvajanjem teh kondenzatorjev tudi Iskra prodira na svetovni trg miniaturnih profesionalnih in širokopotrošnih proizvodov. Druge novosti Poleg navedenih je Iskra razstavila tudi številne novosti in izboljšave iz meril-no-regulacijske tehnike. Široke potrošnje in proizvod-njehaterij. blokih. Načrtovalci in oblikovalci iz leta v leto pošiljajo na tržišče vedno boljše in bolj funkcionalno oblikovano pohištvo, zato je izbira dobra. Razstava pohištva na Bledu bo zanimiva tudi zato, ker bodo v dvorani razstavili pogrinjke. Vendar ne takšne, ki sodijo v reprezentančne jedilnice za prav posebne priložnosti, temveč takšne, ki so zanimivi in ki bi jih radi spoznali za vsakdanjo uporabo. Pogrinjki bodo pripravljeni strokovno in obeta se zanimiv pogled na dvorano, pogled, ob katerem se naučimo tudi marsikaj praktičnega Na razstavi ne bo manjkalo kuhinj, dnevnih sob, spalnic najrazlič-neših domačih proizvajalcev pohištva. Skratka, vse za naš dom ih za opremo stanovanja. V Festivalni dvora ai se aai priora vtta zanimiva laika Marke, ki ima •talni raaetavai eavUea očak, vendar Je vse tisto, kar ta trmn ja lahko po nadi, zato ai sa raastavo dokaj veliko valno dvorano. Marka vas torej vabi ia kaje od lt. do lt. n k toka a stavi v Festivalni boate vse nastavljeno lakko tudi kupili ■ pot posojilom. \Ufffi Razstava pohištva v Festivalni dvorani na Bledu ijmiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiN f......................: liiiiiiiiHiiiimiimil 'Bled — Trgovsko podjetje Murka iz Lesc vsako leto preseneti svoje kupce z izvirnimi in lepimi razstavami pohištva v Festivalni dvorani na Bledu. Spomladi in jeseni se tako kupci seznanjajo z najnovejšimi programi opreme za dom in družino, programi, ki jih na tržišču predstavljajo naše priznane tovarne. Letošnjo jesen pripravljajo v Marki raastavo, ki jo bodo odprli v soboto, lt. oktobra in bo odprta vsak dan od 11, do 18. ure vse do ponedeljka, tudi ob nedeljah. 19. oktobra, Na razstavi bodo predstavili kupcem najnovejši, zanimiv program Mebla iz Nove Gorice. Meblo prihaja na tržišče s Formo vivo, pohištvom, ki je Iuženo in v temni barvi. Prav tako bodo kupci lahko zadovoljni s široko izbiro jogi postelj Mebla, strokovnjakinja iz tovarne pa bo pojasnjevala, kakšne so prednosti teh postelj. Programi iz vseh drugih naših tovarn, ki proizvajajo pohištvo, so novi, sodobno oblikovani, lepo izdelani, takšni, ki so zanimivi za kupce v zasebnih hišah in v stanovanjskih Murkina razstava na Bledu družinski gram TOVARNA OBUTVE TRŽIČ flETH. 9 OKTOBRA 1981 OBVESTILA, OGLASI !N OBJAVE __19. STRAN G L A i telekomunikacije, ■jekuielko la elektromehaniko UAKJ.n.eol.o. *—Isija sa delovna razmerja TOZD tovarna telefonskih anatatov la aparatov Kranj •Jurija aaalodaia prosta dela in naloge: MU IN NALOGE V TEHNIČNEM RAZVOJU ^SVETOVALCA '•Jaji: - visokošolska izobrazba strojne smeri - konstrukcijska usmeritev, — 5-letne delovne izkušnje na področju konstruiranja in izdelave orodij, — poznavanje konstrukcij in tehnologije izdelave finome-hanskih delov in poznavanje tehnologije predelave termo-plaatov, . — aktivno znanje angleškega jezika in pasivno znanje nemškega jezika l VlflJEGA STROKOVNEGA SODELAVCA **§sjl: — visokošolska izobrazba elektrotehniške * smeri — elektronska usmeritev, — 5-letne delovne izkušnje na področju razvijanja telefonskih terminalov ali podobnih naprav, — sposobnost vodenja ali organiziranja dela, — aktivno znanje angleškega jezika in pasivno znanje nemškega ali ruskega jezika J8TEOKOVNEGA SODELAVCA "»fejl: — visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri - telekomunikacijska usmeritev, — 3-letne delovne izkušnje na področju razvoja telefonskih terminalov ali podobnih telekomunikacijskih naprav, — aktivno znanje angleškega jezika in pasivno znanje ruskega ali nemškega jezika * VIŠJEGA KON8TRUKTERJA I — višješolska izobrazba strojne smeri — konstrukterska usmeritev, — 4-letne delovne izkušnje na področju finomehanskih delov, — poznavanje konstrukcij in tehnologije finomehanskih delov, — aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika BA IN NALOGE V PROIZVODNJI VODJE MONTAŽ ^Sfujl: _ visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri - telekomunikacijska usmeritev ali visokošolska izobrazba strojne smeri — tehnološka usmeritev, — 5-letne delovne izkušnje na področju vodenja in organiziranja dela v montažah ali podobnih delovnih področjih, — poznavanje varnostnih predpisov *0DOCD)f SODELAVCEM NUDIMO: ^ pomoč pri reševanju stanovanjskih problemov v skladu s sanio-^rW*irim sporazumom o urejanju stanovanjskih zadev nt! naj piane prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Mjejo v 16 dneh po objavi na naslov: Iskra Elektromehanika S*ej\ Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj, z oznako »za *OZDTEA«. leti delovnih SGP TEHNIK §ffiaAcEg%£ TOZD Komunalne dejavnosti —javlja proste delovne naloge in opravila: I OPRAVLJANJE TAJNIŠKIH IN ADMINISTRATIVNIH DEL Pogoj: — upravno-administrativna' šola in 2 izkušenj, — poskusno delo 2 meseca, delo je za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniške odsotnosti), — nastop dela takoj ali po dogovoru POBIRANJE VODARINE, KANALŠČINE IN8METARINE PRI OBČINAH Pogoji: — končana ali nedokončana poklicna šola. — poskusno delo 2 meseca, — delo je za nedoločen čas. — nastop dela takoj ali po dogovoru dati naj pošljejo vloge na naslov SGP TEHNIK, Loka, Stara cesta 2, v roku 15 dni po objavi. 9hefiaLeka TOZD MEHANIČNE DELAVNICE ohjavija na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja potrebo po 2 A VTOLIČARJIH *■ samostojno opravljanje a v toli carski h del Pogoji: — poklicna šola voznoličarske stroke. — 2 leti delovnih izkušenj. — odslužen vojaški rok ^oikusno delo je 2 meseca. rj*Beee ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in doji*"* 0 izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh *° ••javi na naslov SOZD Al peto ur Skofja Loka, Titov trg 4 b. k^lj*"' bomo kandidate obvestili najpozneje v 60 dneh po izteku •flavnega roka. 2IVINOREJ8KO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ OBVEŠČA vse rejce kopitarjev, da je na podlagi republiškega odloka — Ur. list SRS št. 7/81 - na območju občine Kranj v letu 1981 obvezen odvzem krvi kopitarjem zaradi preiskave na kužno malokrvnost. Zato pozivamo vse lastnike konj. da pripeljejo konje določenega dne na zbirno mesto, kakor sledi: Datum Ura Zbirno mesto Naselja 12.10. 9.00 Zg. Besnita -zadružni dom 12.10. 11.00 Stražišče-gasilski dom 1.1. 10. 9. KOMPAS JUGOSLAVIJA jesen zima pomlad 81182 vam je že ha voljo v turističnih poslovalnicah ODDIH, REKREACIJA, PRIJETNI TRENUTKI Portorož • Poreč • Vrsar • Rovinj • Medulin Rabac • Opatija • Crikvenica • Selce • Mali Lošinj Dubrovnik • Primošten • Makarska • Podgora Baška Voda, • Bled • Kranjska gora * Informacije in prijave: poslovalnice Kompasa in pooblaščene turistične agencije KREJ)IT • KREDIT • KREDIT • KREDIT • KREDIT • KREDIT KOMPASOVE POČITNICE V MAKARSKI Makarska riviera pod Biokovom je eden najlepših predelov jadran-■* obale, slovi pa tudi po zdravi in mili klimi. Kompas je rezerviral «*e v hotelih Kokovo in Dalmacija (oba B kat.) v sami Makarski, v p*i«ori hotel Minerava - A kategorije z zaprtim bazenom, v Baski hotel Horizont - tudi A kategorije, z zaprtim bazenom m ■»no ter apartmaje Ribarevič, ki se nahajajo v neposredni bližini w«la Horizont. Cene za sedemdnevne letalske pakete z nastanitvi-J° v hotelu so od 4.610 din naprej, najem apartmaja pa stene od '520 din naprej, odvisno od Števila sob. Letalski paketi se pričnejo • I novembrom, odhodi pa so vsako soboto. Obiščite najbližjo Vj««ično poslovalnico, kjer boste dobili vse informacije m posebno °«*iro, v kateri je predstavljena Kompasa ponudba počitnic ob ^dranu ter na Bledu in v Kranjski gori. ^AtTOUROVE a Galiji v^Š "~ Falcade - San Giorgijo \, ^ Marino di Castroza — Campione — Foppblo k|^j**w — Auronzo — Kron- 2» lu vam je na voljo 7 nov v hotelu Pineta za din V Auronzu v srcu •jBitov vam je tudi na voljo »JTjJb leži ob jezeru, ki pozimi ^J?*11*- V okolici je dovolj smu-<*«a pa je ista kot v Neve-wr^y^ Kronplatzu, poznanem ,r*2*kein središču so vam na penziona in hotel. Cena polpenzionov je od 4.450 naprej. V Falcadu v Muno vam ie na voljo I «J' *jer stane 7 polpenzionov '™n: San Giorgio je eno italijanskih smučar-f**™^ Tam vam je na voljo *mh penzionov v hotelu za 'din do 13.2. in 6.200 din po 81 V San Martinu di znanem po dobrih razmerah in smučiftčih so voljo apartmaji, za ^MrL* t€denski "»i«111 8A0Cl ^^JTV V pokrajini Brescia Mjtn\.v novem smučarskem >^2*»onte Campione na voljo m^WUkma9 za 6.700 din. k*i na vrhu znamenite doline. Z nadmor- viftno naše Kom ne je ME POČITNICE odlično izhodišče za smučanje na okoliških gorah (večinoma nad gozdno mejo. Tam vam je na voljo 7 polpenzionov v hotelu za 5.450 din. Več informacij o zimskih aranžmajih Globtourja v Italiji in drugih državah ter seveda v domovini vam je na voljo v posebni brošuri, ki vam je brezplačno na. voljo v turističnih poslovalnicah. turistična agencija globtour Informacije in prijave; GLOBTOUR Ljubljana posl. Maximarket - 24 155 20 029 in GLOBTOUR Ljubljana posl. Gosposvetska 4 - 313-230 31 1-164 GLOBTOUR RENTA CAR: v Max'imarketu 27 223 GLOBTOUROVA ZIMA 81/82 ŽE V PRODAJI ZAHTEVAJTE OBOGATENI PROGRAM IN POJASNILA V POSLOVALNICAH GLOBTOURA IZLETI, POTOVANJA, EKSKURZIJE Za zaključene skupine organiziramo potovanja po domovini in tujini. Informacije dobite na Gosposvet-ski4(tel.: 311-164) STROKOVNI SEJMI ULTRECHT - SECURITV - Mednarodni sejem varnostnih naprav in AFBOUW - Strokovni sejem notranjih in zunanjih obrtniških del v gradbeništvu - z letalom iz Zagreba 3 dni 13.10.81 BERLIN - BAUTEC - Obnova starih gradenj, novogradnje, urbanizem - z letalom iz Ljubljane 4 dni 30. 10. 81 ZA SKUPINE — večje ali manjše, organiziramo strokovna potovanja, po želji tudi na vse-druge sejemske prireditve in kongrese, ki niso v našem programu. INDIVIDUALNIM POTNIKOM posredujemo ho telske rezervacije, kakor tudi letalske in železniške vozovnice. Globtour poslovalnice Ljubljana: Maximarket 24-155, 20-029, Gosposvetska 4 313-230, 311-164, Globtour RENT A CAR v Maximarketu 27-223. Od polžev po parmsko do kranjskih bržol Tretjič zdaj Petrolove restavracije in moteli — Tepanje na hitri cesti Sloveniki, Podlehnik pri Ptuju, Čatež, Lom pri Logatcu in v Tržiču — pripravljajo svoje slovite kulinarične tedne. Ze obakrat prej smo lahko spoznali, da so se ob teh tednih njih-vi kuharji dobro odrezali in nam pri Cravili vrsto znanih in neznanih do-rot, tokrat pa so nas še posebej presenetili. Ste že jedli kdaj cvetačo po poljsko pa polže po dunajsko pa purana s kostanjevim pirejem, grozdno pogačo, gosko z mlinci, orehe z za-seko, sirove štruklje z zeljem, pa belokranjsko cvrtje in kranjsko bržolo? Verjetno še ne ali pa le zelo redki. Pa divjačino, ki jo tako redko pokušamo: zajca v smetanovi omaki, dušenega fazana, ragu iz divjega zajca pa srnino stegno po lovsko! In sladice, kot so ognjiščna potica pa vinske rezine! V teh kulinaričnih tednih sodelujejo pri Petrolu z Žitom in v vseh teb restavracijah in motelih vam bodo ta čas postregli tudi z vsemi vrstami cmokov, svaljkov, žlinkrofov, štruk-Ijev in zavitkov. V Petrolovi restavraciji v Tržiču so s »tednom vegetarijanske kuhinje« začeli že v sredo 7. oktobra in bo trajal do 12. oktobra. Pa se ne bati. To so le priloge, bogato izbrane, zraven vam bodo postregli s kakršnim koli mesom boste želeli. »Teden kolin« bo v Tržiču od 14. do 19. oktobra, »teden po!**v« pa od 21. do 26. oktobra. Sledil bo »kostanjev teden« od 28. oktobra do 2. novembra, »Martinov teden« pa od 4. do 12. novembra. »Teden narodnih jedi« se bo držal od 12. do 16. novembra, »teden lovskih spe-c is 11 te t« pa od 18. do 23. novembra. Od 2. do 7. decembra pa bodo imeli »teden sladic«. No, kdor se pogosteje oglaša na »deteljici«, ve. da se v tej Petrolovi restavraciji vedno dobro je in tudi drago ni. Kulinarične tedne bodo ponudili Se po ugodnejših cenah. Zato je res, da tekih dobrot ne gre zamuditi, saj jih tako redko kdaj iahko okušamo. GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA KRANJ Oldhamska 4 Po sklepu delavskega sveta Gasilsko reševalne službe Kranj in v skladu s Statutom razpisuje razpisna komisija naslednja dela in naloge: INDIVIDUALNEGA PO8LOV0DNEGA ORGANA OZD Dela in naloge razpisujemo za 4-letno mandatno obdobje. Kandidati morajo poleg zakonsko določenih pogojev izpolnjevati ie: * — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri, — da imajo 5 let ustreznih delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delokrogih, — da imajo organizacijske sposobnosti, — da izpolnjujejo pogoje v skladu z družbenim dogovorom o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj Interesenti naj oddajo vloge z dokazili o šolski izobrazbi na naslov: Gasilsko reševalna služba Kranj, Oldhamska 4, »za razpisno komisijo« v 30dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bomo obvestili vse prijavljene kandidate v 8 dneh po sprejetju sklepa delavskega sveta. Gostinska in trgovska delovna organizacija CENTRAL KRANJ TOZD Gostinstvo objavlja proste delovne naloge in opravila 1. VODJE POSLOVNE ENOTE V PREDDVORU 2. VODJE STREŽBE V PE JEZERSKO 3 NATAKARJA Pogoji: pod 1. hotelska srednja šola, 5 let ustreznih delovnih izkušenj na odgovornih nalogah v gostinstvu, — aktivno znanje nemškega in pogovorno znanje angleškega jezika, — poskusno delo 3 mesece Nudimo možnost rešitve stanovanjskega problema. pod 2. — gostinska šola natekarske smeri, — 1 leto delovnih izkušenj v gostinstvu, — pogovorno znanje dveh tujih jezikov, — poskusno delo 3 mesece pod 3. — gostinska šola natekarske smeri, — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 19 dneh po objavi oglasa na naslov: Central, Kranj, Maistrov trg 11 - kadrovska služba Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 30 dneh po poteku roka za prijavo. ZAHVALA Ob smrti dragega moža. očeta, starega očeta in brata FRANCA JANŠA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem ter znancem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Iskrena hvala dobrim sosedom za nesebično pomoč v najtežjih dneh. Hvala pevcem iz Krope za žalostinke, organizaciji ZB Radovljica in zastavonošem, ZB Lancovo za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu in g. župniku za tolažilne besede in pogrebni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in mu poklonili sveče in cvetje. VSI NJEGOVI! Zg. Upnica, 30. septembra 1081 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nafte ljubljene in nepozabne žene, mame, tašče, babice in prababice IVANE ŠILAR roj. Pabjan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Erženovim za nesebično pomoč, prijateljem, Obratu VES in TOZD Tkalnica -Tekst ilindus ter ATC — Iskra Labore in vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sotalje in ji darova h cvetje. Zahvala tudi pevcem, dr. Hriber-niku za zdravniško pomoč, pa trona ini sestri Reševi in g. župniku za poslovilne in tolažilne besede ob odprtem grobu ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, B. oktobra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi brata in strica JANEZA PERNETA se vsi njegovi iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Posebno velja zahvala dr. Repičevi in strežnemu osebju doma oskrbovancev v Preddvoru za vso skrb in nego v času njegove bolezni, pevcem za žalostinke, velesovskemu in domačemu g. župniku za tolažilne besede in lepo opravljen obred. Vsem se enkrat iskrena hvala! V8I NJEGOVI Stražisče, 5. oktobra 1081 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica JANKA JAGODICA Sen turške gore se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem in prijateljem za vsestransko pomoč in izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter spremstvo na vse prezgodnji zadnji poti. Zahvala velja vsem sorodnikom, pevcem iz Naklega, govornikom OO ZSMS Sentur-ška gora, RTC K rvavec in zdravstvenemu osebju. Posebna zahvala g. župniku za izbrane besede tolažbe in lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI: a ta, mami, brata in sestra ter drugo sorodstvo Senturska gora, SO. septembra 1081 MALI telefon OGLASI 23-341 _ i PROD A M ======= Prodam KOZO. Brej? 2, Tržič 9615 Prodam 4 mesece stare JARČKE Mavčiče 57 04523 Prodam 410-litrsko SKRINJO Zapuže 18/B, Begunje na Gorenjskem 9666 Prodam ASPARAGUS in BUTARE Štefe, Pangerščica 7, Golnik 9667 Dobro KRAVO mlekarico v devetem mesecu brejosti prodam. Zupan. Zg. Gorje 42 966S Prodam ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin), enojno POMIVALNO KORITO in DIVAN, vse v dobrem .stanju Reševa 3 Kranj. tel. 22-502 9669 Prodam VIJAK, premera 80 mm z rač-no, primeren za mizarsko ali sadno .stiskalnico. Jezerska c. 122 9670 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Golnik 48 9671 Prodam ELEKTROMOTOR 7,5 kW, 7 mesecev brejo TELICO in mlado KRAVO za meso, ali zamenjam za KRAVO z mlekom. H rase 46, Smlednik 9672 Prodam trajnožarečo PEČ. Britof 72, Kranj 9673 Prodam 3,74 kub. m PLOHOV, 48 mm, nekaj malo rabljenih. Ambrožič Janko, Sp. Laze 12. Zg. Gorje. Ogled v soboto in nedeljo 9674 Ugodno prodam SPALNICO Kličete lahko po tel. 23-395 9675 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem drugič teletila in dve TELICI, stari 4 in 10 mesecev. Samotar, Vopovlje 16, Sp. Brnik 9676 Ugodno prodam rabljen črnobel TELEVIZOR EI-NIŠ in prenosljiv KAMIN na trda goriva. Telefon 22-932 - Kranj, Mandelčeva 2 9677 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice ali za v skrinjo. Šenčur, Mlakarjeva 13, tel. 41-114 9678 Prodam trajnožarečo PEČ in večjo količino bukovih DRV. Bertoncelj, Pod-blica 28, tel. 40-593 6979 Prodam nov VOLNEN »TEPIH«, bele barve (ročno delo, 11.000 vozličkov) dimenzije 299 X 191 cm. Jarc Na sta, Levstikova 1, Kranj, tel. 24-888 9680 Prodam 6 mesecev starega BIKCA in en teden staro FRIZIJKO. C. na Klanec 9 9681 Prodam otroški VOZIČEK, HOJICO, STAJICO in KOS. Mijatovič, Šorlijeva 27, Kranj, tel. 26-319 9682 Prodam tri mesece in pol stare PAVICE, par zlatih FAZANOV, prava lanska lepotca, samca. Novak Jože, Podreča 6, Mavčiče 9683 Prodam MAČEHE in RIGELČKE. Tupa liče 11, Preddvor 9684 Prodam 14 dni staro TELIČKO. Pogačnik, Podbrezje 77, Duplje 9685 Prodam bukova DRVA. Ješe, Zalose 11, Podnart, tel. 70-416 9686 Ugodno prodam dekliški črn PLASC, št. 40, prehodni ženski KOSTIM, št. 42 in fantovski črn PLAŠČ, St. 46. Tel. 22-337 ali 22-003 9687 Prodam ZIBELKO; otroško POSTELJICO in športni VOZIČEK. Davidovič, Janeza Puharja 1, stan. 23, Kranj 9688 Oddam PSA - VOLČJAKA. Naslov v oglasnem oddelku. 9689 Prodam več metrov suhih DRV. Zg. Besnica 68 9690 Prodam rabljena stavbna OKNA. Hrastje 117, Kranj 9691 SPALNICO, skoraj novo. svetle barve, prodam. Telefon 74-557 9692 Prodam lepa ZIMSKA JABOLKA. Globočnik, Voglje 85, Šenčur S693 Zelo poceni prodam stare KUHINJSKE ELEMENTE. Telefon 23-218 popoldan 9694 Prodam MAČEHE. Molj, Voglje 9/a, tel. 49-090 9696 Prodam nova vhodna VRATA 160x200 lip Bled z izrezom in kovanim okvirom; ter lepega 3-letnega NEMŠKEGA OVČARJA — čuvaja, oddam dobrim ljudem. Zg. Bitnje 157 9696 Prodam svetlo SPALNICO, v lesni barvi in stilno OMARO (435 cm dolgo) temno. Informacije po tel. 62-314 od 8. do 9. ure in od 19. do 21. ure 9697 Zelo ugodno prodam PEČ za centralno' kurjavo, 25.000 kalorij. Telefon 064-25-648 popoldan 9698 Prodam dobro KRAVO MOLZNICO, po teletu. Ropret, Kupljenik 5 pri Bohinjski Beli 9699 Prodam novo MOTORNO ŽAGO husqvarna, tip 630, meč 45 cm. Loka 24, Tržič 9700 Ugodno prodam nov ŠTEDILNIK na irda goriva gorenje, tip pgdp, širine 37 cm. Vovk Franc, Lesce, tel. 74-005 9701 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK (2 glin, 4 elektrika). Ogled popoldan. Šenčur, ieleharjeva 4/a 9702 ZAHVALA Ob prerani izgubi sina, moža, očeta, starega očeta, brata in strica ADALBERTA MALIJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem za izraze sožalja in darovano cvetje: Posebna zahvala dobrim sosedom za vsestransko^moč, kolektivu Sava in njegovim sodelavcem, tovorniku tov. Krtu, oktetu Sava, kolektivom TOZD Kovnica Jesenice, Inštitutu za pljučne bolezni in TBC Bolnik, Osnovni šoli Zabreznica, GD Koknca ter zastavonošem. Vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala! VSI NJEGOVI Kokrica, 3. oktobra 1081 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Cesta Staneta Žagarja 42. Kranj, telefon 22-586 Ogled vsak dan bd 20 ure dalje Prodam nov ŠTEDILNIK za etažno centralno ogrevanje ITPP - kuppersbusch, za 13.000 din Šubic. Radovljica Prešernova 19 9703 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Šenčur, Delavska 13 9768 Prodam žensko POROČNO OBLEKO, primerno za jesenski čas, it. 40. Ogled vsak dan po 17. uri. Pegan Tadeja, Zupanova 5. Šenčur 9769 Prodam POROČNO OBLEKO, dre p barve, it. 40. KoSenina, Sv. Duh 37 9770 Prodam BIKA po izbiri, starega 13 ali 14 mesecev. Pintar, Veiter 16, skofja Loka 9771 Prodam globok žametni VOZIČEK. Hafnerjevo naselje 1, Skofja Loka, tel. 064-60-467 9772 Prodam italijansko etažno PEČ za centralno ogrevanje GIBO, 17.500 kilo kalorij. Ogled moten vsak dan popoldan. Bizjak Franc, Begunje 133 9773 Prodam PRAŠIČE, tetke 30, 70, 90 in 150 kg. Posavec 16, Podnart 9774 Prodam KRAVO fririiko, brejo 9 mesecev, 4. tele. Podreča 4, Mavčiče 9775 Prodam nove SMUČARSKE ČEVLJE (pancarje) 38. Dolar, Vrba 9, Žirovnica 9776 Prodam 50 vreč PERLITA za fasado in trdilec ter dve otroški posteljici z jogi jem. Tavčar Ciril, Lule 86, Šenčur 9777 Prodam KROMPIR za ozimnico. Arh Silvester, Žirovnica 57 9778 Prodam nov SILOKOMBAJN mengele. Naslov v oglasnem oddelku. 9779 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Labovče 13, Cerklje 9780 Prodam večjo količino krmilne PESE. Sp. Bitnje 25, Žabnka 9781 Prodam 14 dni starega BIKCA. Kranj, Struievo 13 9782 Prodam KRAVO ali TELICO po izbiri. Virmaše 42, Skofja Loka 9783 Prodma MLIN sa sadje s prešo, 300 1. Osterman, C na Klanec 19/a Kranj 9784 Prodam PRAŠIČKE. Šmartno 29, Cerklje 9785 Prodam 9 let starega KONJA, usposobljen za vsa kmečka dela. Dohnsek, Lenart 3, Cerklje 9786 Prodam TELETA za pleme. Zg. Brnik 46, Cerklje 9787 Prodam ZELJE v glavah. Sp. Brnik 55, Cerklje 9788 Prodam BIKCA, starega 3 mesece. Apno 9, Cerklje 9789 Prodam TELICO frizijko, brejo 7 mesecev. Praprotna polica 19, Cerklje 9790 Prodam borove in smrekove PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku. 9791 Prodam 7 tednov staro TELIČKO. Zg. Brnik 52, Cerklje 9792 Prodam semenski KROMPIR igor in ve sna. Vasca 8, Cerklje 9793 Prodam KRAVO simentalko v devetem mesecu brejosti. G lin je 6, Cerklje 9794 Prodam 10 dni staro TELIČKO frizijko za nadaljno rejo. Breg 7, Komenda 9796 Prodam 3 kub. m smrekovih DESK, 25 mm. Novak, Apno 3, Cerklje 9796 Prodam 4 tedne starega BIKCA in kuppersbusch. Zg. Brnik 53, Cerklje 9797 Prodam 6 tednov starega TELETA in KRAVO frizijko, brejo 5 mesecev. Sp. Brnik 38, Cerklje , 9798 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3,5 kW. Toma žice va 6, Kranj 9799 FOTOAPARAT praktica PLC 3 in ši-rokokotni OBJEKTIV pentacon, prodam. Dolenc Janko, Dorfarje 27, Zabnka 9800 Prodam dobro ohranjen nerjaveč ŠTEDILNIK, vzidi ji v — desni. Perko, Gorice 4, Golnik 9801 PLAŠČ, nov modro-sive barve, velikost št. 42, prodam. Ponudbe pod: 3.500 din Ugodno prodam dvoje VRAT LIP Bled, 200X 75 cm in 200x85 cm s podboji širine 15 cm, OKNO, tipa glin Nazorje, 120X 80 cm, vezan s PVC folijo in 100 kg BITUMNA. Telefon 064-62-928 9803 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Braznica 11, Skofja Loka 8804 Prodam 250 kg težko SVINJO. Olševek 2, Preddvor 9606 Prodam STREŠNO OPEKO bobrovec. Šegi, C. 1. maja 18, Kranj 9806 Prodam KRAVO in TELICO, obe visoko breji. Prebačevo 53, Kranj 9807 MAČEHE - velikocvetne, lahko dobite pri Mam Slavki, Cerklje 5 9808 Ugodno prodam otroški VOZIČEK, STAJICO, HOJICO in KOŠEK Vnra šajte na Baudkovi 38, Stražisče. Lahko tudi v dopoldanskem času 9809 Prodam RADIATOR trika, 25 x 30cm, 35 členov. Golnik 98 (novo naselje) 9810 Prodam SADIKE ligustra, enofazni ŠTEVEC, KOLO na 5 prestav, ŽLEBOVE - KLUKE, 25 cm. Šuceva 9, Kranj 9811 Prodam skoraj nov kombiniran BOJLER braun (drva, elektrika) za v kopalnico. Črnivec 20/o 9812 Prodam tri OVCE, enega KOŠTRUNA in KOZLA. Telefon 23-466 ' 9813 Prodam SOD za gnojnico z motorjem Za rejo prodam 14 dni od dobre mlekarice. Naslov v oddelku Prodam 90 LETEV, hi n m cm in 5 ŠPRIROVCEV 12/M* Podbrezje 71, tel. 70-0» Ugodno prodam OJAČEV, Informacije po tel. 26-545 od Kuppersbusch PEČ, dobi prodam. Berce Tone, Kraaai 79-723 v soboto rionokkui altisasa 1 od 14. do 17. ure Prodam majhne PRAŠIČKE. Anton, Hudo 3, Tržič Prodam 150 kosov 40X20X20. Kalan Ivan. Skofja Loka Prodam kombkuran OTROŠKI VOZIČEK, zvečer Prodam suha smrekova DRVA 1 nedeljo, 11. 10.1981. Naslov v oddelku. Prodam velikocvetne hovče 76, Cerklje Prodam dva BIKCA Kranj Prodamo brejo TELICO težko 460 kg, vajeno pase k« prm suhih bukovih DRV. Nos nem oddelku. Prodam otroško KOLO (od 5< Golniika 6, tel. 23-441 Prodam ŠTEDILNIK malo rabljeno elind 2,8 kW. Beiter, Prodam dva 60-litrska in 60-litrsko KAD sa zelje ak sadja, MOŠKO KOLO F trski KOTEL ter 01 SOBO z dvema ' lil Tis— doporočencema z enim starosti ali brez. Škofic, Breg niča Prodam skoraj novo SPi_ lo. Rauch, Vrečkova 11/IV Prodam 1 kub. m krem barve. Tunik. Pot v Prodam 4 are stoječe okolici Cerkelj. Naslov v delku. KUPIM Kupim ELEKTROMOTOR. 5 kW. Pfajfar, Češnjica ~ Kupim salonitne PI Skoko Ivan, Partizanska 44 tel. 61-458 Kupim KUHINJSKE Telefon 27-972 Kupim teden dni starenja men tal ca. Telefon 70-125, Rovte 8, Podnart Kupim italijanski športni Telefon 49-135 Kupim manjšo PRESO MOPED. Marija Vidic, Begunje Kupim 600-litrsko stinsko HLADILNICO 49-066 Kupim termoakumulaojaJto 3 kW Telefon 26-616 Dopoldan VOZIl Prodam ZASTAVO 750. teta* voznem stanju. Andreuzzi Nov« Žiri Prodam VVARTBURG, teL BMW 316, letnik 1977 lefon 21-677 SIMCO 1100, letnik 1974, stanju, prodam po nizki ceni. dan. Izda Valentin. Rezke Vižmarje Prodam dobro ohranjen rezervne dele ali ponovno Jože, Štopfer, Mavčiče 49 Prodam ŠKODO Š 100 L, registrirano, celo ali po -trka Srednja vas 10, Poljane nad Prodam karamboliran, nev celega ali po delih in nove zanj. Ogled vsak popoldan. Bled. i 67 Ugodno prodam avto ZAST.O starejši letnik, dobro ohranjen. Češnjica 30, Železniki Prodam PRIKOLICO za Kristan, Reteče 27, Skofja Loka APN-4, dobro ohranjen, star prodam. Znidarič, Gubčeva 3, 26-746 ZASTAVO 750, dobro ohranja«* i dam ali zamenjam za ohranjeae MOTORNO ŽAGO. Kbčat 77-122 Prodam FIAT 850 in rezerva* dele za hat 1300. Ogled popokaš, dosavljevič, Hrastje 106/a Prodam ZASTAVO 101, modre barve, dobro ohranjeno, tel. 064-26-540 v popoldanske* in črpalko, prenosni TELEVIZOR, stres no OPEKO Apičak. Pipanova 18, Šenčur 9814 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch. Jelar, Zadra ga 5, Duplje 9815 Prodam 6 mesecev stare RACE. Bele harjeva 49, Šenčur 9816 Prodam dobro ohranjeno fantovsko DIRKALNO KOLO (št. gume 24). Struievo 5, Kranj 9817 Prodam »SKODLE« za kritje strehe. Informacije po tel. 60-425 po 15. uri 9816 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 6 kW, cena 8.500 din. Fihpič, Posavec 22, Podnart 9819 Prodam ali zamenjam BETONSKO ŽELEZO, 10 mm za suhe DESKE (co-larice). Bajtelj, Zadrega 11, Duplje 9820 Ugodno prodam OJAČEVALEC, 25 W za kitaro. Telefon 25-442 9821 Ugodno prodam več mladih KANARČKOV, dobrih in lepih pevcev. Kocjančič, Na Mlaki 3. Radovljica 9822 Poceni prodam POLKA VČ in dva FOTELJA. Senk, Planina 37, Kranj 9623 Prodam 350 modularne OPEKE Telefon 23-470 9824 FIAT 126-P, letnik 1976, dofcrr njen, prodam za 5SM. Tel. 18. uri Prodam ZASTAVO 1300 do so »odmontirani«. Babic Mila 36/a, Šenčur Ugodno prodam osebni avto generalno obnovljen. Naslov v oddelku. Prodam AMI 6 break, registriran. Informacije po tel. popoldan Ugodno prodam ZASTAVO ML I 1976. Kavčič, Gorenjskega -Kranj . RENAULT 16, letnik 1971, asa**-7,5 SM. Kalan Franc, Fiaaai- Z Skofja Loka, tel. 61-838 Prodam ZASTAVO 750, krta* H oblek, Basali 16jPlsddvor Prodam MZ 250 m poaikuoo** TARO starfieM. Fiater Sanoa, 0s»j^ Prodam original FIAT 125, registriran za celo leto, ce Mimtinovič, Savska c. 24 ah 81^rodam,mZASTAVp 101, letak Kem Rudi, Sp. Bitnje 3 Prodam 15 mesecev staro 750 LC. Telefon 23-191 OBVESTILA, OGLASI IM OBJAVE NOVO - NOVO - NOVO - NOVO I Ekspresna kemična čistilnica in pralnica j SATI+ER DRAGO, Oldhamska 14. KRANJ (pri Vodovodnem stolpu) Vam nudi klasično pranje in kemično čiSčenje vseh vrst oblačil, odej, in preprog po sodobni metodi, ki ne poškoduje teksti/a. Odprto vsak dan od 7. do 19. ure. sobota od 7. do 13. ure. Obiščite nas, ne bo vam žal. Opravljam avto-elektrikarske storitve Udprto: v delavnikih od 16. do 20 ure v ™* a £ ! d°. !l ure AVTO-ELEK-IKIKA Radej Andrej. Zg Bitnje 157 9670 PRIREDITVE Vsako soboto ob 20. uri ie PI v hotelu CREINA. ZabavauTva* bo akuni na MODRINA VABLJENI! ZASTAVO 101, letnik 1973, •tmn kara m bo lira na, motor Informacije po tel 25-461 -9725 iC\9lSmJrf0^mm <*°bTO ohranjeno in> 780, staven dam rezervni ■"■tf^kaik in razne druge dele. *M3£ »726 ■ VW. letnik 1966. obnovljen. Loe, 5g, Tržič 9727 ^OPEL REKORD coupe 1900, * m ZASTAVO 750. letnik 1972. S tare tova 32. Kranj -9728 VW 1600 TL. letnik 1966 ali ai manjši avto. Apno 3, Cer-9729 HAT 126-P. Ogled možen vaak *l|2^J^c^oro*ec* Mošnje 39 pri •^prodam ZASTAVO 750, po •COLADO. za avto 126-P ter TOKA za teranovo (faaado). Sovi svet 21. Skofja Loka, te-S19 9731 tovorni avto TAM 5000, letnik 9, Selca nad Skofjo Loko. '^daanoeoldan 9732 LOS za zastavo 750. t, Prankovo naselje 55, Skof-.•oL 094-61-719 9733 PEUGEOT 304, letnik 1971. -K ns potrošniški kredit, cena Kamenik. Kidričeva 69, Skofja 9734 ZASTAVO 750, letnik 1974, do asptetubia 1982. Ogled !"*■_ Zbije 1/c, Medvode 9735 karoserijo s podvozjem za .2 CV g. Koienina, Sv. Duh 35, 9736 i AMI 8, celega ali po delih. Koširjeva 13, Skofja Loka 9737 prodam ZASTAVO 750, letnik »70, Šenčur 9738 ZASTAVO 750, letnik 1977. Isbčut 9739 VW 1200, letnik 1976, ohra-Jofsiilik Marija, M uši če va 38, JMiflu 9740 FIAT 860, celega ali po delih in !■ nit in Z-125. Črnivec, Zadraga 1. 9741 PORD TAUNUS 12 M, letnik T*k4bn 28-789 od 9. do 10. in 20. do 5. 9742 "»frifhkfr karamboliran, poceni lostatks, letnik 1975. Koren !*stnca70/A, Trtic 9743 regiatrirano ZASTAVO 750, i1*77 - september. Korošec, Ko-Bohinj 9744 ZASTAVO 750, starejši letnik, •oataa 60, Zabnica 9745 FIAT 124, registriran do sep-Zdravko Zalokar, Gorjuše Bistrica 9746 - dobro ohranjeno ZASTAVO i H* 1974' registrirano do junija JJ**Bik, Mlaka 76, Kranj 9747 'AVO 101, potrebno manjšega kle-k popravna, ugodno prodam. -2**or 34, Tržič. Informacije po |, mm 9748 \g*» prodam VW 1300, letnik 1968 .g^ po tel. 74-927 9749 dobro ohranjen R-4, letnik ^^^•nn Anton, Cankarjeva 2, Je- 9750 !■* R-4, letnik 1975, prevoženih **< a 2,5 SM. Informacije po Vel. * « 88 od 7. do 14. ure in 27-855 »4» 17 ZASTAVO 750 L. letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam. Informacije po tel 064-21 -135 od 7. do 9. ure 9877 Prodam ZASTAVO 101 L. letnik 1977 (26. XII). Informacije po tel. 064-21-405 9842 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Informacije po tel. 60-425 po 15. uri 9843 Prodam dva PONY EXPRESSA, oba za 20.000 din ali enega za 10.000 din in drugega za 12.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 9844 Prodam osebni avto V/ARTBURG. starejši letnik, registriran do januarja 1982. Ogled v sobotah od 15. do 18. ure. Planina 1, Kranj, stanovanje 14 9845 Prodam R-4, letnik 1970, cena 1,5 SM Bičkova 7, Stražisče, tel. 23-929 9846 Prodam ZASTAVO 1300, registrirano do avgusta 1982, letnik 1971. Stankovič, Gorenjskega odreda 18, Planina — Kranj, stanovanje 3, pritličje 9847 Prodam FIAT 125 special, letnik 1971 ali zamenjam za manjši avto. Brezje 18 9848 SPAČKA, letnik 1972, prodam. Kljajič, Gradnikova 3, Kranj 9849 ZASTAVO 750 luz, letnik 1972, poceni prodam. KropivŠek, Strahinj 101, Naklo 9850 ETP — KRANJ proda na javni dražbi 26. 10. 1981 rabljeno počitniško PRIKOLICO tip adria 450 in 2 HLADILNIKA e!ektrolux. Pogoji dražbe so objavljeni na oglasni deski ETP 9851 ZAHVALA Šimnovi iz V okla št. 39 se zahvaljujemo zavarovalni skupnosti TRIGLAV Kranj za izredno hitro in solidno izplačano škodo, ki jo je povzročil požar. Zahvaljujemo ne tudi članom Civilne zaščite Krajevne skupnosti Voklo. NAJLEPŠA HVALA! 9872 POZNANSTVA Vdovec, star 66 let. nealkoholik, zaposlen, z lastnim stanovanjem, želi spoznati žensko 50 do 60 let, ki bi želela v dvoje preživljati svoja leta. Šifra: V dvoje je lepše oafo DEŽURNE TRGOVINE V soboto lt. oktobra bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi. Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna Zg. Jezersko. Na Klancu. Oprešni-kova 84, Kranj. Živila: Diskont Naklo, odprt od 8. do 12. ure, dežurne prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure in sicer: SP PLANIN A-CENTER, Ul. Gorenjskega odreda, SP Pri mostu, Kranj, Vodopivčeva 16, SP Oskrba, Kranj, Cesta Koroškega odreda 9, Emona Market, Kranj, Delavska 20, PC Britof, PC Šenčur, trgovina in bife 23. STRAN. C LAS V soboto, 19. oktobra bodo odprte v ostalih občinah naslednje prodajalne: JESENICE Rožca, SP na Plavžu. Titova 79 in Delikatesa, Kasta 3 na Koroški Beli. V. Svetina 8/a SKOPJA LOKA Market Novi svet TRŽIČ Mercator. Trg, Ljubljana,. Tržič. svobode JLA 6. 21, Žito Mercator m >»i i —•"-***' "»"vin« in one Zivila-Globus. PC Bitnje od 7. do 17 ure OSTALO MATEMATIKO instruiram za vse šole. Telefon 27-329 popoldne 9663 Iščem takojšnje VARSTVO za 15 mesecev starega otroka. Lahko na domu otroka ah varuhinje. Malovrh Marinka Galetova 15, Kokrica - Kranj 9874 V nedeljo P* "O dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg H Krva vec, Cerklje, Naklo v Naklem. Na vasi, Šenčur. STANOVANJA Nujno iščem SOBO za določen ali nedoločen čas. Sem zaposlena. Sporočite po tel. 064-21-648 od 17. do 19. ure 9667 Iščem STANOVANJE, možen kasnejši odkup, 1 SM mesečno. Novak Mirjana. Trs svobode 23, Tržič 9659 Opremljeno. SOBO oddam trem poštenim dekletom, možnost kuhanja. Telefon 22-728 od 19. ure dalje 9862 Dve sestri iščeta SOBO v Kranju. Šifre: Nudiva dobro plačilo 9853 Nujno potrebujem enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju Telefon 21-020 9864 Zaročenca pred poroko iščeta STANOVANJE v Skofji Loki ali okolici za dobo 3 do 5 let. Ponudbe pod: Dobro plačava 9855 Mlada tričlanska družina vzame v najem enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Skofji Loki. Tel. 064-60-930 9856 Samski m osi išče SOBO s souporabo sanitarij na območju Kranja ali okolice Ponudim 1.500 din. Ponudbe pod šifro: Redno plačilo 9857 STANOVANJE oddam ženski, ki bi varovala otroke. Ogled v nedeljo 11. oktobra 1981. Jezerska c. 94, Keleman 9858 Dvosobno STANOVANJE s kabinetom, staro 3 leta, prodam v Skofji Loki. Telefon 064-62-022 9859 Zamenjam lastniško, komfortno, dvosobno STANOVANJE a kabinetom, 51 k.v. m, drugo nadstropje, s telefonom v Podlubniku v Skofji Loki za enosobno komfortno v. Podlubniku. ali dvosobno manjše Htarejše v bloku v Skofji Loki Ponudbe pod: Doplačilo 9860 SOBO aH GARSONJERO, vzamem v najem v Kranju ali okolici, Ponudbe po tel. 064-25-234 9861 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu starosti zapustila naša draga BERTA ZUPAN roj. Udir Na zadnjo pot jo bomo pospremili v soboto, 10. oktobra 1981, ob 15.30, izpred domače hiše - Zalose St. 21 na pokopališče v Otoče. VSI NJENI 1 LOTERIJA Srečka št. din 00 80 60 80 3360 600 06250 2.000 101470 20.000 418840 20.000 61 60 81 100 001 160 711 200 05871 8.000 16671 4.000 28241 4.000 47631 8.000 62071 2.000 80311 8.000 90001 4.160 047861 20.060 114031 20.000 22 60 32 60 1092 400 2392 400 6022 1.060 6492 400 02782 6.000 09442 8.000 62352 6.000 85482 6.000 360312 20.000 419852 20.000 3 40 2173 840 125503 20.040 149173 20.040 it. 473513 28334 5 2325 18425 206655 06 66 85796 038726 040956 245216 198077 491597 08 78 728 5218 043968 180288 354458 29 79 89 469 04719 41369 79719 238929 305639 425979 V Murkini MODI v Radovljici imajo lepo izbiro moških vetrovk. Ta, ki vam {'o danes predstavljamo, je ivaležna mešanica bombaža in poliestra, ki se prijetno nosi. Kapuca je skrita v ovratniku. V velikostih od 46 do 54 jih dobite, barve so pa na voljo drap, rjava, olivna zelena in druge. Imajo pa na izbiro še vrsto dru- Kčnih in podobnih mode-v. . >.-/..<. • - '-.'.;/•''* " Cena: 3.080 dinarjev Murkin ELGO v Lescah (pri železniški postaji) je dobro založen z ličnimi svetili za jedilne kote, jedilnice, kuhinje, kmečke sobe in podobno. Veliko naravnih materialov! Cena 900 do 1.100 din IZBRAL! SO ZK VAS = POSESTI are 9751 ZASTAVO 101, letnik 1975, V najem vzamem LOKAL v okolici Podetih Mlaka 118, tel. 26-684 Kranja. Telefon 064-25-457 9661 ~.~_.«»^ • Zamenjam HIŠO v Kranju - Cirče. za prodam ZASTAVO 750, letnik hAo v jtmniu (bhzu megta) NagJo; y 7nW° *?° i?82. Ja"erz' oglasnem oddelku. 9862 » AFiato^^**"^ w ,^Sf Prodam ZARAZO. Koritenska 15, AU8TIN 1300, letnik 1970, Bled, tel. 77-830 9863 ™. "«P«n"n. v°*?n. Dr2^m GARAŽO prodam v Bistrici pri Tržiču rfn„?dJ15 ,d^17o,Ure £rer v garažni hiši. Ponudbe pod: Gotovina 13, Bled. tel. 77-131 po 20 un tekoj m]i 061-320-784 popoldan 9864 kSak* *v«,^« ~~ , • „ Enostanovanjsko, visokopritlično Vp.^08 90 elektron* Po- HIŠO z garažo, vrtom, centralno kurjavo 13, Zg. Gorje pn Bledu telefonom v Ljubljani zamenjam za podobno v mirnem predelu Radovljice ali za etažno stanovanje. Ponudbe pod: XS?JL BafW 2000, letnik 1971, vozen PaH* Telefon 25-741 9759 _%T*° Prodam ŠKODO Š 100, letnik \L* *°*»*m atanju. Zupan Miha, Tržiču 9760 kije ugodno prodam R-12 m 42, Podnart 9761 L8TAVO 750, letnik 1970, , z rezervnimi deli. Praše 27, 9762 jCi? ZASTAVO 101-L, letnik 1977, 5^2**° do avgusta 1982 z avto radio n> * t** 10 SM. Možnost plačila z * posojilom. Ogled vsak dan pokoren, Tavčarjeva 1, Jesenice v»u , 9763 ZA8TAVO 101, letnik 1975, VV^TT0 Mah, ŠorHjeva 3, Kranj, ^ 9764 ^B?* prodam TOVORNO PRIKO tasbnj avto, nosilnost 600 kg. Sk tldJr77* 9765 v^^Prodam ZASTAVO 750, z ob-T^.**meerik>. regiatrirano do ofc-"Vte!!* Telefon 70-166 v petek in i%aWu 9766 ZASTAVO 101, letnik 1975 fPi**^ ZASTAVA 750, V^Vftntaao do oktobra 1982. Urh ^ Soiaka 4/a, Kranj, Stražisče 9841 Tople hlačne kostime smo videli zadnjič pri Murkini MODI v Radovljici. Volneni, klasični. Sešili so jih v Labodu. Barve so rjave in sive. Dobe se v velikostih od 38 do 44. Cena: 5.072,35 din upokojenca 9865 ZAPOSLITVE GOSTIŠČE »ERLAH« na Jesenicah zaposli KUHARICO-JA. Vae informacije dobite po tel. 49-066 9666 Iščem dopoldansko delo. Imam vozniški izpit B-kategorije. Telefon 50-089 9867 KLJUČAVNIČAR z znanjem elektro-varjenja išče honorarno zaposlitev v popoldanskem času, zaželeno v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod. Ključavničar 9868 OBVESTILA 9767 letnik ROLETE, vseh vrst naročite ŠPILER-JU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610. Lahko pišete, pridem na dom! 7663 Sprejemam naročila za izdelavo VODOVODNE INSTALACIJE Jezeršek Skofja Loka, tal. 064-60-910 9592 Termoakumulacnake peči ĆISTIM, popravljam in MONTIRAM Telefon 061-737-466, Zibelnik Matija, Zavrti 6, Menaeš 9593 KOLESARJI! Popravljam kolesa vseh vrst. Smrkolj Dušan. C. JLA 27, Kranj 9869 Prešite jopice so, kaze, letošnja velika moda. Tople in lepe so, ni kaj. Tole smo pop' 'i v Murkini MODI v { 'Ijici. Gornje blago •e jj; iiiešanice poliestra in bombaža, podloženo pa je s toplim umetnim krznom. Barve so modne, beige, olivno zelena, modra, bordo in fres, velikost od 36 do 48. Cena: 1.^00 in 3.000 din ti pa V primeru redukcije toka nam bo v hiši prav prišel agregat, ki bo vskočil, ko v žicah ne bo več elektrike. Sever Subotica ga izdeluje, moči ima pa 1500 W. Dobi se pri FUZINARJU na Jesenicah. Cena: 25.291,20 din 1 din 20.040 2.000 40 440 2.040 20.040 60 60 2.000 1.000.000 20.000 20.000 20.000 50.000 80 80 200 600 20.000 100.000 20.000 100 60 120 160 4.000 2.000 6.000 20.100 500.000 20.060 V Murkinem ELGU v Lescah so spet dobili iakano posodo jena. Tokrat gre za izredno lepo angleško steklo Pyrex. Dobe se posamezni kosi in garniture Cena: od 296 do 1.199 din (za garnituro) Mladi zbrali starine Mladi iz Selc v Selški dolini so po hišah zbirali starine in priredili razstavo - Med ljudmi je vzbudila veliko zanimanja -Njihovo prizadevanje za ohranjanje starega izročila je neprecenljivo Selca - Dober teden dni je bila v kulturnem domu v Selcih v Selški dolini odprta razstava starin, ki so jo pripravili mladinci in mladinke osnovne organizacije ZSMS Selca in jo posvetili praznovanju 150-letnice Levstikovega rojstva Ideja o razstavi je zrasla julija letos, ko so ob dnevu borca pripravili razstavo ročnih del. Mlade so spodbudili pri škofjeloški zvezi kulturnih organizacij. Deseterica mladih, med njimi Rredsednik osnovne organizacije larko Lotrič in referentka za kulturo Magda Hajnrihar, so šli od hiše do hiše, obiskali so posebej starejše, nabrali stare predmete ter jih pripravili za razstavo. Ponekod so brskali po podstrešjih, našli marsikaj, očistili predmete. Drugod so imeli starine lepo ohranjene v sodobnih stanovanjih in restavrirane. Nekateri so mladim rade volje zaupali stare reči, drugi so se bali, da bi jih obiskovalci na razstavi ne poškodovali. Toda njihov strah je bil odveč. Čeprav na -azstavi niso napeljali vrvic, se ljudje predmetov niso dotikali. Mladi so nabrali po selških hišah okrog 150 starih predmetov. Prav zanimovo je, kaj vse so dobili. Zanimanje zbiralcev je burila stara lesena ura, ki še vedno teče, le naviti {o je treba vsakih dvanajst ur. )obro ohranjena je zbirka slik na steklo. Veliko takšnih slik smo našli na podstrešjih, so nam povedali mladi, toda zelo krhke so bile, z razmajanimi okvirji in nismo si jih upali razstaviti. Kar kličejo torej 'strokovnjake! Omeniti velja tudi povsem ročno izdelano narodno nošo iz leta 1782, skrbno ohranjeno Pa svečnik iz leta 1899 pa več kot sedemdeset let star fotoaparat Videli smo pripravo za prazen je ječmenove kave, kavne mlinčke, stare likalnike na oglje, sklednike. različne posode za tekočine, železne lonce, pino za izdelavo masla, možnarje. Pripeljali so staro pohištvo: posteljo, zibelko, kmečko mizo in seveda skrinje. Na steni so visele stare stenske ure. panjske končnice, okenske gavtre, volovski jarmi. Manjkali niso kolovrat, stare priprave za tkanje, česanje volne, trenje lanu. Mladi so v dvorano prinesli celo staro leseno ralo, slamoreznico, kolarski stol, lesene vile, stare laterne in karbidovke. Morda smo v pisani množici pozabili omeniti še kakšen predmet, saj je bila bera razstave res bogata. Mladi so ves teden dežurali, sprejemali obiskovalce in jim pojasnjevali, čemu je služil kakšen pedmet. Razstavo so si ogledali tudi šolarji, celo iz Železnikov so prišli, in prav njim je bilo treba marsikaj pojasniti, saj so bili posebej zanje stari predmeti pravo odkritje. Razstava je v Selcih vzbudila veliko zanimanja. Našteli so okrog 500 obiskovalcev, kar je za kraj s 600 prebivalci veliko. Žal razstava, ki so jo mladi odlično pripravili, saj so predmete tudi domiselno razvrstili, ni našla širšega odmeva. Mladi so vabila za razstavo razobesili le v kraju, preskromno so razširili vest o njej. Morda jih bo uspeh spodbudil, da bodo prihodnjič vabila razposlali daleč naokrog. Brez dvoma je njihovo dejanje neprecenljive vrednosti za ohranjanje starega izročila. Ze zgolj zavoljo tega, ker so ga vključili v svoje zanimanje. Prav gotovo pa so pri marsikaterem vaščanu vzbudili odnos do ohranjanja starih reči, posluh za nekdanje življenje vasi, ki ga Mladi iz Selc so po hišah nabrali starine in jih pripravili za razstavo, kije v kraju vzbudila veliko zanimanja. Na ogled je bilo okrog 150 najrazličnejših predmetov, nekateri med njimi so prave dragocenosti. V nedeljo v Gozd Tržič - Sklepna prireditev letošnjega praznovanja v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Sebenje in Senično bo v nedeljo, 11. oktobra, ob 10. uri v partizanski in pred sedemintridesetimi leti požgani vasici Gozd. Prireditelji tradicionalnega srečanja občanov in še posebej nekdanjih borcev vabijo na pohod s Poljan nad Krizami, med katerim se bodo udeleženci od 8. do 9. ure lahko pomerili tudi v streljanju z zračno puško. Na proslavi bo govoril Janez Bedina, predsednik republiške skupnosti za ekonomske odnose s tujino, v kulturnem programu pa bodo sodelovali pevci društva upokojencev iz Tržiča, pihalni orkester ter mladi iz Križ. Ob tej priliki bo okrog petdeset mladincev sprejetih v enote teritorialne obrambe. Na predvečer proslave v Gozdu bo ob 18. uri v osnovni šoli v Križah slavnostna seja svetov vseh štirih krajevnih skupnosti, na kateri bodo spregovorili o delu v minulem letu ter o nalogah za naprej. Podelili bodo tudi priznanja Osvobodilne fronte najzaslužnejšim krajanom ter pokale in diplome najuspešnejših s športnih tekmovanj, ki se v počastitev praznika odvijajo že ves teden. H. J. sodobni utrip vse bolj izpodriva. tredmete pa meče na podstrešja, od oder običajno romajo v smeti. Marsikateri spomin na preteklost morda poslej ne bo več zaprašen propadal. M. Volčja k Pogin rib v Savi V sredo so odplake iz Tekstil-indusa spet pomorile velike količine rib v Savi. Pod mostom pri tovarni Tekstilindus, kjer je v reko speljan odtočni kanal za odtok odpadnih voda in kemikalij, so našli 25 poginulih lipanjev. Razpenjena voda, ki jo je bržkone povzročil močan detergent ju-gopond, pa je prinesla s sabo še mnogo večjo količino mrtvih rib. D. Z. NESREČE Z AVTOM V JAREK Jesenice — Na cesti med Jesenicami in Javorniškim rovtom se je v ponedeljek, 5. oktobra ponoči zgodila prometna nesreča, ki ji je botrovala neprimerna hitrost. Voznika osebnega avtomobila Almira Čataka, starega 21 let, doma z Jesenic, je v ostrem, nepreglednem ovinku, kjer se cesta precej spusti, zaneslo v desno. Ob cesti je najprej zadel v drevo, potem pa se je prevrnil v jarek. Pri kotaljenju je sopotnica 24-letna Ana Pagon padla iz avtomobila in dobila težje telesne poškodbe. OTROK PRED AVTOMOBIL Milje — V torek, 6. oktobra, se je v vasi Milje na cesti med Kranjem in Jezerskim zgodila prometna nesreča, v kateri je bil teže ranjen dveletni Miha Florjančič. Otrok je šel v spremstvu stare matere iz Milj proti Britofu, v bližini transformatorske postaje pa je nenadoma stekel na cesto. Iz Kranja ie prav tedaj pripeljala Nada Krabonja, ki je sicer takoj začela zavirati, vendar je otroka kljub temu zadela z registrsko tablico in ga zbila po tleh. MOTORIST V TOVORNJAK Kranj — Voznik tovornega avtomobila z mariborsko registracijo Franc Lorber, star 47 let, doma iz Dravograda, je v torek ob 12. uri vozil po Cesti JLA proti Kokrici. Pred vhodom v vojašnico je nakazal, da bo zavijal v levo proti skladišču KZK. Tedaj je iz Kranja z veliko hitrostjo pripeljal dvajsetletni voznik motornega kolesa Slavko Jurič. Ko je opazil levi smerokaz, je začel zavirati, pri čemer ga je zaneslo v zadnje kolo tovornjaka. Motorist in sopotnica, 17-letna Martina Šolar iz Železnikov, pa sta teže ranjena obležala na cesti. OTROK UMRL Za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila prejšnji petek v bližini bencinske črpalke v Cerkljah, je v ljubljanskem Kliničnem centru v torek umrl 9-letni Milan Sajovic z Zgornjega Brnika. Požar na plinski napeljavi Kranj — V ponedeljek, 5, oktobra, se je v hiši Marinke Reven na Luznarjevi ulici v Kranju nenadoma med delovanjem vnel varnostni ventil plinske bombe. Izbruhnil je ogenj, ki je poškodoval štedilnik in nekaj kuhinjskih elementov povzročil pa je tudi poškodbe na plinski napeljavi. Požar, ki je povzročil za 10.000 dinarjev škode, so pogasili poklicni gasilci iz Kranja, vzroke pa še raziskujejo. GLASOVA ANKETA Spodbujanje branja Gorenjski osnovnošolci že skoraj dve desetletji tekmujejo za Prešernovo bralno značko. Simbolično spodbujanje veselja do branja ima dobre rezultate, saj je bralna značka vzgojila že nekaj generacij bralcev, ki so si v letu šolanja oblikovali pravi odnos do literature. Mentorji, pedagogi, usmerjevalci bralske zagnanosti pa iz izkušenj vedo povedati tudi a stvareh, ki jih sicer oh zmagovitem značkarskem zanosu ni videti. jejo svoj odnos do življenja. Tut sam tekmovalni del bralne znat ke ne bi smel biti le forrnalrv preverjanje znanja, pač pa boi razgovor, v katerem spoznaval* bralčeve interese in ga usmeni mo. Morda delamo napako tudi • izboru del, kjer imajo učenci » zdaj še premalo vpliva, pa tuc pobuda mentorjev ob predps* nem programu ostane neopazni Jožica Koder, osnovna Šola Heroja Bračiča iz Tržiča »Zadnja leta opažamo na višji stopnji upad zanimanja za bralno značko, vendar to ne pomeni, da je tudi manj bralcev. V šolskih knjižnicah učenci še vedno pridno posegajo po dobrem branju. Najbolj jih privlačijo sodobna dela in tako v skladu z njihovim zanimanjem bogatimo tudi knjižnični fond. Za oblikovanje zrelega odnosa do knjige pa je potrebno načrtno delo mentorjev in po najboljših močeh se trudimo, da bi kar najmanj vsiljivo privzgojili ljubezen do knjige. Seveda v tem ne smemo biti preveč togi. Ozirati se moramo tudi na predloge mladih bralcev samih« Janko Berlogar, osnovna šola Planina »Navdušenje za bralno značko pojema, saj to prostovoljno obliko učenci pogosto zamenjujejo s prisilnim domačim branjem, ki je bilo nekoč v navadi. Da bi učenca motivirali, moramo predvsem upoštevati njegove interese, ne pa mu zgolj ponujati klasike in zgodb iz NOB, ki so postali že železni repertoar vsakoletnih značkarskih programov. Skozi knjižno ubeseditev sodobnosti, ki bi jo morali bolj ponujati učencem, le-ti dozorevajo in obliku- , Martin Hafner, osnovna Stane Žagar iz Kranja »Ze sam program slovenske* jezika v šoli je tak, da spodbc branju, še bolj pa je v ta d usmerjena bralna značka. Kaj« na dela, ki so predpisana v pr gramu, so raznolika in vsak ufr nec najde v tem izboru kaj ta* Iz svojih mentorskih izkufc lahko povem, da je v zadnje« času veliko navdušenje za ps* telja Preglja, v veliki meri ta* zato, ker je bil že gost naše k ob podelitvi priznanj značkaner Tesnejši stik z avtorjem spodbap zanimanje za branje, zato bomo4 to obliko nadaljevali. Do zdaj * , nas obiskali že Ingolič, Mak" škova, Snoj, Pregelj, Grafens Miha Klinar, z Branko Jurco p si mladi bralci naše Sole že e Časa tudi dopisujejo.« D. Zleb Nova stoenka z dvema luknjair Kranjski občan je kupil — seveda za gotovino - nov Zastavin avto »101 komfort«. Pripominjamo, da denarja ni ukradel ali si ga kakorkoli že drugače prisvojil. Varčeval je in odštel kranjski poslovalnici Slovenijaavto tiste kar težke milijončke. Ko so avtomobili prispeli, je izbral pač enega in ga preizkusil, kolikor se preizkusiti pač da. Ko se je pripeljal domov, je avto — .ves navdušen — pošteno pregledal in med drugim odkril, da sta pri zadnjih sedežeih »na podnu« dve veliki luknji. Prav gotovo sta nastali pri varjenju, ko so pritrjevali zadnje sedeže. Nemudoma je odšel nazaj v trgovino in zahteval zamenjavo avtomobila. Petnajst dni je hodil: od trgovine Slovenijaavto do Labor, do Alpetourovega servisa, in ker v petnajstih dneh odgovorni tovariši niso ničesar ukrenili, je poslal v Kranj republiško komisijo. Očitno je lulo, da kupec mora dobiti nov avtomobil, a odgovorni tovariši niso želeli biti odgovorni. Pošiljali so ga od enega do drugega, nihče pa zares ni hotel prevzeti odgovornosti. Kupec je tako mesec dni m več; na Slovenijaavto —Labore. mw taksije, hodi, vstopa na avto* Zdaj ne ve, ne kod ne kaaa.* da je vse skupaj navadna toč-če ne že kar kriminal, kajti proV avtomobile s takimi napakami ** kot neodgovorno. Boli g*, d< " avtomobila nočejo zamenjati & je na tisti dve luknji, obenem P : seveda kar pozabil, da v avu voda, kjerkoli že more in kjerk^ ji zdi, da so vse štiri »fehne* da skratka vse nekam sumi. P* cinglja in nasploh spušča *~ vzbujajoče glasove. A rta te p** je bil nekako že pripravljen. ** noče biti pa sprijaznjen s take rv napako, ki mu jo je podtakr kdo? Crvena zastava? Slove avto? - . Vsekakor prodajalec in ta je** primeru Slovenijaavto v Kn*4 Tovariši v Slovenijaavtu moraN v odgovorni in najbrž se kako ** vedo, kaj jim je v tem primeru**' ti. Kupec prav gotovo ne bo od** in če kdo, potem ima ravno m*+ deformirane stoenke pošteno D Se* INTERNATIONAL CIRCUS + C0R0NA + v Kranju, Savska loka pri zimskem kopališču od 15.10. do 18.10.1981 predstave ob 17. in 19. uri VSTOPNICE DOBITE NA BLAGAJNI CIRKUSA NON-STOP. 1257278789306^3405070^73375416^361^58^68946^73579^3904877^9343870^