2017 ‹ številka 4 ‹ okt. nov. dec. ‹ letnik XXv ‹ issn 1318-1882 2017 ‹ številka 4 ‹ okt. nov. dec. ‹ letnik XXv ‹ issn 1318-1882 04 Izpitni centri ECDL ECDL (European Computer Driving License), ki ga v Sloveniji imenujemo evropsko raËunalnipko spriËevalo, je standardni program usposabljanja uporabnikov, ki da zaposlenim potrebno znanje za delo s standardnimi raËunalnipkimi programi na informatiziranem delovnem mestu, delodajalcem pa pomeni dokazilo o usposobljenosti. V Evropi je za uvajanje, usposabljanje in nadzor izvajanja ECDL pooblapËena ustanova ECDL Fundation, v Sloveniji pa je kot Ëlan CEPIS (Council of European Professional Informatics) to pravico pridobilo Slovensko druptvo INFORMATIKA. V drćavah Evropske unije so pri uvajanju ECDL moËno angaćirane srednje in visoke pole, aktivni pa so tudi razliËni vladni resorji. Posebno pomembno je, da velja spriËevalo v 148 drćavah, ki so vkljuËene v program ECDL. Doslej je bilo v svetu izdanih će veË kot 11,6 milijona indeksov, v Sloveniji veË kot 17.000, in podeljenih veË kot 11.000 spriËeval. Za izpitne centre v Sloveniji je usposobljenih osem organizacij, katerih logotipe objavljamo. LJUDSKA UNIVERZA MURSKA SOBOTA VSEBINA UPORABNA INFORMATIKA 2017 ŠTEVILKA 4 OKT/NOV/DEC LETNIK XXV ISSN 1318-1882 Znanstveni prispevki Marjeta Horjak, Andrej Kovacic Predkomercialno narocanje kot kljucni vir razvoja inovativnih informacijskih rešitev in storitev – študija primera 191 Strokovni prispevki Simon Colnar, Vlado Dimovski, Marko Colnar Vpeljava modela upravljanja znanja v javno upravo Republike Slovenije 203 Karmen Kern Pipan, Jurij Bertok, Igor Kotnik Masovni podatki – velika priložnost za javno upravo – izkušnje pilotnega projekta 214 Gregor Zupan Digitalni indeks slovenskih podjetij 221 Gašper Bodlaj, Borut Werber Vpliv elektromagnetnih motenj na delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije – študija primera 230 Informacije Iz Islovarja 238 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 189 UPORABNA INFORMATIKA 2017 ©TEVILKA 4 OKT/NOV/DEC LETNIK XXV ISSN 1318-1882 Ustanovitelj in izdajatelj Slovensko druptvo INFORMATIKA Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana Predstavnik Niko Schlamberger Odgovorna urednika Jurij JakliË in Saša Divjak Urednipki odbor Marko Bajec,Vesna BosiljVukpiĘ, Sjaak Brinkkemper,Gregor Hauc, Jurij JakliË, Andrej KovaËiË, Jan von Knop, Jan Mendling, Miodrag PopoviĘ, Katarina Puc, Vladislav RajkoviË, Ivan Rozman, Pedro Simőes Coelho, JohnTaylor, Mirko Vintar,TatjanaWelzerDrućovec Recenzenti Alenka Baggia, Marko Bajec, Marko Bohanec, Renato Burazer, Janez Dempar, Dejan Dinevski, Sapa Divjak, Nadja Dobnik, Jure Erjavec, Aleksandar GavriË,Miro Gradipar, AlepGroznik,Tanja GrubljepiË, Mojca Indihar ©temberger, Jurij JakliË, Mirjana KljajiĘ Borptnar, Monika Klun, Andrej KovaËiË, Nives Kreuh, Marjan Krisper, RobertLeskovar,Luka PavliË, Alep PopoviË,Urop RajkoviË, Vladislav RajkoviË, Ćiva Rant, Andrej Robida, Niko Schlamberger, MarinaTrkman, PeterTrkman,TomaćTurk, Mirko Vintar, Borut Werber, Boptjan Ćvanut TehniËna urednica MiraTurk ©kraba Lektoriranje MiraTurk ©kraba (slov.) Marvelingua (angl.) Oblikovanje KOFEIN DIZAJN, d. o. o. Prelom in tisk Boex DTP, d. o. o., Ljubljana Naklada 600 izvodov Naslov uredniptva Slovensko druptvo INFORMATIKA Uredniptvo revije Uporabna informatika Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana www.uporabna-informatika.si Revija izhaja Ëetrtletno. Cena posamezne ptevilke je 20,00 EUR. Letna naroËnina za podjetja 85,00 EUR, za vsak nadaljnji izvod 60,00 EUR, za posameznike 35,00 EUR, za ptudente in seniorje 15,00 EUR.Vcenoje vkljuËen DDV. Revija Uporabna informatikajeod ptevilke 4/VII vkljuËena v mednarodno bazo INSPEC. Revija Uporabna informatikaje pod zaporedno ptevilko 666 vpisana v razvid medijev,kiga vodi Ministrstvo zakulturo RS. Revija Uporabna informatikaje vkljuËenav Digitalno knjićnico Slovenije (dLib.si). źSlovensko druptvo INFORMATIKA Vabilo avtorjem Vreviji Uporabna informatika objavljamo kakovostne izvirne Ëlanke domaËih in tujih avtorjevznajpirpegapodroËjainformatikevposlovanju podjetij,javniupraviin zasebnem ćivljenjuna znanstveni,strokovniininformativniravni;peposebno spodbujamoobjavo interdisciplinarnih Ëlankov. Zato vabimo avtorje,da prispevke,ki ustrezajo omenjenim usmeritvam, popljejo uredniptvurevijepo elektronski popti na naslov ui@drustvo- informatika.si. Avtorjeprosimo,dapri pripravi prispevka upoptevajo navodila, objavljenav nadaljeva nju ter na naslovu http://www.uporabna-informatika.si. Za kakovost prispevkov skrbi mednarodni urednipki odbor. »lanki so anonimno recenzirani, o objavipana podlagirecenzij samostojno odloËaurednipki odbor. Recenzenti lahko zahtevajo, da avtorji besedilo spremenijo v skladu s priporoËili in da popravljeni Ëlanek ponovno prejmejo v pregled. Uredniptvo pa lahko pe pred recenzijo zavrne objavo prispevka,Ëe njegova vsebina ne ustreza vsebinski usmeritvirevije aliËe Ëlanek ne ustreza kriterijemza objavovreviji. Pred objavo Ëlanka mora avtor podpisati izjavoo avtorstvu,skatero potrjuje originalnost Ëlanka in dovoljuje prenos materialnih avtorskih pravic. NenaroËenih prispevkov ne vraËamoinne honoriramo. Avtorjiprejmejo enoletno naroËninonarevijo Uporabna informatika,ki vkljuËuje avtorski izvodrevijeinpe nadaljnje tri zaporedne ptevilke. Ssvojim prispevkomvreviji Uporabna informatika boste prispevalikpirjenju znanja na podroËju informatike. Ćelimo si Ëim veË prispevkov z raznoliko in zanimivo tematiko in se jih će vnaprej veselimo. Uredniptvorevije Navodila avtorjem Ëlankov »lanke objavljamo pravilomav slovenpËini, Ëlanke tujih avtorjevpav anglepËini. Besedilonajbo jezikovno skrbno pripravljeno.PriporoËamo zmernostpri uporabitujkin‡ kjerje mogoËe‡njihovo zamenjavos slovenskimi izrazi.VpomoËpri iskanju slovenskih ustreznic priporoËamo uporabo spletnega terminolopkega slovarja Slovenskega druptva Informatika Islovar (www.islovar.org). Znanstveni Ëlanek naj obsega najveË 40.000 znakov, strokovni Ëlanki do 30.000 zna kov, obvestila in poroËila pa do 8.000 znakov. »lanek naj bo praviloma predloćen v urejevalniku besedil Word (*.doc ali *.docx) v enojnem razmaku, brez posebnih znakov ali poudarjenih Ërk. Za loËilom na koncu stavka napravite samo en prazen prostor, pri odstavkih ne uporabljajte zamika. Naslovu Ëlanka naj sledi za vsakega avtorja polno ime, ustanova, v kateri je zaposlen, naslovin elektronski naslov. Sledinaj povzetekvslovenpËinivobsegu8do10 vrsticin seznamod5do8kljuËnih besed,ki najbolje opredeljujejo vsebinski okvir Ëlanka.Pred povzetkomvanglepËininajbope anglepkiprevod naslova, prav takopanaj bodo dodane kljuËne besedevanglepËini. Obratno veljavprimerupredloćitve ËlankavanglepËini. Razdelkinaj bodo naslovljeniin optevilËeniz arabskimi ptevilkami. Slike in tabele vkljuËite v besedilo. Opremite jih z naslovom in optevilËite z arabskimi ptevilkami. Vsako sliko in tabelo razloćite tudi v besedilu Ëlanka. »e v Ëlanku uporabljate slike ali tabele drugih avtorjev, navedite vir pod sliko oz. tabelo. Revijo tiskamo v Ërno-beli tehniki, zato barvne slike ali fotografije kot original niso primerne. Slik zaslonov ne objavljamo, razen Ëe so nujno potrebne za razumevanje besedila. Slike, grafikoni,organizacijskeshemeipd.najimajobelo podlago.EnaËbe optevilËitevoklepajih desno od enaËbe. Vbesediluse sklicujtena navedeno literaturo skladnos pravili sistemaAPAnavajanja bibliografskihreferenc, najpogosteje torejv obliki (Novak&KovaË, 2008, str. 235). Na koncu Ëlanka navedite samo v Ëlanku uporabljeno literaturo in vire v enotnem seznamupo abecednemredu avtorjev, prav takovskladuspraviliAPA.VeËo sistemu APA, katerega uporabo omogoËa tudi urejevalnik besedil Word 2007, najdete na strani http://owl.english.purdue.edu/owl/resource/560/01/. »lanku dodajte kratek ćivljenjepis vsakega avtorjav obsegudo8 vrstic,v katerem poudarite predvsem strokovne dosećke. 190 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV ZNANSTVENI PRISPEVKI Predkomercialno narocanje kot kljucni vir razvoja inovativnih informacijskih rešitev in storitev – študija primera Marjeta Horjak, Andrej Kovacic Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Kardeljeva plošcad 17, 1000 Ljubljana marjeta.horjak@gmail.com; andrej.kovacic@ef.uni-lj.si Izvlecek Razumevanje in izkušnje pri vzpostavitvi modela predkomercialnega narocanja kot tudi pri pripravi na projekte predkomercialnega narocanja in iz že zakljucenih javnih narocil z uporabo predkomercialnega narocanja se razlikujejo med državami clanicami Evropske unije. Predkomercialno narocanje prispeva k uspešnosti raziskav in k razvoju inovativnih rešitev in storitev. V clanku ugotavljamo, da v Sloveniji z obstojecimi modeli javnega narocanja nismo sposobni uspešno zakljuciti tovrstnih projektov, in poudarjamo potrebo po uvedbi predkomercialnega modela javnega narocanja inovativnih informacijskih rešitev in storitev skladno s pravnim okvirom EU oz. implementacijo tovrstnih evropskih smernic in direktiv v slovenski pravni red. Študija primera slovenske organizacije javnega sektorja potrjuje potrebo po usklajevanju z narocnikom že v zacetni, predkomercialni fazi razvoja projekta. V uvodu clanka identificiramo in opisujemo izkušnje evropskih držav s predkomercialnim narocanjem inovativnih rešitev in storitev, ki izboljša sodelovanje med narocniki in izvajalci inovacij. Kljucne besede: predkomercialno narocanje, proces javnega narocanja, javni sektor, študij primera. Abstract Pre-commercial procurement as the key development source of innovative information services and solution – a case study The level of understanding and experience with implementing pre-commercial procurement (PCP) varies among European Union (EU) countries. Although PCP contributes to effective R&D and innovative services, Slovenia is still unable to complete innovative projects successfully under the existing commercial procurement model. This article emphasizes the need to supplement the current Slovenian public procurement model for the development of innovative services with reference to European guidelines. Via the case study of a Slovenian public organization, the article presents the contribution of utilization of the PCP model in an R&D-oriented information service. Such an approach could also prove very useful outside the public sector for all organizations wishing to manage risk and ensure their innovation is realized at the lowest cost possible. This article also identifies and presents the experiences and best practices of successful innovative projects based on the PCP model that improve cooperation between the public organization and the service provider. These findings contribute to scientific literature and act as a guide for Slovenian regulators. Keywords: pre-commercial procurement (PCP), public procurement process, public sector, case study. UVOD Obstojeci modeli in sistemi narocanja na podrocju informatike pri nas skoraj praviloma izhajajo iz metodološko in vsebinsko neustreznega razumevanja in pristopa k zagotavljanju informacijskih rešitev in storitev. Posledicno ugotavljamo množico neuspešnih projektov oz. se postavlja vprašanje, ali res ni mogoce racionalno – v dogovorjenem casu, z razumnimi stroški in ob ustrezni, vnaprej nacrtovani vsebini, kakovostno realizirati projekte informatizacije v javnem sektorju (npr. DURS, e-zdravje, e-visoko šolstvo), pa tudi v gospodarstvu (informacijski sistemi nekaterih slovenskih bank, projekti uvajanja celovitih programskih rešitev v mnogih slovenskih podjetjih). Projekti zagotavljanja informacijskih rešitev in storitev so v svojem bistvu inovativni, povecini raziskovalni, vedno pa razvojno naravnani tehnološki pro jekti. Za takšne projekte pa velja opredelitev nacina narocanja, da je tehnološko narocanje primerno, ko narocnik naroca proizvod ali sistem, ki trenutno še 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 191 Marjeta Horjak, Andrej Kovacic: Predkomercialno narocanje kot kljucni vir razvoja inovativnih informacijskih rešitev in storitev – študija primera ne obstaja in bi bil lahko razvit v procesu raziskav in razvoja ali skozi inovacijo v za narocnika sprejemljivem casu (Edquist in Zabala-Iturragagoitia, 2015), in mora ustrezati zahtevam, še bolje pa potrebam narocnika. Zajema razvojno fazo in fazo komercializacije novega proizvoda (izdelka ali storitve). Javno narocanje informacijskih rešitev/storitev je pomemben del narocanja vseh potreb in zahtev javnega sektorja (Uyarra in Flanagan, 2010, str. 124). V letu 2011 je slovenska javna uprava sklenila najvec, to je 48 odstotkov vrednosti vseh pogodb javnega sektorja ravno na informacijskem podrocju (Familiari idr., 2014, str. 326), kar je spodbudno, saj usmerjenost javnih potreb v inovativne informacijske rešitve in storitve ustvarja potencial za izboljšanje kakovosti javnih storitev (Edler in Georghiou, 2007, str. 949). Inovacije na podrocju informatike povecujejo ucinkovitost, produktivnost in dostopnost javnih storitev (Siddiquee, 2007, str. 86). Razvoj inovacij je še posebno pomemben v casu upada gospodarske rasti, za zniževanje stroškov javnih storitev in javnofinancnega primanjkljaja (Wong, 2011), tudi v Sloveniji (Kovacic, 2013). Zato potreba po ucinkovitosti, produktivnosti in kakovosti javnih storitev (Clermont in Fionda, 2016, str. 88) pospešuje intenzivnost povpraševanja po inovacijah. Koncept predkomercialnega narocanja, ki temelji na fazi raziskav in razvoja, omogoca vkljucevanje izvajalcev inovativnih informacijskih rešitev/storitev širše regije, ne le lokalnih, že pred fazo komercialnega narocanja in uvedbe, in tako doprinese k optimizaciji javne porabe (Tsanidis, 2016). Po podatkih European Commission (2014, str. 739) so stroški implementacije storitev s predkomercialnim narocanjem nižji za 20 odstotkov v primerjavi s komercialnim pristopom javnega narocanja. Uyarra in Flanagan (2010, str. 124) ugotavljata, da je koncept predkomercialnega narocanja v Evropi premalo izkorišcen, ceprav je v praksi dokazana njegova ucinkovitost pri upravljanju javnih potreb. Postaja vse bolj izvedljiv instrument za pospeševanje inovacij. Študij cezmejnega projekta 13 držav kaže, da je s predkomercialnim narocanjem mogoce razviti inovativno robotsko rešitev za oskrbo starejših, ki v fazi testiranja temelji na izdelavi prototipa in kasneje na podlagi uporabniške izkušnje bistveno izboljša ucinkovitost delovanja te inovacije (Sandell idr., 2016, str. 1–2). Tudi pilotni projekt Clermonta in Fionde (2016, str. 88) je pokazal tehnološki prispevek predkomercialnega narocanja, ki rezultira v dobavi boljše, ucinkovitejše in višje kakovosti javne storitve. Na tocki, ko je še mogoce vplivati na nacrtovanje informacijskih rešitev, se prav s predkomercialnim narocanjem njen razvoj lahko uskladi s potrebami narocnika, na ta nacin se pri ponudniku skrajša cas izdelave, pri narocniku pa cas vzpostavitve in uporabe nove rešitve (Komisija Evropske skupnosti, 2007, str. 8). Predkomercialno narocanje informacijskih rešitev/ storitev se v praksi uporablja, ko na trgu ni ustreznih rešitev in je potreben njihov (inovativni) razvoj. Koncept omogoca primerjavo prednosti in slabosti alternativ rešitev, s prototipi ter preizkušanjem pa korak za korakom odpravlja tveganja za narocnika in ponudnika informacijskih rešitev/storitev (European Commission, 2016; Edler in Georghiou, 2007, str. 955; Lember idr., 2011, str. 1378). S predkomercialnim narocanjem se poveca pravna varnost pri narocanju storitev, saj se tveganja in koristi delijo med narocnike in izvajalce storitev (European Commission, 2015; Apostol, 2012, str. 225; Apostol, 2014, str. 2). Ta nacin spodbuja izvajalce informacijskih rešitev/storitev v raziskave in razvoj, kar ustvarja inovativne javne storitve, hkrati pa daje inovatorjem priložnost za vstop na nove mednarodne trge (European Commission, 2015). Ne nazadnje, Rolfstam (2012, str. 5) ugotavlja, da koncept predkomercialnega narocanja prav s fazo razvoja uravnoteži izvedljivost javnega narocanja inovacij. Uyarra in Flanagan (2010, str. 124) trdita, da zaradi razlicnih tveganj in negotovosti ni enotnega modela predkomercialnega narocanja, ki bi lahko ustrezal vsem podrocjem javnega narocanja inovacij. Evropska unija pri izvedbi informacijskih projektov, ki so v svoji osnovi inovativni in razvojni, sledi konceptu predkomercialnega narocanja. Zilgalvis (2015) izpostavlja petindvajset informacijskih projektov eZdravja, ki sledijo konceptu predkomercialnega narocanja. To je projekt Relief za inovativno upravljanje informatike in lajšanje bolecin kronicnim bolnikom, prav tako projekt Dem & Care, ki z inovacijo IT omogoca spremljanje meritev zdravstvenih parametrov oseb z demenco. Dobra praksa predkomercialnega narocanja je tudi projekt No Tremor, ki z razvojem virtualnih fizioloških in živcno-mišicnih modelov stremi k izboljšanju kakovosti analize in napovedi Parkinsonove bolezni. V razvoj inovativne rešitve za pomoc bolnikom KOPB so v projekt zdravstvenega varstva Welcome vkljucene Grcija, Velika Britanija, Irska, Nemcija in Nizozemska. Prav tako so v razvoj inovacije IT CARRE vkljucene Grcija, Velika 192 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Marjeta Horjak, Andrej Kovacic: Predkomercialno narocanje kot kljucni vir razvoja inovativnih informacijskih rešitev in storitev – študija primera Britanija, Poljska, v razvoj inovacije Do CHANGE pa Belgija, Nizozemska, Španija, Tajvan (Zilgalvis, 2015). Študij primera javnega narocanja sistema za pomorstvo na Norveškem kaže, da zakonodaja o javnem narocanju omogoca narocanje inovacij. Ugotovitve študije kažejo, da koncept predkomercialnega narocanja daje jasen pogled na rezultate javnega narocanja in omogoca izbiro primernega izvajalca, ki inovacijo IT lahko dobavi (Rolfstam, 2009, str. 357–358). Ceprav Slovenija naceloma spodbuja predkomercialno narocanje za razvoj inovativnih rešitev (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Direktorat za informacijsko družbo, 2015, str. 29), je obstojeci sistem javnega narocanja v Sloveniji še vedno neustrezen in za javni sektor škodljiv, zlasti pri narocanju inovativnih, kompleksnih rešitev/storitev. Kovacic (2013, str. 1) ugotavlja, da se v Sloveniji pomanjkljivosti javnega narocanja kažejo v slabi kakovosti informacijskih storitev, kar v javnem sektorju sproža interes za dvig kakovosti in inovacije. Doslej je koncept predkomercialnega narocanja premalo raziskan, zato obstaja utemeljena potreba po novih znanstvenih dognanjih (Ojasalo in Halopainen, 2016, str. 192) in smernicah za pripravljavce predpisov. Glavni namen tega prispevka je na študiji primera slovenske javne organizacije predstaviti sistematicni pristop uporabe predkomercialnega narocanja inovativnih informacijskih storitev kot pomembnega koncepta javnega narocanja. V skladu z evropskimi direktivami in smernicami je treba za spodbujanje javnega narocanja inovacij izpostaviti izvedljivost predkomercialnega narocanja in nujnost implementacije v slovenski javni sektor. Pri tem drugacnem sistemu javnega narocanja (PKN) je treba izpostaviti primernost modela pri narocanju in zagotavljanju informacijskih storitev v javni upravi. V naslednjih razdelkih najprej predstavimo teoreticna izhodišca storitvenega modela in predkomercialnega narocanja, stanje implementacije predkomercialnega narocanja v Evropski uniji in Sloveniji. Nato sledijo predstavitev poteka in rezultatov študije primera pri zagotavljanju informacijskih storitev, ki je bil uspešno izveden v veliki slovenski organizaciji javnega sektorja, ter diskusija in ugotovitve naše raziskave. STORITVENI MODEL IN PREDKOMERCIALNO NAROCANJE Inovativna oblika narocanja, ki po definiciji ustreza podrocju informatike, zahteva predhodno dogovar janje oz. usklajevanje vsebine narocila s potencialnimi dobavitelji programskih rešitev in/ali storitev pred vzpostavitvijo javnega narocila. Še zlasti pri programski opremi je obstojeci – tako imenovani izdelcni – model zagotavljanja programskih rešitev zaradi slabe in neenotne opredelitve informacijskih potreb obicajno neprimeren. Ob dejstvu, da so v javni upravi kljub pravni formalizaciji poslovni procesi nepregledni in neoptimizirani, izvajalci nanje gledajo parcialno in ne kot na celovit poslovni proces, zato posledicno ni zaznati napredka na podrocju opredelitve (uskladitve) postopkov, poslovnih pravil in podatkov. Zaradi omejenega obsega se ne ukvarjamo podrobneje z obravnavo razlicnih modelov narocanja informacijskih izdelkov in storitev, pa tudi ne s pravnimi vprašanji in slabostmi obstojecega sistema javnega narocanja. Izpostavljamo primernost storitvenega modela ter potrebo po drugacnem sistemu javnega narocanja, primernega narocanju inovativnih izdelkov in storitev – predkomercialno narocanje. V tej luci so v nadaljevanju predstavljene tudi izkušnje na primeru projekta implementacije storitvenega modela za zagotavljanje informacijskih rešitev in storitev v javni upravi. 1.1 Kaj je storitveni model Vzpostavitev pogodbenega razmerja za dobavo informacijskih rešitev in/ali storitev zahteva od organizacij uporabo primernega modela narocanja, ki bo izpolnil njihove poslovne cilje. Razlicni modeli ponujajo razlicne prednosti in prinašajo razlicne ravni tveganja tako za ponudnika kot za narocnika. Za narocnika je tveganje primarno povezano s kakovostjo storitve, za ponudnika storitev pa so pomembne financna uspešnost, dolgorocnost in dobickonosnost posla. Storitveni model deli tveganja pogodbenih partnerjev in vnaprej opredeljuje ceno in raven storitev, ki jih mora zagotavljati dobavitelj. Tako narocnik kot zunanji ponudnik storitve pri storitvenem modelu delita vsak svoje stroške zago tavljanja storitve, lahko tudi že razvoja rešitve, ki je za to potrebna, lahko pa tudi prihodek, ki se ustvari z novo rešitvijo in/ali storitvijo pri tretjih partnerjih. Ponudnik vstopa v posel s tveganjem vlaganja v projekt in možnostjo, da narocnik s storitvijo ne bo zadovoljen; morda bo šele z multiplikacijo prodaje rešitve pri novih narocnikih pokril svoje stroške razvoja. Obicajno narocnik v projekt vloži lastno delo in znanje, potrebno za opredelitev poslovnih in informa 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 193 Marjeta Horjak, Andrej Kovacic: Predkomercialno narocanje kot kljucni vir razvoja inovativnih informacijskih rešitev in storitev – študija primera cijski potreb brez dodatnih stroškov, ponudnik pa zagotavlja vire, potrebne za razvoj rešitve, s katero bo zagotavljal informacijsko storitev. Raven vnaprejšnjih vložkov je predmet pogajanj in temelj za dolocitev morebitnega delitvenega razmerja iz kasnejšega donosa. Model je mogoce uresniciti v primeru, ko ima organizacija zrelo organizacijsko strukturo, ki podpira partnerski odnos, in model sodelovanja z zunanjimi ponudniki storitev, hkrati pa je z njimi voljno deliti znanje, cas in realizirane prihodke. Prav tako je ta model v korist organizaciji, ki želi z najnižjimi stroški realizirati svojo inovacijo. Da bi ocenili uspešnost modela zagotavljanja informacijskih storitev, moramo najprej opredeliti cilje, obseg in raven storitev (angl. Service Level Agreement, SLA), po katerih ga bomo merili. Z vidika ponudnika storitev postavljeni model smatramo za uspešnega, ce vodi k doseganju vnaprej postavljenih ciljev, kot so na primer ucinkovita izraba kapacitet, pridobivanje novih strank ter širitev tržnega deleža. Osnovno izhodišce za izbiro cenovnega modela je, da ga sprejema prejemnik storitve, ki pricakuje pošteno ceno. Poleg poštene cene tudi transparentnost stroškov cenovnega modela vodi k povecanemu zaupanju še pred odlocitvijo oz. sklenitvijo posla; po odlocitvi pa skozi razumljivo porocilo o opravljenem delu. Storitveni model lahko smatra za uspešnega ob izpolnjenem kriteriju ekonomske ucinkovitosti le v primeru, da narocniku omogoca doseganje strateških ciljev ter je istocasno sprejet pri obeh pogodbenih partnerjih. Zagotavljanje funkcionalnosti programske opreme v obliki storitev SaaS (angl. Software-as-a-Service), uspešno spreminja tradicionalni odnos med ponudniki in uporabniki programske opreme (strankami) (Blokdijk, 2008). Tradicionalni modeli razvoja programskih rešitev in storitev predvidevajo od narocnika placilo vnaprej ob vzpostavitvi projekta, torej pred zacetkom uporabe storitve, storitveni modeli pa prenašajo to tveganje k ponudniku programske opreme. Prednost najema informacijske storitve, pri katerem z mesecnimi zneski placujemo t. i. uporabnino programske rešitve, je poleg bistvenega zmanjšanja investicije in poslovnih tveganj tudi zamik denarnega toka iz razvojne faze v fazo uporabe storitve. 2.2 Predkomercialno narocanje Predkomercialno narocanje je temeljni instrument za pospeševanje raziskav in razvoja (R & R) ter ka kovosti javnih storitev (Edler in Georghiou, 2007). Spodbuja trg inovativnih tehnologij in zagotavlja vedno boljše javne storitve (Edquist in Zabala-Iturragagoitia, 2015). Evropska komisija (European Commission, 2006, str. 11) poudarja, da ZDA in Azija s težnjo po mednarodni konkurencnosti uporabljata predkomercialno narocanje kot strateški instrument za pridobivanje izvajalcev raziskav in inovacij na podrocju informatike. V Evropski uniji je treba glede na trende rasti svetovne konkurence – še posebno za spodbujanje raziskav in inovacij – spodbuditi uporabo predkomercialnega narocanja. Taka spodbuda je omejitev možnost za drobljenje javnih narocil (European Commission, 2006, str. 11). Kot smo uvodoma ugotovili, obstojeci in na podrocju javne uprave prevladujoci pristop javnega narocanja, ki temelji na vnaprejšnjem opredeljevanju potreb oz. funkcionalnih specifikacij (angl. Functional or Performance-Based Specifications), ni primeren. Glede na izkušnje bi lahko trdili, da je zavajajoc tako za narocnika, ki živi v prepricanju, da so v zagonskem ali vzpostavitvenem dokumentu elaborirane želje tudi njegove potrebe, kot tudi za izvajalca, ki se prek javnega narocila obveže izvesti projekt. Zato je za potrebe javnega narocanja na podrocju informatike vse bolj uveljavljen pristop narocanja s predhodnim (konkurencnim) dialogom (angl. Competitive dialogue), ki se je pokazal kot primeren in uspešen pri razreševanju financnih in pravnih nejasnosti, ki izhajajo iz kompleksnosti velikih projektov – žal zgolj pri velikih tehnoloških projektih zagotavljanja informacijsko-telekomunikacijske infrastrukture. Še tako dobro dokumentirane funkcionalne specifikacije kot tudi pojasnjevanje oz. predhodni dialog s potencialnim izvajalcem ne moreta odpraviti nepredvidljivosti tehnološko inovativnih projektov. Predkomercialno narocanje (angl. Pre-commercial Procurement) je bilo izhodišcno zasnovano in v uporabi v informacijsko-telekomunikacijskem sektorju (COM, 2007; Rambřll Management, 2007). Zajema narocila storitev na podrocju raziskav in razvoja. Vkljucuje delitev tveganja in koristi ob tržnih pogojih; v okviru tovrstnega narocanja številne družbe v razmerah medsebojne konkurence razvijajo nove rešitve tako za srednjerocne kot dolgorocne potrebe javnega sektorja. Predkomercialno narocanje uporabimo v naslednjih primerih: ko so naše potrebe tehnološko zahtevnejše in naprednejše od tistega, kar lahko ponudi trg, ko na trgu ni primernih rešitev ali pa imajo 194 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Marjeta Horjak, Andrej Kovacic: Predkomercialno narocanje kot kljucni vir razvoja inovativnih informacijskih rešitev in storitev – študija primera obstojece rešitve pomanjkljivosti, ki zahtevajo nove raziskave in razvoj. Z razporeditvijo tveganja in koristi raziskav in razvoja med javne narocnike in izvajalce spodbujamo širšo komercializacijo in uvajanje rezultatov raziskav in razvoja, prav tako se skrajša cas od zasnove do uvedbe na trg, kar javnemu sektorju omogoci hitrejšo uvedbo inovacij, izvajalcem pa prednost na trgu (COM, 2007). Jasno locevanje med predkomercialno fazo raziskav in razvoja in uvaja njem komercialnih koncnih proizvodov, nastalih na podlagi raziskav in razvoja, omogoca javnim narocnikom, da izlocijo tehnološka tveganja raziskav in razvoja, še preden nabavijo in uvedejo novo inova tivno rešitev/storitev (slika 1). Slika 1: Tipicne faze predkomercialnega narocanja (prirejeno po Commission of the European communities, 2007) Predstavljeni pristop (slika 1) je skladen z veljavnim pravnim okvirom za javna narocila storitev na podrocju raziskav in razvoja, kot je doloceno v direktivah o javnih narocilih (COM, 2007). Prinaša vec prednosti. Kadar je javni narocnik vkljucen že v zgodnjo fazo raziskav in razvoja, je razmerje med stroški in koristmi ugodnejše. Preizkušanje delovanja prototipov in poskusnih serij proizvodov že v fazi nacrtovanja omogoca usklajevanje razvoja proizvodov s standardi in prioritetami narocnika. Tako je mogoce natancneje opredeliti povpraševanje po novih rešitvah, prav tako se za ponudnike skrajša cas, v katerem pridejo proizvodi na trg, javni organi pa lahko hitreje vpeljejo nove rešitve (Evropska komisija, 2015). Ce so javni narocniki v inovativnem procesu udeleženi že v zgodnejših fazah, lahko že na zgodnji stopnji odkrijejo potencialne težave v zvezi z izvajanjem obstojecih poslovnih procesov (politiko in ureditvijo). Hkrati pa model predkomercialnega narocanja raziskav in razvoja prinaša novo znanje za javni sektor že v zgodnji fazi razvoja rešitve, kar je pomembno za zagotavlja nje ucinkovitosti procesov (Lember idr., 2014). V nadaljevanju podajamo pregled teoretskih spoznanj o pomembnosti uporabe predkomercial nega narocanja v javnem sektorju z vidika podpore modelu predkomercialnega narocanja, primernosti predpisov in faznega postopka predkomercialnega narocanja ter pomembnosti njegovega dokumentiranja (Cinardo in Hellemans, 2014). Cilj pregleda literature je zagotoviti vpogled v predkomercialno narocanje kot instrument javnega narocanja, ki se vedno bolj uporablja kot referencni okvir s prakticnimi smernicami pri vzpostavitvi tehnološko kompleksnih rešitev raziskav in razvoja. Po pregledu tujih baz podatkov Emerald, Proquest, JSTOR in Wiley Online Library, kakor tudi Spring Link in Science Direct, 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 195 Marjeta Horjak, Andrej Kovacic: Predkomercialno narocanje kot kljucni vir razvoja inovativnih informacijskih rešitev in storitev – študija primera smo spoznanja strnili v tri kljucna podrocja, ki pri membnost uporabe modela predkomercialnega naraziskovalnih in razvojnih projektih kažejo na po-rocanja v javnem sektorju (tabela 1). Tabela 1: Pomembnost uporabe predkomercialnega narocanja v javnem sektorju Pomembnost uporabe PKN v javnem sektorju Raziskave Podpora modelu PKN PKN ima v Evropi cedalje vecjo podporo, povecuje gospodarsko rast, Edquist in Zabala-Iturragagoitia, 2015; OECD, 2012; Clermont in splošno blaginjo in ucinkovitost delovanja javnih organizacij. Fionda, 2016; Lember idr., 2011; European Commission, 2014 Spodbuja uspešnost razvoja inovacij. Gormly, 2014; Uyarra in Flanagan, 2010; COM, 2007; Wondimu idr., 2016 Skozi zacetne faze prototipiranja, testiranja in komercialnega Gromly, 2014; Kovacic, 2013 narocanja zagotavlja trajnosten model javnega narocanja storitev R & R. Predstavlja proces za konstantno rast R & R, ki spodbuja razvoj Edquist in Zabala-Iturriagagoitia, 2012; Uyarra in Flanagan, 2010 javnih storitev. Je kljucni pristop za narocanje IT storitev, ki vnaprej opredeli Kovacic, 2013; Uyarra in Flanagan, 2010; European Commission, funkcionalnosti in potrebe. 2015 Je vecfazni model, ki z vidika doseganja uspešnosti javnega Hashi in Stojic, 2010; Rolfstam, 2012; Kovacic, 2013 narocanja R & R temelji na konkurencnem dialogu. Zmanjšuje negotovosti pri narocanju inovativnih rešitev R & R, Edler in Georghiou, 2007; Uyarra in Flanagan, 2010; Apostol, 2012; za katere ni mogoce vnaprej opredeliti tveganj in financnih Kovacic, 2014 posledic implementacije. Dobro implementiran model PKN v razlicnih okolišcinah R & R Lember idr., 2014; Uyarra in Flanagan, 2010; Apostol, 2012 ustvarja pozitivno razmerje »win-win« za vse udeležence. Primernost predpisov in faznega postopka predkomercialnega narocanja Posebna metoda narocanja rešitev R & R v EU, ki temelji Edquist in Zabala-Iturragagoitia, 2015 na izkušnjah Združenih držav Amerike. PKN je izvzet iz Direktive EU 2014/24/EU (L 94/65) za javno L 94/65; Apostol, 2012; Edler in Georghiou, 2007 narocanje. Vkljucen je v EU smernice COM 2007, ki zagotavljajo bolj fleksibilen pristop pri javnem narocanju R & R. Prilagodljiv fazni pristop skozi smernice COM 2007 predstavlja Edler in Georghiou, 2007 doprinos k R & R usmerjenih javnih narocil inovacij. Faznost postopka deli tehnološko tveganje med narocnika in Edler in Georghiou, 2007 potencialnega dobavitelja IT rešitev. PKN je gonilo za trajnostno visoko kakovost javnih storitev v Evropi. Cinardo in Hellemans, 2014 Že v zgodnji fazi R & R daje možnost vplivanja na razvoj rešitve. Wondimu idr., 2016; Edler in Georghiou, 2007 Ponudnikom omogoca vpogled v dnevno poslovanje, da lahko pri Edler in Georghiou, 2007 R & R bolje razumejo potrebe in zahteve narocnika po inovativni rešitvi. Primernost predkomercialnega narocanja dokumentacije Dokumentacija o financnih koristih inovacije je kljucnega pomena Ikävalko, 2016 v predkomercialnem narocanju. Pomanjkljivo dokumentiranje R & R v predkomercialni fazi lahko Ikävalko, 2016 vpliva na prekinitev uvedbe rešitve v komercialni fazi. Dokumentiranje stroškov R & R v fazi komercializacije pripomore Nordic Innovation, 2014 k bolj objektivnemu sprejemanju poslovnih odlocitev. 196 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Marjeta Horjak, Andrej Kovacic: Predkomercialno narocanje kot kljucni vir razvoja inovativnih informacijskih rešitev in storitev – študija primera 2.3 Stanje implementacij predkomercialnega narocanja v Evropski uniji in Sloveniji Stopnja razumevanja in izkušnje z implementacijo predkomercialnega narocanja se v Evropski uniji razlikujejo. Prva skupina držav, v katero uvršcamo tudi Slovenijo, je že zacela z ozavešcanjem o uporabnosti modela predkomercialnega narocanja na projektih. Druga skupina držav je že opredelila okvir, ki podpira predkomercialno narocanje v postopkih javnega narocanja. Tretja skupina držav ima izdelan nacrt za zacetek predkomercialnega narocanja pilotnih projektov. Cetrta skupina držav pa je zaradi spoznanj o pomembnosti predkomercialnega narocanja že povecala aktivnosti implementacije predkomercialnega narocanja v javna narocila. Nizozemska kot ena izmed držav, ki so že povecale aktivnosti vkljucevanja predkomercialnega narocanja v raziskovalne in razvojne projekte, med kljucne dejavnike uspeha implementacije inovacij po konceptu predkomercialnega narocanja izpostavlja: izvajalec izhaja iz problema in potrebe narocnika in ne iz že izdelane rešitve, obstaja konkurenca med ponudniki, vecfazni pristop javnega narocanja zmanjšuje tveganja. Pristop predkomercialnega narocanja spodbuja sodelovanje in testiranje inovacije že pred uvedbo, kar povecuje interes javnega sektorja za inovacije in priložnosti za izvajalce inovacij (Dekker, 2015). Slika 2 kaže rezultate raziskave pregleda stanja izvajanja predkomercial nega narocanja v Evropi. Ceprav Slovenija naceloma kaže zanimanje in razumevanje strokovne javnosti za predkomercialno narocanje, se po raziskavi Evropske komisije do leta 2015 pilotni projekt vzpostavitve še ni zacel (European Commission, 2015). Med ovire, ki v Sloveniji najpogosteje sprožajo neuspešno vzpostavitve informacijskih rešitev in storitev, po Kovacicu (2014) uvršcamo obstojeco in novo zakonodajo oz. postopke sklepanja pogodb, ki so pisani na kožo obstojecim dobaviteljem (informacijski kartel, »dvorni« dobavitelji), ki praviloma zmagujejo na javnih razpisih. Slovenija je na poti za implementacijo druge faze, da opredeli okvir, ki podpira predkomercialno narocanje v postopkih javnega narocanja. Zakon o javnem narocanju (ZJN-3), ki je stopil v veljavo s 1. 4. 2016, v izvedbi postopka javnega narocanja opredeljuje le postopek priprave s predhodnim preverjanjem trga in predhodnim sodelovanjem izvajalcev in narocnika (Ur. list RS, št. 91/2015), pri tem pa se ne sklicuje na faznost postopka predkomercialnega narocanja. S strategijo Digitalna Slovenija 2020 spodbuja nacelo predkomercialnega narocanja za razvoj inovativnih rešitev in cimprejšnji prehod rezultatov – inovativnih IT rešitev/storitev na trg (Republika Slovenija, 2016). Tudi Smernice za javno narocanje IT rešitev (Ministrstvo za javno upravo, 2017) opredeljujejo izvedbo strokovnega dialoga, skladno s 64. clenom ZJN-3 (Ur. list RS, št. 91/2015). Slovenija se tako odreka inovativnemu narocanju oz. modelu predkomercialnega narocanja in ostaja na klasicnem modelu javnega narocanja. Omenjene smernice opredeljujejo razvoj rešitve, ki se izdela na temelju analize in tehnicnih specifikacijah narocnika, z objavo javnega narocila za razvoj informacijske rešitve po postopku, kot prikazuje slika 3. Delo na Ozavešcanje vzposta-Priprava o uporabnosti vitvi PKN na PKN Projekti PKN v teku PKN modela modela projekte ali zakljuceni Estonija Finska Švedska Romunija Irska Velika Britanija Nizozemska Španija Portugalska Italija Grcija Belgija Norveška Slovaška Danska Nemcija Švica Francija Avtrija Malta Bolgarija Ciper Slovenija Latvija Luksemburg Islandija Litva Poljska Ceška Madžarska Slika 2: Pregled stanja implementacije predkomercialnega narocanja v Evropski uniji (Vir: European Commission, 2015) 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 197 Marjeta Horjak, Andrej Kovacic: Predkomercialno narocanje kot kljucni vir razvoja inovativnih informacijskih rešitev in storitev – študija primera Vsebinske specifikacije Spremljanje + Smernice za razvoj Delavnice z aktivnosti, kon+ GTZ narocnikom trolne tocke Preizkusi in uvajanje Odjava Podpis Specifikacije JN Pogodba Analiza PZI Razvoj Test Produkcija Vzpostavitev okolja Namestitev na test Izhodišcni nacrt in produkcijo, zacetek Profil rešitve Repozitorij obratovanja Vzpostavitev SVN specifikacij Slika 3: Model javnega narocanja informacijskih rešitev v Sloveniji (Vir: Ministrstvo za javno upravo, 2017, str. 3) Za razvoj in nakup inovativne rešitve, ki je na trgu še ni, pa skladno s 43. clenom ZJN3 (Ur. list RS, št. 91/2015) omenjene smernice predlagajo partnerstvo za inovacije. Pri tem postopku je kljucno, da narocnik uporabi funkcionalne specifikacije, ki omogocajo predlaganje prožnih inovativnih rešitev (Ministrstvo za javno upravo, 2017, str. 20). Obstojeci model javnega narocanja je za izvedbo raziskovalno in razvojno naravnanih informacijskih projektov v Sloveniji neprimeren. Kaže na potrebo po korenitih spremembah in dopolnitvah v smeri predkomercialnega narocanja v luci zasledovanja smernic COM 2007 in izkušenj vodilnih evropskih držav na tem podrocju, ki so projekte raziskav in razvoja z uporabo instrumenta predkomercialnega narocanja že uspešno koncale. ŠTUDIJA PRIMERA – UPORABA PREDKOMERCIALNEGA NAROCANJA PRI RAZISKAVAH IN RAZVOJU TER INOVACIJSKIH PROJEKTIH Na kratko predstavimo projekt zagotavljanja informacijskih storitev, ki je bil uspešno izveden v veli ki slovenski organizaciji javnega sektorja. Namen projekta je bila prenova in informatizacija celotne ga procesa nabavljanja, ki se zacne s planiranjem in spremljanjem porabe virov, nadaljuje z narocanjem blaga in storitev, njihovim prevzemanjem ter (avtomatskim) likvidiranjem racunov dobaviteljev, konca pa v financnem in knjigovodskem knjiženju in spremljanju (saldakonti, glavna knjiga). Metodološko in postopkovno je bila uporabljena metodologija Inštituta za poslovno informatiko (IPI) ljubljanske ekonomske fakultete, ki smiselno povezuje prednosti storitvenega modela in sistema predko mercialnega narocanja (Kovacic, 2013). Metodologija vkljucuje tudi že uveljavljene metode na podrocju prenove poslovanja in prenove poslovnih procesov ter celovite obravnave poslovnih pravil (Ross, 2003; Perkins, 2002; von Halle, 2002; Kovacic, 2004), metodo postopnega, iterativnega pristopa k razvoju infor matike (Kovacic, Vintar, 1994) in možnosti prenove in informatizacije, izhajajoce iz uvajanja celovitih programskih rešitev (rešitev ERP) (Kovacic, Indihar Štemberger, 2007). Na podrocju nacrtovanja, analiziranja, spremljanja poslovanja in poslovnega odlocanja vkljucuje metode, tehnike in orodja sistema uravnoteženih kazalnikov (BSC), spremljanja stroškov po aktivnostih (ABC), podatkovnega skladišcenja in poslovno obvešcanje (BI). Pristop je bil uporabljen na mnogih primerih v naši praksi, ri cemer se je pokazal kot celovit in uspešen okvir zagotavljanja prenove in informatizacije poslovanja. Podrobneje je metodolo gija predstavljena na spletni strani IPI (http://www. ef.uni-lj.si/IPI/Publikacije), primer njene uporabe pa v publikaciji (Kovacic, Hauc, Buh, Indihar Štemberger, 2017). Najprej (faza 0) smo, skladno z uporabljeno metodologijo, proucevali naše potrebe in razloge ter cilje prenove in informatizacije poslovanja izbranega procesa. Za opredelitev strateških ciljev in kljucnih dejavnikov uspeha (KDU) smo uporabili rahlo prirejeno in posodobljeno metodo CSF (Critical Success Factors) (Rockart, 1979). Za potrebe projekta smo ocenili ustreznosti dosedanjega izvajanja poslovnega 198 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Marjeta Horjak, Andrej Kovacic: Predkomercialno narocanje kot kljucni vir razvoja inovativnih informacijskih rešitev in storitev – študija primera procesa in njihove informatizacije, ki je potekal razlicno v vec posameznih enotah organizacije, opredelili skupno strategijo (izhodišca, cilje, merila) za poenotenje procesa, razvili model stanja (angl. AS-IS) in nacrtovani model procesa (angl. TO-BE), z opredeljenimi kljucnimi podatki in poslovnimi pravili na ravni izvajanja poslovnih aktivnosti. Pri tem smo opredelili tudi nova in dodatna poslovna pravila in postopke (npr. narocanje in javno narocanje, prevzemanje storitev, knjiženje stroškov na stroškovne nosilce). Na koncu smo opredelili še organizacijska, kadrovska, tehnicno-tehnološka in ekonomska izhodišca izvedbe prenove in informatizacije obravnavanega poslovnega procesa (Kovacic, 2013) (slika 4). Z opredeljenimi cilji in kljucnimi dejavniki uspeha (KDU) ter merili njihovega doseganja, modelom procesov (to-be), poslovnimi pravili in tehnološkimi zahtevami smo v naslednjih fazah: • vstopili v kontakt s potencialnimi izvajalci predkomercialnega narocanja, skupaj z njimi proucevali možne rešitve ter snovali primerno rešitev v fazi 0 opredeljenih potreb (faza 1); • v fazi 2 smo se z dvema od potencialnih izvajalcev predkomercialnega narocanja (zainteresiranima in tehnološko ustreznima) dogovorili za prikaz in analiziranje njihovih rešitev (prototipov) informatizacije procesa ter jima predstavili koncept storitvenega modela, na katerem bo slonel naš poslovni odnos; • v 3. fazi smo kot potencialna izvajalca izbrali oba ponudnika, ker je njuna prototipna rešitev v procesnem in vsebinskem smislu pokrivala naše zahteve in ker sta ponudila ustrezne pogoje zagotavljanja informacijskih storitev (SLA); ob dopolnjevanju prototipne rešitve (do predprodukcije na realnih, testnih podatkih in poslovnih dogodkih) smo skupaj z izbranima izvajalcema podrobneje opredelili in razrešili preostala vsebinska vprašanja, ki so ostala odprta v naših izhodišcnih zahtevah (v fazi 0); • v 4. fazi je bil na podlagi javnega narocila izbran koncni izvajalec, katerega programska rešitev, s katero je izvajalec sposoben zagotavljati dogovorjene informacijske storitve (SLA), v najvecji meri pokriva naše poslovne in informacijske potrebe. Kljucni uporabniki so bili aktivno vkljuceni v razvijanje in dopolnjevanje izbrane prototipne rešitve, zato z uvedbo in uporabo koncnega produkta niso imeli težav (ali morebitnega odpora). Izbrani izvajalec ocenjuje, da bo na podlagi dogovorjenih cen zagotavljanja storitev svoj razvojni vložek povrnil v treh do štirih letih. Obravnavani primer kaže, da bi ob uveljavitvi evropske direktive predkomercialnega narocanja v našo prakso narocanja inovativnih rešitev in storitev tudi pri nas lahko bistveno izboljšali uspešnost pro jektov narocanja v javnem sektorju. Praksa EU kaže, da so izvajalci pripravljeni sprejeti zahteve predko- Slika 4: Proces predkomercialnega narocanja za zagotavljanje informacijskih storitev v organizaciji javnega sektorja 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 199 Marjeta Horjak, Andrej Kovacic: Predkomercialno narocanje kot kljucni vir razvoja inovativnih informacijskih rešitev in storitev – študija primera mercialnega narocanja, narocniki pa so sposobni in kompetentni za takšno narocanje. Ob obravnavanem primeru ocenjujemo, da je možno in potrebno vzpostaviti takšno stanje ter pripravljenost izvajalcev in narocnikov tudi pri nas. Na poslovnem podrocju, ki je predmet obravnave (proces nabavljanja), smo lahko zagotovili zadostno število kvalificiranih ponudnikov oz. potencialnih izvajalcev. Obravnavani primer pa ne daje odgovora na vprašanje, ali bi takšno število lahko zagotovili tudi na bolj specificnih, specializiranih podrocjih ter v javni upravi, kjer se je zaradi dosedanjega sistema javnega narocanja število ponudnikov mocno skrcilo. Morda se predkomercialno narocanje pri nas ni uveljavilo tudi zaradi omejenega trga ponudnikov informacijskih rešitev in storitev. To je lahko predmet posebne raziskave. 4 SKLEP Po pregledu predkomercialnega narocanja kot kljucnega vira za razvoj inovativnih informacijskih rešitev in storitev ugotavljamo izvor nastanka, ki je v Evropski smernici COM (2007). V praksi doprinaša vec prednosti za narocnika in tudi za ponudnika storitev. Tako ima na primer narocnik javnega sektorja po predkomercialnem narocanju možnost vkljuciti ponudnika v zgodnji fazi razvoja in s tem proak tivnega odkrivanja problemov in posledicno v fazi komercialnega narocanja placa le za razvoj storitve, ki mu dejansko prinaša dodano vrednost pri izvaja nju poslovnih procesov. Predkomercialno narocanje omogoca organizaciji javnega sektorja razvoj ustrezne informacijske rešitve/storitve v skladu z njenimi specificnimi potrebami brez nepotrebnega dodatnega tveganja. Cilj EU je zagotoviti model javnega narocanja razvojno naravnanih informacijskih rešitev, ki spod buja inovativnost, povecuje kakovost, produktivnost in ucinkovitost javnih storitev. Edquist in Zabala- Iturragagoitia (2015, str. 125) trdita, da Evropska unija spodbuja inovacije, ki so eden izmed glavnih motivov za podporo predkomercialnemu narocanju in si prizadeva za izmenjavo izkušenj o uporabno sti modela predkomercialnega narocanja s clanicami EU (Rolfstam, 2009, str. 348). Ta je v Evropi premalo uporabljen, ceprav spodbuja organizacije k vlaganju v raziskave in razvoj informacijskih rešitev/storitev. Izkušnje evropskih držav z uporabo predkomer cialnega narocanja pri javnem narocanju informacijskih inovativnih rešitev/storitev kažejo na tehnološki prispevek pri razvijanju ter izboljšave pri ucinkovitosti delovanja inovacij, prav tako pa tudi na porazde litev tveganj (Kovacic, 2013, str. 2; Sendell idr., 2016, str. 1–2; Clermont in Fionda, 2016, str. 88; Komisija evropske skupnosti, 2007, str. 8; Rolfstam, 2012, str. 5; European Commission, 2015; Apostol, 2012, str. 225; Apostol, 2014, str. 2; Lember idr.; 2011, str. 1378). Stop nja pripravljenosti za implementacijo predkomerci alnega narocanja pa se razlikuje med državami (Dekker, 2015; European Commission, 2011, str. 9). Med glavne ovire za uspešno vzpostavitev razvojnih in formacijskih rešitev pa (po Kovacic, 2013) uvršcamo ustaljene postopke komercialnega sklepanja pogodb brez upoštevanja raziskovalne in razvojne faze, ki jo opredeljuje model predkomercialnega narocanja in je najpomembnejša faza pri doseganju uspešnosti razvoja inovacij. Komisija evropske skupnosti sledi izkušnjam ZDA in priporoca narocanje razvojnih informacijskih rešitev/storitev po modelu predkomercialnega narocanja z delitvijo tveganja in koristi ob tržnih pogojih (COM, 2007, v Kovacic, 2013). V ZDA so po njihovih podatkih s predkomercialnim narocanjem pomembno izboljšali delež uspešnih implementiranih informacijskih projektov v javnem sektorju. Vendar naj bi še vedno 60 odstotkov vladnih projektov informacijske tehnologije zamujalo, preseglo predvidena proracunska sredstva ali bilo popolnoma neuporabnih (Kopušar, 2013, v Kovacic, 2013). Študija primera v slovenski organizaciji javnega sektorja kaže, da je uporabljeni model predkomercialnega narocanja v povezavi s storitvenim modelom pri razvoju aplikativne rešitve, s pomocjo katere izvajalec zagotavlja narocniku najvišjo raven poslovnih (procesnih) in informacijskih potreb, izvedljiv in uspešen. Še posebno je to pomembno ob dejstvu, da na podrocju prenove in informatizacije poslovanja ob dosedanjih pristopih javnega narocanja praviloma ne dosegamo uspešno realizacije implementiranih projektov. Uporaba obeh modelov (predkomercialnega narocanja in storitvenega modela) je v literaturi s tega podrocja teoreticno obravnavana, manjka pa prikaz realizacije takšnih projektov. Te obravnava prikazana študija primera, ki skupaj s umestitvijo teoreticne podlage predstavlja nova znanstvena dognanja, pa tudi spodbudo in smernico za ustvarjalce slovenskih predpisov in bodoce dobre prakse, ki bo 200 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Marjeta Horjak, Andrej Kovacic: Predkomercialno narocanje kot kljucni vir razvoja inovativnih informacijskih rešitev in storitev – študija primera pri nas prekinila stihijo javnega narocanja inovativnih storitev in rešitev. Ce povzamemo, v Sloveniji je treba obstojece modele javnega narocanja dopolniti z uporabo modela predkomercialnega narocanja tako, da že v predkomercialni fazi raziskav in razvoja omogoca dejavnosti, ki se nanašajo na proucevanje rešitev (raziskave, prikaz prototipa, izvirni preizkusni razvoj) in ne na dejavnosti komercialnega razvoja v okviru javnega narocanja. Prav to potrebo po dopolnitvi v modelu javnega narocanja kaže mnenje racunskega sodišca, zato da se prepreci nakup informacijskih rešitev in sklepanje pogodb, še preden se te dejansko potrebuje (Racunsko sodišce, 2013, str. 68). To so vzroki za neuspešno realizacijo informacijskih projektov javnega sektorja (Kopušar, 2013, v Kovacic, 2013) in posledicno ne optimizacijo javne porabe (Tsanidis, 2016). Ugotavljamo ustreznost in priporocamo uporabo modela predkomercialnega narocanja za javno narocanje informacijskih rešitev/storitev in posledicno za zagotavljanje trajnostne inovativnosti in kakovosti javnih storitev v Sloveniji. 5 LITERATURA [1] Apostol, R. A. (2014). Pre-commercial procurement – regulatory effectiveness? Pridobljeno 15. 5. 2017 s https://openaccess. leidenuniv.nl/handle/1887/29305. [2] Apostol, R. A. (2012). Pre-commercial procurement in support of innovation: Regulatory effectiveness? PublicProcurement Law Review, 21 (6), str. 213–225. [3] Blokdijk, G. (2008). SaaS 100 Success Secrets. Pridobljeno 15. 5. 2017 s http://www.scirp.org/(S(351jmbntvnsjt1aadkposzje))/ reference/ReferencesPapers.aspx?ReferenceID=801655. [4] Cinardo, F. in Hellemans, L. (2014). Legal coordination for pre-commercial procurement. Pridobljeno 1. 6. 2017 s http:// www.cloudforeurope.eu/documents/10179/40740/Legal+ coordination+for+pre-commercial+procurement/d6b8fbaa2f91- 4105-ac7c-756db074486a. [5] Clermont, F. in Fionda, F. (2016). A Modern Approach for Procuring Research and Innovation: The Pre-Commercial Public Procurement. European Procurement & Public Private Partnership Law Review, 11(2), str. 88–96. [6] Dekker, C. (2015). Precommercial procurement:concept and experience. Pridobljeno 13. 5. 2017 s http://www.mita. lt/uploads/files/6100_2.%20PCP%20-%20Netherlands. pdf47440897.pdf. [7] Cinardo, F., Hellemans, L. (2014). Legal coordination for pre-commercial procurement. http://www.cloudforeurope. eu/documents/10179/40740/Legal+coordination+for+pre- commercial+procurement/d6b8fbaa-2f91-4105-ac7c756db074486a. Nazadnje obiskano 22. 6. 2017. [8] Direktiva EU 2014/24/EU. Ur. l. 94/65. [9] Edler, J., in Georghiou, L. (2007). Public procurement and innovation – Resurrecting the demand side. Research Policy, 36, str. 949–963. [10] Edquist, C. in Zabala-Iturragagoitia, J. M. (2015). Pre-commercial procurement: a demand or supply policy instrument in relation to innovation? R&D Management, 45(2), str. 147– 161. [11] European Commission. (2016). Innovation Procurement. Pridobljeno 31. 5. 2017 s https://ec.europa.eu/digital-single- market/en/innovation-procurement. [12] European Commission. (2015). Introduction to Innovation Procurement. Pridobljeno 22. 6. 2017 s http://ec.europa.eu/ information_society/newsroom/image/document/2015-50/ introduction_to_innovation_procurement_12528.pdf. [13] European Commission, Directorate-General for Internal Market, Industry, Entrepreneurship and SMEs. (2014). Public Procurement as a Driver of Innovation in SMEs and Public Services. Pridobljeno 31. 5. 2017 s http://bookshop.europa.eu/en/ public-procurement-as-a-driver-of-innovation-in-smes-and- public-services-pbNBBN14003/. [14] European Commission. (2011). Compilation of Results of the EC Survey on the status of implementation of Pre-commercial procurment Across Europe. Pridobljeno 14. 4. 2017 s http:// cordis.europa.eu/fp7/ict/pcp/pcp-survey.pdf. [15] European Commission. (2006). Pre-commercial Procurement of Innovation. Pridobljeno 31. 5. 2017 s ftp://ftp.cordis.europa. eu/pub/ist/docs/pre-commercial_procurement_of_innovation. pdf. [16] Evropska komisija. (2015). Javno narocanje kot gonilna sila inovacij v MSP in javnih službah. Pridobljeno 25. 9. 2017 z ec.europa.eu/docsroom/documents/15522/attachments/1/ translations/sl/.../native. [17] Familiari, G., Brignani, N., Gramillano, A., Levarlet, F., Valenza, A., Ypma, P., Bill, H., Simpson, J. Quantifying public procurement of R&D of ICT solutions in Europe. Pridobljeno 23. 5. 2017 z ec.europa.eu/information_society/newsroom/ cf/dae/document.cfm?doc_id=695. [18] Gormly, J. (2014). What are the challenges to sustainable procurement in Commercial semi-state bodies in Ireland? Journal of Public procurement, 14(39, str. 395–345. [19] Hashi, I. in Stojcic, N. (2010). The impact of innovation activity on firm performance using a multi-stage model: Evidence from the Community Innovation Survey 4. Warsaw, Bishkek, Kviv, Tbilisi, Chinau, Minsk, 410/2010. [20] Ikävalko, S. (2016). PCP experiences in Healthcare. Nordic Healthcare Group. Pridobljeno 22. 6. 2017 z innovationitho- spitals.com/.../Suzan%20Ikavalko%20-%20PCP%20eH. [21] Komisija evropskih skupnosti. COM. (2007). 799 Konc. Predkomercialna narocila: spodbujanje inovacij za zagotavljanje visokokakovostnih trajnostnih javnih storitev v Evropi. [22] Kovacic, A., Vintar, M. (1994). Nacrtovanje in gradnja informacijskih sistemov. Ljubljana: DZS. [23] Kovacic, A. (2004). Business renovation : business rules (still) the missing link. Business Process Management Journal, vol. 10, n. 2, str. 158–170. [24] Kovacic, A., Indihar Štemberger, M. (2007). Zakaj modelirati poslovne procese pri informatizaciji poslovanja s celovitimi programskimi rešitvami = Why is business process modelling neccessary at ERP implementation. Uporabna informatika, letnik 15, št. 4, str. 192–200. [25] Kovacic, A. (2013). Projekti zagotavljanja informacijskih storitev: kako do ustreznejših modelov in sistema javnega narocanja. Pridobljeno 22. 6. 2017 z iju2013.iju-konferenca.si/.../04. KOvacic%20A._Projekti%20zagotavljanj. [26] Kovacic, A. (2014). Usodna ovira pri odlocanju, nacrtovanju in delu v zdravstvu je slab informacijski sistem. Konferenca Informatike v zdravstvu, Portorož. 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 201 Marjeta Horjak, Andrej Kovacic: Predkomercialno narocanje kot kljucni vir razvoja inovativnih informacijskih rešitev in storitev – študija primera [27] Kovacic, A., Hauc, G., Buh, B., Indihar Štemberger, M. (2017). [38] BPM Adoption and Business Transformation at Snaga, a Public Company: Critical Success Factors for Five Stages of BPM. V vom Brocke, J., Mendling, J. (ur.), Business Process [39] Management Cases, Digital Innovation and Business Transformation in Practice. Springer, 2017, str. 77–90. [40] [28] Lember, V., Kattel, R., Kalvet, T. (2014). Public Procurement and Innovation: Theory and Practice. Public Procurement, Innovation and Policy, str. 13–34. [29] Lember, V., Kalvet, T., Kattel, R. (2011). Urban Competitive[ 41] ness and Public procurement for Innovation. Urban Studies, 48(7), str. 1373–1395. [30] Ministrstvo za javno upravo. (2017). Smernice za javno naro[ 42] canje informacijskih rešitev. Pridobljeno 15. 5. 2017 s https:// nio.gov.si/.../smernice+mju+za+razvoj+informacijskih+resit [43] ev-734. [31] Nordic Innovation. (2014). Guide for Public Prucurement of Innovation in the health sector. Pridobljeno 22. 6. 2017 s [44] http://www.oslomedtech.no/wp-content/uploads/2014/12/ Guide-for-PPI-in-Public-Health-Sektor-Public-draft-version- print.pdf. [32] Ojasalo, J. in Halopainen, K. M. (2016). Enhancing Collbora[ 45] tive Innovation in Cities with Pre-commercial Procurement: Empirical Finding on Opportunieties and Approaches. International Journal of Economics and Management Systems, 1, str. 192–201. [46] [33] OECD. (2012). Policies for a revitalisation of Japan. Pridobljeno 22. 6. 2017 s https://www.oecd.org/general/50190618. pdf. [47] [34] Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Direktorat za informacijsko družbo. (2015). Strategija razvoja informacijske [48] družbe do leta 2020. Pridobljeno 22. 6. 2017 s http://www. mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/DID/Informacijska_ druzba/pdf/DSi_Strategija_ID_2020_20150306.pdf. [49] [35] Perkins, A. (2002). Business Rules Are Meta Data. Business Rule Journal,Vol. 3, No. 1, Jan. 2002. http://www.brcommunity. com/a2002/b097.html. [36] Pomey, P. M., Hihat, H., Khalifa, M., Lebel, P., Neron, A. (2015). Patient partnership in quality improvement healthcare [50] services: Patients inputs and challenge faced. Patient Experience Journal, 2(1), str. 29–42. [37] Racunsko sodišce. (2013). Revizijsko porocilo. Uspešnost izvajanja projekta eZdravje. Pridobljeno 13. 4. 2017 z www. [51] rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/.../$file/ProjekteZdravjeRSP.pdf. • Rambřll Management. (2007). Opportunities for Pre-Commercial Public Procurement in the ICT related sectors in Europe. Kopenhagen. Rockart, J. F. (1979). Chief executives define their own data needs. Harvard Business Review, 57, str. 81–93. Rolfstam, M. (2012). Understanding Public Procurement of Innovation: Definitions, Innovative types and Interaciton modes. Pridobljeno 22. 6. 2017 s https://procurement-forum. eu/.../459/Aalborg_Understanding+PPI.pdf. Rolfstam, M. (2009). Public procurement as an innovation policy tool: the role of insittuion. Science and Public Policy, 36(5), str. 349–360. Ross, R. (2003). Principles of the Business Rule Approach. Addison-Wesley, Boston, 372 str. Sandell, A. M., Hazell, J. Dakker, C. (2016). Pre-Commercial Procurement enabling care innovations fort the elderly. International Journal of Integrated Care, 16(6), A384, str. 1–8. Siddiquee, A. N. (2007). Public service innovations, policy transfer and governance in the Asia-Pacific region: The Malaysian experience. The Malaysian experience, JOAAG, 2 (1), str. 81–91. Tsanidis, V. (2016). Innovation Procurement. Pridobljeno 22. 6. 2017 s http://ec.europa.eu/information_society/newsroom/ image/document/2016-37/synergies_innovation_procurement_ updatewp2017_16968.pdf. Uyarra, E., in Flanagan, K. (2010). Understanding the Innovation Impact of Public Procurement. European Planning Studies, 18(1), str. 123–143. Zakon o javnem narocanju (ZJN-3). Uradni list RS, št. 91/2015. Wondimu, A. P., Hailemichale, E. M, Torp, A. H., Leadre, O. (2016). Success factors for early contractor involvement infrastructure projects. Energy Procedia, 96, str. 845–854. Zilgalvis, P. (2015). eHealth projects. Research and Innovation in the field of ICT for Health and Wellbeing: an overview. Pridobljeno 13. 4. 2017 s https://ec.europa.eu/digital-agenda/ en/news/ehealth-projects-research-and-innovation-field- ict-health-and-wellbeing-overview. Wong, C. (2011). The Fiscal Stimulus Programme and Public Governance Issues in China. Pridobljeno 1. 6. 2017 s https:// www.oecd.org/gov/budgeting/Public%20Governance%20 Issues%20in%20China.pdf. von Halle, B. (2002). Business Rules Applied. John Willey & Sons, New York. Marjeta Horjak je doktorirala s podrocja elektronske hrambe dokumentov na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Svojo poklicno pot je zacela kot projektni vodja razvoja in prodaje ter kot skrbnik kljucnih kupcev informacijskih storitev in nadaljevala kot produktni vodja centra za neprekinjeno poslovanje. Pridobljeno znanje, raziskovalne rezultate in delovne izkušnje združuje tudi pri akademskem delu kot predavateljica prenove poslovnih procesov. Raziskovalni podrocji, na kateri se osredinja, sta elektronska hramba dokumentov in obvladovanje poslovnih procesov. • Andrej Kovacic je redni profesor poslovne informatike na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je avtor mnogih del s podrocja prenove in informatizacije poslovnih procesov. Kot svetovalec in vodja projektov je sodeloval pri številnih projektih s podrocja prenove poslovanja v gospodarstvu in javnem sektorju. Je pooblašceni revizor informacijskih sistemov ter svetovalec na mednarodnih projektih. Pred zacetkom pedagoško- raziskovalne kariere je opravljal dela vodje sektorja poslovne informatike in pomocnika generalnega direktorja velikega racunalniškega podjetja ter projektanta in direktorja svetovalnega podjetja s podrocja informatizacije poslovanja. 202 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV STROKOVNI PRISPEVKI Vpeljava modela upravljanja znanja v javno upravo Republike Slovenije 1Simon Colnar, 2Vlado Dimovski, 3Marko Colnar 1,2Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Kardeljeva plošcad 17, 1000 Ljubljana 3Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana simon.colnar@ef.uni-lj.si; vlado.dimovski@ef.uni-lj.si; marko.colnar@gov.si Izvlecek Delovanja javne uprave v Republiki Sloveniji si ne moremo zamisliti brez informatike in informatizacije, trenutno pa delovanje informatike v javni upravi v Republiki Sloveniji ni dovolj dobro analizirano, saj nimamo niti celovite strategije državne informatike, in ni dovolj ucinkovito, saj je informatika v državni upravi obvladovana in upravljana slabo. Ni posnetka stanja obstojecih procesov, kljucni informacijski sistemi so stari, posamezni projekti imajo ucinke, manjše od pricakovanj. Z razvojem sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij ima javna uprava danes na voljo veliko možnosti za kreiranje, shranjevanje in pridobivanje ter prenos in uporabo tudi na podrocju znanja. Informacijsko-komunikacijska tehnologija omogoca, da je znanje dostopno velikemu številu uporabnikov kadar koli in v razlicnih multimedijskih oblikah. Znanje v javni upravi je danes lahko konkurencna prednost, vendar informacijsko-komunikacijska tehnologija sama ne more zagotoviti samodejnega pretoka znanja med zaposlenimi, kar posledicno pomeni, da je v javni upravi pomembna vloga upravljanja znanja. V prispevku so prikazane slabosti delovanja javne uprave Republike Slovenije in nakazana rešitev, kako bi s povezovanjem posameznih podrocij, kot sta upravljanje in informatika, prispevali k uspešnejšemu uresnicevanju skupnega cilja javne uprave, ki se odraža v hitrem, ucinkovitem in prijaznem servisu za državljane in podjetja. Kljucne besede: upravljanje znanja, javna uprava, informatika, informacijsko-komunikacijska tehnologija, model znanja. Abstract Implementation of a knowledge management model in the public administration of the Republic of Slovenia The functioning of the public administration in the Republic of Slovenia cannot even be imagined without informatics and informatization. However, authors currently agree that the functioning of informatics in the public administration in the Republic of Slovenia today is not analyzed sufficiently as we do not even possess a comprehensive national informatics strategy nor is it effective enough as informatics in the public administration is managed poorly. There is no snapshot of current processes, key information systems are old and the impacts of individual projects have been lower than expected. With the development of modern information-communication technologies, public administration today has the opportunity for the creation, storage and acquisition, transfer and application of knowledge. Information-communication technology provides accessible knowledge to many users at any given time and in various multimedia formats. Knowledge in public administration today can be a competitive advantage, but information-communication technology alone cannot provide an automatic flow of knowledge between employees, which means that the role of knowledge management in public administration is important. This paper highlights some of the public administration’s weaknesses and emphasizes the benefits of interconnecting different individual areas such as management and informatics, which would contribute to the successful realization of the common goal of public administration: a fast, efficient, and friendly service for citizens and legal entities. Keywords: knowledge management, public administration, informatics, information-communication technology, knowledge model. UVOD ministrstva z organi v sestavi ter upravnimi enotami (Silic idr., Najprej opredelimo, kaj je državna in kaj je javna uprava v 2001, str. 153). Državna uprava je zgodovinsko gledano naj- Republiki Sloveniji. Državna uprava v Republiki Sloveniji obse-starejši del javne uprave. Drugi deli so se razvili s politicnim ga vlado, ki je najvišji organ državne uprave, vladne službe in razvojem v smeri decentralizacije (lokalna samouprava) in z 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 203 Simon Colnar, Vlado Dimovski, Marko Colnar: Vpeljava modela upravljanja znanja v javno upravo Republike Slovenije razvojem servisne vloge države (javne službe) (Virant, 1998, str. 63). Javna uprava je sestavljena iz štirih podrocij: državne uprave, ki je centralni teritorialni upravni sistem in instrument države za izvajanje njenih prvenstveno oblastnih funkcij, s katerimi pravno ureja odnose v družbi, lokalne samouprave, ki neposredno temelji na lokalni skupnosti in pomeni lokalni teritorialni upravni sistem, javnih služb, ki zagotavljajo javne dobrine in javne storitve, ki so nujno potrebne za delovanje družbenega sistema, ni pa jih mogoce zagotoviti prek tržnega sistema, ter javnega sektorja, v katerega spada vse, kar je v državni lasti (Šmidovnik, 1985). Kriza, ki se je v Republiki Sloveniji zacela leta 2009, je razkrila številne organizacijske neoptimalnosti in neu cinkovitost javne uprave (OECD, 2015). Podatki Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju UMAR) (2017) kažejo, da se rast bruto domacega proizvoda in število brezposelnih v Republiki Sloveniji pocasi približujeta številkam pred krizo leta 2009. V letu 2016 smo ugotovili 3,6-odstotno rast bruto domacega proizvoda, za leto 2017 predvidevamo 3,2-odstotno rast bruto domacega proizvoda, v letu 2008 pa je bila rast bruto domacega proizvoda enaka 3,7 odstotka. Registrirana stopnja brezposelnosti, ugotovljena leta 2016, je bila 9,7 odstotka, za leto 2017 se napoveduje izboljšanje, in sicer 9,1-odstotna registrirana stopnja brezposelnosti, medtem ko je bilo leta 2008 6,7 odstotka registriranih brezposelnih oseb. Podatki UMAR prikazujejo postopno okrevanje slovenskega gospodarstva in so podlaga za zmerni opti mizem glede prihodnjega razvoja Republike Slovenije, ob tem pa velja, da organizacijskih neoptimalnosti in neucinkovitosti v javni upravi nismo uspeli odpraviti, tako da imamo enega najslabše delujocih javnih sektorjev v evrskem obmocju. Evropska centralna banka je za izhodišce svojega izracuna uporabila podatke Svetovne banke o kazalnikih upravljanja, in sicer povzame ocene ucinkovitosti javne uprave, kakovosti regulatornega (zakonodajnega) okvira, ucinkovitosti pravosodja in odpravljanja korupcije. Analiza kaže, da imajo slabše delujoc javni sektor na Slovaškem, v Italiji in Grciji. Slika 1 prikazuje indeks ucinkovitosti javnega sektorja po državah oziroma obmocjih. Pri tem ni težava zgolj uvrstitev Republike Slovenije, temvec zaostanek, ki od leta 2010 vztrajno narašca. V segmentu ucinkovitosti javne uprave ocenjujejo neodvisnost javnih ustanov1 od politicnih pritiskov, kakovost javnih storitev,2 pa tudi ucinkovitost vladnih ukrepov in kredibilnost javnih ustanov. Rezultati kažejo, da so razmere v javni upravi v Republiki Sloveniji slabše kot leta 2010 (Lipnik, 2016). Potrebe po izboljšanju stanja so se v letu 2015 zavedeli tudi na ministrstvu za javno upravo in so kot poskus odgovora na obstojece stanje pripravili strategijo razvoja javne uprave 2015–2020, pri cemer so temeljni cilji usmerjeni predvsem v kakovost in ucinkovitost ter transparentnost in odgovornost javne uprave. Na ministrstvu so ugotovili, da na nujnost razvoja in posodobitve javne uprave kaže uvrstitev Republike Slovenije na mednarodnih lestvicah konkurencnosti (kot npr. lestvica Doing Business, ki jo pripravlja Svetovna banka), ki je iz leta v leto slabša (Ministrstvo za javno upravo, 2015). Subashini, Rita in Vivek (2012) prepoznajo informacijsko- komunikacijske tehnologije kot tehnologije, ki olajšajo izmenjavo znanja in informacij ter imajo pomembno vlogo pri pobudah, povezanih z uprav 1 Organizacije, ki opravljajo javne funkcije, izvajajo upravno-politicni proces in zagotavljajo javne službe oz. javne storitve. 2 Predstavljajo servisni del javnega sektorja in zadovoljujejo javne potrebe. Slika 1: Prikaz indeksa ucinkovitosti javnega sektorja po državah (Lipnik, 2016) 204 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Simon Colnar, Vlado Dimovski, Marko Colnar: Vpeljava modela upravljanja znanja v javno upravo Republike Slovenije ljanjem znanja. Razvoj sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij ponuja javni upravi v Republiki Sloveniji veliko možnosti kreiranja, shranjevanja in pridobivanja, prenosa in uporabe v praksi na podrocju znanja in informacij. Informacijsko-komunikacijska tehnologija omogoca, da je znanje dostopno velikemu številu uporabnikov in v razlicnih multimedijskih oblikah. Znanje v javni upravi Republike Slovenije je lahko konkurencna prednost, vendar so avtorji Colnar, Dimovski in Colnar (2017) v bazi podatkov Web of Knowledge za obdobje 2007–2016 našli samo devetnajst znanstvenih objav, ki so pove zane z upravljanjem znanja v javni upravi Republike Slovenije in prikazujejo, da v praksi na tem podrocju ni tako. Podrobnejša analiza devetnajstih znanstvenih objav nam pokaže, da vecina izmed objav ni povezana s pojmi, kot so ucinkovitost, produktivnost ali inovativnost javnega sektorja, kar je glavna dodana vrednost implementacije upravljanja znanja. Sedem od devetnajstih znanstvenih objav se dotika tematike informacijsko-komunikacijske tehnologije, pri cemer je treba poudariti, da se je z leti okrepilo zavedanje, da je upravljanje znanja precej manj povezano s samo tehnologijo kot z ljudmi in socialnimi strukturami (Mischen, 2015). Na podlagi raziskave avtorji ugotavljamo, da obstaja vrzel pri znanstvenih objavah na pomembnih podrocjih upravljanja znanja, ki se osredinjajo na ljudi, organizacijsko kulturo in social- ne strukture in ki spodbujajo napredek na podrocjih produktivnosti, ucinkovitosti ter inovativnosti javnega sektorja in pomenijo zanimiva podrocja za prihodnje raziskave. Informacijsko-komunikacijska tehnologija sama po sebi ne more zagotoviti samodejnega pretoka znanja med zaposlenimi, kar pomeni, da je v javni upravi pomembna vloga upravljanja znanja. S povezovanjem upravljanja znanja in informatike bi prispevali tudi k uresnicevanju skupnega cilja javne uprave, ki se odrazi v hitrem, prijaznem in ucinkovitem servisu za državljane in podjetja. Namen prispevka je preuciti vlogo in pomen upravljanja znanja na prakticnem primeru javne uprave Republike Slovenije in razmisliti, kako informatiko3 ter informatizacijo4 uporabiti kot podporni del upravljanja znanja. Osnovno raziskovalno vprašanje oziroma cilj prispevka je opisati današnje stanje v javni 3 Informatiko razumemo kot skupek orodij oz. opreme za delovanje informacijskih sistemov in e-storitev. 4 Informatizacija je proces preobrazbe rocnih postopkov v e-storitve oz. v informacijske sisteme. upravi Republike Slovenije in predlagati vpeljavo modela upravljanja znanja v javno upravo Republike Slovenije. Metodološko je prispevek predvsem teoreticni (pregled literature) in služi kot uvod v nadaljnje raziskovalno delo. V teoreticnem prispevku se osredinjamo na že zbrane, sekundarne vire, v katerih išcemo cim bolj relevantno literaturo, in vire, ki nam bodo v pomoc pri delu. Preucevali bomo dela domacih in tujih avtorjev s podrocja upravljanja znanja in informatike. Za opazovanje, opisovanje, primerjanje in analiziranje pojavov v prispevku bomo uporabili metodo deskripcije. Uporabili bomo tudi komparativno metodo, ki nam bo služila za primerjanje, analiziranje in preucevanje ugotovitev posameznih avtorjev. S pomocjo metode konceptualizacije bomo izdelali predlagani model upravljanja znanja v jav ni upravi Republike Slovenije. Teoreticni prispevek avtorjev je podlaga za nadaljnjo kvantitativno in/ali kvalitativno raziskavo o upravljanju znanja in informatiki, predvsem o njuni vlogi pri dvigu ucinkovitosti v javni upravi Republike Slovenije. 2 ANALIZA JAVNE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Javna uprava v Republiki Sloveniji se je že na zacetku svoje samostojne poti soocala s pricakovanji in zahtevami po temeljni preobrazbi. Namen reforme javne uprave je izgradnja uspešne, ucinkovite, financno in casovno kakovostne javne uprave, ki bi prinesla vecje zadovoljstvo predvsem potrošnikom storitev javne uprave, kakor tudi zaposlenim v javni upravi (Petelin, 2013). V Republiki Sloveniji se je po mnenju Kovac (2006) bolj sistematicna reforma javne uprave zacela leta 1996, ko je vlada sprejela strategijo transformacije javne uprave zaradi želje po vkljucitvi Republike Slovenije v Evropsko unijo. Kovac (2006) doda, da je reforma javne uprave v Republiki Sloveniji od nekdaj tako usmerjena k nadgradnji obstojecega sistema v smislu vecje profesionalizacije, transparentnosti in ucinkovitosti ter k uporabniku bolj prijaznim storitvam. Dogajanje na podrocju prenove poslovanja oziroma reforme javne uprave dobro opisujejo posamezni projekti, funkcije in komisije, ki so si precej razlicni glede trajanja, hkrati pa jim je skupno, da niso uspeli prispevati vidnejših rezultatov k izboljšanju obstojecega stanja v javni upravi Republike Slovenije. Seznam projektov je pester, vendar ugotavljamo, da Republika Slovenija še ni uspela opredeliti profila potrebne javne uprave. Javna uprava je eden izmed 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 205 Simon Colnar, Vlado Dimovski, Marko Colnar: Vpeljava modela upravljanja znanja v javno upravo Republike Slovenije najvecjih organizacijskih sistemov v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da je njena neucinkovitost ena izmed najvecjih šibkosti Republike Slovenije. Colnar in Colnar (2015) sta podala seznam glavnih projektov, ki so tesno povezani z reformiranjem javne uprave v Republiki Sloveniji v zadnjih petindvajsetih letih, ki so danes še aktualni in jih predstavljamo v tabeli 1. Hkrati ti projekti služijo kot opozorilo, da se stanje kljub razlicnim poskusom do danes še ni spremenilo. Tuje organizacije (OECD in Evropska centralna banka) v svojih porocilih redno opozarjajo na neucinkovitost javne uprave v Republiki Sloveniji. Stalno so prisotni tudi pozivi, da naj Republika Slovenija vendarle zacne z reformami tudi v javnem sektorju. Glede na indeks globalne konkurencnosti 2016–2017, ki ga pripravlja World Economic Forum, Republika Slovenija zaseda 56. mesto med 136 državami, po kriteriju ucinkovitosti javnega sektorja pa spada med najslabše uvršcene države na svetu. Ucinkovitost javne uprave v Republiki Sloveniji so ocenili z 3,1 (merska lestvica od 1 do 7, pri cemer 7 pomeni najvišjo oceno, 1 pa najnižjo), kar Republiko Slovenijo uvršca na 105. mesto. Analiza World Economic Forum pokaže, da imajo države, kot so Sierra Leone, Kirgizistan, Gvatemala, Pakistan in Nepal, bolj ucinkovito javno upravo, kot jo ima Republika Slovenija. Prav neucinkovito javno birokracijo World Economic Forum pojmuje kot drugo najvecjo oviro pri poslovanju v Sloveniji (najvišjo oviro predstavljajo visoki in nestimulativni davki, na tretjem mestu pa je rigid nost trga dela) (Domovina, 2016). 3 UPRAVLJANJE ZNANJA IN INFORMATIKA Neucinkovitost javne uprave v Republiki Sloveniji, predstavlja priložnost za implementacijo ukrepov, kot je vidnejša vpeljava upravljanja znanja, ki bi lahko s pomocjo informatizacije prispevala k izboljšanju stanja. Informacijsko-komunikacijska tehnologija pomaga aktivnostim upravljanja znanja tako, da omogoci ljudem pridobivanje znanja in da pomaga pri identifikaciji ljudi, ki posedujejo iskano znanje (Subashini, Rita in Vivek, 2012). Potrebno pa je najprej razumeti, kaj upravljanje znanja sploh je, kakšna je lahko še vloga informatike in informatizacije ter kako lahko s povezovanjem obeh podrocij izboljšamo obstojece stanje. Tabela 1: Kronološki prikaz projektov reforme javne uprave v Republiki Sloveniji (Colnar in Colnar, 2015) Leto Projekt 1996 Reforma javne uprave Republike Slovenije 1997 Prenova poslovanja in informatizacija upravnih enot RS (IUE) – kasneje (PPUE) 1996 Kakovost v državni upravi Odbora za kakovost Ministrstva za notranje zadeve – Urada za organizacijo in razvoj uprave 2001 Imenovanje ministrske svetnice za reformo slovenske uprave 2001 Ustanovitev komisije vlade RS za odpravo administrativnih ovir 2002 Tri akcije predsednika vlade RS 2001 Vprašalniki (metodologija) Ministrstva za notranje zadeve – Urada za organizacijo in razvoj uprave 2004 Ustanovitev ministrstva za javno upravo – Projekt OAO – odprava administrativnih ovir 3.1 Upravljanje znanja Od leta 1995, ko je potekala prva konferenca na temo upravljanja znanja, do danes je upravljanje znanja dozorelo. Upravljanje znanja kot zrelo podrocje ima fleksibilnost, da prilagodi svoj fokus, orodja in pri stope, zelo specificno potrebam katere koli posamezne javne ali zasebne organizacije (Ortenblad, 2014). Peter F. Drucker je leta 1999 upravljanje znanja opredelil kot usklajevanje in izkorišcanje organizacijskih virov znanja, da bi ustvarili korist in konkurencno prednost. Prehod v novo tisocletje postreže s številni mi razlicnimi definicijami upravljanja znanja; Girard in Girard (2015) tako v svojem prispevku analizirata vec kot sto razlicnih definicij upravljanja znanja. Novejša definicija Asian Productivity Organization (2013) upravljanje znanja opredeljuje kot vsak namenski niz praks in procesov, ki so namenjeni opti mizaciji uporabe znanja in povecanju ucinkovitosti na podrocju ustvarjanja, prenosa ter uporabe znanja, še vedno pa bistvo upravljanja znanja ne glede na definicijo povzamemo tako, da je ustrezno znanje na voljo pravim zaposlenim ob pravem casu. Upravljanje 206 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Simon Colnar, Vlado Dimovski, Marko Colnar: Vpeljava modela upravljanja znanja v javno upravo Republike Slovenije znanja lahko vkljucuje ustvarjanje znanja ali pa gre za izmenjavo, hrambo ali izpopolnitev obstojecega znanja (Frost, 2010). Upravljanje znanja se pogosto uporablja za zagotavljanje potencialov za prihranke pri delova nju organizacije in njene procesne izboljšave. Vzpored no s porastom številnih definicij v zadnjem desetletju opažamo tudi precejšen porast raziskav, povezanih z upravljanjem znanja, pri cemer narašca tudi zavedanje o pomembnosti upravljanja znanja v javnem sektorju (Massaro, Dumay in Garlatti, 2015). Najprej je treba razumeti pomen besede znanje. Razlikujemo med podatki, informacijami in znanjem. Podatki so dejstva in številke, ki se navezujejo na nekaj posebnega, a niso organizirani na tako, da bi zagotavljali dodatne informacije o morebitnih vzorcih in/ali kontekstu (Frost, 2010). Informacije so relevantni podatki, ki služijo dolocenemu namenu (Bali, Wickramasinghe in Lehaney, 2009). Znanje je tesno povezano z dejanji in vsebuje »know how« ter razumevanje. Znanje, ki ga ima posameznik, je produkt njegovih izkušenj in zajema norme, na podlagi katerih lahko ocenjuje nove vložke iz okolice (Davenport in Prusak, 2000). V poslovnih okoljih in pri upravljanju znanja definiramo dve obliki znanja, eksplicitno in tacitno (skrito) znanje. Eksplicitno znanje lahko zapišemo in ga najdemo v razlicnih dokumentih, medtem ko tacitno znanje težje kodificiramo in je obicajno plod posameznikovega specificnega osebnega znanja oz. gre za znanje, ki temelji na posameznikovih izkušnjah (Frost, 2010). Z napredkom razumevanja upravljanja znanja in njegovih koristi pri izboljšanju ucinkovitosti, kakovosti storitev in procesov v organizaciji je jasno, da bi aplikacije upravljanja znanja lahko uporabili v javnem sektorju. Splošni cilj pri vpeljavi upravljanja znanja v javno upravo Republike Slovenije mora biti v skladu z literaturo ustvarjanje vrednosti in povecanje, izboljšanje in izpopolnitev kompetenc ter znanja za doseganje ciljev in izboljšanje ucinkovitosti javne uprave. Javna uprava Republike Slovenije stremi k zagotavljanju storitev za uporabnike, vendar je obicajno javni sektor podrocje, ki v študijah, ki preucujejo optimizacijo organizacij z vpeljavo orodij upravljanja znanja, prejme premalo pozornosti (za izjeme glede upravljanja znanja in javnega sektorja glej Batista in Quandt, 2015; Al-Khouri, 2014; Asian Productivity Organization, 2013). V praksi bi implementacija upravljanja znanja v javni upravi morala vkljucevati predvsem podrocja, kot so strategija upravljanja zna nja, organizacijska kultura, organizacijski procesi, upravljanje in vodenje, tehnologija ter politika. Uprav ljanje znanja lahko prispeva tudi k jasnemu definira nju, kaj javna uprava Republike Slovenije zna, kje je shranjeno to znanje, kako naj bi bilo shranjeno znanje in kako prenesti potrebna znanja posameznikom, ki jih potrebujejo, hkrati pa lahko izpostavi posamezna podrocja, na katerih je treba pridobiti nova znanja oz. pokaže, kako naj se javna uprava Republike Slovenije uci na preteklih napakah (Frost, 2010). Argote in Ingram (2000) ter Agranoff (2007) trdijo, da narašca zavedanje o pomenu delitve znanja v javnem sektorju, da pa še vedno vecina literature obravnava zasebni sektor. Ringel-Bickelmaier in Ringel (2010) ter Oluikpe (2012) kasneje ponovno opozorijo na pomanjkanje študij upravljanja znanja v javnem sektorju. Špacek (2016) doda, da vecina literature danes še vedno obravnava priporocila in prakse za organizacije v zasebnem sektorju in redko najdemo primere, ki preucujejo implementacijo upravljanja znanja v organizacije javnega sektorja. Pregled literature, ki ga prikazujemo v tej tocki, in predhodno predstavljena raziskava o razširjenosti upravljanja znanja v okolju javne uprave Republike Slovenije sta podlaga za trditev avtorjev, da je treba v javni upravi Republike Slovenije povecati zavedanje o pomenu upravljanja znanja in njegovem vplivu na ucinkovitost delovanja organizacije. 3.2 Informatika in informatizacija Modernizacija oziroma reforma javnih storitev je že dolgo visoko na seznamu politicnih prioritet in/ali obljub, pri tem procesu pa je vloga informacijsko-komunikacijskih tehnologij z leti vztrajno pridobivala na veljavi. Po vec kot dvajsetih letih raziskav in izvajanju projektov v praksi danes tako znanstvene skupnosti kot strokovnjaki priznavajo, da so kljub potencialu, ki ga ima e-uprava, njeni vplivi na družbo še vedno omejeni, in se zdi, da obljubljeni napredki na podrocju povišanja produktivnosti oz. ucinkovitosti niso bili doseženi (Misuraca, Savoldelli in Codagnone, 2014). V Republiki Sloveniji velja, da informatika (organizacija) in informatizacija (informacijska podpora) v javni upravi pri reševanju obstojecih organizacijskih neoptimalnosti in neucinkovitosti nista prispevali tako rekoc nicesar, bi pa lahko veliko. Ugotavljamo, da nimamo posnetka obstojecih procesov, da so kljucni informacijski sistemi danes stari že okrog dvajset let, veliko vložkov se je tudi pri nas namenja 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 207 Simon Colnar, Vlado Dimovski, Marko Colnar: Vpeljava modela upravljanja znanja v javno upravo Republike Slovenije lo predvsem e-upravi, vendar so njeni ucinki manjši od pricakovanj oz. vložkov. Pri nekaterih e-storitvah ni poznana niti stopnja uporabe (Colnar, 2009). Ceprav informacijsko-komunikacijske tehnologije niso najpomembnejši del upravljanja znanja, še vedno pritegnejo najvec zanimanja. Govorimo o vsakem informacijsko- komunikacijskem sistemu, ki shranjuje in prenaša znanje, izboljšuje sodelovanje, locira vire znanja, zajema in uporablja znanje ali na kakršen koli drug nacin spodbuja proces upravljanja znanja. Frost (2010) definira sisteme za skupinsko delo, sisteme, ki spodbujajo dvosmerno komunikacijo, intranet, ek stranet, podatkovna skladišca, sisteme za podporo odlocanju in sisteme za hrambo dokumentov kot tiste, ki so lahko v podporo pri implementaciji upravljanja znanja. Ponovno velja poudariti ugotovitev Mischen (2015) o okrepitvi zavedanja z leti, da je upravljanje znanja precej manj povezano s samo tehnologijo, kot je povezano z ljudmi in socialnimi strukturami. Za javno upravo Republike Slovenije je najbolj pomembno znanje in njegov ustrezni prenos, v celotnem procesu je informacijsko-komunikacijska tehnologija koristno podporno orodje. Ne smemo prevec pozornosti namenjati zgolj informacijsko-komunikacijski tehnologiji, ki je sicer dobrodošlo orodje, a sama po sebi ne prinaša posebne dodane vrednosti. Z vidika uspešne vpeljave upravljanja znanja bi bilo treba še posebno upoštevati strategijo in organizacijsko kulturo, ki sta v javni upravi Republike Slovenije specificni. 3.3 Povezovanje upravljanja znanja in informatike Pri delovanju tako velike organizacije kot je javna uprava v Republiki Sloveniji, so posebno pomembni zaposleni, saj prevladuje spoznanje, da so kljucni dejavnik uspeha ljudje. Eden izmed zacetnih korakov upravljanja znanja je lahko proces opolnomocenja, ki sprošca zmožnosti in ustvarjalnost zaposlenih, saj jim omogoca ucenje in jim hkrati daje dovolj svobode, da ravnajo v skladu s svojim znanjem. Zaposleni v tem procesu pridobivajo znanja in jih medsebojno izmenjujejo, ker si to želijo. To med drugim povecuje moc organizacije, saj so zaposleni bolj zavezani k odlocitvam in akcijam, ko so tesno povezani s procesom odlocanja (Dimovski, Penger, Škerlavaj in Žnidaršic, 2005, str. 281). S pomocjo opolnomocenja bi pri vpeljavi upravljanja znanja v javno upravo Republike Slovenije zaceli pri ljudeh. Edge (2005) poudarja, da je razvijanje kulture upravljanja znanja v javnem sektorju bolj zahtevno kot v zasebnem sektorju. Amayah (2013) potrjuje tezo, ko piše, da je v organizacijah javnega sektorja težje meriti doseganje organizacijskih ciljev, ki so si med drugim bolj nasprotujoci kot v zasebnih organizacijah, saj so lahko pod vplivom razlicnih politicnih interesov. Avtorji vseeno verjamemo, da kljub omejitvam javnega sektorja obstaja potencial pri povezovanju upravljanja znanja in informatike. Asian Productivity Organization (2013) poudarja, da upravljanje znanja zvišuje produktivnost, izboljšuje kakovost storitev in spodbuja inovacije. Da bodo cilji doseženi, je treba upravljanje znanja vkljuciti v strategijo organizacije in na njena kriticna podrocja delovanja, upravljanje znanja je treba vkljuciti v vsakodnevne delovne procese. Pri implementaciji upravljanja znanja v okolje javnega sektorja Republike Slovenije bi se srecali z izzivom oblikovanja kulture sodelovanja, ki spodbuja inovacije in katere cilj je spodbujanje storitvene naravnanosti z željo po doseganju izboljšane kakovosti storitev. Kljucno bi se bilo tudi ucinkovito spopasti s težavo, kako vendarle omejiti vpliv birokracije na delovanje organizacij. Ponovno velja poudariti, da je podrocje upravljanja znanja v javni upravi Republike Slovenije premalo raziskano. Podobno kot upravljanje znanja je tudi informati ka na splošno dobro raziskano podrocje. Rak (2008) poudarja, da je informatika eno izmed glavnih strateških orožij gospodarstev, pri cemer ucinki informatike vplivajo na uspešnost vodilnih držav, ki tako lahko povecujejo ekonomsko ali konkurencno prednost pred drugimi. Njegove ugotovitve veljajo še danes. Pozitivni ucinki informatike so številni, informatika omogoca teledelo, vpliva na produktivnost, organizacijsko ucinkovitost in delovni cas, omogoca lažje mednarodno povezovanje in zmanjšuje razdalje med posamezniki ter organizacijami (Rak, 2008). Kljub številnim pozitivnim ucinkom informatike lahko kljucne probleme v javni upravi Republike Slovenije strnemo v pet tock, in sicer da nimamo celovite državne strategije na podrocju informatike, nimamo enotnih standardov ter operativnih modelov pri izvajanju informacijsko-tehnoloških storitev, prisotna je hete rogenost okolij – arhitekturna, tehnološka, procesna, organizacijska in kadrovska raznolikost posameznih organov. Preveliko je osredinjanje na parcialne rešit ve, ni skupnih gradnikov in izkorišcanja ekonomij obsega (predvsem pri nabavi in produktivnosti za 208 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Simon Colnar, Vlado Dimovski, Marko Colnar: Vpeljava modela upravljanja znanja v javno upravo Republike Slovenije ZNANSTVENI PRISPEVKI poslenih). Ugotovimo lahko, da so bile investicije v bližnji preteklosti na podrocju informatike nizke, da je povprecna infrastruktura stara, kar je delno posledica recesije in predvsem pomanjkanja zavedanja o pomembnosti informatike v današnjem casu (Ministrstvo za notranje zadeve, 2014). Kljub potencialu obeh podrocij avtorji ugotavljamo, da je trenutno stanje v javni upravi Republike Slovenije na podrocju upravljanja znanja in na podrocju informatike slabo. Upravljanje znanja in organizacijska ucinkovitost kot glavna izhodna elementa poslovne strategije organizacij ter informatika so triadna povezava pri delovanju organizacij. Venkitachalam (2017) poudarja, da je veliko napisanega o povezavi med upravljanjem znanja in poslovno strategijo organizacije in o povezavi med informatiko in poslovno strategijo organizacije, pri analizi povezanosti med upravljanjem znanja in informatiko pa ostaja precej nejasnosti, pri cemer avtorji s predlaganim konceptualnim modelom upravljanja znanja v javni upravi Republike Slovenije vidimo priložnost k prispevanju zmanjševanja nejasnosti. Za nadaljnjo raziskovanje triadne povezave smo uporabili bazo podatkov Web of Knowledge, ki je ena najobsežnejših raziskovalnih podlag oz. baz podatkov, ki je na voljo raziskovalcem za iskanje znanstvenih objav. Za potrebe iskanja znanstvenih objav na temo upravljanja znanja, informatike in organizacijske ucinkovitosti smo uporabili niz kljucnih besed, ki se navezujejo na tematiko. Uporabljena metoda dela je: iskalni niz (Knowledge Management = topic; Information and Communication Technology = topic; Organizational Effectiveness = topic), pri cemer je edini zadetek v bazi Web of Knowledge avtorsko delo Subashini, Rita in Vivek (2012), ki prikazuje integriran model informacijsko-komunikacijske tehnologije, upravljanja znanja in organizacijske ucinkovitosti (zaradi casovne omejenosti smo se omejili samo na iskalni niz, ki vsebuje bistvena proucevana podrocja). V modelu avtorjev Subashini, Rita in Vivek (2012) je informacijsko-komunikacijska tehnologija prikazana kot vhodni element, upravljanje znanja kot proces in organizacijska ucinkovitost kot izhodni element. Z modelom pojasnjujejo vpliv upravljanja znanja in informacijsko-komunikacijske tehnologije na organizacijsko ucinkovitost, ki ima po njihovem mnenju potencial za izboljšanje doseganja ucinkovitosti v organizaciji. Model avtorjev Subashini, Rita in Vivek (2012) je prikazan v sliki 2. Slika 2: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, upravljanje znanja, organizacijska ucinkovitost: integrirani model (Subashini, Rita in Vivek, 2012) Kot je ugotovil Venkitachalam (2017), je premalo raziskav, ki bi pojasnjevale povezavo med upravlja njem znanja in informatiko. Subashini, Rita in Vivek (2012) se dotaknejo omenjene povezave, in sicer so mnenja, da s pomocjo informacijsko-komunikacijske tehnologije lažje išcemo in analiziramo podatke, informacije in znanje. Informacijsko-komunikacijska tehnologija nam omogoca identifikacijo posameznih skritih strokovnjakov v organizaciji z analizo social nih omrežij. Avtorji opozorijo tudi na prednosti splet nih portalov in sposobnost hitre obdelave velikega števila podatkov oziroma informacij v kratkem casu. V svojem prispevku avtorji dodajajo, da je informacijsko- komunikacijska tehnologija lahko uspešna pri obdelavi eksplicitnega znanja, podrocje tacitnega znanja v povezavi z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo pa ostaja neraziskano. Model avtorjev Subashini, Rita in Vivek (2012) utemeljuje naš prispevek, da bi upravljanje znanja in informatika s povezo vanjem prispevala k izboljšanju stanja ucinkovitosti javne uprave Republike Slovenije. V sliki 3 je prikazan prilagojeni model povezovanja med upravljanjem znanja in informatiko, ki bi ga implementirali v okolje javne uprave Republike Slovenije. V modelu je vhodni element upravljanje znanja, ki ga v skladu z Downes (2014) razdelimo na kreiranje, shranjevanje in pridobivanje, prenos ter uporabo znanja v praksi. 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 209 Simon Colnar, Vlado Dimovski, Marko Colnar: Vpeljava modela upravljanja znanja v javno upravo Republike Slovenije Glavna novost oziroma prednost predlaganega modela je prikaz informatike oziroma informatizacije v vlogi moderatorja, ki vpliva na moc razmerja med upravljanjem znanja in ucinkovitostjo delovanja javne uprave Republike Slovenije, ki je izhodni element modela. Informatika oziroma informatizacija kot moderator predstavlja podporno orodje upravljanju zna nja, pri cemer je dojemanje njenega dela v izboljšanju organizacijske ucinkovitosti drugacno kot pri modelu, ki so ga predstavili Subashini, Rita in Vivek (2012), saj naš model dojema vpliv informatike oziroma informatizacije na organizacijsko ucinkovitost kot posreden, prek upravljanja znanja. Informatika oziroma informatizacija bi bila koristna predvsem z elementi, kot so podatkovno skladišcenje, rudarjenje podatkov, orodje za spletne diskusije ter s portali znanja. Predpostavljamo, da bi imela implementacija mo dela upravljanja znanja v javno upravo Republike Slovenije pozitivne ucinke na njeno ucinkovitost in bi s poudarjanjem vloge upravljanja znanja nepo sredno vplivali na ucinkovitost njenega delovanja, z informatiko in/ali informatizacijo kot podpornim orodjem upravljanja znanja pa posredno vplivali na ucinkovitost njenega delovanja. Predlagani model temelji na pozitivnih ucinkih obeh podrocij, ki so predstavljeni v literaturi, hkrati pa velja opozoriti na izzive oziroma slabosti, ki jih lahko danes vidimo pri delovanju javne uprave Republike Slovenije. Kot smo prikazali z raziskavo znanstvenih objav na temo upravljanja znanja v javni upravi Republike Slovenije, lahko govorimo o primanjkljaju na dolocenih podrocjih, povezanih z upravljanjem znanja, težave in formatike pa lepo povzame Ministrstvo za notranje zadeve, ki jih strne v petih kljucnih tockah. Podrocji upravljanja znanja in informatike imata že sami po sebi precej izzivov, ki jih je treba rešiti, medtem ko je povezovanje obeh podrocij še bolj kompleksno in samo po sebi bolj zahtevno. Iniciative za konkretnejšo vpeljavo upravljanja znanja ne dosežejo želenega ucinka, niti ce je prevec pozornosti namenjene informacijsko-komunikacijskim sistemom, medtem ko so zanemarjeni drugi kljucni vidiki, kot so ljudje, strategija in organizacijska kultura. Poudarjena je bila pomembnost tacitnega (skritega) znanja, vendar je precej vec pozornosti namenjene eksplicitnemu znanju, ker je lažje kodificirati veliko število podatkov v informacije kot zapisati izkušnje posameznika. Redko tehnološke rešitve uspejo odkriti tisti zaposleni, ki jih kasneje dejansko uporabljajo. Tudi v javni upravi Republike Slovenije obstaja problem harmonije med informacijsko- komunikacijskimi sistemi in delovno prakso, hkrati je tudi treba doseci sprejetje posamezne tehnološke rešitve znotraj organizacijske kulture javne uprave Republike Slovenije (Gamble in Blackwell, 2001). Vse preveckrat je premalo poudarjen pomen sodelovanja med razvijalci in uporabniki posamezne informacijsko- komunikacijske rešitve. Botha, Kourie in Snyman (2008) poudarjajo, da je pomembno razumeti tudi, cesa sistemi upravljanja znanja ne morejo narediti, in da vpeljava tehnologij, ki omogocajo prenos znanja, ne pomeni, da bodo strokovnjaki znanje dejansko delili, temvec so za to potrebne tudi druge iniciative, ki strokovnjake prepricajo v smiselnost deljenja znanja s Slika 3: Model upravljanja znanja v javni upravi Republike Slovenije 210 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Simon Colnar, Vlado Dimovski, Marko Colnar: Vpeljava modela upravljanja znanja v javno upravo Republike Slovenije drugimi zaposlenimi. Uspešne iniciative za vpeljavo upravljanja znanja morajo veliko pozornosti nameniti tacitnemu znanju in se posvecati ljudem, ki posedujejo to znanje, ter se morajo zavedati omejitev, ki jih ima informacijsko-komunikacijska tehnologija. Vse preveckrat je upravljanje znanja podrocje, do katerega so razlicni deležniki, med katere spada tudi javni sektor, skepticni do investiranja, saj je treba vložiti veliko napora v njegovo pravilno implementacijo in je zahtevno determinirati specificne financne in nefinancne kazalnike, ki bi pokazali smiselnost njegove vpeljave (Frost, 2010). Krawczyk-Soltys (2015) dodaja, da lahko govorimo o neuspešnem ali uspešnem upravljanju znanja šele, ko ga preizkusimo v praksi, saj le dejanska uporaba znanja daje konkretne rezultate organizaciji. Tudi za predlagani model upravljanja znanja v javni upravi velja, da ga lahko vrednotimo šele potem, ko smo poznali njegove ucinke v praksi, ki bi služili za presojo o njegovi (ne) uporabnosti. Massingham in Massingham (2014) sta v ta namen zagotovila okvir sedmih prakticnih rezultatov, ki lahko pomenijo smernice za ocenjevanje, odobritev in nadzor investicije v upravljanje znanja. Okvir je sestavljen iz ucne krivulje, krivulje izkušenj, strateške naravnanosti, povezljivosti, upravljanja tveganj, upravljanja vrednosti in psihološke pogodbe, s katerimi lahko ocenimo posredni ali neposredni vpliv upravljanja znanja na uspešnost organizacije tako v financnem kot tudi nefinancnem smislu. Predpostavljamo, da bi uspešnost predlaganega modela v praksi merili tudi z vidika financne uspešnosti, in sicer predvsem z nadziranjem ucinkovitosti porabe proracunskega denarja in morebitnimi novimi sredstvi, ki jih je organizacija pridobila kot posledico upravljanja znanja. So pa v preteklosti Zack, McKeen in Singh (2009) ugotovili, da najveckrat ni pomembne neposredne povezave med upravljanjem znanja in financno uspešnostjo organizacije. Anantatmula in Stankosky (2008) sta ugotovila, da je uspeh upravljanja znanja bolje izraziti s pomocjo mehkih kriterijev, ki niso neposredno povezani s poslovno in financno uspešnostjo, a vseeno s temi ukrepi posredno vplivamo na dvig produktivnosti, ucinkovitosti in inovativnosti. Predlagani model vpeljave upravljanja znanja v javno upravo Republike Slovenije bi lahko ocenjevali tudi na podlagi sprememb v mehkih kriterijih, kot so izboljšano sodelovanje, izboljšana komunikacija, izboljšana sposobnost ucenja ter izboljšana kakovost storitev za koncne uporabnike. 4 SKLEP Prispevek predstavi predlagani model vpeljave upravljanja znanja na prakticnem primeru javne uprave Republike Slovenije. S prispevkom želimo obogatiti teorijo na podrocju upravljanja znanja, informatike in organizacijske ucinkovitosti s konceptualnim modelom upravljanja znanja, pri cemer bi imel prispevek dodano vrednost tudi v praksi, in sicer bi lahko ocenjevali njegov morebitni pozitivni doprinos na primeru izboljša nega delovanja javne uprave Republike Slovenije. Velja, da imamo kljub razlogom za zmerni optimizem glede prihodnosti Republike Slovenije, kot sta rast bruto domacega proizvoda in nižanje števila registrirano brezposelnih oseb, še precej nerešenih izzivov, predvsem na podrocju javne uprave. Ugotovimo lahko, da po približno dvajsetih letih sistematicnega dela nimamo jasno izoblikovanega koncepta, kako se lotiti prenove javne uprave Republike Slovenije, za zadovoljitev tako potreb države in gospodarstva kot državljanov. Nujno je celovito in objektivno oceniti vzroke za slabo stanje javne uprave in kriticno ovrednotiti pretekle aktivnosti/projekte. European Social Network (2014) opozarja, kako kljucno je vlagati v dolgotrajno usposabljanje in razvoj zaposlenih in njihovih timov, posebno v zahtevnih ekonomskih casih, ko se spopadamo s posledicami globalne ekonomske in financne krize, saj lahko zaposleni prispevajo veliko pri izpeljavi konkretnih reform v javnem sektorju in pri zagotavljanju ucinkovitosti delovanja njihovih organizacij. Za uspešno delo omenjeni zaposleni potrebujejo prava znanja in kompetence. Paradoksalno, v vecini držav, vkljucno z Republiko Slovenijo, v casu krize v javnem sektorju pogosto najprej zmanjšujejo sredstva, namenjena za usposabljanje zaposlenih. V javni upravi Republike Slovenije primanjkuje sredstev, od krize naprej je politika precej naklonjena varcevanju, kar je vidno v sprejemu dolocenih ukrepov, kot je Zakon o uravnoteženju javnih financ. Ob tem ugotavljamo, da bi veljalo razmisliti o pristopih, ki ne pomenijo nujno velikih investicij. Z informacijsko dobro podprtim znanjem lahko stopimo korak bližje k skupnemu cilju javne uprave Republike Slovenije, ki bo tako res delovala kot hiter, prijazen in ucinkovit servis predvsem za državljane in podjetja, kar je njena glavna naloga. Javna uprava Republike Slovenije kot ena najvecjih organizacij ima vpliv na delovanje vse družbe, kar potencira potrebo po premišljenem pristopu k morebitnim spremembam v njenem prihodnjem delovanju, ki so potrebne in neizogibne. 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 211 Simon Colnar, Vlado Dimovski, Marko Colnar: Vpeljava modela upravljanja znanja v javno upravo Republike Slovenije Implementacija modela upravljanja znanja ima potencial za pozitivne ucinke, kot so izboljšanje ucinkovitosti javne uprave Republike Slovenije, vecje zadovoljstvo strank in krajši roki izvajanja storitev, posebno pa se je treba pri implementaciji posvetiti ljudem, zaposlenim v javni upravi. Kljuc do uspeha so ljudje in njihovo znanje, informacijska-komunikacijska tehnologija pa je nujno potrebno podporno orodje. Tehnologija sama ne prinaša ne prenosa znanja, ne kon kurencne prednosti, niti ne izboljšanja ucinkovitosti javne uprave Republike Slovenije. Obenem velja, da je danes upravljanje znanja podrocje, ki je v okolju javne uprave precej neraziskano. Glavna omejitev našega prispevka izhaja iz izbire samo enega prakticnega primera, ki nam omogoca poglobitev, v našem primeru v okolje javne uprave Republike Slovenije. Za potrditev predlaganega modela upravljanja znanja bi bilo treba izmeriti njegove ucinke v praksi in jih kasneje potrditi na primerih javnih uprav iz drugih evropskih in/ali svetovnih okolij, kot predlog za nadaljnjo raziskavo pa bi bilo smiselno vecjo pozornost v predlaganem modelu upravljanja znanja nameniti ožji tematiki tacitnega (skritega) znanja, ki lahko pomeni najvecjo dodano vrednost organizacij. 5 LITERATURA IN VIRI [1] Agranoff, R. (2007). Managing within networks. Washington DC: Georgetown University Press. [2] Al-Khouri, A. M. (2014). Fusing Knowledge Management into the Public Sector: a Review of the Field and the Case of the Emirates Authority. Journal of Knowledge Management, Economics and Information Technology, vol. 4 (3). [3] Amayah, A. T. (2013). Determinants of knowledge sharing in a public sector organization. Journal of Knowledge Management, vol. 17 (3), 454–471. [4] Anantatmula, V. S. in Stankosky, M. (2008). KM criteria for different types of organisations. International Journal of Knowledge and Learning, vol. 4 (1), 18–35. [5] Argote, L. in Ingram, P. (2000). Knowledge transfer: A basis for competitive advantage in firms. Organizational Behavior and Human Decision Processes, 82 (1), 150–169. [6] Asian Productivity Organization (2013). Knowledge Management for the Public Sector, Report on the APO Research on Knowledge Management for Public-Sector Productivity (11-RP-09-GE-RES-B). [7] Bali, R., Wickramasinghe, N. in Lehaney, N. (2009). Knowledge management primer (Routledge Series in Information Systems). Routledge, Madison Ave, New York, 2009. [8] Batista, F. in Quandt, C. (2015). Knowledge Management Practices and Organizational Improvements in Brazilian State- Controlled Companies. Proceedings of the 16th European Conference on Knowledge Management (ECKM), 2015. [9] Botha, A., Kourie, D. in Snyman, R. (2008). Coping with Continuous Change in the Business Environment. Knowledge Management and Knowledge Management Technology. Chandice Publishing Ltd. [10] Colnar, S., Dimovski, V. in Colnar, M. (2017). Vrzel v poznavanju managementa znanja v javni upravi Republike Slovenije. 36. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti, Portorož, Slovenija, 2017. [11] Colnar, S. in Colnar, M. (2015). Management in informatizacija kot orodji za prenovo slovenske državne uprave. Dnevi slovenske uprave 2015. [12] Colnar, M. (2009). Kriticna analiza stanja informatike v sloven- ski državni upravi. Informatika v javni upravi 2009, Brdo pri Kranju, Slovenija. [13] Davenport, T. H. in Prusak, L. (2000. Working Knowledge: How Organizatiions Manage What They Know. Harvard Business School Press, Boston, MA. [14] Dimovski, V., Penger, S., Škerlavaj, M. in Žnidaršic, J. (2005). Uceca se organizacija – ustvarite podjetje znanja. Ljubljana: Planet GV, Poslovno izobraževanje. [15] Domovina.je (2016). Podrocja, kjer je Slovenija med najslabšimi na svetu: ucinkovitost javnega sektorja. Pridobljeno 3. novembra 2016 na https://www.domovina.je/podrocja-kjer- je-slovenija-med-najslabsimi-na-svetu-ucinkovitost-javnega- sektorja/. [16] Downes, T. V. (2014). An evaluation of knowledge management practices in nonprofit community services organizations in Australia. Pridobljeno 3. aprila 2017 na http://epubs. scu.edu.au/theses/382/. [17] Drucker, P. F. (1999). Management Challenges for the 21th Century. New York, Harper Collins. [18] Edge, K. (2005). Powerful public sector knowledge management: a school district example. Journal of Knowledge Management, vol. 9 (6), 42–52. [19] European Social Network (2014). Contemporary issues in the public management of social services in Europe. [20] Frost, A. (2010). Knowledge Management Tools – An Educational KM Site. Pridobljeno 26. oktobra 2016 na http://www. knowledge-management-tools.net/. [21] Gamble, P. R. in Blackwell, J. (2001). Knowledge Management: A State of the Art Guide. Kogan Page Ltd. [22] Girard, J. in Girard, J. (2015). Defining knowledge management: Toward an applied compendium. Online Journal of Applied Knowledge Management, vol. 3 (1), 1–20. [23] Lipnik, K. (2016). Slovenija šampion – imamo eno najslabših javnih uprav. Pridobljeno 1. novembra 2016 na http://www. finance.si/8848037/Slovenija-sampion-imamo-eno-najslabsih- javnih-uprav?metered=yes&sid=477657140. [24] Kovac, P. (2006). The never-ending story of public administration reform in Slovenia (from 1991 to further development). Uprava, letnik IV, 2-3/2006. [25] Krawczyk-Soltys, A. (2015). Knowledge Management Processes in Polish Publice Hospitals – Mapping of the Current Situation, Proceedings of the 11th international scientific conference on public economics and administration 2015, 95–100. [26] Massaro, M., Dumay, J. in Garlatti, A. (2015). Public sector knowledge management: a structured literature review. Journal of Knowledge Management, vol. 19 (3), 530–558. [27] Massingham, P. R. in Massinghanm, R. K. (2014). Does knowledge management produce practical outcomes? Journal of Knowledge Management, vol. 18 (2), 221–254. 212 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Simon Colnar, Vlado Dimovski, Marko Colnar: Vpeljava modela upravljanja znanja v javno upravo Republike Slovenije [28] Ministrstvo za javno upravo (2015). Javna uprava 2020 – Strategija razvoja javne uprave 2015–2020. Pridobljeno 7. septembra 2017 na http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/ pageuploads/JAVNA_UPRAVA/Kakovost/Strategija_razvoja_ SLO_final_web.pdf. [29] Ministrstvo za notranje zadeve (2014). Nacrt prenove in program ukrepov za prenovo informatiko v državni upravi. Pridobljeno 10. oktobra 2017 na https://piratskastranka.si/wp-content/ uploads/2014/10/KPanaliza_ZDIJZ_koncna_verzija.pdf. [30] Mischen, P. A. (2015). Collaborative Network Capacity. Public Management Review, 17 (3), 380–403. [31] Misuraca, G., Savoldelli, A. in Codagnone, C. (2014). Evaluating e-Government: A Comprehensive Methodological Framework to Assess Policy Impacts. Government E-strategic Planning and Management: Practices, Patterns and Road- maps, vol. 3, 25–47. [32] OECD (2015). OECD Economic Surveys Slovenia 2015. Pridobljeno 30. oktobra 2016 na http://www.oecd.org/eco/surveys/ Slovenia-2015-overview.pdf. [33] Oluikpe, P. (2012). Developing a corporate knowledge management strategy. Journal of Knowledge Management, vol. 16 (6), 862–878. [34] Ortenblad, A. (2014). Handbook of Research on Knowledge Management: Adaptation and Context. Edward Elgar Publishing Limited, Cheltenham, UK. [35] Petelin, D. (2013). Uvajanje principov evropskega upravnega prostora v slovensko javno upravo. Pridobljeno 3. novembra 2016 na http://www2.fu.uni-lj.si/diplome/pdfs/magistrska/petelindavid. pdf. [36] Rak, G. (2008). Racunalništvo in informatika v logistiki. Pridobljeno 11. oktobra 2017 na http://www.mizs.gov.si/fileadmin/ mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva_ESS/Impletum/ IMPLETUM_220LOGISTICNO_Racunalnistvo_Rak.pdf. [37] Ringel-Bicklemaier, C. in Ringel, M. (2010). Knowledge management in international organisations. Journal of Knowledge Management, vol. 14 (4), 524–539. [38] Silic, M., Colnar, M., Krisper, M. in Györkös, J. (2001). E-poslovanje v javni upravi RS za obdobje od leta 2001 do leta 2004, predlog 1.0. Ljubljana, CVI. [39] Subashini, R., Rita, S. in Vivek, M. (2012). The Role of ICTs in Knowledge Management (KM) for Organizational Effectiveness. Global Trends in Information Systems and Software Applications, vol. 270, 542–549. [40] Šmidovnik, J. (1985). Teoreticne osnove upravljanja. Ljubljana, Univerzum. [41] Špacek, D. (2016). Knowledge management in public administration – what can be found in research outputs in the Czech Republic – preliminary findings, Proceedings of the 20th international conference on current trends in public sector research, vol. 20, 94–101. [42] Urad za makroekonomske analize in razvoj (2017). Ekonomsko ogledalo 2017. Pridobljeno 7. septembra 2017 na http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/ eo/2017/5-2017/Ekonomskoogledalo0517_1.pdf. [43] Urad za makroekonomske analize in razvoj (2010). Ekonomsko ogledalo 2010. Pridobljeno 7. septembra 2017 na http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/ eo/2010/eo_okt.pdf. [44] Venkitachalam, K. (2017). A triadic link between knowledge management, information technology and business strategy. Knowledge Management Research & Practice, vol. 15 (2), 192–200. [45] Virant, G. (1998). Pravna ureditev javne uprave. Visoka upravna šola, Ljubljana. [46] Zack, M. H., McKeen, J. in Singh, S. (2009). Knowledge management and organizational performance: an explanatory analysis. Journal of Knowledge Management, vol. 13 (6), 392–409. [47] Zakon o državni upravi (ZDU-1). Uradni list RS, št. 113/05 – uradno precišceno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP- E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16. Pridobljeno 30. oktobra 2016 na http://www. pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225#. • Simon Colnar je mladi raziskovalec na katedri za management in organizacijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je študent tretjega letnika doktorskega študija in hkrati dela kot asistent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer sodeluje pri predmetu Organizacija in management. Diplomiral in magistriral je s podrocja poslovnih ved na isti fakulteti. Njegova glavna raziskovalna podrocja so menedžment znanja, javna uprava in podrocje sociale. • Vlado Dimovski je redni profesor s podrocja menedžmenta in organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Diplomiral je tako s podrocja ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani kot s podrocja filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Magistriral je s podrocja ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, doktoriral pa s podrocja menedžmenta in financ na Cleveland State University v ZDA. Njegova primarna raziskovalna podrocja so organizacijsko ucenje, menedžment, menedžment znanja, organizacijsko vedenje in vodenje. Je tudi aktiven svetovalec razlicnim institucijam s podrocja menedžmenta, organizacije in organizacijskega ucenja. Leta 2016 je bil sprejet med evropske akademike, postal je clan Evropske akademije znanosti in umetnosti. • Marko Colnar je diplomiral, magistriral in doktoriral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od zacetka svoje delovne kariere leta 1984 do danes je vse svoje delovanje posvetil planiranju in razvijanju informacijskih ter organizacijskih sistemov: od priprave metodoloških osnov, pisanja strateških in planskih dokumentov do vodenja konkretnih informacijskih projektov, prav tako pa tudi prenovi poslovanja in principom projektnega vodenja. V slovenski upravi je zaposlen od leta 1993, leta 2004 pa je bil habilitiran za docenta na Univerzi v Ljubljani, v okviru katere je nekaj let svoja teoretska in prakticna spoznanja prenašal tudi študentom. 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 213 STROKOVNI PRISPEVKI Masovni podatki – velika priložnost za javno upravo – izkušnje pilotnega projekta Karmen Kern Pipan, Jurij Bertok, Igor Kotnik Ministrstvo RS za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana Karmen.Kern-Pipan@gov.si; Jurij.Bertok@gov.si; Igor.Kotnik@gov.si Izvlecek S podatkovno analitiko in masovnimi podatki je mogoce kakovostno vzpostaviti odlocanje na podlagi podatkov in dejstev. V slovenski državni upravi so na tem podrocju še neizkorišceni potenciali digitalnega nacina poslovanja, zato se je vodstvo Ministrstva za javno upravo odlocilo pristopiti k izvedbi prvega pilotnega projekta uporabe masovnih podatkov. Cilj projekta je bil raziskati možnosti uporabe sodobnih tehnologij za podatkovno analitiko in masovne podatke z namenom dviga ucinkovitosti na podrocju razvoja kadrov, javnih narocil in porabe virov. Rezultati pilotnega projekta so zanimivi z vec vidikov, tako z vidika uvajanja organizacijskih sprememb kot tudi z vidika obdelave in varstva osebnih podatkov, možnih prihrankov in dviga ucinkovitosti pri javnih narocilih, uporabi prostorov in vodenju zaposlenih. Projekt je bil v domaci in mednarodni javnosti sprejet s precejšnjim zanimanjem ter objavljen v okviru zbirke najbolj inovativnih primerov v javnem sektorju pri OECD (OPSI – Observatory of Public Sector Innovation). Kljucne besede: podatkovna analitika, masovni podatki, upravljanje s podatki, upravljanje s kadrovskimi viri, osebni podatki, psevdonimizacija, anonimizacija, javna uprava, odlocanje na podlagi podatkov in dejstev. Abstract Big data – big challenges for public administration – experiences from a pilot project Data analytics and big data analytics enable data and evidence based decision-making. In Slovenian public administration, there is still the unutilized potential of digital performance, which is why under the leadership of the Ministry of Public Administration it was decided to conduct the first big data pilot project. The project was executed in cooperation with the international company EMC Dell and aimed to study the possibilities of use of modern data analytics and big data technologies to explore the possibilities for increasing efficiency in the fields of personnel development, public procurement and use of resources. The results of the pilot project are interesting from several aspects, both in the sense of change management implementation, processing and protection of personal data, as well as the possible savings and increase in efficiency in public procurement, use of premises and HR management. The project has been successfully presented at a number of national and international events and conferences, and in turn met with considerable interest and published in the collection of the most innovative public sector cases in OECD (OPSI – Observatory of Public Sector Innovation). Keywords: data analytics, big data, data management, human resource management, personal data, data substitution, data anonymization, public administration, data and evidence based decision-making. UVOD Digitalna transformacija, umetna inteligenca, internet stvari in storitev, podatkovna analitika in še posebej masovni podatki v zadnjem desetletju postajajo vse pomembnejši dejavnik v podporo odlocanju ter predmet proucevanj tako v strokovnih kot akademskih krogih. Digitalne tehnologije kažejo napredek brez primere, vkljucno s porastom podatkovne analitike, algoritmov za strojno ucenje, umetno inteligenco, racunalništvom v oblaku, družbenih medijev, veriženjem podatkovnih blokov in avtomatizacijo. S pomocjo digitalne transformacije lahko te tehnologije spodbudijo inovacije in rast produktivnosti, preoblikujejo javne storitve in oblikovanje politik ter izboljšajo blaginjo, saj postajajo podatki razpoložljivi, dostopni in ponovno uporabni. Digitalna transformacija omogoca javnemu sektorju, da sodeluje z notranjimi in zunanjimi deležniki na novih in ucinkovitejših nacinih za ustvarjanje javne vrednosti, delitve virov in uporabe podatkov za vecjo odzivnost na potrebe državljanov in podjetij. 214 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Karmen Kern Pipan, Jurij Bertok, Igor Kotnik: Masovni podatki – velika priložnost za javno upravo – izkušnje pilotnega projekta Ceprav digitalna transformacija ponuja velike priložnosti, prinaša vladam tudi številne izzive v smislu javnega upravljanja, vkljucno s tem, kako spodbujati strateško uporabo podatkov, organizirati ustrezno upravljanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v javnem sektorju za spodbujanje uporabniških pristo pov in olajšano sodelovanje (Lau in Ubaldi, 2017, str. 4). Z novim nacinom uporabe podatkov in modeliranja ter s statisticnimi analizami so odlocevalci na vseh ravneh s pomocjo sodobnih orodij pridobili realne podlage za odlocanje ter dvig ucinkovitosti. Podatkovna analitika pomaga vsem tipom organizacij tako v javnem kot v zasebnem sektorju pri boljšem, hitrejšem in ucinkovitejšem sprejemanju odlocitev na podlagi vpogledov v dejstva. Podrocje podatkovne analitike se nenehno razvija, vse vec podatkov je na voljo, dinamika narašca neposredno v smeri glavnih tokov poslovnega odlocanja po vsem svetu (Barbero idr., 2016, str. 1). Možnosti, ki jih ponujajo podatki in njihova analiza, so v razlicnih organizacijah pripomogle k ustvarjanju pomembnega interesa pri poslovni inteligenci in analitiki, ki se pogosto nanaša na tehnike, tehnologije, sisteme, prakse, metodologije in aplikacije, ki analizirajo kriticne poslovne podatke, ki podjetju pomagajo bolje razumeti svoje poslovanje in trg ter pravocasno sprejemati poslovne odlocitve. Po- leg osnovne obdelave podatkov in analiticne tehnologije poslovna inteligenca in analitika vkljucujeta poslovno usmerjene prakse, ki se lahko uporabljajo za razlicne pomembnejše aplikacije, kot so denimo e-trgovina, marketinška analitika, e-uprava, zdravstveno varstvo in varnost (Chen idr., 2012, str. 1166). Po oceni MIT (MIT Center for Digital Business & McKinsey) organizacije v sedanjem casu v povprecju uspejo izkoristiti cca 10 odstotkov vseh podatkov, ki jih imajo na voljo. Napovedujejo, da bo do leta 2020 z uporabo orodij za poslovno analitiko in vele podatkov, mogoce doseci 75-odstotni izkoristek. Vodilna podjetja, ki že poslujejo z uporabo orodij poslovne analitike in vele podatkov, imajo v povprecju za 5 odstotkov višjo produktivnost in za 6 odstotkov višjo dobickonosnost kot njihova konkurenca. Znan je primer podjetja General Electric, v katerem je analiza za letalsko industrijo pokazala cca 22 milijard dolarjev letnih prihrankov po odpravi težav v procesih, nenacrtovanih izpadov in incidentov, ki jih je mogoce predvideti s pomocjo sodobnih orodij za poslovno analitiko (Pirelli, 2016). Masovni podatki pomenijo spremembo v kakovosti, kolicini in vrsti podatkov, s katerimi razpolagajo javne uprave in s katerimi imajo potencialni vpliv na celoten življenjski cikel politik. Podatkovna analitika je nov nacin pogleda na podatke in poglablja naše razumevanje pri problemih, ki zadevajo oblikovanje politik. Masovni podatki in podatkovna analitika lahko zagotovita dodano vrednost za javne uprave, ki so pripravljene razširiti svoja obzorja in inovirati v svo jih tehnikah oblikovanja politik (Barbero idr., 2016, str. 1). Kot navaja Gartner (2017), so masovni podatki informacijsko premoženje v velikih kolicinah (volume), visoki hitrosti (velocity) in/ali veliko razlicnih vrstah (variety), ki zahtevajo stroškovno ucinkovite inovativne oblike obdelave informacij za izboljšan vpogled, odlocanje in avtomatizacijo procesov (Gartner, 2017, str. 1). Elragal in Klischewski (2017) navajata, da so masovni podatki podatki, katerih obseg, porazdelitev, raznolikost in hitrost zahtevajo uporabo tehnicnih arhitektur, analitike in orodij, da bi omogocili vpoglede, ki razkrivajo skrito znanje in ustvarijo vrednost za posel (Elragal in Klischewski, 2017, str. 4). Izsledki raziskave, ki jo je opravil BARC (Business Application Research Center), kažejo, da je 45 odstotkov anketiranih podjetij zmanjšalo operativne stroške s pomocjo analize masovnih podatkov. Nadalje McKinsey navaja potencialne prihranke z uporabo podatkovne analiti ke do 20 odstotkov v javni upravi, kar bi za Evropo pomenilo do 300 milijard evrov (BRZ, 2015, str. 4). Podatkovna analitika omogoca odlocevalcem na vseh ravneh nov nacin poslovanja in odlocanja na podlagi podatkov, t. i. data driven decission making. Skladno s Strategijo razvoja javne uprave 2015–2020 (SJU, 2020) je na podrocju ucinkovite informatike, dviga uporabe e-storitev in operabilnosti informacijskih rešitev poudarjen tudi pomembnejši cilj – »digitalizacija in optimizacija notranjega poslovanja za prožno, racionalno, ucinkovito, pregledno in odprto javno upravo« (SJU, 2015). Poleg tega je Ministrstvo za javno upravo (MJU) v letu 2015 vzpostavilo državni racunalniški oblak (DRO) kot namensko racunalniško infrastrukturo, ki omogoca državnim institucijam uporabo koncepta racunalništva v oblaku (racunske, shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev) (MJU, 2017). Uporaba poslovne analitike, še posebej pa masovnih podatkov, pomeni nov, enostavnejši nacin delovanja in odlocanja na podlagi podatkov, t. i. data driven decission making, na vseh ravneh – operativni, takticni in strateški. Pri tem pa je pomembna tudi uvedba analiticne kulture v organizacijo, kar za zaposlene pomeni uvajanje spre 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 215 Karmen Kern Pipan, Jurij Bertok, Igor Kotnik: Masovni podatki – velika priložnost za javno upravo – izkušnje pilotnega projekta memb, ki poleg podpore vodstva zahteva tudi postop nost, odprto komuniciranje ter ustrezno osvešcanje in usposabljanje zaposlenih. Državni racunalniški oblak je platforma za sistemske in aplikativne rešitve, na kateri smo v MJU leta 2016 uspešno izvedli prvi pilotni projekt za vzpostavitev poslovne analitike Skrinja 1.0. Na podlagi rezultatov pilotnega projekta pripravljamo projekt Skrinja 2.0 – vzpostavitev poslovne analitike in podatkovnega skladišca v državni upravi, ki bo v ciljnem stanju na voljo kot horizon talna storitev organom državne uprave (predvsem za skupne aplikacije). V slovenski javni upravi še niso dovolj izkorišcene možnosti digitalnega poslovanja, tako z vidika dviga ucinkovitosti poslovanja kot približevanja in prilagajanja koncnim uporabnikom. Zato se je vodstvo MJU odlocilo izvesti pilotni projekt masovnih podatkov s ciljem raziskati možnosti uporabe sodobnih tehnologij in ugotoviti možnosti za dvig ucinkovitosti na podrocju razvoja kadrov, javnih narocil in porabe virov, zelo pomemben pa je bil tudi prenos znanja o pomenu in nacinih analiz masovnih podatkov (Kern Pipan idr., 2017, str. 1). PRVI PILOTNI PROJEKT UPORABE MASOVNIH PODATKOV Pilotni projekt je potekal od aprila 2016 do februarja 2017 in je bil omejen na obdelavo anonimiziranih internih podatkov MJU za obdobje od januarja 2015 do avgusta 2016. Ministrstvo je vkljucilo med sodelavce v projektu 23 clanov iz razlicnih organizacijskih enot (pravna služba, financna služba, kadrovska služba, sekretariat, direktorat za javni sektor, direktorat za javno narocanje in direktorat za informatiko), tj. zaposlenih, ki obicajno ne delajo skupaj. Z EMC je sodelovalo pet ekspertov razlicnih profilov, kot so podatkovni znanstveniki, sistemski inženirji ter svetovalci za izvedbo intervjujev in interpretacijo podat kov. Izvedbo pilotnega projekta uporabe masovnih podatkov na MJU po fazah prikazuje slika 1. Projekt je obsegal izvedbo delavnic s skrbniki podatkovnih virov, predstavitev možnih koristi in dobrih praks iz drugih organizacij, definiranje potencialnih raziskovalnih vprašanj, izbiro podatkovnih virov, predpripravo metapodatkov in vzorcev podatkov za naslednje interne vire: MFERAC – kadrovski in financni podatki, Codeks – podatki o prisotnosti zaposlenih MJU in podatki o javnih narocilih. Zaradi obdelave osebnih podatkov je bil vzpostavljen stik z Uradom informacijske pooblašcenke ter pridobljene dodatne usmeritve za nadaljnje faze izvedbe. O ciljih in namenu projekta so bili obvešceni tudi vsi zaposleni na MJU. Zadeva je bila aktualna tudi v medijih; prejeli smo nekaj vprašanj glede izvedbe projekta in vprašanja obdelave osebnih podatkov, na katera je vodstvo transparentno odgovorilo. Kljub temu pa je bilo v zacetnih fazah projekta med nekaterimi zaposlenimi cutiti nezaupanje in dvome glede koristi projekta in globine obravnave podatkov. K internim podatkovnim virom sta bila v procesu obdelave podatkov dodana tudi dva zunanja 2. Podatkovni viri 3. Anonimizacija in (notranji in zunanji) psevdonimizacija 4. Intervjuji s skrbniki podatkovnih virov 1. Delavnice s skrbniki 5. Obdelava podatkov podatkovnih virov in analiza Slika 1: Proces izvedbe pilotnega projekta uporabe masovnih podatkov (Kern Pipan idr., 2017, str. 5) 216 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Karmen Kern Pipan, Jurij Bertok, Igor Kotnik: Masovni podatki – velika priložnost za javno upravo – izkušnje pilotnega projekta vira – podatki o vremenu za obravnavano obdobje in poštne številke zaposlenih. V naslednji fazi je sledila izvedba anonimizacije in psevdonimizacije osebnih podatkov. Projektna skupina MJU je z vidika zašcite in varnosti osebnih podatkov preucila Mnenje št. 5/2014 o anonimizacijskih tehnikah, ki ga je izdala Evropska komisija, in pripravila dokument presoje vplivov na zasebnost pri tem projektu z navedbo mo rebitnih kriticnih tock in ustreznih ukrepov z vidika varstva in zašcite osebnih podatkov. Vsi postopki, vkljucno z psevdonimizacijo in anonimizacijo podatkov, so bili izvedeni v prostorih in na infrastrukturi MJU, za kar so bila predhodno pripravljena tudi podrobna tehnicna navodila. Sledila je vecdnevna izvedba intervjujev ekspertov EMC z uporabniki – skrbniki podatkovnih virov – zaradi vsebinskega pojasnjevanja posameznih odprtih vprašanj, interpretacije metapodatkov ter izbire študijskih primerov za analizo. Izmed 40 idej je bilo izbranih 13 potencialnih študijskih primerov, od tega so bili trije obdelani podrobneje (profili zaposlenih, prisotnost zaposlenih, javna narocila). Sledila je faza obdelave podatkov in vsebinske interpretacije rezultatov, v kateri je bila za potre be obdelave in analize podatkov namešcena Oracle relacijska podatkovna baza. Pri obdelavi in analizi podatkov smo uporabljali Hadoop, RStudio, programski jezik R, orodje Jupyter Notebook, program- ski jezik Python in Hortonworks. Uporabljena je bila vrsta statisticnih metod, kot denimo normalizacija, nakljucne združevalne metode, multivariatne statisticne metode, linearna regresijska analiza, logaritmicna transformacija in napovedna analitika. Zaradi kompleksnosti in interdisciplinarnosti projekta je bilo za uspeh projekta kljucno tesno sodelovanje vseh clanov projektne skupine, tako ekonomistov, pravnikov, financnikov kot tudi informatikov. REZULTATI PRVEGA PILOTNEGA PROJEKTA Rezultati pilotnega projekta so dobra podlaga za nadaljnje razvojne korake na tem podrocju in so izjemno zanimivi z vec perspektiv, tako z vidika obdelave in varstva osebnih podatkov, z vidika prihrankov pri javnih narocilih, uporabe prostorov in tudi z vidika razlicnih profilov zaposlenih v povezavi z boljšo organizacijo dela ter zašcito in varstvom osebnih podatkov. Temeljni izsledki projekta so: • Prediktivna analitika glede izrabe virov, v okviru katere so bile raziskane potencialne možnosti prihrankov izrabe proracunskih virov v povezavi z vzdrževanjem prostorov, vremenskimi pojavi in delovnim casom zaposlenih, je pokazala možne prihranke na podrocju ogrevanja in hlajenja prostorov. • Na podlagi razpoložljivih podatkov so se oblikovali in analizirali profili zaposlenih po posameznih skupinah (angl. clusters) glede na interne podatke o stopnji izobrazbe, položaju oz. delovnem mestu ter na ocene in podatke iz sistema za spremljanje prisotnosti zaposlenih. Na podlagi 250 znacilnosti zaposlenih je bilo oblikovanih pet skupin zaposle nih z razlicnimi lastnostmi in povprecnimi vrednostmi ocene uradnika.1 Kot primer je bila vzeta skupina z najvišjo povprecno vrednostjo uradnika (teoreticno z možnostjo najvecjega doprinosa k rezultatom dela); ugotovilo se je, koliko zaposlenih iz te skupine je odšlo iz MJU v zadnjem obdobju. • S podatkovnim rudarjenjem so bili raziskani možni prihranki pri procesih spremljanja delovnega casa, pri cemer je bilo v okviru rocnih vnosov ugotovljeno, da so z avtomatizacijo procesov možni prihranki v obsegu cca 0,6 FTE letno. • V besedilni analizi so bili raziskani podatki javnih narocil, ki so pokazali razlicna nabavna ravnanja in skupne vzorce na MJU. Opravljena je bila analiza ocenjene in nabavne vrednosti javnih narocil, pri katerih je bila skupna povprecna nabavljena vrednost cca 22,4 odstotka nižja od ocenjene (Interni vir MJU, 2017, str. 4–6). • Poudariti je treba, da je potekal pilotni projekt s ciljem raziskati možnosti uporabe sodobnih tehnologij, ugotoviti nekatere možnosti za dvig ucinkovitosti na podrocju razvoja kadrov in prenosa znanja o pomenu in nacinih analiz vele podatkov. Rezultate je treba analizirati še bolj podrobno, kar zaradi omejenosti virov za izvedbo pilotnega projekta ni bilo možno. Šele po dodatnih analizah bo mogoce pripraviti podrobne predloge za morebitno uvajanje sprememb na analiziranih podrocjih (Kern Pipan idr., 2017, str. 5). 4 IZKUŠNJE, PERSPEKTIVA IN SKLEPI Pri izvedenem projektu smo se soocili z vrsto tako organizacijskih kot tudi pravnih in tehnicnih izzivov. 1 Ocene uradnikov so numericne ocene od 1 (nezadostno) do 5 (odlicno), ki jih javni uslužbenci v Republiki Sloveniji pridobijo letno od svojega nadrejenega skladno z Zakonom o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02, 110/02, 02/04, 23/05, 35/05 – upb1, 62/05, 75/05, 113/05, 32/06 – upb2, 33/07, 63/07 – upb3, 65/08, 40/12) in Uredbo o napredovanju uradnikov v nazive (Uradni list RS, št. 98/08, 16/09, 19/10). 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 217 Karmen Kern Pipan, Jurij Bertok, Igor Kotnik: Masovni podatki – velika priložnost za javno upravo – izkušnje pilotnega projekta Soocili smo se z novim nacinom razmišljanja, novimi principi in metodami dela in tudi z novo tehnologijo, ki je omogocila nova izhodišca za nadaljnji razvoj na tem podrocju. Kot pri vsaki organizacijski spremembi se je tudi v tem primeru kot zelo pomembna pokazala podpora vodstva, odprta komunikacija med clani projektne skupine pri posameznih odprtih vpraša njih in dvomih. Predvsem ob zacetku projekta so se pri nekaterih clanih delovne skupine porajali dvomi glede realne uporabnosti obdelave masovnih podat kov in rezultatov pilotnega projekta. Nekaj dvoma je izviralo tudi iz slabega poznavanja zakonodaje s po drocja osebnih podatkov in nepoznavanja tehnicnih možnosti obdelave masovnih podatkov. Zato je bilo v prvih fazah projekta veliko pozornosti namenjene komunikaciji znotraj projektne skupine o namenih in pricakovanih rezultatih projekta ter prikazu potencialnih koristi in dobrih praks drugih organizacij, ki so uspešno izvedle podobne projekte. Še posebej pa smo se posvetili problematiki varnosti in zašcite osebnih podatkov skladno z zakonodajo in prejetimi usmeritvami urada informacijske pooblašcenke. Z izvedbo projekta smo na podrocju priprave metapodatkov, psevdonimizacije in anonimizacije osebnih podatkov pridobili nekaj dragocenih izkušenj in znanj. Soocili smo se z dejstvom, da popolna anonimizacija podatkov pravzaprav ni mogoca, saj gre v tem primeru za namensko popacenje podatkov, kar posledicno pomeni izgubo analiticne vrednosti podatkov. Ce torej želimo ohraniti analiticno vrednost podatkov, moramo uporabiti psevdonimizacijo. V tem primeru pa psevdonimizirana zbirka podatkov še vedno spada med osebno zbirko podatkov, kar pomeni, da zanjo veljajo enaka pravila in zakonodaja, kot velja za vsako zbirko osebnih podatkov. V našem primeru smo želeli ohraniti analiticno vrednost podatkov, da bi pridobili cim bolj realne in koristne rezultate analize. Tako smo se odlocili za kompromis in uporabili kombinacijo psevdonimizacije in anonimizacije podatkov. Izvedli smo psevdonimizacijo podatkov, tako da smo odstranili osebne podatke, ki identificirajo posameznika, ter zamenjali primarni identifikator (davcna številka) z drugo negovoreco šifro na nacin, ki je ohranil povezljivost med analiziranimi podatkovnimi viri. Ker so bili nekateri podatki takšne narave, da so bili z vidika zakonodaje še posebno varovani ali bi bila zaradi majhnega nabora v skupini možna identifikacija posameznika, smo dodatno uporabili anonimizacijsko tehniko grupira nje podatkov (kot npr. starost zaposlenega, delovna doba, vrsta bolniške odsotnosti, združevanje notranjih organizacijskih enot, v katerih je bilo manj kot deset zaposlenih). Obenem so bili opravljeni testni pregledi podatkov, s cemer smo zagotovili ustrezno grupiranje in zakritje podatkov, da prepoznava posa meznika na individualni ravni ni mogoca. Nadalje smo v intervjujih z lastniki podatkov pridobili precej koristnih vpogledov v delovanje naših procesov, ki so dali sodelujocim dodatne informacije z razlicnih vidikov. Ob tem smo tudi spoznali drugacen pristop in nacin razmišljanja ter kombiniranja uporabe internih in eksternih virov podatkov. Ob delu pri projekt se je vecalo znanje in krepilo zaupanje sodelujocih, tako da je smo se ob koncu projekta vsi strinjali, da smo pridobili nova koristna znanja in izkušnje s podrocja odlocanja na podlagi podatkov ter da si želimo nadaljnjega razvoja na tem podrocju. Zaradi dejstva, da so bili obdelovani osebni podatki, smo bili sooceni z razlicnimi pravili in omejitvami, ki v tem pogledu izvirajo iz zakonodaje in jih je treba upoštevati pri tovrstnih dejavnostih. Izkušnje z vidika obravnave osebnih podatkov nam zelo koristijo tudi v pri nadaljnjih projektih, saj na MJU pospešeno razvijamo podatkovno skladišce in poslovno analitiko – najprej za interne podatkovne vire, v ciljnem stanju pa bomo to ponudili kot horizontalno storitev drugim organom javne uprave. Obenem so nauki in izkušnje, pridobljeni v projektu masovnih podatkov, dobra podlaga za nadaljnji razvoj tako na strani uporabnikov kot tudi na strani informatike, saj smo se naucili medsebojno komunicirati ter slišati in razumeti drug drugega; vemo, da je za uspeh potrebno tvorno sodelovanje obeh strani: vsebine in tehnicne podpore. Kot navajata Zupan in Pretnar (2017) je zlasti uporaba napovedne analitike dejavnik, ki locuje nadpovprecna podjetja od povprecnih. Dobri menedžerji se zavedajo, da sta snovanje kadrovskih porocil in statisticna analiza le prvi korak do optimizacije poslovnih procesov. Resnicen preskok se zgodi z gradnjo napovednih modelov, pri katerih lahko neželene rezultate preprecimo, še preden se zgodijo, dobre pa pravocasno prepoznamo in ustrezno spodbudimo (Zupan in Pretnar, 2017, str. 32). V tem okviru se tudi vodstvo MJU zaveda pomena odlocanja na podlagi podatkov in s tem razvoja podatkovne analitike v državni upravi, zato je bilo za oblikovani osnutek zasnove za Model Big Data platforme DRO kot podlage za razvoj koncepta uvajanja podatkovne analitike velikega obsega v javni upravi v 218 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Karmen Kern Pipan, Jurij Bertok, Igor Kotnik: Masovni podatki – velika priložnost za javno upravo – izkušnje pilotnega projekta prihodnje, ki predvideva postopno oblikovanje timov strokovnjakov, ki bi pokrivali to podrocje. Prav tako MJU na podrocju podatkovne analitike nadaljuje razvoj in partnersko sodeluje z Institutom Jožef Stefan in Fakulteto za racunalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. V tem okviru MJU tudi razvija vec raziskovalnih projektov; v sodelovanju z Upravno akademijo je bil v program uvršcen tudi kurikul vec izobraževalnih seminarjev za podrocje podatkovne analitike. Uporabljene statisticne metode, interpretacija vmesnih rezultatov ter prakticna povezava orodij za masovne podatke s poslovno analitiko so nam dale dodatne vpoglede in odprle nove možnosti za razvoj. Glede na to, da je bil cilj pilotnega projekta predvsem raziskati možnosti uporabe sodobnih tehnologij in ugotoviti možnosti za dvig ucinkovitosti, smo ugotovili, da so uporabljene metode in orodja za obdelavo podatkov dali koristne rezultate in da si želimo v nadaljnjih korakih poglobiti njihovo uporabo najprej v okviru poslo vanja MJU, v nadaljnjih korakih pa tudi širše. Rezultati, izkušnje in pridobljeno znanje pilotnega projekta so dobra podlaga za nadaljnji razvoj na tem podrocju in so zanimivi z vec vidikov, tako z vidika obdelave in varstva osebnih podatkov kot tudi z vidi ka prihrankov pri javnih narocilih, uporabe prostorov in tudi z vidika razlicnih profilov zaposlenih v povezavi z boljšo organizacijo dela ter zašcito in varstvom osebnih podatkov. Pilotni projekt je bil veckrat že uspešno predstavljen na vec nacionalnih in mednarodnih dogodkih in konferencah, pri cemer je bil sprejet s precejšnjim zanimanjem. Izsledki pilotnega projekta so objavljeni tudi v okviru zbirke najbolj inovativnih primerov v javnem sektorju pri OECD (OECD OPSI2 – Observatory of Public Sector Innovation) (OECD OPSI, 2017), predstavljen je bil v okviru programa ISA2 Big Data Test Infrastructure pri Evropski komisiji, povzetek pa je objavljen na spletni strani WISIS (World Summit on Information Society) iz Ženeve (WSIS, 2017). Z razvojem podatkovne analitike v državni upravi želimo optimalno organizirati sistem upravljanja s podatki in postopoma vpeljati odlocanje na podlagi podatkov na vseh odlocevalskih ravneh. Ob tem je pomemben tudi vidik varstva in zašcite osebnih podatkov, s katerimi razpolaga državna uprava. Kot navajajo Jaklic idr. (2010), je sicer utopicno pricakovati, da bodo vse odlocitve na vseh ravneh organiza https://www.oecd.org/governance/ observatory-public-sectorinnovation/ innovations/page/bigdataanalysisforhrefficiencyim-provementatministryofpublic administrationofrepublicslovenia.htm. cije temeljile na dejstvih in da odlocanja na podlagi intuicije sploh ne bo. Cilj organizacije naj bo cim vecji delež odlocitev, ki so sprejete na podlagi dejstev. S poslovnim odlocanjem zacnemo ustvarjati poslovno vrednost, kadar informacije uporabljamo tako, da dosežemo naslednje poslovne koristi: zmanjševanje negotovosti odlocitev, hitro odzivnost in prilagodljivost strategije (Jaklic idr, 2010, str. 24). Obenem gre pri odlocanju na podlagi podatkov za nov nacin odlocanja, zato bo treba upoštevati postopno spremembo organizacijske kulture v državni upravi od sedanje, ki temelji povecini na grobih ocenah, na tako, ki bo analiticna in bo temeljila na podatkih in dejstvih. Pri tem bo treba osvešcati na vseh ravneh tako med vodji kot med zaposlenimi, prav tako pa oblikovati nove profile zaposlenih, ki bodo kot napredni uporabniki lahko podajali ustrezne zahteve za poizvedbe podatkov ter jih ustrezno interpretirali in validirali. Prav tako bo na strani informatike treba vzpostaviti ekipe strokovnjakov, ki bodo vzdrževali tako sistem podatkovnih skladišc kot tudi sistem poslovne analitike. Podatkovna analitika omogoca tako izvedbo analiz, simulacij razlicnih scenarijev in modeliranja v realnem casu, kar bo pripomoglo k vecji produktivnosti, zmanjševanju stroškov in dvigu vseh deležnikov v državni upravi v prihodnjih letih. 5 LITERATURA [1] Barbero, M., Coutuer, J., Jackers, R., Moueddene, K., Renders, E., Stevens, W., Toninato, Y., van der Peijl, S., Versteele, D. (2016). Big data analytics for policy making, Report, A study prepared for the European Commission DG Informatics (DG DIGIT). Objavljeno na https://joinup.ec.europa.eu/sites/ default/files/dg_digit_study_big_data_analytics_for_policy_ making.pdf (zadnji ogled 29. 7. 2017). [2] BRZ, Big Data in Public Administration. (2015). Bundesrechenzentrum GmbH, Vienna. Objavljeno na https://en.brz. gv.at/2015-Big-Data-in-public-administration.pdf?4vkpv5 (zadnji ogled 18. 7. 2017). [3] Chen, H., Chiang, R. H. L., Storey, C. V. (2012). Business intelligence and analytics: from big data to big impact. MIS Quarterly, vol. 36, No. 4, str. 1165–1188. [4] EK, Mnenje št. 5/2014 o anonimizacijskih tehnikah, Evropska komisija, Delovna skupina za varstvo podatkov clena 29. Objavljeno na http://ec.europa.eu/justice/data-protection/article- 29/documentation/opinion-recommendation/files/2014/ wp216_sl.pdf (zadnji ogled 24. 7. 2017). [5] Elragal, A., Klischewski, R. (2017). Theory-driven or process-driven prediction? Epistemological challenges of big data analytics, Journal of Big Data. Springer Open, DOI 10.1186/s40537017- 0079-2, Objavljeno na http://paperity.org/p/80092688/ theory-driven-or-process-driven-prediction-epistemological- challenges-of-big-data (zadnji ogled 29. 7. 2017). [6] Gartner, IT Glossary. Objavljeno na http://www.gartner.com/ it-glossary/?s=big+data (zadnji ogled 27. 7. 2017). 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 219 Karmen Kern Pipan, Jurij Bertok, Igor Kotnik: Masovni podatki – velika priložnost za javno upravo – izkušnje pilotnega projekta [7] HBR, A Report By Harvard Business Review Analytic Servi[ 13] MJU, Interni vir. (2017). Koncno porocilo o izvedbi projekta ces, The Big Data Opportunity for HR and Finance. (2013). velikih podatkov na MJU. Harward Business School Publishing, http://resources.id[ 14] Pirelli, How Pirelli is Becoming Data Driven. (2016). Objavljegenterprise. com/original/AST-0113126_report-the-big-datano na http://business.pirelli.com/global/en-ww/how-pirelli-is- opportunity.pdf (zadnji ogled 21. 7. 2017). -becoming-data-driven# (zadnji ogled 12. 7. 2017). [8] Jaklic, J., Popovic, A., Lukman, T. (2010). Zrelost poslovne [15] OECD OPSI. (2017). Big Data Analysis for HR efficiency iminteligence v slovenskih organizacijah. Uporabna informatika, provement at Ministry of Public Administration of Republic št. 1, letnik XVIII. Slovenia, OECD Observatory of Public Sector Innovation, [9] Kern Pipan, K., Bertok, J, Kotnik, I., (2017). Izkušnje in izzivi https://www.oecd.org/governance/observatory-public-secpilotnega projekta uporabe vele podatkov – big data na Mitor- innovation/innovations/page/bigdataanalysisforhrefficinistrstvu za javno upravo. Dnevi slovenske informatike 2017 encyimprovementatministryofpublicadministrationofrepubli– Zbornik prispevkov. cslovenia.htm (zadnji ogled 3. 8. 2017). [10] Lau, E., Ubaldi, B. (2017). Creating a Citizen – Driven Enviro[ 16] SJU. (2015). Strategija razvoja javne uprave 2015–2020. Vlada nment Through Good ICT Governance. The Digital Transfor-RS in Ministrstvo za javno upravo. Objavljeno na http://www. mation of the Public Sector: Helping Governments Respond to mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAthe needs of Networked Societes, OECD, GOV/PGC (2017) 15. VA/Kakovost/Strategija_razvoja_SLO_final_web.pdf (zadnji [11] Gartner Predicts Three Big Data Trends for Business Intelliogled 21. 7. 2017). gence. Gartner Inc. Objavljeno na https://www.forbes.com/ [17] Zupan, B., Pretnar, A. (2017). Kratek primer iz napovedne sites/gartnergroup/2015/02/12/gartner-predicts-three-biganalitike v HR-u. HRM revija, marec 2017, št. 8, letnik 3, ISSN -data-trends-for-business-intelligence/#11ab1d236de4 (zad2463- 9443. str. 32–34. nji ogled 25. 7. 2017). [18] WSIS. (2017). Big Data Analysis for HR Efficiency Improve[ 12] MJU, Ministrstvo za javno upravo. (2017). Objavljeno na ment in Ministry of Public Administration. World Summit on http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/informatika/dr-Information Society, Ženeva. https://www.itu.int/net4/wsis/ zavni_racunalniski_oblak/ (zadnji ogled 21. 7. 2017). stocktaking/projects/Project/Details?projectId=1486127590 (zadnji ogled 3. 8. 2017). • Karmen Kern Pipan je zacela svojo kariero v gospodarstvu na podrocju informatike in telekomunikacij ter kasneje nadaljevala v državni upravi na razlicnih mestih na Uradu RS za meroslovje kot predstavnica vodstva za kakovost in vodja sektorja za kakovost in poslovno odlicnost. Vodila je tudi medresorsko projektno skupino za pripravo Strategije razvoja javne uprave 2015– 2020. Vec kot desetletje je bila aktivna kot mednarodna ocenjevalka nagrade za poslovno odlicnost EFQM v Bruslju. Trenutno je zaposlena kot vodja projekta in sekretarka na Direktoratu za informatiko na Ministrstvu za javno upravo. Kot strokovnjakinja aktivno sodeluje na podrocjih upravljanja s podatki, podatkovnih skladišc, poslovne inteligence in masovnih podatkov s ciljem izboljšanja procesa odlocanja v slovenski javni upravi. Veliko sodeluje z uspešnimi slovenskimi podjetji in mednarodno strokovno sfero s ciljem prepoznave dobrih praks na tem podrocju. • Jurij Bertok je svojo kariero zacel leta 1988 kot mladi raziskovalec v Laboratoriju za komunikacijske naprave na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Leta 1991 je magistriral in se zaposlil na Ministrstvu za obrambo kot sistemski analitik v Upravi za telekomunikacije, v Oddelku za zašcito in varovanje informacij. Leta 1993 je prevzel vodenje oddelka, kmalu zatem pa postal vodja Oddelka za sistemsko podporo in razvoj v Službi za informatiko. Leta 1998 je postal vodja kabineta ministra za obrambo, dve leti kasneje pa je prevzel vodenje Sektorja za informatiko in komunikacije na Ministrstvu za obrambo. V svojem 21-letnem delovnem stažu na Ministrstvu za obrambo je koncal vec strokovnih usposabljanj, med drugim tudi usposabljanje za vodenje projektov v okviru Projektne šole Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru. Bil je vodja vec uspešnih projektov, kot npr. Izgradnja racunalniške infrastrukture v ministrstvu za obrambo, WebAge (vpeljava tritirne tehnologije v MO), INTRANET MO (racunalniški sistem za podporo vodenja MO), uvajanje infrastrukture javnih kljucev v MO in izgradnja komunikacijsko informacijske infrastrukture za potrebe vkljucevanja Republike Slovenije v zvezo NATO. Leta 2013 je postal generalni direktor Direktorata za informatiko in zacel s sistemskimi spremembami na podrocju informatike v državni upravi ter vzpostavil nekaj uspešnih projektov v okviru centralnega informacijsko komunikacijskega sistema. • Igor Kotnik je zacel kariero z delom v javni gozdarski službi, kjer se je ukvarjal z nacrtovanjem, upravnimi postopki in svetovanjem. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije je bil med drugim vodja delovne skupine, ki je vzpostavila mednarodno priznano shemo za potrjevanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in sledljivost izvoru lesa, ki temelji na razlicnih ISO standardih. V okviru zbornice je bil tudi vodja Javne kmetijske svetovalne službe. Kot generalni sekretar Zveze ljudskih univerz Slovenije je deloval na podrocju izobraževanja odraslih. Trenutno je zaposlen na Ministrstvu za javno upravo kot direktor direktorata za javni sektor, ki je zadolžen za uslužbenski sistem, sistemsko urejenost in placni sistem v javnem sektorju, upravljanje s kadrovskimi viri v državni upravi, usposabljanje javnih uslužbencev, sistemsko urejanje upravnega postopka in upravnega poslovanja ter podporo delu komisije za pritožbe iz delovnih razmerij in uradniškega sveta. Bil je tudi vodja pilotnega projekta, ki je opisan v clanku. Skupaj s sodelavci na ministrstvu pripravlja podlage za sprejemanje razlicnih odlocitev, želi pa, da bi s še vecjim obsegom uporabe poslovne analitike in analizami masovnih podatkov tudi v državni upravi in javnem sektorju laže in ucinkoviteje prišli do podatkov, potrebnih za odlocanje na operativni, takticni in strateški ravni. 220 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV STROKOVNI PRISPEVKI Digitalni indeks slovenskih podjetij Gregor Zupan Statisticni urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana gregor.zupan@gov.si Izvlecek Digitalno preobraziti podjetje pomeni med drugim razviti s pomocjo digitalne tehnologije nove poslovne procese in modele, spremeniti organizacijo poslovanja. Namen digitalizacije je povezati med seboj posamezne poslovne procese, da bi ti potekali avtomatizirano, in to v vseh fazah: od prejema narocila, nabave materiala, proizvodnje do dostave koncnega izdelka. Statisticni urad Republike Slovenije (SURS) je pred izzivom, kako statisticno spremljati digitalno preobrazbo slovenskih podjetij. V letnem statisticnem raziskovanju Uporaba IKT v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi spremljamo številne kazalnike, ki z razlicnih vidikov kažejo razširjenost uporabe IKT v podjetjih, npr. delež zaposlenih, ki uporabljajo pri svojem delu racunalnike, obseg spletne prodaje, koliko podjetij oglašuje na internetu ipd. Namen prispevka je prikazati, kako lahko te kazalnike, s katerimi spremljamo uporabo IKT, uporabimo za prikaz stopnje digitalizacije podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi v Sloveniji. Lahko jo prikažemo z digitalnim indeksom, ki se izracunava na podlagi dvanajstih kazalnikov, s katerimi spremljamo uporabo IKT v podjetjih v posameznem letu. Leta 2016 je bilo med podjetji z vsaj desetimi zaposlenimi najvec takih, ki so izkazovala »nizek« digitalni indeks (44 odstotkov); 38 odstotkov podjetij je izkazovalo »zelo nizek« digitalni indeks, 17 odstotkov »visok« digitalni indeks in 1 odstotek podjetij »zelo visok« digitalni indeks. Kljucne besede: Statisticni urad Republike Slovenije, informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalna preobrazba, digitalni indeks, podjetja, strokovnjaki za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, racunalništvo v oblaku, oglaševanje na internetu. Abstract Digital index of Slovenian enterprises The digital transformation of enterprises involves among others the development of new business processes and models offered by digital technologies. The purpose of digital transformation is to link different processes and conduct them in an automated manner, from the receipt of order, purchase of materials, production and delivery of the final product. The Statistical Office of the Republic of Slovenia (SURS) has been confronted with the challenge of how to measure the digital transformation of Slovene enterprises. With the annual statistical survey on ICT usage in enterprises with at least 10 employees, we monitor numerous indicators which indicate the spread of ICT usage in enterprises: the share of persons employed that use computers in their work, the extent of web sales, online marketing etc. The purpose of the paper is to demonstrate how existing indicators, which are used to monitor the usage of ICT, can be used to show the rate of digitalization of enterprises with at least 10 employees in Slovenia. The rate of digitalization of enterprises is presented by the digital intensity index which consists of 12 indicators used to monitor the usage of ICT in enterprises in an individual year. In 2016, most enterprises with at least 10 employees (44%) had a low digital intensity index. This shows how intensively enterprises use ICT. 38% of enterprises had a very low digital intensity index while 17% of enterprises had a high digital intensity index and 1% a very high digital intensity index. Keywords: Statistical Office of Republic of Slovenia (SURS), information-communication technologies (ICT), digital transformation, digital intensity index, enterprises, ICT specialists, cloud computing, online marketing. UVOD Množicna uporaba razlicnih informacijsko-komunikacijskih in digitalnih tehnologij spreminja vsa podrocja cloveške družbe in zahteva od uporabnikov nove vešcine in znanja, hkrati pa se s tem odpirajo tudi nove priložnosti. Digitalizacija slovenskega gospodarstva je v globalnem svetu kljucna in nujna. Namen uporabe digitalnih tehnologij v podjetjih je spremeniti zdajšnji poslovni ali ekonomski model tako, da bodo podjetja pridobila na trgu nove priložnosti ter dvignila svojo produktivnost, ino vativnost in ustvarjalnost. Digitalna preobrazba ne vpliva le na podjetja, temvec tudi na družbo, in bo zahtevala delovno silo z novimi znanji in vešcinami. Slovenija si je postavila za cilj dvigniti stopnjo digitalizacije svojega gospodarstva, tj. stopnjo digitalizacije infrastrukture, industrije, storitev (npr. javne uprave) itd. Statisticni urad Republike Slovenije (SURS) je pred izzivom, kako spremljati digitalizacijo slovenskega gospodarstva, predvsem digitalno preobrazbo 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 221 Gregor Zupan: Digitalni indeks slovenskih podjetij podjetij. Vsako leto izvaja na ravni EU poenoteno statisticno raziskovanje Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi (IKT-PODJ) v podjetjih, ki delujejo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Namen raziskovanja je pridobiti primerljive statistike o uporabi informacijsko -komunikacijske tehnologije v državah clanicah EU in o stanju razvoja digitalne družbe v posameznih državah in v celotni EU. Take podatke je mogoce zagotoviti le, ce v raziskovanju uporabljamo enako metodologijo, to pomeni poenotene definicije in vprašanja, enotno obdobje izvajanja in opazovanje istovrstne ciljne populacije. V raziskovanju spremljamo s posameznimi kazalniki, ki so definirani v dokumentu Monitoring the Digital Economy and Society 2016–2021,1 obseg uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v podjetjih, obseg vpeljave elektronskega poslovanja in elektronske prodaje, npr. prek spletnih strani, ali sporocil, prejetih prek racunalniške izmenjave podatkov (EDI). Vsako leto je ena tema posebej poudarjena. Leta 2015 je bil npr. poudarek na uporabi družbenih medijev v podjetjih, leta 2016 pa na analizi masovnih podatkov v podjetjih. Spremljanje digitalizacije podjetij v Sloveniji in državah clanicah EU je za vse omenjene precejšnji izziv, saj teh podatkov ni mogoce pridobiti tako, da podjetja vprašamo, ali so digitalizirana. Digitalizacijo podjetij lahko ugotavljamo in spremljamo: a) z obstojecimi kazalniki, ki nam povedo, koliko podjetij uporablja doloceno tehnologijo (IKT), npr. najem storitve racunalništva v oblaku, sple tno oglaševanje, koliko se jih ukvarja s spletno prodajo ipd.; b) z indeksom, ki ga izracunamo na podlagi izbranih kazalnikov. Glede na to, kako intenzivna je upo raba informacijsko-komunikacijske tehnologije v podjetjih, ta lahko razvrstimo v skupine podjetij z zelo visokim, visokim, nizkim ali z zelo nizkim digitalnim indeksom. Metodologijo za izracun digitalnega indeksa je razvila Evropska komisija in pri tem uporabila kazalnike, ki jih spremljamo z letnim raziskovanjem IKT-PODJ. Zaradi nenehnega razvoja informacijsko- komunikacijske tehnologije je eden izmed izzivov pri oblikovanju digitalnega indeksa vprašanje, kako Http://ec.europa.eu/eurostat/documents/341889/725524/Monitoring+the +Digital+Economy+%26+Society+2016-2021/7df02d85-698a-4a87-a6b17994df7fbeb7. zagotoviti primerljivost podatkov med leti. Poleg tega nekatere kazalnike spremljamo vsako drugo ali tretje leto, npr. analizo masovnih podatkov v podjet jih, ceprav so pomembni za spremljanje napredka pri digitalizaciji. SURS je indeks o stopnji digitalizacije podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi objavil dvakrat, nazadnje leta 2016. Ta indeks temelji na dvanajstih kazalnikih, ki prikazujejo uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v omenjenih podjetjih in razvitost infrastrukture, ki je glavni pogoj za digitalizacijo. 2 INTENZIVNOST UPORABE INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJIH 2.1 Digitalni indeks Indeksi nam omogocajo primerjavo dveh ali vec istovrstnih podatkov v razlicnem casu ali kraju ali po razlicnem vsebinskem vidiku. Z digitalnim indeksom primerjamo, v kolikšnem obsegu so podjetja digitalizirana. Podatki se izkazujejo po velikosti pod jetij (glede na število zaposlenih oseb) in dejavnosti, ki jo podjetja opravljajo. Leta 2016 smo za izracun uporabili dvanajst kazalnikov (elementov), ki so bili vkljuceni v raziskovanje IKT-PODJ in ki omogocajo primerljivost podatkov med državami clanicami, in sicer: 1. podjetja, v katerih vec kot polovica zaposlenih uporablja pri svojem delu racunalnike, povezane z internetom; 2. podjetja, ki zaposlujejo strokovnjake za informacijsko- komunikacijsko tehnologijo ali v katerih izvajajo aktivnosti, povezane z uporabo informacijsko- komunikacijske tehnologije, predvsem zunanji izvajalci; 3. najvecja pogodbeno zagotovljena hitrost prenosa najhitrejše fiksne internetne povezave podjetja je vsaj 30 Mbit/s; 4. podjetja so dodelila vec kot 20 odstotkom zaposlenih oseb prenosno napravo, ki omogoca dostop do interneta prek mobilnih telefonskih omrežij; 5. podjetja imajo spletno stran; 6. podjetja, katerih spletna stran omogoca vsaj eno od naprednih funkcionalnosti; 7. podjetja uporabljajo družbena omrežja (imajo profil na družbenih omrežjih); 8. podjetja najemajo srednje napredne (gostovanje podatkovne baze podjetja; financno-racunovod222 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Gregor Zupan: Digitalni indeks slovenskih podjetij sko programsko opremo; programsko opremo za upravljanje odnosov s strankami CRM) ali naprednejše storitve racunalništva v oblaku (racunalniško zmogljivost za poganjanje lastne programske opreme – najem virtualnih procesorjev ali pomnilnikov); 9. podjetja so pošiljala v prejšnjem letu e-racune drugim podjetjem ali proracunskim porabnikom; 10. podjetja placujejo za oglaševanje na internetu; 11. podjetja so ustvarila vsaj 1 odstotek svojega prihodka v prejšnjem letu prek racunalniških omrežij – z narocili prek spletnih strani ali prek RIP (racunalniške izmenjave podatkov); 12. podjetja so ustvarila vec kot 1 odstotek svojega prihodka v prejšnjem letu s prodajo prek splet nih strani, prihodek od spletne prodaje koncnim potrošnikom (B2C) pa je bil vec kot 10 odstotkov vrednosti prihodka od spletne prodaje. Podjetja razvrstimo glede na to, koliko elementov od vseh naštetih izpolnjujejo, v štiri skupine: • z zelo visokim digitalnim indeksom (izpolnjujejo vsaj 10 elementov), • z visokim digitalnim indeksom (izpolnjujejo 7 do 9 elementov), • z nizkim digitalnim indeksom (izpolnjujejo 4 do 6 elementov), • z zelo nizkim digitalnim indeksom (izpolnjujejo le 3 elemente). 2.2 Stopnja digitalizacije podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi v letu 2016 Med podjetji z vsaj desetimi zaposlenimi je bilo leta 2016 najvec, 44 odstotkov, takih, ki so imela nizek digitalni indeks (v EU-28: 39 odstotkov); 38 odstotkov podjetij je imelo zelo nizek digitalni indeks (EU-28: 42 odstotkov); visok digitalni indeks je izkazovalo 17 odstotkov podjetij (v EU-28: 17 odstotkov), zelo visok digitalni indeks pa 1 odstotek podjetij (v EU-28: 2 odstotka). Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije je intenzivnejša v podjetjih v storitvenih kot v proizvodnih dejavnostih. V storitvenih dejavnostih je imelo nizek digitalni indeks 48 odstotkov podjetij, visok digitalni indeks 26 odstotkov, zelo nizek digitalni indeks 24 odstotkov in zelo visok digitalni indeks 2 odstotka podjetij. Med podjetji v proizvodnih dejavnostih jih je imelo zelo nizek digitalni indeks 52 odstotkov, 41 odstotkov podjetij je imelo nizek in 7 odstotkov visok digitalni indeks. Grafikon 1: Stopnja digitalizacije v podjetjih z vsaj desetimi zaposlenimi po velikosti podjetij – Slovenija, 2016 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 223 Gregor Zupan: Digitalni indeks slovenskih podjetij PREGLED KAZALNIKOV ZA SPREMLJANJE izpopolnitev ali pridobitev vešcin iz uporabe infor- DIGITALNEGA INDEKSA V PODJETJIH Z VSAJ macijsko-komunikacijske tehnologije; 22 odstotkov DESETIMI ZAPOSLENIMI V LETU 2016 malih, 47 odstotkov srednje velikih in 78 odstotkov velikih podjetij. 3.1 Podjetja, v katerih vec kot polovica zaposlenih uporablja pri svojem delu racunalnike, povezane z internetom V 42 odstotkih podjetij uporablja pri svojem delu racunalnike, povezane z internetom, vec kot 50 odstotkov zaposlenih. Dostop do interneta ima 99 odstotkov podjetij. Racunalnike uporablja pri svojem delu 55 odstotkov zaposlenih, racunalnike, ki so povezani z interne- tom, pa 51 odstotkov zaposlenih. Delež zaposlenih, ki uporablja racunalnike, je višji v podjetjih v storitvenih (65 odstotkov) kot v proizvodnih dejavnostih (47 odstotkov). Enako velja za uporabo racunalnikov, ki so povezani z internetom; v storitvenih dejavnostih jih uporablja 62 odstotkov zaposlenih oseb, v proizvodnih dejavnostih 42 odstotkov. Digitalna preobrazba podjetij zahteva tudi zaposlene, ki imajo ustrezne vešcine za uporabo informacijsko- komunikacijske tehnologije. Leta 2015 je 27 odstotkov podjetij omogocalo svojim zaposlenim 3.2 Podjetja, ki zaposlujejo strokovnjake za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ali v katerih izvajajo aktivnosti, povezane z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, predvsem zunanji izvajalci V polovici (51 odstotkov) podjetij so v letu 2015 izvajali aktivnosti, povezne z informacijsko-komunika cijsko tehnologijo, predvsem zunanji izvajalci (npr. vzdrževali infrastrukturo informacijsko-komunikacijske tehnologije; nudili podporo za uporabo pisarniške programske opreme; razvijali, nadgrajevali, prilagajali programsko opremo za poslovno upravljanje podjetij ali nudili podporo zanjo; razvijali spletne rešitve ali nudili podporo zanje; skrbeli za varnost in zašcito podatkov). Strokovnjake za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo zaposluje 20 odstotkov podjetij. V letu 2015 je 6 odstotkov podjetij zaposlilo ali skušalo zaposliti strokovnjake za informacijsko-komunika- Grafikon 2: Izvedba aktivnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije v podjetjih z vsaj desetimi zaposlenimi – Slovenija, 2015 224 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Gregor Zupan: Digitalni indeks slovenskih podjetij cijsko tehnologijo; 63 odstotkov teh podjetij pa se je spopadalo s težavami pri zaposlovanju strokovnjakov za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. S širitvijo uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije narašca potreba po zaposlenih, ki razvijajo in vzdržujejo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Podjetja bodo morala še vec vlagati v znanje zaposlenih oseb in v varovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije. 3.3 Najvecja pogodbeno zagotovljena hitrost prenosa najhitrejše fiksne internetne povezave podjetja je vsaj 30 Mbit/s V 32 odstotkih podjetij je najvecja pogodbeno zagotovljena hitrost prenosa najhitrejše fiksne internetne povezave podjetja vsaj 30 Mbit/s. Za uspešno digitalizacijo je pomembna ustrezna infrastruktura, npr. hitrost internetnih povezav. Pregled strukture zagotovljene hitrosti prenosa najhitrejše fiksne internetne povezave v podjetjih pokaže, da je v 25 odstotkih podjetij ta hitrost vsaj 2, vendar manj kot 10 Mbit/s. V najvec podjetjih (40 odstotkov) je najvecja pogodbeno zagotovljena hitrost prenosa najhitrejše fiksne internetne povezave vsaj 10, vendar manj kot 30 Mbit/s, v 16 odstotkih podjetij vsaj 30, vendar manj kot 100 Mbit/s, in prav tako v 16 odstotkih podjetij vsaj 100 Mbit/s. S širitvijo uporabe storitev racunalništva v oblaku, ki podjetjem omogoca dostop do informacijsko- komunikacijske tehnologije brez vecjih investicijskih naložb, in interneta stvari bodo podjetja potrebovala hitrejše fiksne internetne povezave. 3.4 Podjetja so dodelila vec kot 20 odstotkom zaposlenih oseb prenosno napravo, ki omogoca dostop do interneta prek mobilnih telefonskih omrežij 34 odstotkov podjetij je dodelilo vec kot petini zaposlenih prenosno napravo, ki omogoca dostop do interneta prek mobilnih telefonskih omrežij. Pregled podatkov, koliko podjetij je dodelilo svo jim zaposlenim prenosne naprave, ki omogocajo dostop do interneta prek mobilnih telefonskih omre žij, pokaže, da je takšno prenosno napravo dodelilo svojim zaposlenim za službene namene 78 odstotkov podjetij (torej vec kot tri cetrtine). Prenosni, tablicni racunalnik z dostopom do mobilnih telefonskih omrežij je dodelilo svojim zaposlenim 56 odstotkov podjetij, mobilni telefon z dostopom do interneta Grafikon 3: Razlogi za dodelitev prenosnih naprav, ki omogocajo dostop do interneta prek mobilnih telefonskih omrežij v podjetjih z vsaj desetimi zaposlenimi – Slovenija, 2016 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 225 Gregor Zupan: Digitalni indeks slovenskih podjetij prek mobilnih telefonskih omrežij pa 72 odstotkov podjetij. Podjetja so dodelila katero od navedenih prenosnih naprav 19 odstotkom zaposlenih oseb. 3.5 Podjetja imajo spletno stran Dandanes, v digitalni dobi je za podjetja pomembno, da so navzoca na internetu s spletno stranjo in s profilom na družbenih medijih. Spletno stran ima 83 odstotkov podjetij (80 odstotkov podjetij v proizvodnih dejavnostih in 85 odstotkov v storitvenih dejavnostih). Spletno stran ima 80 odstotkov malih in 94 odstotkov srednje velikih podjetij ter vsa velika podjetja. 3.6 Podjetja, katerih spletna stran omogoca vsaj eno od naprednih funkcionalnosti 81 odstotkov podjetij predstavlja na spletni strani izdelke ali storitve, ki jih ponujajo, in kataloge ali informacije o cenah; 4 odstotki podjetij omogocajo obiskovalcem, da na spletni strani prilagodijo ali oblikujejo izdelek oziroma storitev; 7 odstotkov jih omogoca na spletni strani sledenje statusu oddanega narocila ali spremljanje narocila prek spleta; 3 odstotki podjetij omogocajo na spletni strani prilagoditev vsebine rednim ali po gostim obiskovalcem. Eno izmed omenjenih možnosti omogoca na spletni strani 81 odstotkov podjetij. 31 odstotkov podjetij ima na spletni strani povezavo na profil podjetja na družabnih omrežjih. Vecina podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi je navzoca na internetu s spletno stranjo ali s profilom na družbenih medijih. Je pa še veliko možnosti za izkoristek prednosti, ki jih ponuja navzocnost podjetij na internetu, npr. prejemanje narocil ali rezervacij prek spletnih strani. 3.7 Podjetja uporabljajo (imajo profil) na družbenih medijih Družbene medije uporablja (ima profil ali licenco) 46 odstotkov podjetij; 43 odstotkov jih ima profil na družabnih omrežjih. 17 odstotkov podjetij ima profil na spletnih straneh za delitev multimedijskih vsebin; 9 odstotkov svoj blog, uporabniški profil na mikroblogu (npr. Twitter), 2 odstotka podjetij pa uporablja orodja za izmenjavo znanj, ki temeljijo na Wiki. 3.8 Podjetja najemajo srednje napredne ali naprednejše storitve racunalništva v oblaku Storitve racunalništva v oblaku najema 22 odstotkov podjetij; srednje napredne ali naprednejše storitve pa 15 odstotkov podjetij (vsaj eno od naslednjih storitev: gostovanje podatkovne baze podjetja, financno-racu- Grafikon 4: Razvitost spletnih strani podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi – Slovenija, 2016 226 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Gregor Zupan: Digitalni indeks slovenskih podjetij Tabela 1: Najem storitve racunalništva v oblaku v podjetjih po vrstah teh storitev in velikosti podjetja – Slovenija, 2016 10 ali vec zaposlenih 10–49 50–249 250 ali vec zaposlenih % E-pošta 13 13 17 24 Pisarniška programska oprema 11 10 14 23 Shranjevanje datotek 11 10 16 18 Gostovanje podatkovne baze 8 8 10 12 Financno-racunovodska programska oprema 7 8 6 6 Programska rešitev za upravljanje odnosov s strankami (CRM) 5 5 5 11 Racunalniška zmogljivost 5 4 7 11 Druge rešitve racunalništva v oblaku 4 3 7 14 novodsko programsko opremo, programsko opremo za upravljanje odnosov s strankami – CRM, racunalniško zmogljivost za poganjanje lastne programske opre me – najem virtualnih procesorjev ali pomnilnikov). Najem storitev racunalništva v oblaku omogoca vsem podjetjem dostop do informacijsko-komuni kacijske tehnologije, ki jo potrebujejo, pri cemer je strošek odvisen od obsega uporabe. Podjetjem prav tako na primer ni treba skrbeti za vzdrževanje, nadgradnjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, do katere dostopajo prek interneta. 3.9 Podjetja so pošiljala v prejšnjem letu e-racune drugim podjetjem ali proracunskim porabnikom Leta 2015 je 57 odstotkov podjetij pošiljalo racune drugim podjetjem ali proracunskim porabnikom v standardizirani strukturi, primerne za avtomatizi rano obdelavo (e-racune). 14 odstotkov podjetij je pošiljalo vec kot 10 odstotkov racunov od vseh racunov, poslanih drugim podjetjem ali proracunskim porabnikom, v standardizirani strukturi, primernih za avtomatizirano obdelavo (e-racune), 7 odstotkov podjetij vec kot 25 odstotkov vseh racunov in 3 odstotki podjetij vec kot 50 odstotkov vseh racunov. 40 odstotkov podjetij je pošiljalo elektronske racune, ki niso bili primerni za avtomatizirano obdelavo, npr. e-pošta, priponka v zapisu PDF. 29 odstotkov podjetij pa je pošiljalo le racune v tiskani obliki (drugim podjetjem). 3.10 Podjetja placujejo za oglaševanje na internetu 21 odstotkov podjetij placuje za oglaševanje na internetu, npr. oglase na internetnih iskalnikih, družbenih Tabela 2: Podjetja, ki placujejo za oglaševanje na internetu, po metodi oglaševanja in velikosti podjetja – Slovenija, 2016 10 ali vec zaposlenih 10–49 50–249 250 ali vec zaposlenih % Podjetja placujejo za oglaševanje na internetu 21 21 21 36 Oglaševanje temelji na vsebini spletne strani ali kljucnih besedah, po katerih išcejo uporabniki interneta 17 17 18 26 Oglaševanje temelji na sledenju preteklih aktivnosti ali profila uporabnikov interneta 6 6 9 13 Oglaševanje temelji na sledenju geolokacije uporabnikov interneta 6 5 7 12 Druge metode oglaševanja na internetu 5 4 4 12 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 227 Gregor Zupan: Digitalni indeks slovenskih podjetij medijih (Facebook, Google, YouTube ipd.) ali na drugih spletnih straneh. Pri tem najpogosteje uporabljajo metodo ciljnega oglaševanja, tj. takega, ki temelji na vsebini spletne strani ali na kljucnih besedah, po katerih išcejo uporabniki interneta (17 odstotkov) – kontekstualno oglaševanje. 3.11 Podjetja so ustvarila vsaj 1 odstotek svojega prihodka v prejšnjem letu prek racunalniških omrežij – z narocili prek spletnih strani ali prek RIP (racunalniške izmenjave podatkov) Leta 2015 je 20 odstotkov podjetij prejemalo narocila prek racunalniških omrežij, 17 odstotkov prek spletnih strani in 5 odstotkov prek racunalniške izmenjave podatkov. Podjetja so prek racunalniških omrežij ustvarila v letu 2015 15,1 odstotka celotne vrednosti ustvarjenega prihodka (brez DDV). 14 odstotkov podjetij pa je ustvarilo z narocili prek racunalniških omrežij vsaj 1 odstotek svojega prihodka. 3.12 Podjetja so ustvarila vec kot 1 odstotek svojega prihodka v prejšnjem letu s prodajo prek spletnih strani, prihodek od spletne prodaje koncnim potrošnikom (B2C) pa je bil vec kot 10 odstotkov vrednosti prihodka od spletne prodaje V letu 2015 je prejemalo narocila ali rezervacije prek spletnih strani 17 odstotkov podjetij; ta podjetja so s spletno prodajo v letu 2015 ustvarila 2,2 odstotka celotne vrednosti ustvarjenega prihodka (brez DDV). 5 odstotkov podjetij pa je s prodajo prek spletnih strani ustvarilo vec kot 1 odstotek svojega prihodka v prejšnjem letu in spletna prodaja koncnim potrošnikom (B2C) je znašala 10 odstotkov vrednosti spletne prodaje. IZZIVI SPREMLJANJA OBSEGA DIGITALNE PREOBRAZBE PODJETIJ Digitalizacija poslovanja sega na razlicna podrocja delovanja podjetij. Predstavljeni nacin spremljanja obsega digitalizacije ali preobrazbe podjetij temelji na razpoložljivih in primerljivih kazalnikih, ki jih spremljajo v okviru raziskovanja IKT-PODJ na ravni EU. Kazalniki, ki so vkljuceni v indeks, se bodo dopolnjevali ali nadomestili z drugimi, kar lahko na eni strani zmanjša primerljivost med leti, na drugi pa poveca njegovo reprezentativnost. Potreben bo tudi razmislek o smiselnosti vkljucenih kazalnikov (o tem, kateri odražajo postopek digitalizacije podjetij, kateri so že dosegli zasicenost ipd.). Za uspešno digitalizacijo je kljucnega pomena tudi usposobljena delovna sila, ki razpolaga z ustreznimi novimi znanji in vešcinami. Potreben bo razmislek, kako spremljati vešcine, s katerimi razpolagajo zaposleni, ali jih potrebujejo. Naslednji izziv za raziskovanje IKT-PODJ bo, kako spremljati avtomatizacijo poslovanja, industrijo 4.0, internet stvari ipd. V raziskovanju v letu 2017 bo poudarek na namenih uporabe družbenih medijev in na spletni prodaji prek lastnih spletnih strani ali e-tržnic (platform), v letu 2018 pa na uporabi tiskalnikov 3D ter na uporabi robotov, predvsem storitvenih robotov. Poseben poudarek bo treba nameniti spremljanju digitalizacije v proizvodnih podjetjih. Leta 2016 smo v raziskovanju zbrali podatke o tem, v kolikšnem obsegu podjetja analizirajo ma sovne podatke (big data). Leta 2017 bomo zbrali podatke o tem, koliko podjetij uporablja e-tržnice za prodajo svojih izdelkov ali storitev, leta 2018 pa podatke o tem, koliko podjetij uporablja tiskalnike 3D ter robote. 5 SKLEP Spremljanje digitalizacije podjetij je velik izziv. Predstavljeni nacin izracuna digitalnega indeksa je eden izmed nacinov spremljanja digitalizacije na podlagi že zbranih in primerljivih podatkov. Primerjava podatkov o stopnji digitalizacije slovenskih podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi na podlagi predstavljene metodologije s povprecjem EU-28 za leto 2016 kaže, da je ta višja od povprecja v EU-28. Stopnja digitalizacije je prav tako višja med podjetji v storitvenih dejavnostih. Glavni pogoj za uspešno digitalizacijo podjetij je ustrezna infrastruktura, npr. hitrost prenosa internet- ne povezave podjetja; ta naj bo npr. vsaj 100 Mbit/s. Tako bodo podjetja lahko uspešno izkoristila prednosti, ki jih ponujajo storitve racunalništva v oblaku. Podjetja bi prav tako lahko bolje izkoristita priložnosti, ki jih ponuja internet, npr. za oglaševanje in kot priložnost za razširitev prodaje na tuje trge s prodajo prek lastne spletne strani ali e-tržnic (83 odstotkov podjetij npr. ima spletno stran, vendar le 15 odstot 228 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Gregor Zupan: Digitalni indeks slovenskih podjetij kov podjetij prejema prek spletne strani narocila ali rezervacije). S širitvijo digitalizacije bo kljucnega pomena tudi vprašanje varnosti pri uporabi infor macijsko-komunikacijske tehnologije. Višja stopnja uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (stopnje digitalizacije) hkrati izpostavlja podjetja no- vim nevarnostim. Podjetja bodo morala poskrbeti za nemoteno delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije in zašcito svojih podatkov. 6 VIRI IN LITERATURA [1] Statisticni urad Republike Slovenije, Uporaba informacijsko- komunikacijske tehnologije v letu 2016. [2] Eurostat, Digital economy and society. Pridobljeno 27. 2. 2017 s spletne strani http://ec.europa.eu/eurostat/web/information- society/data/database. • Gregor Zupan, Statisticni urad Republike Slovenije, je metodolog na podrocju statistik informacijske družbe. Sodeluje v posebni delovni skupini pri evropskem statisticnem uradu Eurostatu, ki pripravlja osnutke modelnih vprašalnikov za raziskovanja, ki jih izvajajo države clanice EU. Poleg tega je sodeloval v razlicnih projektih Eurostata: pri izvedbi pilotnega raziskovanja o stroških nabav za informacijsko-komunikacijske tehnologije in investicij v informacijsko-komunikacijske tehnologije, pri projektu Vplivi uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije na poslovanje podjetij, v katerem so s povezovanjem mikropodatkov razlicnih raziskovanj analizirali vpliv uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije na razlicne vidike poslovanja ipd. Je avtor letnih objav o uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije v slovenskih podjetjih in publikacij E-poslovanje v podjetjih v Sloveniji in EU, 2004 (2008) ter E-vešcine in digitalna ekonomija (2016). 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 229 STROKOVNI PRISPEVKI Vpliv elektromagnetnih motenj na delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije – študija primera Gašper Bodlaj, Borut Werber Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kidriceva cesta 55a, 4000 Kranj bodgasper@gmail.com; borut.werber@fov.uni-mb.si Izvlecek Prispevek obravnava podrocje zanesljivosti in varnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije s stališca ogroženosti zaradi elektromagnetnih vplivov Soncevih izbruhov, izbruhov koronske mase, solarnih energetskih delcev ter solarnih vetrov, ki s svojim delovanjem vplivajo na delovanje elektronskih naprav na Zemlji. Zaradi enajstletnih ciklov dejavnosti na Soncu je danes to pogosto prezrta grožnja. V dobi interneta stvari (IoT) in samovodljivih vozil, ko veliko naprav deluje avtonomno s pomocjo satelitskih navigacij in povezav v omrežja (3G, 4G, Wi-Fi), lahko elektromagnetni vplivi Soncevih dejavnosti privedejo ob neustrezni zašciti do katastrofe. Prispevek opisuje študijo telekomunikacijskega podjetja, v katerem so zaradi vpliva solarnega izbruha izvedli testiranje produktov. V ciklu izboljšav so vsi novi produkti prejeli ustrezno elektromagnetno zašcito. V sklepnem delu so podane ugotovitve, kako obravnavano tematiko spremljajo v nekaterih razvitih državah in s kakšnimi ukrepi poskušajo zmanjšati verjetnost katastrofe ob naslednjem vecjem Soncevem izbruhu. Kljucne besede: Soncev izbruh, informacijsko-komunikacijska tehnologija, izbruhi koronske mase, solarni vetrovi, internet stvari. Abstract Electromagnetic impact of solar flares on ICT operation – a case study This article addresses the scope of the reliability and safety of ICT from the perspective of the electromagnetic threat of solar flares, Coronal Mass Ejections, solar energy particles and solar winds that affect the operation of electronic devices on Earth. Solar cycles will repeat every eleven years, which is why they represent a threat which is often ignored. In the era of the Internet of things (IoT) and autonomous vehicles, many devices operate autonomously with the assistance of satellite navigation and network communication (3G, 4G or Wi-Fi), solar activities coupled with inadequate protection could lead to disaster. The article describes a case study of an R&D company dealing in electronics where it was decided that possible solar outbreaks should not be dealt with complacently and that all new products will receive adequate protection. The conclusion summarizes how the problem is dealt with in certain developed countries and what measures are taken to minimize the likelihood of a disaster at the next major solar flare. Key words: solar flares, ICT, Coronal Mass Ejections, solar wind, Internet of things. 1 UVOD V današnjem konkurencnem svetu je varnost proizvodov zelo pomembna. Konkurencno prednost imajo proizvodi, ki imajo pri neodvisnih institucijah opravljen preizkus varnosti. Pri preizkušanju ne moremo mimo treh glavnih vidikov varnosti (SIQ-Ljubljana, 2015): • elektricna varnost – tveganja, ki izhajajo iz elektricnih karakteristik proizvoda; • mehanska varnost – tveganja, ki izhajajo iz fizicnih karakteristik proizvoda; • varnost okolja – tveganja zaradi izpostavitve proizvoda razlicnim okoljskim razmeram. V prispevku smo se osredinili na varnost okolja s poudarkom na elektromagnetne vplive Soncevih pojavov na informacijsko- komunikacijsko opremo, ki so med splošno populacijo in posamezniki iz strokovnih krogov manj znani. S tem prispevkom želimo spomniti na ta pojav, opozoriti na možne posledice in prikazati, kako v nekaterih državah spremljajo dejavnosti Sonca in kako se pripravljajo na morebitne posledice teh dejavnosti. 230 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Gašper Bodlaj, Borut Werber: Vpliv elektromagnetnih motenj na delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije – študija primera TEORETICNE OSNOVE IN PREGLED LITERATURE Sonceva nevihta je dogodek, pri katerem dejavnosti na Soncu vplivajo na magnetno polje Zemlje (Talib in Mogotlhwane, 2011). Sonceva nevihta je rezultat soncevih izbruhov (solar flares) in izbruhov koronske mase (Coronal Mass Ejections) (Le, Cai, Wang in Zhu, 2012). Ugotovili so, da se dogodki na Soncu odvijajo v ciklu enajstih let in da je v povprecju najvec dogodkov v sredini cikla. Ti dogodki povzrocijo tako imenovani solarni veter, plazmo nabitih elektronskih delcev (Akasofu, 2011), ki na nebu ustvari zaveso migljajoce svetlobe, ki se v polarnih obmocjih kaže kot polarni sij (avrora). V primeru ustreznih pogojev lahko sonceva nevihta traja vec dni, vendar je ne moremo z gotovostjo napovedati. Najbolj je vidna na skrajnih severnih in južnih zemljepisnih širinah na podrocjih Škotske, Aljaske, severne Kanade in na Južnem otoku Nove Zelandije. Ljudem všecni pojav pa ima lahko tudi negativne posledice. Po manjšem soncevem izbruhu lahko naelektreni delci s Sonca do Zemlje pripotujejo v dveh do štirih dneh in v nekaj sekundah sprostijo okoli sto milijonov kilovatov energije, kar na primer presega kapacitete za proizvodnjo elektricne energije v celotnih Združenih državah Amerike (Zupan, 2000). Posledice so vidne na vseh elektronskih napravah, ki so takrat pod napetostjo, saj presežek energije povzroci nihanje napetosti in sunke, ki lahko privedejo do preobremenitve vodnikov, stikal, baterij in drugih sestavnih delov za upravljanje pretoka elektricne energije. Takšne naprave lahko delno ali v popolnosti odpovejo, se vnamejo ali celo eksplodira jo. Na sreco ima Zemlja z lastnim magnetnim poljem (slika 1) izredno ucinkovit šcit, ki ob manjših izbruhih na Soncu prepusti le približno 0,1 odstotka energije Soncevega vetra in le okoli 10 odstotkov elektricnega polja v Soncevem vetru (Zupan, 2000). Na dogodke na Soncu opozarja in jih spremlja National oceanic and atmospheric administration (NOAA),ki deluje v okviru ministrstva za trgovino ZDA. Na svoji spletni strani (NOAA, 2017) prikazujejo jakost elektromagnetnih vplivov Soncevih aktivnosti in napovedi za dva dni vnaprej. NOAA glede na kolicino energije izbruhov meri štiri glavne komponente Soncevih aktivnosti – Sonceve izbruhe, izbruhe mase iz Sonceve korone, hitri solarni veter in solarne energetske delce. Solarne aktivnosti klasificirajo kot A, B, C, M ali X glede na svetlost žarkov X v bližini Zemlje, merjeno na vesoljskih plovilih Geostationary Operational Enviromental Satelite (GOES) v vatih na kvadratni meter (W). Vsak razred je desetkrat vecji od predhodnega. Geomagnetne nevihte vrednotijo v stopnjah od G1 do G5. Kot primer navedimo opis G5, pri cemer G5 pomeni ekstremen, najmocnejši vpliv z opisom: • Energetski sistemi. Lahko pride do vecjih težav pri obvladovanju napetosti v omrežjih in težav v zašciti sistemov, v nekaterih sistemih omrežij lahko pride do popolne prekinitve ali kolapsa. Lahko pride do poškodb transformatorskih naprav. Slika 1: Vpliv izbruha koronske mase na Zemljo (Vir: Ericson, 2017) 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 231 Gašper Bodlaj, Borut Werber: Vpliv elektromagnetnih motenj na delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije – študija primera • Delovanje vesoljskih vozil. Lahko pride do obsežne površinske napetosti, težav z navigacijo, prekinitev povezav in nezmožnosti sledenja satelitov. • Drugi sistemi. Tokovi v daljnovodih lahko dosežejo vec sto amperov, od enega do dveh dni je onemogoceno radijsko komuniciranje na obmocju HF (visoke frekvence), vec dni so možne motnje v satelitski navigaciji, nizkofrekvencna radijska komunikacija je onemogocena vec ur, polarni sij je viden celo na Floridi in v južnem Teksasu (obicajno na 40° geografske širine). Solarne nevihte se vrednotijo od S1 do S5. Podobno je z merjenjem radijskih mrkov. Ti imajo oznake od R1 do R5. Podrobne opise posledic posameznih vplivov si lahko preberete na straneh NOAA. Obstaja vec vrst vplivov Soncevih izbruhov (NOAA, 2017). • Soncevi izbruhi lahko proizvedejo mocne žarke X, ki motijo ali onemogocijo visokofrekvencne radijske valove, ki jih uporabljamo za radijsko komuniciranje. Tak vpliv imenujemo nevihte radijskega mrka. • Solarni nabiti elektronski delci – energijski protoni, ki so rezultat solarnega vetra, lahko prodrejo v elektroniko satelitov in povzrocijo napake in izpad napajanja. Na podrocjih visokih zemljepisnih širin v casu solarnih neviht ti energetski delci prav tako blokirajo radijske komunikacije. • Izbruhi koronske mase lahko povzrocijo geomagnetne nevihte na Zemlji, ki proizvedejo zemeljske tokove, ti lahko poškodujejo ali unicijo elektricno omrežje. Geomagnetne nevihte lahko spremenijo signale s satelitskih navigacijskih sis temov, kot sta GPS in GNSS, in s tem zmanjšajo natancnost navigacije. V casu solarnih neviht se zaradi spremembe gostote atmosfere spremeni zemeljska privlacnost, kar vpliva na satelite. Zaradi tega morajo satelite vsake 2 do 3 tedne poravnati v njihovo orbito (NOAA, 2017). V primerih vecjih soncevih neviht so v preteklo sti na Zemlji zabeležili kar nekaj primerov škode in nepredvidenih vplivov. Od 28. avgusta do 2. septembra 1859 so prvic zaznali veliko soncnih peg in soncevih izbruhov. Soncev veter, ki obicajno potuje do Zemlje dva dni ali vec, je dosegel Zemljo v 18 urah. Najvecja geomagnetna nevihta se je zgodila med 1. in 2. septembrom. Telegrafske žice v ZDA in Evropi so bile obremenjene z indukcijsko napetostjo do take mere, da je ponekod prišlo do poškodb telegrafistov in celo požarov. Polarni sij, ki ga obicajno vidimo le na skrajnih zemeljskih polih, je bil viden s Havajev, iz Mehike, Kube in Italije. Leta 1921 in 1960 so bile v vec državah zaznane motnje v delovanju radijskih prenosov (Talib in Mogotlhwane, 2011). Zaradi tokov, ki tecejo po ionosferi, se lahko na elektricnih napeljavah inducirajo precejšnje napetosti. Daljnovodi postanejo preobremenjeni, kar lahko pripelje tudi do redukcij. 13. marca 1989 je na primer v velikem delu Quebeca ostalo devet ur brez elektrike kar šest milijonov ljudi, gmotne škode pa je bilo menda kar za 500 milijonov dolarjev (Talib in Mogotlhwane, 2011; Zupan, 2000). V primestnem naselju na zahodni obali ZDA se je v isti magnetni nevihti vec avtomaticnih garažnih vrat odpiralo kar samih od sebe. Izvir motenj so pozneje odkrili pripadniki ameriške mornarice, ki so morali zaradi odpovedi manj invazivnih novejših komunikacijskih sistemov uporabiti rezervni radijski sistem (Zupan, 2000). Avgusta 1989 je Sonceva nevihta povzrocila motnje v delovanjih mikrocipov in posledicno prekinitev poslovanja na delniških borzah Toronta v Kanadi (Talib in Mogotlhwane, 2011). Da bi preprecili posledice elektromagnetnih vplivov Soncevih dejavnosti, so znanstveniki na Irskem septembra 2015 na elektricna omrežja namestili merilne naprave, s katerimi merijo spremembe napetosti kot posledice Soncevih dejavnosti. V raziskavi Blake idr. (2016) je predstavljen model napovedi povecane obremenjenosti elektricnega omrežja in transformacijskih postaj, ki je temeljil na predhodnih meritvah Soncevih dejavnosti in bil primerjan z izbruhi med 20. in 21. decembrom 2015 ter 6. in 7. marcem 2016. Model je pokazal veliko zanesljivost napovedi. S podobnimi modeli se je ukvarjalo veliko znanstvenikov (Balasis idr., 2010; Cander, 2016; Lundstedt, Persson in Andersson, 2015)with emphasis on 15 major geomagnetic storms in the current solar cycle as far as May 2015. It is an ionosphere storm response-case analysis based on the vertical total electron content (VTEC s ciljem napovedati cas ali mesta vplivov Soncevih dejavnosti in tako zmanjšati njihove posledice. Ocitno pa elektromagnetni vpliv Soncevih dejavnosti ni zaznan samo na podrocju informacijsko-komunikacijske tehnologije, temvec ga zaznamo tudi na pocutju in zdravju ljudi in drugih živih organizmov. Veliko raziskav je na temo povezanosti bolezenskih 232 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Gašper Bodlaj, Borut Werber: Vpliv elektromagnetnih motenj na delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije – študija primera stanj (število smrti, število kardiovaskularnih primerov, število urgenc, multipla skleroza, shizofrenija itd.) z dejavnostmi na Soncu (Kay, 2004; Samsonov, Kleimenova, Kozyreva in Petrova, 2014; Vencloviene, Antanaitiene Babarskiene, 2016; Vencloviene, Babarskiene, Milvidaite, Kubilius in Stasionyte, 2013). V clanku Mendoza in Duran (2016) opisujeta poskus ustvarjanja umetnega elektromagnetnega polja po vzoru vplivov Soncevih dejavnosti in njegov vpliv na podgane. Poskus je pokazal, da se je podganam povecal sistolicni tlak v krvi. S tem sta izpostavila možnost, da elektromagnetni vpliv Soncevih dejavnosti neposredno vpliva na zdravje in pocutje živali in torej tudi ljudi, kar sovpada z rezultati raziskav, omenjenih pred tem. Metode dela Za proucitev teoreticnih osnov in do sedaj objavljenih prispevkov smo uporabili metodo študije literature, analize in sinteze. Kot glavno metodo proucevanja smo uporabili študijo primera. Študijo primera uporabljamo takrat (Starman, 2013), ko želimo na podlagi enega primera potrditi ali zavrniti postavljena raziskovalna vprašanja ali opisati fenomen, ki se je v tem primeru zgodil. V našem primeru gre za mednarodno uveljavljeno slovensko podjetje, ki proizvaja elektronske sestave in naprave za podporo in delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije. 3 ŠTUDIJA PRIMERA Primer obravnava evropsko izvozno usmerjeno pod jetje, ki deluje na hitro spreminjajocem se podrocju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Podjetje proizvaja elektronska vezja/naprave, kot so modemska oprema, usmerjevalniki, narocniške elektronske plošce, robni usmerjevalniki, vozlišca GPON (Gigabit Passive Optical Network) in klicne centrale, ter se ukvarja z integracijo telekomunikacijskih sistemov. Po prejetem obvestilu uporabnika o nenavadnem obnašanju opozorilnih diod ene od komunikacijskih naprav so po ustaljenem postopku uvedli testiranje istih produktov v nadzorovanih razmerah v vnaprej dolocenem testnem obdobju. Test ni pokazal nobenih odstopanj od predvidenega delovanja. Ker se zavedajo pomembnosti neprekinjenega delovanja svojih izdelkov, so za vse produkte uporabili ustrezno varovanje EMC (Electromagnetic compatibility) pred elektromagnetnimi motnjami. Obenem so s takšnim ravnanjem poskrbeli tudi za lažje in hitrejše certificiranje CE (Conformite Europeene), del katerega je tudi preverjanje skladnosti EMC. Zato so pri uporabi starejših komponent (sliki 2 in 3), nekatere od teh so bile zaradi tehnologije bolj obcutljive na elektromagnetne motnje, uporabili kovinsko kletko (Faradayeva kletka), s katero so zašcitili vse vitalne komponente naprav. Iz kletke so do drugih delov naprave vodile le podatkovne in napajalne linije. Slika 2: Zašcita centralne procesne enote in RAM-cipa s Faradayevo kletko 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 233 Gašper Bodlaj, Borut Werber: Vpliv elektromagnetnih motenj na delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije – študija primera Slika 3: Pogled na centralno procesno enoto in RAM-cip v Faradayevi kletki Pri napravah zadnje generacije, pri katerih so v uporabi najnovejše komponente, je bila zašcita v ustrezni meri izvedena z ustreznimi impedancnimi prilagoditvami in zakljucitvami podatkovnih linij, kot je prikazano na slikah 4 in 5. Po testnem obdobju in posodobitvi komponent je eden od sodelavcev po nakljucju dobil informacijo, da se je ravno v casu prijavljene napake zgodil vecji Soncev izbruh, ki so ga zaznali tudi drugod po svetu. Najvecja problematika elektromagnetnih vplivov Soncevih dejavnosti je njihova nestalnost oziroma odvisnost od velikega števila dejavnikov (Zemljino magnetno polje, oddaljenost Zemlje od Sonca, zemljepisna širina idr.). Pri izredno kratkotrajnih, vendar mocnih izbruhih elektromagnetnega sevanja se lahko v posameznih hitrih podatkovnih linijah pojavijo dodatni nezaželeni signali, ki v kombinaciji s preostalimi pravilnimi signali povzrocajo neželene ucinke. Najhujši ucinek je lahko popolna odpoved Slika 4: Impedancne prilagoditve (vijugasti BCP povezave med RAM in CPU) (Vir: lastni) 234 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Gašper Bodlaj, Borut Werber: Vpliv elektromagnetnih motenj na delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije – študija primera Slika 4: RAM-cip z ustreznimi zakljucitvami linij (upori pred CPU) ali unicenje naprave, v blažjih primerih pa je to le trenutno pocasnejše delovanje ali nenavadno obnašanje. Ucinki elektromagnetnih motenj, povzrocenih z delovanjem Sonca, se pojavljajo le za cas povecanega delovanja dejavnosti na Soncu, usmerjenih v smeri Zemlje, in lahko ob nepoznavanju dejstev, povezanih s tem naravnim pojavom, vodijo v slepo ulico iskanja in odkrivanja vzroka nepravilnega delovanja naprav. Ob tem velja vedeti, da je težko natancno predvideti, kdaj bo udarila naslednja Sonceva nevihta in kateri deli Zemlje bodo v tistem trenutku najbolj prizadeti. Tudi to dejstvo nam lahko dodatno oteži proces identifikacije elektromagnetnih vplivov Soncevih dejavnosti kot virov motenj v naših napravah. Vsekakor se je treba pri današnji uporabi vedno manjših ter zmogljivejših komponent zavedati, da se elektroma gnetni vpliv Soncevih dejavnosti lahko zgodi kadar koli in nam ob tem nepopravljivo okvari naprave. CRNI SCENARIJ Iz proucevane literature in študije primera lahko sklepamo, da tudi v Sloveniji nismo v varnem obmocju in so elektromagnetni vplivi Soncevih dejavnosti možni tako na okolje in informacijsko-komunikacijsko tehnologijo kot na ljudi. V dobi interneta stvari, avtonomnih naprav, sistemov za podporo letenja in avtonomne vožnje vozil je zelo verjetno, da bi ob mocnem elektromagnetnem vplivu Soncevih dejavnosti zaznali napake v delovanju ali celo odpoved naprav, ki lahko ogrozijo naše življenje. Samodejno odpiranje vrat z daljinskim upravljanjem je še najmanjša težava (Zupan, 2000). Medtem ko v Dubaju napovedujejo uporabo avtonomnih brezpilotnih letalnikov za prevoz potnikov do teže 100 kg (Vincent, 2017), se postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo v primeru, da je brezpilotnik v zraku, ko ga doseže Soncev veter in mu prekine komunikacijo s sateliti ter bazno enoto in morda poškoduje cipe v primarnem sistemu. Kaj bi se zgodilo, ce bi zaradi indukcije odpovedalo elektro omrežje in scvrlo transformacijske postaje? Nekateri razmišljajo o teh scenarijih, saj so dobili vec opozoril v smislu neviht, poplav, žledolomov, orkanov in potresov, in zato pripravljajo nacrte za delovanje v kriznih razmerah. Ce ti nacrti ne upoštevajo možnosti elektromagnetnih vplivov Soncevih dejavnosti, ki med drugim lahko onemogocijo komuniciranje s telekomunikacijskimi napravami, to privede do nezmožnosti obvladovanja kriznih razmer. Namen našega prispevka je ozavešcati bralce o možnih elektromagnetnih vplivih Soncevih dejavnosti in opozoriti na podrocje, ki ga v Sloveniji ne obravnavamo dovolj. Eden od razlogov je enajstletni Soncev cikel (NOAA, 2017), ki se sedaj nahaja v negativni fazi in s tem daje lažno upanje, da v tem obdobju ne bo vecjih izbruhov na Soncu. Kako lahko ukrepamo sami? Ce smo odvisni od elektronskih sistemov, si zagotovimo njihov dostop tudi v primeru odpovedi: 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 235 Gašper Bodlaj, Borut Werber: Vpliv elektromagnetnih motenj na delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije – študija primera • kljucavnica na prstni odtis ali drug sistem elektronskega identificiranja – dostop s klasicnim kljucem, ki nam je dosegljiv tudi v primeru izpada elektricne napetosti; • uporaba naprav za neprekinjeno napajanje (UPS) in/ali generatorja elektricne energije na goriva ali solarni sistem; • uporaba prenapetostnih zašcit; • uporaba elektronskih naprav z vgrajenimi zašcitami komponent pred elektromagnetnimi vplivi Soncevih izbruhov (Ali imajo poceni izdelki z Vzhoda vgrajene te zašcite?); • izdelava kopij pomembnih podatkov na medijih, ki niso pod elektricno napetostjo; • izdelava kopij pomembnih elektronskih dokumentov v tiskani verziji; • izdelava kopij pomembnih podatkov na drugi lokaciji na svetu (oblacne storitve) itd. Glede na raziskave vplivov na cloveško telo lahko s spremljanjem vecjih dejavnosti na Soncu in preventivnim spremljanjem pocutja preprecimo zdravstvene zaplete. Najpomembnejše je razumevanje pojavov in razumno ravnanje v primeru katastrofe, ki lahko v ekstremnih razmerah traja tudi vec dni ali mesecev (Talib in Mogotlhwane, 2011). Ocitno se nevarnosti zavedajo na globalni ravni. V okviru OECD (Organisation for Economic Cooperation and Development) so pripravili predlog nacrta upravljanja s tveganji, ki vkljucuje tudi morebitne posledice elektromagnetnega vpliva Soncevih dejavnosti (Radisch, 2011). Še bolj neposredno so se zadeve lotili v Veliki Britaniji (Cabinet Office: Department for Business Innovation & Skills, 2015). Leta 2015 so dopolnili strategijo pripravljenosti na vremenske vplive iz vesolja v okviru državnega kabineta v oddelku za poslovne inovacije in znanja. Prvic je bil dokument izdelan leta 2011. Dokument vsebuje diagram Soncevih dejavnosti in njihovih vplivov na informacijsko-komunikacijsko tehnologijo na Zemlji. Opisan je realen scenarij najobsežnejših posledic, predvideni so sistemski postopki ukrepanja, vloge in zadolžitve, opozorila in priporocila, raziskovalne skupine itd. Da zadevo jemljejo resno tudi na drugi strani oceana, potrjuje informacija, da je 13. oktobra 2016 takratni predsednik ZDA Barack Obama podpisal odredbo, namenjeno pripravi nacrta nacionalne infrastrukture za primer ekstremnih vremenskih razmer, ki bi lahko unicile elektricno omrežje (Cuthbertson, 2016). Odredba govori o možnih elektromagnetnih posledicah Soncevih dejavnosti na ozemlju ZDA. 5 SKLEP Prispevek obravnava elektromagnetne vplive Soncevih pojavov na delovanje informacijsko-komunikacijskih naprav na Zemlji. Predstavljene so teore ticne osnove, kako pride do teh pojavov in kakšne so možne posledice. Predstavljeni so nekateri primeri posledic Soncevih neviht oziroma solarnih vetrov ob stiku z zemeljskim magnetnim šcitom in njegovim prebojem. V študiji primera je predstavljen dejanski dogodek v casu povecanja Soncevih aktivnosti konec septembra 2012. Opisali in prikazali smo, kako je podjetje na podlagi poziva strank pristopilo k iskanju in odpravljanju napak in kako je povecalo zašcito pred elektromagnetnimi motnjami na opisanih komponentah. Cisto nakljucje je pripeljalo do sklepa, da so bile Sonceve aktivnosti vzrok za nenavadno delovanje modemskega usmerjevalnika. Ta primer nam lahko služi kot opozorilo, da tudi v Sloveniji nismo imuni na te pojave in da je treba pripraviti varnostne nacrte po zgledih ZDA in Velike Britanije. Tako bomo v primeru mocnejšega elektromagnetnega delovanja Soncevih aktivnosti pripravljeni na omejeno delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije, komunikacijskih sredstev in elektricne infrastrukture. Da bi se izognili negativnim posledicam morebit nih elektromagnetnih vplivov Sonca v Sloveniji, je treba prouciti dosedanja spoznanja v bolj izpostavljenih državah in raziskati, katera od njih je mogoce implicirati v Sloveniji in katerih ne. Tisti, ki izvajajo testiranja elektronskih naprav, bi morali biti bolje se znanjeni tudi s tem vidikom in ta spoznanja vkljuciti v postopke testiranja in zašcite. Podobno kot v drugih državah je treba prouciti, ali so elektricna omrežja v Sloveniji izpostavljena indukcijskim udarom kot posledica elektromagnetnih vplivov Soncevih dejavnosti in kako omrežja zašcititi v takih primerih. Slovenska vojska, civilna zašcita, gasilci in policija bi morali prouciti rezervne možnosti komunikacij v primerih motenj visokofrekvencnih komunikacij zaradi elektromagnetnih vplivov Soncevih dejavnosti. Ta spoznanja bi morali vkljuciti v nacionalne nacrte delovanja v kriznih razmerah. Nacrtovalci navigacijskih programov in samovodljivih vozil bi morali prouciti in upoštevati možnosti odpovedi komunikacij s satelitskimi sistemi za navigacijo in zagotoviti varno delovanje naprav v takih razmerah. 236 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Gašper Bodlaj, Borut Werber: Vpliv elektromagnetnih motenj na delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije – študija primera VIRI IN LITERATURA [1] Akasofu, S. I. (2011). A historical review of the geomagnetic storm-producing plasma flows from the sun. Space Science Reviews (Let. 164). https://doi.org/10.1007/s11214-0119856- y. [2] Balasis, G., Daglis, I. A., Anastasiadis, A., Papadimitriou, C., Mandea, M., Eftaxias, K. (2010). Universality in solar flare, magnetic storm and earthquake dynamics using Tsallis statistical mechanics. Physica A: Statistical Mechanics and its Applications, 390(2), 341–346. https://doi.org/10.1016/j. physa.2010.09.029. [3] Blake, S. P., Gallagher, P. T., McCauley, J., Jones, A. G., Hogg, C., Campanyŕ, J., Bell, D. (2016). Geomagnetically induced currents in the Irish power network during geomagnetic storms. Space Weather, julij 2012. https://doi. org/10.1002/2016SW001534. [4] Cabinet Office: Department for Business Innovation & Skills. (2015). Space Weather Preparedness Strategy (julij). [5] Cander, L. R. (2016). Re-visit of ionosphere storm morphology with TEC data in the current solar cycle. Journal of Atmospheric and Solar-Terrestrial Physics, 138–139, 187–205. https://doi.org/10.1016/j.jastp.2016.01.008. [6] Cuthbertson, A. (2016). Obama orders government plan for ‘extreme space weather’. Newsweek, 14. oktober 2016, str. 1. Pridobljeno s http://europe.newsweek.com/obama-orders- government-plan-extreme-space-weather-509891?rm=eu. [7] Ericson, K. (2017). NASA Space Place. Pridobljeno 5. novembra 2017 s https://spaceplace.nasa.gov/spaceweather/en/. [8] Kay, R. W. (2004). Schizophrenia and season of birth: Relationship to geomagnetic storms. Schizophrenia Research, 66(1), 7–20. https://doi.org/10.1016/S0920-9964(02)004954. [9] Le, G., Cai, Z., Wang, H., Zhu, Y. (2012). Solar cycle distribution of great geomagnetic storms. Astrophysics and Space Science, 339(1), 151–156. https://doi.org/10.1007/s10509011- 0960-y. [10] Lundstedt, H., Persson, T., Andersson, V. (2015). The extreme solar storm of May 1921: Observations and a complex topological model. Annales Geophysicae, 33(1), 109–116. https://doi.org/10.5194/angeo-33-109-2015. [11] Mendoza, B., Durán, P. (2016). Artificial reproduction of magnetic fields produced by a natural geomagnetic storm increases systolic blood pressure in rats. International Journal of Biometeorology, 1753–1760. https://doi.org/10.1007/ s00484-016-1164-5. [12] NOAA. (2017). Space weather prediction center. Pridobljeno 28. februarja 2017 s http://www.swpc.noaa.gov/products/ alerts-watches-and-warnings. [13] Radisch, J. (2011). Future Global Shocks, 1–139. Pridobljeno s http://public.eblib.com/EBLPublic/PublicView.do?ptiID=767847 %5Cnhttp://www.oecd-ilibrary.org.ezproxy.ub.unimaas.nl/ docserver/download/fulltext/4211091e.pdf?expires=135108 7982&id=id&accname=ocid177396&checksum=6DFDDDE0 B397F8814410CAF3C057C19B. [14] Samsonov, S. N., Kleimenova, N. G., Kozyreva, O. V., Petrova, P. G. (2014). The effect of space weather on human heart diseases in subauroral latitudes. Izvestiya - Atmospheric and Ocean Physics, 50(7), 719–727. https://doi.org/10.1134/ S0001433814040057. [15] SIQ-Ljubljana. (2015). SIQ – Preizkušanje varnosti. Pridobljeno 5. novembra 2017 s http://www.siq.si/varnost_in_elektromagnetika/ preskusanje_varnosti/index.html. [16] Starman, A. B. (2013). Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave. Sodobna pedagogika, (1), 66–81. Pridobljeno s http://www.sodobna-pedagogika.net/wp-content/uploads/ 2013/03/Starman.pdf. [17] Talib, M., Mogotlhwane, T. M. (2011). Global failure of ICT due to solar storm: A worst case scenario ahead. Procedia Environmental Sciences, 8 (November), 371–374. https://doi. org/10.1016/j.proenv.2011.10.058. [18] Vencloviene, J., Antanaitiene, J., Babarskiene, R. (2016). The association between space weather conditions and emergency hospital admissions for myocardial infarction during different stages of solar activity. Journal of Atmospheric and Solar-Terrestrial Physics, 149 (September), 52–58. https:// doi.org/10.1016/j.jastp.2016.09.012. [19] Vencloviene, J., Babarskiene, R., Milvidaite, I., Kubilius, R., Stasionyte, J. (2013). The effect of solar-geomagnetic activity during hospital admission on coronary events within 1 year in patients with acute coronary syndromes. Advances in Space Research, 52(12), 2192–2198. https://doi.org/10.1016/j. asr.2013.09.025. [20] Vincent, J. (2017). Dubai’s latest techno-boondoggle is a passenger- carrying autonomous quadcopter. Pridobljeno 5. novembra 2017 s https://www.theverge.com/tech/2017/2/14/14608440/ dubai-ehang-passenger-drone-tests. [21] Zupan, J. (2000). Aurora borealis – severni sij. Pridobljeno 23. januarja 2017 s http://www.kvarkadabra.net/2000/01/severni- sij/. • Gašper Bodlaj je po koncanem višješolskem strokovnem programu Mehatronika na TŠC Kranj nadaljeval študij na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru na smeri Organizacija in management informacijskih sistemov. Že med študijem je opravljal študentska dela in prakse na razlicnih podrocjih od sestavljanja in priprave racunalnikov in testiranja programske opreme do razvijanja testnih nacrtov. V vec podjetjih je kot razvojni inženir razvijal programske rešitve s PHP in C#, bil podpora uporabnikov, v zadnjem casu pa dela na podrocju razvoja mrežne terminalne opreme, avtomatskih testov (programski paket iTest), modifikaciji in predelavi omrežne strojne opreme in izvajanju regresijskih testov ter sodeluje z razvijalci in kot podpora strankam. • Borut Werber je docent za podrocje razvoja informacijskih sistemov in predstojnik Katedre za informatiko na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Raziskovalno, strokovno in pedagoško se ukvarja predvsem s podrocjem razvoja programskih rešitev, uporabe informacijsko- komunikacijske tehnologije v mikropodjetjih, možnosti uporabe podkožnih mikrocipov ter kakovostjo v visokem šolstvu. Je ocenjevalec po modelu odlicnosti EFQM in strokovnjak za akreditacije visokošolskih zavodov pri NAKVIS. 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV UPORABNA INFORMATIKA 237 INfORmAcIjE Iz Islovarja Islovar je spletni terminološki slovar informatike, ki ga ureja jezikovna sekcija Slovenskega društva Informatika na naslovu http://www.islovar.org. Tokrat objavljamo izbor izrazov, ki smo jih urejali v zadnjem casu. Vabimo vas, da v Islovar prispevate svoje pripombe, predloge ali nove izraze. iskálnik napák -a --m (angl. debugger) racunalniški program, ki programerju omogoca iskanje in odpravljanje napak v programski kodi; sin. razhrošcevalnik kórpus -a m (angl. corpus, text corpus) nabor velikega števila besedil za oznacevanje in analizo naravnega jezika; sin. besedilni korpus nabňr -óra m (angl. set, collection) množica izbranih elementov obdeláva narávnega jezíka -e -- --ž (angl. natural language processing, NLP) podrocje racunalništva, jezikoslovja in umetne inteligence, ki se ukvarja z racunalniško obdelavo naravnega jezika; prim. odgovarjanje na vprašanje v naravnem jeziku odgovárjanje na vprašánje v narávnem jezíku -a -- -- -- -- --s (angl. question answering, natural language question answering, QA, NL QA) strokovno podrocje gradnje sistemov za samodejno odgovarjanje na vprašanja, zastavljena v naravnem jeziku; prim. obdelava naravnega jezika odprávljanje napák -a --s (angl. debugging) odkrivanje in popravljanje napak v programski kodi; sin. razhrošcevanje ogledovánje v trgovíni -a -- --s (angl. showrooming) ogledovanje in preizkušanje izdelka v fizicni trgovini za poznejši nakup prek spleta; prim. spletno ogledovanje opozorílni signál -ega -a m (angl. beacon message) ponavljajoce se sporocilo oddajnika o dogodku, dejstvu, navadno v brezžicnem omrežju podátkovna mnóžica -e -e ž (angl. data set, dataset) skupek smiselno povezanih podatkov; sin. nabor podatkov podróbni nacín -ega -a m (angl. verbose mode)podajanje informacij o delovanju sistema, programa s podrobnejšim besedilnim opisom pozdrávna strán -e -i ž (angl. jump page, splash page) privlacno oblikovana uvodna stran, ki uporabnika samodejno preusmeri na glavno stran spletišca, storitve RDF rdf \ krat. m (angl. resource description framework) podatkovni model za formalno opisovanje spletnih virov in njihovih metapodatkov; prim. razširljivi oznacevalni jezik slóg pisáve -a --m (angl. font style) stilisticne znacilnosti neke pisave, npr. krepka, poševna, podcrtana splétni svetílnik -ega -a m (angl. web beacon)element HTML-dokumenta, shranjen na drugem strežniku, ki beleži vpoglede vanj splétno ogledovánje -ega -a s (angl. webrooming) iskanje informacij in ogledovanje izdelka na spletu ter koncni ogled in nakup v fizicni trgovini; prim. ogledovanje v trgovini vr´sta pisáve -e --ž (angl. font type, font family, typeface family) vse razlicice istoimenske pisave, npr. navadni, krepki, ležeci arial Izbor pripravlja in ureja Katarina Puc s sodelavci. 238 UPORABNA INFORMATIKA 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Dnevi slovenske informatike 2018 Zakaj obiskati konferenco DSI 2018? Petindvajseta konferenca Dnevi slovenske informatike 2018, ki bo v prijaznem okolju Slovenskega primorja v portoroškem Kongresnem centru Bernardin 17. in 18. aprila 2018, dokazuje, da je uspešno prerasla v tradicionalno konferenco strokovnjakov v Sloveniji, ki si želijo podajati in pridobivati nova znanja, se družiti in izmenjevati izkušnje na podrocju informatike. Kljub temu, da je informatika ena izmed najmlajših znanstvenih ved, je znana po najhitrejšem tempu razvoja, predvsem pa hitrih spremembah in velikemu vplivu, ki ga prinaša v naše življenje. Digitalizacija, ki je najnovejše poimenovanje informatizacije in digitalizacije poslovanja ter našega življenja, nam prinaša še vecje in še hitrejše spremembe, kakor smo bili tega vajeni doslej. Spreminja naše poslovanje in življenje na vseh podrocjih: zdravstvu, socialnemu okolju, potovanjih, turizmu, financnemu poslovanju, proizvodnji, izobraževanju in še vec. Ali je sploh ostalo kakšno podrocje, ki ga digitalizacija in informatika ni dosegla? Verjetno ne. Naša vizija je tradicionalno konferenco slovenske informatike obdržati kot vodilni dogodek informacijske stroke, kjer se kalijo nove ideje in ustvarjajo nove povezave med udeleženci, saj skupaj lahko ustvarimo veliko vec kot vsak zase. Ob vseh spoznanjih in napovedih o digitalni prihodnosti pa se še vedno sprašujemo, kaj bo to prineslo nam, uporabnikom teh novih tehnologij in rešitev digitalizacije. Še vedno ne vemo, kako bo to vplivalo na naše življenje tako zasebno kot službeno, ali smo dovolj pripravljeni na tako velike spremembe in kako lahko vplivamo nanje, da jih bomo lažje sprejeli ter imeli od njih vsesplošne koristi. Napredek in razvoj vedno prinašata pozitivne in negativne izzive, ki jih laže obvladujemo, ce jih poznamo in smo o njih dovolj informirani. Zato so odgovori na naša vprašanja povezani z informacijami, znanjem in izkušnjami, ki jih lahko pridobimo tudi na dogodkih, kot so Dnevi slovenske informatike. Spremembe in znanje bodo vodilo tudi pri oblikovanju programa konference DSI 2018. K sodelovanju pri pripravi programa smo pritegnili strokovnjake s poslovnega, znanstvenega in izobraževalnega okolja. Povabili bomo strokovne predavatelje, ki so inovativni, drzni in vizionarji na svojih podrocjih, da nam podajo cim vec odgovorov na naša vprašanja o tem, kam in kako nas vodi digitalizacija. Povabili bomo vodilne predstavnike podjetij, ki so uspešna na podrocju digitalizacije svojega poslovanja. Vabimo tudi vse vas, ki želite biti v digitalni preobrazbi uspešni in se zavedate pomena znanja in sodelovanja. Komu je namenjena konferenca DSI 2018? Namenjena je vsem, ki se sprašujete, kako lahko vplivamo na izzive digitalizacije, da bodo v korist nam in našim naslednikom. Vsem, ki vas zanimajo novosti in priložnosti, ki jih prinaša digitalna preobrazba z robotiko, internetom stvari, mobilno prevlado, kripto valutami in analitiko informacij nepredstavljivih razsežnosti. Ce ste željni novih znanj ter stikov z ljudmi, ki imajo pred seboj podobne izzive, potem konference ne smete zamuditi. Na Dnevih slovenske informatike se bodo zbrali informatiki, ponudniki programske in strojne opreme, strokovnjaki in uporabniki informacijskih rešitev, letos že jubilejno petindvajsetic zaporedoma v prijetnem okolju na slovenski obali. Posebej pa ne zamudite konference tisti, ki ste odgovorni za digitalizacijo poslovanja v vašem podjetju! Kaj prinaša konferenca DSI 2018? Rdeca nit letošnje konference Digitalizacija in mi predstavlja širši, bolj splošen pogled na informatiko, ki želi udeležencem predstaviti priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija na vseh ravneh našega življenja. Gre za spreminjanje kljucnih elementov poslovanja vkljucno s strategijo, poslovnim modelom, poslovnimi procesi, organizacijskimi strukturami in organizacijsko kulturo z izkorišcanjem zmožnosti sodobne digitalne tehnologije, ki bo vplivala na digitalno preobrazbo celotne družbe in nas samih. Rdeca nit naj poveže gospodarstvo, javni sektor in izobraževalno-znanstvene ustanove pri izmenjavi idej in izkušenj, ki nam bodo vsem prinesle koristi. Posebna pozornost konference bo posvecena tudi študentom in nosilcem idej – zagonskim (»start-up«) podjetjem. Skupaj bomo poskusili odgovoriti na vprašanje: Kako dalec nas je že dosegla digitalizacija in kam nas vodi? Prepricani smo, da boste na konferenci strokovno in družabno uživali. Vabljeni. UPORABNA INFORMATIKA240 2017 - ptevilka 4 - letnik XXV Bralcem in sodelavcem revije Uporabna informatika želimo uspešno in ustvarjalno novo leto 2018 Uredništvo rr Bralcem in sodelavcem revije Uporabna informatika želimo uspešno in ustvarjalno novo leto 2018 Uredništvo rr informacijeVËlanite se v Slovensko druptvo INFORMATIKA Pristopna izjava za Ëlanstvo v Slovenskem druptvu INFORMATIKA VËlanite se v Slovensko druptvo INFORMATIKA Pristopna izjava za Ëlanstvo v Slovenskem druptvu INFORMATIKA DDV je vkljuËen v Ëlanarino. NaroËilnica na revijo UPORABNA INFORMATIKA NaroËnina znapa: 35,00 € za fiziËne osebe 85,00 € za pravne osebe ‡ prvi izvod 60,00 € za pravne osebe ‡ vsak naslednji izvod 15,00 € za ptudente in seniorje (ob predloćitvi dokazila o statusu) DDV je vkljuËen v naroËnino. UPORABNA INFORMATIKA772012 - ptevilka 1 - letnik XX Znanstveni prispevki Marjeta Horjak, Andrej Kovacic Predkomercialno narocanje kot kljucni vir raZvoja inovativnih informacijskih rešitev in storitev – študija Primera strokovni prispevki Simon Colnar, Vlado Dimovski, Marko Colnar vPeljava modela uPravljanja Znanja v javno uPravo rePublike slovenije Karmen Kern Pipan, Jurij Bertok, Igor Kotnik masovni Podatki – velika Priložnost Za javno uPravo – iZkušnje Pilotnega Projekta Gregor Zupan digitalni indeks slovenskih Podjetij Gašper Bodlaj, Borut Werber vPliv elektromagnetnih motenj na delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije – študija Primera informacije iZ islovarja Znanstveni prispevki Marjeta Horjak, Andrej Kovacic Predkomercialno narocanje kot kljucni vir raZvoja inovativnih informacijskih rešitev in storitev – študija Primera strokovni prispevki Simon Colnar, Vlado Dimovski, Marko Colnar vPeljava modela uPravljanja Znanja v javno uPravo rePublike slovenije Karmen Kern Pipan, Jurij Bertok, Igor Kotnik masovni Podatki – velika Priložnost Za javno uPravo – iZkušnje Pilotnega Projekta Gregor Zupan digitalni indeks slovenskih Podjetij Gašper Bodlaj, Borut Werber vPliv elektromagnetnih motenj na delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije – študija Primera informacije iZ islovarja