SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 sld., za četrt leta 4 gld., sa jed«
mesec 1 gld. 40 fc.v.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., ia jeden mesec 1 gld, V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
i jmjon
I
i gid. j t
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemeniSklh ulicah St 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 140.
V Ljubljani, v petek 21. junija 1895.
Letnik XXIII.
Novo ministerstvo.
Grof Kielmansegg, novi notranji minister in predsednik ministerskemu svetu, je bil rojen leta 1847 v Hanovru, po veroizpovedanju je protestant. Leta 1866 se je njegova družina s pregnanim kraljem preselila v Avstrijo. Služil je iz-prva pri nižjeavstrijskem namestništvu, leta 1882 je postal okrajni glavar v Sechshausu, pozneje vladni svetnik v Crnovicih, 1885 dvorni svetnik v Celovcu in leto pozneje je prišel v notranje ministerstvo; 1889 je bil imenovan cesarskim namestnikom na Duaaju. Vzdigal se je pod zvezdo Taaffejevo.
Novi finančni minister dr. Evgen Boh m vitez Bawerk je pričel pri finančni prokuraturi in vstopil v finančno ministerstvo. Od tukaj je bil poklican za profesorja narodnega gospodarstva na vseučilišče v Inomostu; Dunajewski ga je poklical za poročevalca zopet v finančno ministerstvo, pod Steinbachom je bil imenovan sekcijskim načelnikom. Prišel je torej iz dobre šole.
Vodja trgovskega ministerstva dr. vitez Wi 11 e k, rojen leta 1844 na Dunaju, je služboval večinoma v trgovskem ministerstvu ter velja kot veščak v železniških vprašanjih.
Vodja ministerstva za uk in bogočastje, dr. Edvard R i 11 n e r, je rodom Poljak, star 50 let, bil redni profesor avstrijskega civilnega prava v Levovu. Njegova knjiga o zakonskem pravu je priznana v strokovnih krogih. V naučno ministerstvo ga je poklical baron Gautsch.
Vodja pravosodnega ministerstva dr. pl. Krall je v svoji stroki priznan veščak ter je sodeloval v prvi vrsti pri novem načrtu kazenskega zakonika.
Vodja poljedelskega ministerstva dr. Ferd. pl. B1 u m f e 1 d je mnogo let sodeloval z grofom Fal-kenbaynom.
Z vidnim veseljem liberalni časniki pozdravljajo imenovanje grofa Kielmansegga notranjim ministrom in ob jednem načelnikom ministerskemu svetu v nadi, da ž njegovo pomočjo pri prihodnjih volitvah sedejo zopet na konja v mestnem zboru dunajskem in v državni zbornici.
.Tagespost" piše: .Ali stopi definitivno ministerstvo na državno krmilo in kako bode sestavljeno, vemo danes tako malo, kakor pred dvema dnevoma; toda iz imenovanja grofa Kielmansegga načelnikom ministerstva in pravim notranjim ministrom moremo sklepati, da ne mislijo popustiti dotike z Nemci. Kielmansegg je prvi nradnik, ki se ne uda j a slovanskim in klerikalnim težnjam. Novo ministerstvo je takozvano nepolitično poslovno ministerstvo, katerega prva naloga je, da reši proračun. Če hoče vlada pravo zadeti, mora predložiti nepolitičen proračun, to se pravi, črtati mora iz proračuna postavko za slovensko (?) g i m n a j o j Celju. Razsodnost in pravičnost zahtevate od začasne vlade, da je nevtralna v onem vprašanju, ob katerem se je razbila koalicija. Toraj za .nemško" Celje ostane levica vladna stranka, sicer prične staro politiko „pod-leskov".
.N. Fr. Pr." piše mej drugim : .Sestava novega ministerstva niti po najmanjšem znaku ne kaže, da bi izvoljene osebe žalile levico. Preje bi mogli trditi nasprotno. Posamezni člani nove vlade so po svoji omiki in mišljenju sorodui z levico ter vsprejemljivi za njene nazore. Od nove vlade se ni treba bati, da bi škodila nemškemu narodu, in vsakdo ima vtis, da to ministerstvo izraža željo, naj se zaprečijo nevarni poskusi grofa Taaffeja ter tudi v prihodnje vlada z Nemci. Novo ministerstvo ne slabi zavesti, katero je levico vodila v težki krizi. Začasna vlada ne pomeni ne zmage, ne poraza kake
stranke, vendar pa kaže prihodnjo politično smer. Koalicija se je razbila, ker je obračala svojo ost proti levici. Brez te stranke je v sedanji zbornici nemogoča zanesljiva in plodna večina. Levica je s svojo odločnostjo in pogumom postavila zagrajo, katere druge stranke brez nevarnosti ne morejo prekoračiti. Levica naj vedno pomni, da utrdi svoje korenine v ljudstvu, in potem jej more razpad koalicije le koristiti. Od zgoraj je levica dobila oljkino vejico."
.Vaterland" naglaša, da ima začasno ministerstvo gotovo barvo in prihodnji definitivni kabinet svoje jedro. .Delovanje grofa Kielmansegga kot nižjeavstrijskega ces. namestnika je znano. Njegovo imenovanje je pomenljivo z ozirom na dunajske razmere.
Sekcijski načelnik Bohm - Bavverk se je v zbornici odlikoval kot davčni teoretik. Definitivna imenovanja naučnega, pravosodnega, trgovskega in poljedelskega ministra bode odločila skupni značaj nove definitivne vlade."
.Deutsches Volksblatt" pričakuje od nove vlade, da bode varovala gospodarske, narodne in politične pravice nemškega naroda ter umaknila iz proračuna postavko za Celje.
.Presse" koncem članka naglaša plemenite lastnosti poslavljajočega se kneza Windischgraetza, ki je kot kavalir stopil na političen oder ter ga kot tak zopet zapušča, videč, da v sedanjih razmerah ne more dalje delovati po svojem geslu: Slava kroni in blagor državi!
.Fremdenblatt" pa ostro prijemlje nemško levico, ki je v prvi vrsti provzročila sedanjo zmešnjavo. .Celje je glasilo te stranke, katero je postavila v vse razmere kot neprelazno zagrajo. Lahkoje reči, da so Slovenci vsega krivi; istina je, d a j e k o a 1 i c i j s k a vlada dala obljube
LISTEK
V domačem kraju.
Povest. Spisal J. 0.
(Dalje.)
Vladimir je obsedel pri ribnjaku. Še bolj mrkega pogleda je zrl na vodo. čutil je v srcu bridko prevaro. Poznal je sicer svet nekoliko, pa to samo mestni svet. In prišel je do spoznanja, da tudi kmečki ni tak, kot si ga je slikal v mislih. Tega še ni vedel, da so tudi mej kmeti ljudje, katerim človek ne sme zaupati ...
Iz teh misli ga predramite gospa Mrakova in hči Palmira.
.Gospod Vladimir", ogovori ga prva, .morebiti vas motive v lepih sanjah."
.0 ne, premišljeval sem čisto navadne reči".
.Mislili ste gotovo na odhod?" reče Palmira.
.Skoraj da", odvrne Vladimir.
.Tedaj bo prav", spregovori zopet gospa, .da vam poveve, po kaj sva prišli".
In začela je:
.Midve s Palmiro sve osnovali izlet v hrib k svetej Magdaleni — vam v čast in gospodu očetu za odhodnico. Pričakujevi, da nama ne bosta odrekla".
C

„Z velikim veseljem, prav rad" — zahvaljuje se Vladimir.
.Dneva nisve določili. Pa to nič ne de. Da ste nama le tako hitro zapali..."
Vladimir spremi potem gospe iz vrta. Prišedši v svojo sobo, nasloni se na okno in posluša petje pastirjev, ki so gonili s paše domov.
In prišel je dan izleta — pa vse se je skazilo. Po noči je prišel dež. Skoraj nemogoče bi bilo za grajske priti po polzkih kolovoznih potih in nerodnih stezah do cerkve.
Tisti dan ie bil tudi odločen za prodajanje Mohorjevega posestva. Oba, gospod Mrak in Gruden sta se odpeljala v trg R.
Vladimir je zbiral v svojej sobi neke knjige. Bil je sam ves dan. Ura je odbila tri popoludne.
Pred gradom je postal voz. Pripeljal se je domov gospod Mrak. Kmalu za njim se je ustavil drugi na dvoru. Prišel je gospod Gruden. Grdo izpod čela je gledal mož. Stopal je krepko po mostovži proti sinovej sobi. Hitro je vstopil. Vladimir se ga je skoraj vstrašil. In stari Gruden je spregovoril:
.Kupil sem naš nekdanji dom. Pa sprla sva se zaradi tega z Mrakom. Spravi reči do sedme ure, da se odpeljeva z večernim vlakom."
.Oče" —
.Nič, sin. Nobena sprava ni mogoča. On me je zmerjal. Stori kot sem rekel."
Odšel je.
Vladimir je imel vse urejeno. Ozrl se je na kovčege na tleh.
.Ta čudna očetova jeza in trmoglavost! Morebiti so razžalili še kako drugače gostoljubno hišo".
V sobo je stopil gospod Kralj. Zvedel je, kaj se je bilo zgodilo :
.Ali mislite res na odhod, kot je rekel vaš gospod oče?"
.Ubogati jih moram ! Tudi ni veliko na tem, če grem danes ali tri dni pozneje ?"
.Ali gospa gotovo ne vidijo radi, da tako hitro odhajata."
.Volja očetova."
.Se v4 da, tu ni pomočka. Toda pojdite se poslovit od gospoda in gospe. Rada bosta videla."
.To bi storil itak. Saj ju nisem jaz nič žalil."
Iu živo se obrnivši v oskrbnika, vpraša Vladimir :
.Kje je danes Palmira? Nisem je še videl nikjer."
.Joka."
.Joka ? Zakaj ? Čemu ? Menda ne zaradi naji."
.Pač, ravno to je . . ."
Mladeniču se je pokazal lahen smehljaj na ustnih, ki pa je zginil precej, in namesto brezskrbnosti
J0


onim Slovencem, ki so sodelovali pri koaliciji. Vlada s koalicijo se je morala zrušiti, ker je levica zahtevala, da vlada ne reši častne besede. Ali Plener in Wurmbrand nista bila kot ministra boljša garancija za nemške koristi, kakor Celje? Kes gotovo ne izostane, kajti posebno levica izmej vseh strank je bila le brezozirna in nesprav-ljiva do svojih somišljenikov in strankarjev."
„Grazer Volksblatt" obžaluje, da je moral odstopiti knez Windischgraetz, ker je gotovo za več časa pretrgano parlamentarno delo za ljudsko blagostanje in ker so židovski liberalci zopet dobili proste roke v škodo prebivalstva.
Kaj sedaj? Tako se poprašujejo politiki vseh Btrank. V prvi vrsti treba rešiti proračun, kajti škandal je imenovala neka visoka OBeba, da še za 1. 1895 ni rešen državni proračun, dočim so drugi evropski parlamenti že rešili proračun, pri katerem bodo Mladočehi opustili svojo nagajivo obstrukcijo, bode državni zbor pretrgan do jeseni, ko reši proračun za prihodnje leto. In skoraj gotovo bode nov državni zbor sklepal pogodbo z Ogersko; nevrjetno pa je, da se bode prihodnii državni zbor sestavil
po novem volilnem načrtu.
*
* *
Včeraj popoludne ob 3. uri je imel državni zbor sejo. Kakor se nam brzojavno poroča, je bila zbornica dobro obiskana, galerije natlačene. V diplomatski loži sta bila italijanski in španski veleposlanik; grofa Wurmbranda in viteza Madeyskega pristaši pozdravijo. Vlada je predložila načrt za-ko n a g le d e d r ž a v n e p o d p o r e z a Kranjsko in Štajersko povodom potresa v znesku 4 milijonov, od katerih pridejo 3 milijoni v letošnji proračun.
Predsednik baron Chlumecky na to prečita cesarjevo lastnoročno pismo, ki naznanja odstop Win-dischgratza in imenovanje novega ministerstva pod vodstvom grofa Kielmansegga, kateri prečita naslednjo izjavo: »Visoka zbornica I Vsled najvišjega poziva začasno pooblaščen s predsedstvom v mini-sterskem svetu, čast mi je, da visoki zbornici predstavim novo imenovane ministre in voditelje mini-sterstev. Novo ministerstvo je dobilo nalog, da vodi tekoče posle do sostave definitivnega kabineta in torej zagotovi redni tek v državnem gospodarstvu. Ministerstvo, čegar novi člani so uradniki, meni v prvi vrsti, da je v to svrho treba najprej rešiti letošnji proračun. Da dobimo potrebnega časa, bode finančni minister z najvišjim pooblaščenjem še danes zbornici predložil načrt zakona o nadaljnem pobiranju davkov in davščin ter pokritja državnih potreb za mesec julij. Prosim visoko zbornico, da blagohotno podpira vlado pri izvrševanju težavne naloge v občni blagor države."
Poslanec dr. Herold z ozirom na novo dobo v parlamentarnem življenju in na potrebo, da zbornica označi svoje stališče nasproti izjavam novega ministerstva nasvetuje, da se seja pretrga in v pri-
začutil je v srcu najedenkrat tožnost. Vendar ni tega kazal svojemu staremu prijatelju.
Obmolknila sta oba.
Tedaj spregovori gospod Kralj:
»Moram iti. Vidiva se še."
Vladimir je pristopil k pisalnej mizi in zapisal v svoj dnevnik: Čudni dušeslovni pojavi pri raznih ljudeh I Palmira se joka za naji, ker odhajava .. . Smili se mi deklica, da je tako mehkega in občutljivega srca. Jaz pa —. Malo pač čutim, toda to ni nič, ta tesnoba srca. Vesel sem I Z veseljem v srci sem prišel semkaj, veselje sem tukaj vžival, v veselji bom šel od tod . .
Začel je meriti korake po sobi. Sel se je poslovit.
Pri oknu stoječ je gledal zamišljeno na vrt, Savo in gorovje prek reke. In solze so mu stopile v oči.
Ali so solze veselja ali žalosti ? Človek, čudna stvar si . ..
Ko sta se gospod Gruden in sin njegov odpeljala ob sedmih iz grada, oziral se je Vladimir zmi-raj nazaj. Koga je neki iskalo njegovo oko? In ko sta stopila z očetom na brod, oziral se je še sled-njikrat na kraj, kjer je preživel toliko lepih dnij. In iz Palmirinega stolpiča je nekdo mahal z belo rutico, kot za slovo. Vladimir je spoznal Palmiro . . .
(Dalje sledi.)
hodnji prične razpravo o izjavi ministerskega predsednika.
Zbornica odkloni ta predlog. Danes ima zbornica zopet sejo.
Politični pregled.
V Lj nblj an i, 21. junija.
Katoliški rudokopi na češkem imajo dne 29. in 30. junija shod v Pfibramu. Točke, ki se bodo obravnavale pri tem shodu so te-le: 1. Stališče katol. rudokopov k narodnostni veri in drugim družabnim slojem. 2. Delavski čas. Nedeljski in praznični počitek. 3. Plača. Akordno delo. 4. Bra-tovske skladniee. 5. Bolniške blagajne. Zavarovanje proti nezgodam. 6. Varnostne razprave. 7. Tisek in organizacija. Do dne 25. t. m. se morajo oglasiti odposlanci raznih kat. rudokopskih društev.
Liberalni učitelji proti Morseyu. Dunajsko društvo »Bflrgerschule" je dne 16. t. m. sklicalo shod, pri katerem je protestovalo proti izjavam barona Morseja, ki je v posebni razpravi o davčnem zakonu grajal hibe meščanskih šol. Kakor vedno, tudi v tem slučaju zavijajo liberalci, trdeč, da se je imenovani* poslanec upiral oliki ljudstva in da je tudi »poljedelcu višja inteligenca najboljše orožje v težkem boju z velikim posestvom." V tem smislu se je sprejela tudi predlagana resolucija.
Pogajanja mej moravskimi Čehi so se razbila. O tem pišejo: »Listy ze z&padni Mo-ravy": Obžalujemo iskreno, da se ni doseglo spora-zumljenje mej strankama; najbolj pa pomilujemo ljudsko stranko, da se ne more otresti človeka (žida dr. Stranskega), ki je iz gole sebičnosti s svojo zlobno roko preprečil sporazumljenje. Zastopniki ljudske stranke so namreč zahtevali, da bi se razšel klub moravskih državnih poslancev ter da bi njegovi člani vstopili v mladočeški klub. Narodna stranka je odklonila to zahtevo, ter bi bila le tedaj zato, ako bi se klub drugače organizoval. Dalje so zahtevali .lidovci", da bi se za razpisani državnozborski volitvi kot kandidata postavila »lidovca" Stransky in Vychodil. Temu seveda ni mogla pritrditi narodna stranka in zato sta obe stranki postavili svoja kandidata.
Ogerska deldgacijh je vsprejela včeraj budget zunanjega ministerstva v splošni in podrobni debati ter vzela na znanje poročilo dunajskega odseka glede dodatnega kredita za uradniške doklade pri skupni vladi. V nadaljni debati je pojasnil poročevalec Palk z ozirom na poročilo odsekovo, da je delegacija sicer odobrila podlago zunanje politike, da pa še ne more izreči konečne sodbe, dokler se ta ne spozna iz njenih podrobnostij. Ministru se pa lahko dovolijo vsa dotična sredstva, da more delovati brez ovir na tem polju. Keglevich je izrazil svoje veselje, da se ni nikdar varal v zaupanju na Kalnokyja, pod čegar vlado in posredovanjem je postala trozveza glavna mirovna podlaga. Bavno tako simpatično pozdravlja novega ministra, kateremu je veliko na ogerskih zadevah in skrbi za razvoj trgovinskih interesov cele monarhije. Grof Appony povdarja, da je skrbeti za razvoj trgovinske politike obema vladama, ne pa ministru ; ta ima le zastopati trgovinske interese v inozemstvu. Tisza pritrjuje izjavi Apponyja in naglašuje potrebo trozveze za ohra-njenje miru.
Sedmograško. Iz Budimpešte se brzojavno poroča o nekem novem dogodku, katerega bo vlada dobro izrabila proti Bumunom. Na gimnaziju v Bla-ževem se je namreč dalo fotografovati 33 dijakov osmega razreda, ki so poslali to sliko svojemu razredniku z napisom: »Mi umrjemo in te v krvi kopljemo za narodno stvar". Naučni minister Erdelyi je dal takoj sodnijsko preiskovati celo zadevo ter izročil vse dijake ip jednega profesorja sodišču v Kološu. Pri zaslišanju so izjavili dijaki, da z izrazom »narodna stvar" niso nič druzega menili, nego procvit svojega naroda na polju kulture in civilizacije. Po pravici obsojajo rumunski listi postopanje naučnega ministra in smatrajo ta njegov korak za novo draženje Bumuncev.
Pretep v Crispijevem parlamentu. V sredo je bila italijanska zbornica kraj izvanrednega prizora. Poslanec Prampolini je imenoval Crispija zločinca, poslanec Coeta pa ga je nazival komedijanta, zverino. Na ta razžaljenja je hotel Crispi odgovoriti, toda vnel se je tak vrišč, da ga ni nikdo slišal. Bepublikanski poslanec De Andreis je zaklical: »Da olajšati nam hoče sedanji položaj, toda le z verigami in davčnimi eksekucijami". Nato ga zavrne
poslanec Casale: »Molčite, grdi prešičji rilec". »Velja li to meni", ga vpraša razjarjen de Andreis. »Da", mu odgovori Casale. .Pojdite sem, da vam prima-žem par zaušnic", mu zakliče de Andreis in nato skoči Casale iz svojega sedeža in kmalu je nastala cela gnječa sredi zbornice. Vsak je udrihal po svojem nasprotniku, kar je le mogel. Nihče ni več mislil na nadaljno debato. Le z največjo silo so izpraznili zbornico.
V novi nemški kazenski zakonik je vvrščen tudi § (361.), ki daje ubožnim nradom pravico kaznovati može ali očete, ki zapravljajo svoj zaslužek in puščajo svoje rodbine v revščini in lakoti. Taki se pokličejo najpreje pred ubožni urad in se tam strogo pokarajo; vdrugo se pa kaznujejo z zaporom. Straeburški ubožni urad pripoveduje, da se je tam ta določba izvrstno obnesla. V vseh 29 slučajih, v katerih se je po nji ravnalo, je pomagalo že prvo opominjevanje. Namen ti določbi je brez dvojbe dober. Toda bati se je, da ne postane prav kmalu tudi ta določba birokratična sitnost brez srca in brez nravnega značaja.
Socijalne stvari.
Otroško delo.
Vladni predsednik v Miudenu v W. je izdal to-le določbo glede šolo obiskujočih otrok:
§ 1. Dečki, ki morajo hoditi v šolo in ki še niso dovršili 12. leta in deklice, ki še obiskujejo šolo, se ne smejo vporabljati, da bi postavljali keglje. Šolarji nad 12 let stari smejo jih postavljati samo do 10. ure zvečer. Da se izvršuje ta določba, je odgovoren tisti, ki prireja kegljanje. § 2. Prepovedano je dajati opijanljivih pijač šolarjem, ki postavljajo keglje. § 3. Vsak prestopek te določbe se kaznuje z globo do 60 mark ali s primernim zaporom. § 4. Ta policijska določba stopi takoj v veljavo.
Pri nas še ne vemo za nobeno tako določbo, dasi se gode često stvari, ki jih je prepovedala min-denska vlada. Gotovo je za otroke zelo škodljivo, če morajo pozno v noč kegljavcem opravljati sitno in mučno delo postavljanja. Kraj in večinoma ponočni čas nista primerna otroški dobi. Zato menimo, da bi se tudi pri nas v tem oziru moralo kaj vkreniti.
Javne in zasebne koristi.
„Bay. Gemeindezeitung" pripoveduje ta - le dogodek : V neki bavarski občini je živel precej pre možen posestnik, ki je pa s pijančevanjem zapravil precejšen del svojega premoženja. Več soobčanov mu je posodilo večje svote; tudi pri Baifleisenovi blagajni je bil zadolžen. Toda ni se vdal, da bi bil kaj vrnil in tudi vknjižiti ni pustil svojega dolga. Njegovi upniki so bili večinoma tudi občinski odborniki in kot taki so sklenili, da vse njegove dolge izplača Baiffeisenova blagajna, pri kateri prevzame zanj poroštvo — občina. — Hkrati je ubožni svet dosegel, da se je proglasil omenjeni posestnik za zapravljivca. Ker je svota, za katero je prevzela občina poroštvo, obsegala več tisoč mark, je moralo dovoliti tudi okrajno predstojništvo. Zupan je utemeljeval svojo prošnjo s tem, da smejo občine jemati na upanje »za stroške, ki so v trajno občinsko korist." — Okrajno predstojništvo prošnji ni ugodilo, češ da je občinsko poroštvo v tem slučaju samo sredstvo, da dob^ zasebni upniki svoj denar. — Ta slučaj je socijalno - politično zelo zanimiv, ker nam kaže, kako se vmešavajo zasebne koristi v javno častno službo. Odborniki so hoteli v tem slučaju koristiti sebi s svojo odborniško službo. Naše javno življenje je vse polno tacih dogodkov. Ce tudi ne vpoštevamo tistih zastopnikov ljudstva, ki iščejo s pomočjo svojega poslanstva dobrih služeb ali kakega odlikovanja, ostane še tacih slučajev v izobilju, koder skušajo zastopniki sami sebe gmotno okoristiti. Badi sicer povdarjamo, da morajo biti poslanci in odborniki nesebični možje, toda v resnici le malo delamo na to, da bi se rane v tem oziru ozdravile. Cel socijalno - politični program poštene ljudske stranke mora biti tak, da onemogočuje zapletanje javnih in zasebnih koristij. V prvi vrsti se mora na to ozirati volilna preosnova in ž njo vred cela državina uredba. Pot k temu je zdrav demokratizem; cilj pa krepko organizovani stanovi, vsak s primerno avtonomijo.__
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. junija.
(Ljubljanski bogoslovci I. in II. leta) prično z nadaljevanjem študij prihodnji torek dopoludne

(dne 25. junija). Naj skrbč dotični gospodje, da pridejo dan poprej t semenišče.
Semeniško vodstvo.
(Iz Novega Mesta ) 20. junija. Naše mesto ima te dni jako odličnega, visokega gosta. V torek popoludne je prišel iz Zagreba nadvojvoda Leopold Salvator z mnogim spremstvom. Nastanil se je v kapiteljskem poslopju, drugo spremstvo pa v mestu po razuib hišah. Na trgu ga je pozdravil mestni zastop in glavarstvo, pri kapiteljskih vratih pa duhovščina. Včeraj jih je zopet nekaj došlo iz Kočevja; jutri, v petek, odrinejo. Prišli so, da pregledujejo okolico v zemljepisnem oziru. Nadvojvoda sam in visoko spremstvo so jako prijazni do vseh. V torek na večer je prišel nadvojvoda v kapiteljsko cerkev k blagoslovu.
(Potres.) Danes po noči ob 1 uri 30 minut se je čutil v Ljubljani kratek rahel sunek.
(Delitev živil.) Deželnega predsednika soproga gospa baroninja H e i n - o v a je na čelu gospej društva krščanske ljubezni delila pretekli teden v Vodmatu in včeraj na Tržaški cesti živila mej reveže.
(Darilo.) Oo. frančiškanom v Ljubljani je poslal g. V. Legat v imenu slov. koroškega pomožnega odbora za poškodovane po potresu 30 gld., za kar se mu izreka iskrena zahvala.
(Kuhinja za silo), nastanjena poleg deželnega muzeja, je zel6 obilno obiskovana ter bode tudi še zanaprej delovala.
(Češki pisatelji za Slovence.) V Pragi se je osnoval odbor češko-slovenski, kateri izda zbornik v korist po potresu oškodovanim Slovencem. Društvo čeških pisateljev belotristov »Maj" je blagovoljno obljubilo svojo pomoč in prof. Jaroslav Vrchlicky je prevzel vrejevanje zbornika; v okrašenje zbornika so se ponudili razni umetniki; trgovec H. Votoček je daroval za zbornik papir in založnik Edv. Beaufort ga brezplačno natisne ter oskrbi knjigotržno prodajanje. — Res lepa bratovska ljubezen!
(Praznik sv. Alojzija) obhajala je danes mladina mestnih deških ljudskih šol z udeležitvijo svete maše.
(Pevovodja Mih. Hanin.) S Koroškega: Bridka izguba je zadela zopet koroške Slovence. V Šmihelu nad Pliberkom preminul je dne 20. junija v jutro blagi mož, pevovodja prvega slovenskega pevskega društva »G o r o t a n a" g. M i b a H a n i n. Bela smrt ga nam je pobrala v mladi moški dobi, šel je v večnost za svojo ljubljeno ženo, ki je umrla minulo jesen. Dasi samouk, izobrazil se je Hanin izvrstno v petju, navdušen za sveto stvar domovinsko, vadil je pevce — Gorotance, jih vodil po narodnih zborih iu navduševal ljud z milo slovensko pesmijo za narodove svetinje. Bil je vzoren mož, vesten katoličan, ki je s svojo igro in petjem povzdigoval službo božjo, iskren Slovenec, — drag in ljub zbog odkritega značaja in prijaznega obnašanja vsem, ki so ga poznali I Ob njegovem preranem grobu toži in zdihuje mala njegova deca pa tudi slovenski Ko-rotan, ki žaluje za jednim svojih najboljših mož, kar nam jih je izrastlo iz priprostega naroda. Težko ga bode pogrešala domača župnija in občina, težko ves slovenski Korotan. Nepozaben nam ostane njegov 6pomin! Svetila mu večna luč !
(Iz Železne Kaplje na Koroškem.) Ob rgromni udeležbi vernega slovenskega ljudstva daroval je dne 9. junija tu v cerkvici Marije Trujeve novo mašo č. o. Metodij Šnedic, frančiškan tirolske provincije. Propovedoval mu je vč. o. Konstantin iz Kamnika. — V uedeljo dne 16. junija bil je slovesno vmeščen novi župnik, č. gospod Frančišek Lene. Vmestil ga je preč. g. prošt in dekan Jau. Ev. M a r i n i č. Obema č. gospodoma kličemo : Na mnoga leta!
(Umrl) je dne 18. t. m. v Št. Pavlu v labudski dolini vč. o. B o m a n S p a r 1 0. S. B., knezoško-fijski konzistorijalni in duhovni svetovalec, župnjk itd. Ranjki se je porodil dne 27. decembra 1826 v St. Uiu ua Štajerskem. Bedovne obliube je napravil dne 24. avgusta 1854, bil v mašnika posvečen dne 29. julija 1855 Zadnji čas je hudo bolehal. N. p. v m.!
(Umrl) je 20. junija »Triglavan" kand. med. Jože M a h a n. Pokopan bo v soboto 22. t. m. v Velenju.
(Iz Gradca) se nam poroča: Umrl je 20. t. m. v Gradcu v samostanu usmiljenih bratov g. Anton S t r a k 1, kaplan pri Sv. Bupertu v Slov. goricah po daljši bolezni v 30. letu. N. v m. p.!
(Iz Brna): Ukaz generala Succowaty-ja nahaja vedno več obsojanja. Več rezervnih častnikov je odložilo svoje dostojanstvo. Da bi je pa vsi odložili, je nespametna terjatev nekaternikov, ker bi morali v slučaju vojske služiti vsi kot prostaki. Succowaty je neki dobil odpust. Kaj se bode še v tem oziru zgodilo, se lahko sluti, menda pa že ukazovatelj sam svoj ukaz obžaluje. — Konferencije za mladeniče so že tudi končane. Akoravno se jim je od mnogih strani nasprotovalo, obnesle eo se močno, tako, da se je izrazil neki Nemec, da jih napravi prihodnje leto sam na svoje stroške.
(Iz Celovca) dn4 18. jun.: Krščanska organizacija na Koroškem storila je nov korak naprej. Te dni je namreč vis. vlada potrdila pravila novega kat. »meščanskega in obrtnega društva za Koroško" (»Biirger- u. Gesehaftsverein fur Kamten"). — Koroško zgodovinsko društvo v Celovcu bode dne 12. okt. t. 1. slovesno obhajalo svojo petdesetletnico in stoletnico rojstva kor. zgodovinarja Ankershofen-a. Omenjeni dan bode slovesni shod, pri katerem bode govoril slavnostni govor prof. dr. Hann, kustos La-šicer pa bode poročal o društveni zgodovini.
(Nesreča.) Tesar Janez Bizjak je delal 19. t. m. pri oknu v drugem nadstropju hiše za sladkorno raffinerijo, a se mu je pri tem spodmaknila lestva, na kateri je stal; tesar je padel na tla ter so ga hudo poškodovanega odnesli v bolnišnico.
(»Velebit.") Kat. Dalmacija ima dne 17. t. m. dopis iz Inomosta, ki pojasnuje tamošnje razmere mej slovanskim dijaštvom : Pred nekako dvema letoma se je ustanovilo v Inomostu »hrvatsko akade-mično društvo Velebit." Z veseljem so ga povsod v domovini pozdravljali; toda to društvo je popolnoma jelo posnemati navade nemških buršev. Ustanovil se je poseben »sabljački klub" in mladi Velebitovci so se bili in sekali, da je bilo veselje. Velebit je postal navadno dijaško pretepalsko društvo. Nekoč so hrvaški dijaki v neki kavarni peli »hej Slovani* ; čuli so jih nemški burši, napadli so jih v »Ost-deutsche Rundschau" in žugali s pozivom na dvajset menzur. Bojeviti »Velebit" bi tega- ne zmogel; bil je že tako ves v dolgeh. Zato je skušal vtolažiti nemške dijake s tem, da je dal natisniti v imenovanem ultra - nemškem listu izjavo, v kateri priznavajo hrvaški dijaki, da so gostje na nemških tleh in hvalijo gostoljubnost nemških dijakov. Zaradi tega je nastal v Velebitu upor; ,a mirni dijaki niso zmagali; izstopili so. V društvu je ostala še osmerica ,bojevitih' hrvaških buršev, katero po pravici imenujejo podružnico nemških nacijonalcev. — Povsod tisti pojavi I »Slovenija", »Sava", „sab-
ljački klub" burševstvo, razpori--so nam znani
z Dunaja. Gradec ima tudi Bvoje podobne ,napredke' v slov. dijaškem življenju. Nemški duh zmaguje I
(Slovenci k razstavi v Prago.) Zadnji čas se je zopet kot že večkrat prej pokazala tesna zveza in prisrčna simpatija češkega naroda do nas Slovencev. Mesta, trgi, zavodi in posamezniki na Češkem so tekmovali v nabiranju tisočakov za ponesrečene naše kraje in tudi v politiki se kaže neko približevanje ljudskih zastopnikov. V takih razmerah bi bilo primerno tudi dejansko pokazati našo hvaležnost, medsebojno se spoznavati in odzvati se vabilu k obisku narodopisne razstave, na katero je ponosen ves češki narod. — Posebno ugodna prilika za to se ponuja dne 29. in 30. junija t. L, v katerih dneh se vrši gotovo najzanimivejša točka v slavnostih narodopisne razstave — namreč shod čeških sokolskih društev. Do 7000 čeških Sokolov udeležilo se bode shoda v Pragi in blizo 5000 nastopilo jih bode v teh dneh pri javni telovadbi. Prekrasna narodopisna razstava in ta slavnost češkega Sokolstva, ki vživa jako velik ugled med Nemci in Francozi, privabi naj tem večje število Slovencev v zlato Prago. — Zaradi legitimacij k razstavi in slavnostnim točkam naj se udeleženci obrnejo 'pravočasno do Sokola v Celju, katero društvo vodi sokolsko deputacijo ter sprejema pri-glase za izlet v Prago.
(Jugoslovanske novice.) »Srbski glas" je grdo napadel našega rojaka iz Skofie Loke g. prof. M a-
herjain učitelja Mat. Badimira, ki službujeta v Kotoru. Vzrok temu napadu je v tem, ker omenjena gospoda nista Srba, niti razkolnika, marveč katoličana. Srbi bi že zdavnaj radi spravili iz Kotora vse katoličane; večkrat ee jim je že posrečilo. Srbska nadutost bi bila kmalu manjša, nego njihova zlobnost in škodoželjnost. — Gvardijan zagrebških frančiškanov o. Fr. Begjeo je imenovan za generalnega definitorja s sedežem v Rimu. — Ljudevit Budi nič, izobražen Hrvat z Velikega Lošinja je 8 še jednim tovarišem Bemom nastopil 1. 1892 peš pot iz Buenos-Ayre8-a. Prehodil je 11.000 milj. Za nekoliko dnij dojde v Cikago, kjer kani završiti svoj dolgi pot. — Mada Liza v Slanem je te dni prekoračila 100 let svoje dobe. — Dr. A. Trumbič in dr. I. Smodlaka sta priobčila prvo knjigo: „Insti-tucije rimskega prava" po laškem izvirniku prof. Fil. Serafinija. Prevod je lep. Knjiga ima preko 300 strauij. Cena ji je 3 gld. — Dnd 27. t. m. slavi tržašui list »Naša Sloga" svojo petindvajset-letnico svojega življenja. Bog jim daj vedno dobrega duha in — mnogo naročnikov! — Pri volitvah za versko-šolsko konferenco razkolne škofije v Karlovcih je zmagala s 132 glasovi proti 78 radikalna stranka. Propadli so kaludžeri (menihi) in — liberalci. — Kot posebno zanimivost naj še povem, da prodaja v Jelši v Dalmaciji Štef Gamulin papir za smodčice, kateremu je dal ime: ,Star£evič'. Stari Ante je gotovo vesel, da se bo odslej tolikrat izpu-havalo njegovo ime mej tobakovim dimom — v zrak.
(Regulacijski načrt za Ljubljano) izdelan bode kakor znano, po državnih tehnikih finančnega mini-sterstva. Ta načrtna dela pričeli bodo imenovani tehniki baje že meseca julija letos.
(Strela je ubila) dne 12. jun. popoludne na Dvorcu pri Badišah na Koroškem neko 191etno deklo in 601etno sestro hišnega gospodarja. Ženi sedeli sta pri odprtem oknu in šivali, ko je udarila strela. Obedve sta bili na mah mrtvi. Mal fant je bil malo prej splezal skozi okno na prosto in tako ušel smrti. Strela je tudi hišo precej poškodovala.
(Policijska kronika.) Mestna policija zaprla je od srede (19. t. m.) zjutraj do četrtka v jutro čve-tero oseb : 2 zaradi tatvine, oziroma soudeležbe pri tatvini, 1 zaradi prosjačenja in 1 zaradi kalenja nočnega miru. Zaradi tatvine divjačine bila sta prijeta posestnik Anton Anzelc iz Podgozda pri Igu in njegov hlapec Janez Možek. — Anton Anzelc je znan kot »raubscbiitz" in vsled tega na sumu, da je nosil v Ljubljano postreljeno divjačino na trg, in jo tu prodajal. Tudi 19. t. m. prinesel je jedno srno v mesto, a bil je pri tem zasačen. Kakor ga dolži »hudobni svet", znosil je v zadnjih par letih blizu 40 srn v Ljubljano in jih tu piodal. — Pri eskortiranju v zapor jo je pa popihal, a bil kmalu zopet v rokah redarja, kateri ga je zatem dal spraviti ječarju na Žabjaku. — Pri hišni preiskavi na njegovem domu našla je žandarmerija koži dveh srn, ki bote pri preiskavi tudi proti njemu pričali kot »corpora delieti"._
Telegrami.
Dunaj, 20. junija. Klub združene nemške levice je imel danes zelo dobro obiskano sejo, pri katerem se je spominjal načelnik grof Kuenburg v toplih besedah odstopivših ministrov Plenerja in Wurmbranda. Med splošnim odobravanjem je našteval Plener-jeve zasluge, posebno pa nepristransko simpatijo za nemške levičarje. Klub je slednjič naročil načelniku, da mu izrazi njegovo zahvalo.
Dunaj, 20. junija. Popoludne so obiskali bivši ministri kneza "VVindischgraetza, Namestnik Badeni se je povrnil v Levov.
Dunaj, 20. junija. Vsi ministri in člani obeh delegacij so se udeležili danes zvečer obeda pri vojnemu ministru Krieghammerju. Ogerski ministerski predsednik baron Banffy se je vrnil v Budimpešto.
Dunaj, 20. junija. Danes se je vršila prisega novoimenovanih ministrov. Prisego je bral ministerski svetnik Jauner v navzočnosti ministra Goluhovskega in grofa Traut-mansdorfa. Po prisegi je bil pod predsed-
Najboljc priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk,
stvom cesarjevim pol ure trajajoč ministerski svet.
Dunaj, 21. junija. Klub združene nemške levice in Coroninijev klub sta sklenila, da podpirata sedanjo vlado v reševanju tekočih opravil.
Dunaj, 21. junija. Pri včerajšnjem posvetovanju zastopnikov vseh strank v državnem zboru, katerega so se vdeležili tudi novi ministri, sklenili so rešiti v državnem zboru predlog o proračunu, železnicah v Bosni, o dozidavi praškega in levovskega vseučilišča, o zakonu glede varstvenih znamk, o pomoči za poškodovane po potresu na Kranjskem in Štajerskem in o pogodbi s Španijo.
Dunaj, 21. junija. Proračunski odsek avstrijske delegacije je dovršil danes svoje delo ter vsprejel zakon o okupacijskem kreditu in finančni zakon.
Dunaj, 21. junija. Časniki poročajo, da bo marki Bacquechem v kratkem imenovan za cesarkega namestnika na Štajerskem, ker gre Kiibeck v pokoj.
Rim, 21. junija. Včeraj je došla v Eim princezinja Friderika Kari, teta nemškega cesarja. Govori se, da bo prestopila v katoliško vero.
Carigrad, 20. junija. V ponedeljek zvečer je objavila turška vlada poslanikom Anglije, Francije in Rusije odgovor glede armenske preosnove, v katerem izjavlja, da sprejme predloge njihovih držav. Ona rada pripozna, da je dolžna izvršiti določbe bero-linske pogodbe, vendar pa želi, da bi se o tej preosnovi še jedenkrat posvetovali. Konečno izraža upanje, da se ne bo nič ukrenilo, kar bi bilo na kvar sultanovi moči in avtoriteti. Omenjeni poslaniki so se sešli v posvet. Danes so izročili turški vladi odgovor na gornjo izjavo.
Kristijanija, 20. junija. Nekdanji mi-ster Bonnevie se je odrekel sostavi novega kabineta.
Umrli so:
19.	junija. Alojzij Kremžar, strojevodje? sin, V« ure> Marije Terezije cesta 18, oslabljenje.
Votroiki bolnišnici:
20.	junija. Rudolfina Breskvar, delavčeva hči, 2 meseca, atrofie.
V bolnišnici:
18.	junija. Marija Mlakar, gostija, 83 let, plučniea.
19.	junija. Marjeta Koder, gostija, 58 let, plučniea. — Frančiška Lampe, dimnikarjeva vdova, 5(1 let, oedema pulm.
Tujci.
19. junija.
Pri Slonu: Weydmann, Eisler, Singer, Drab, Porges z Dunaja. — Sonnenberg iz čakovca. — Hofferer iz Brna. — Polak iz Vel. Kaniže. — Schwarz, Engel iz Budimpešte. — Raddo iz Vidna. — Miloševič iz Banjaluke. — Haynal z Reke.
—	Carpi iz Trsta. — Zavodnik iz Žužemberka. — Landa iz Gradca. — Lukeschiitz iz Inomosta. — Kristan od Sv. Roka.
—	Peren iz Bukovara. — Škoflč, Miklaučič od Sv. Križa.
Pri Maliču: Pohl, Grossman, Feilhuber, Eingel, Neu-burg, Markovski, Steiner, Bolgeri z Dunaja. — Quintus iz Holandije. — Diesel iz Lipsije. — Brumen iz Ptuja. — Obach iz Gradca.
Pri Lloydu: Božič z Dunaja.
Pri bavarskem, dvoru : Schnabl iz Celovca. — Gnidca Iz Ribnice. — Globevnik iz Novega Mesta.
Pri Jutnem kolodvoru: Elbiseh iz Postojine. — Preis iz Celovca. — Šašel iz Zagreba.
S o	Cas	Stanje		Veter	Vreme	S S •g«! a « — a
opazovanja		uikonrn t mm	toplomer* p« Cdlziju			
20	7. n. zjnt. 2. a. pop. 8 i. sveč.	734-4 733 7 734-3	23 1 26-2 210	si. zapad si. jzap. si. zapad	del. oblač. n n	0 00
Vremensko sporočilo.
Sradni* temperatura 23-4° za 4-8° nad normalom.
VABILO
na
ljudski shod,
katerega priredi
»Katol. politično društvo za Dolenjsko"
v Krškem v nedeljo, 23. t. m., popoldne ob 4. uri.
V i p o r e d :
1.	Primarij dr. Gregorič: O smotrih katoliško-narodne stranke.
2.	Župnik A. Ž g u r : O prijateljih in neprjjateljih naroda.
3.	Slučajnosti.
4.	NabirSnje udov v katol. pol. društvo za Dolenjsko.
K obilni udeležbi vabi
402 i-i	odbor.
IjfflO s
želi takoj nastopiti izurjeni abiturijent ceci-ljanakega zavoda.	401 3-i
Več pove iz prijaznosti uredništvo .Slovenca".
V Domžalah je
383 6-5
kateri je na trajni vodi, s IilJLs««« vred, oboje v najboljšem stanu, ceno na prodaj. — Natančneje poizvedbe pri dr. Karolu Schmidinger-ju,
c. kr. notarju v Kamniku.
Filijala v Ljubljani
zagrebškega podjetništva
Pilar, Mally ln Bauda,
arhitekt, inženirji in stavbinski mojstri-
Tehniški bir5: Truberjeve ulloe itev. 1, poleg sv. Jakoba mosta.
Poslovni čas za ustne dogovore od 2—3. ure pop.
Prevzemanje in izvršitev vsakovrstnih projektov, načrtov, proračunov.
Izvrševanje prezidavanj, novih stavb in sploh vseh stavbinskih del. 356 12
Službe išče
vešč orgljavec in krojač, ki bi bil zajedno tudi cerkovnik. Pripravljen je nastopiti takoj.
Več pov^ upravništvo tega lista. 399 3_i

Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Protinski cvet
ali
cvet zoper trganje.
Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr.
Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd.
Dobiva se pri 566 34
Ubaldupl. Trnkoczyju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradcu.

K
3
P
O■ |
O N «1
B
il
Vizitnice
priporoča
&ST iK£T

CesarsMiliii cerKvostavlieaBi srečke po 1 sli.
" I Zadnji meseci
15 15 6 Glavni dobitek
30.000
vrednosti.
W	priporoča mM . €J-	v Ljubljani.
Po zdatno znižanih cenah razprodalo se bode
kuhinjsko orodje, okovi, obrtniško orodje, krtače, železne peči m. m. Pn -
JkVb. AdltSCMn-II V Ljubljani, Gledališke ulice 8.
D u n aj 8 k a borza.
Dn6 21. junija.
Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 25 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101 , 25 ,
Avstrijska zlata renta 4%......123 „ 05 „
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101 „ 50 „
Ogerska zlata renta 4%.......123 „ 40 „
Ogerska kronska renta 4», 200 kron . .	99 „ 50 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1083
Kreditne delnice, 160 gld......408
London vista...........121
Nemfiki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	59
80 mark............11
20 frankov (napoleondor)............9
Italijanski bankovci........46
C. kr. cekini........... 5
10 .
25 n 37',,. 86 „ 62'/,, 06 „ 67 „
Dni 20. junija.
4% državne sreCke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne sreCke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
151 gld.
162	„
196	„
99	.
H7	„
131	„ 109	„ 111	„
99	„
99	„
224	„
171	B
132	„ 99	„
25	kr.
25	„
75	„
60	„
50	„ 50 „
n
25 „ 25 B 90 „
65 „" 75 „
Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 76 kr.
4 K> srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................71
St. Gen6is srečke, 40 gld.......73
Waldsteinove srečke, 20 gld......54
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	172
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3720
Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . . .	570
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	110
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	79
Montanska družba avstr. plan.....98
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	169
Papirnih rubljev 100........130
50 60 50
25
60
50 25 50
AT Nakup ln prodaja
vsakovrstnih driavnlh papirjev, sreik, denarjev itd. Zavarovanje za* zgube pri irebanjlh, pri izžrebani« najmanjšega dobitka. K u 1 a n t n a izvršitev naro&il na boni.
Menjarnična delniška družba
„91 E B C V
tfollzeile it. 10 Dunaj, lariahilfiritraiia 74 B
66
»J-Pojasnila TEtt v vseh gospodarskih in Inančnlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaol|sklh vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti af naloženih glavnic,
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiift.
Odgovorni vrednik: Andrej Kalan.
Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.