List 73.
Od vinskih posod nekoliko.
Žlahna kapljica se nam obeta letos od vseh strani, ker od J834, leta se ne pomni več, da bi bilo grojzdje tako zgodaj zorilo kot letos. Bog obvaruj ljubo tertico le še ta mesec; naši gospodarji pa naj se ne prihite z branjem, da bo vino toliko bolje. Ker vse obeta dober pridelk, naj omenimo nekoliko od vinskih posod, ker one zamorejo dober pridelk dober ohraniti, pa ga tudi skaziti.
Ze pri branji naj se skerbi, da so posode, škafi, brente, čebri, kadi, kakor je v vsem potreba, v lepem stanu, da je vse čedno in snažno, da v njih prej kislegazelja ali repe ali kake gnjilobe ali kaj tacega ni bilo. Če so take posode tudi potlej umite in osnažene, vendar ne veljajo več za branje, ker se les tacega duha navzame, ki ga ne zgubi več; ampak vsa posoda, kar je je za vino, naj bo posebej, v čednem kraji in v hramu, in samo za grojzdje in za vino, počejena in suha, in naj se varuje, da se kakega duška ne navzame, da kake droži v njih ne zastanejo in se ne usmradijo , ali da ne operhne, ali da se kisec s tako posodo ne zajema, ali v nji ne prenaša, ali v nji ne hrani itd.
To velja tolikanj bolj od sodov, ker vino v njih ostane. Ce se tedaj skozi leto kak sodeč sprazne , če vratec nima, naj se razdne; če pa vratica ima, naj se odpro, in naj se na suho, na sapo , pa ne na solnce , ampak v senco dene, da se dobro posuši; če ne, bo splesnjeval in po plesnobi <disal, in v tacega ni vina  devati.    Ce je sodeč majhen, se
posuši zunaj hrama tudi ne razdnen; veči sodje pa neraz-dneni radi splesnjejo v hramu in zunaj. Ni puščati drož v njih, tudi malo ne, ki rade gnjijo in smerdljiv duh narejajo, ampak drože je treba vse čisto iz njih spraviti, in žganjar-jem prodati, svinjem pa jih ni dajati, ker rade po njih šink ali ikre dobe. Ce kaže, da se do bratve ali do novega vina sodeč ne more več do dobrega posušiti, je boljše malo vina v njem pustiti, da vinski duh ohrani, kakor pa na pol posušenega ali velega za vino oberniti.
Silno veliko je na dobri čedni posodi in na dobrih sodih ležeče. Beri tudi še tako zrelo in dobro grojzdje, če vino v smerdljivo posodo pride, boš le smerdljiv ca imel in ga sam pil. Vino dušca več ne zgubi. Da se to ne zgodi, je treba prej dobro pogledati, kam da se bo vino djalo, in je treba prej posodo v dober stan djati, preden se nalivati začne. Je kak sodeč plesnjiv, ali pa so drože v njem zgnjile , ali ima sicer kak hud, zopern duh, ga je treba prej popraviti. Plesnjiv duh se odpravi, če žveplo v njem zažgemo , ali pa če ga z živim apnom še boljši pa s klorovim apnom, znotrej potrosimo, nekaj dni tako potrošenega pustimo, potlej dobro z vodo zmijemo, iu mu zadnjič z dobrim vinom spet dober duh napravimo, <:1 ga va-nj kako merico vlijemo in sod obračamo, da se ga doge napijo. — So droži v njem zgnjile, je trebasodraz-dniti, vso gnjilobo iz njega zvesto postergati, z živim ali pa klorovim apnom ga potrositi, in potlej ž njim tako, kakor prej s plesnjivim storiti. — Je sod pa suh in ne plesnjiv, ampak operhnjen ali kakega pustega duha, je treba ali malo žvepla v njem sožgati, ali ga pa samo pomiti in z dobrim vinom poboljšati. — Je bila v sodu prej kaka birsa, kak kovbin ali skaženo vino, se tak sod ne da več za dobro vino napraviti, posebno če je kovbin dolgo v njem bil, ker bo tak sod vino zmiraj kazil. Ce je tak sod še nov in ga je škoda zavreči, svetujejo zurjeni vincarji sledečo pomoč, posebno če sod ni dolgo takega vina hranil. Tak sod se naj ves razdene, naj se vse doge prepahnejo ; potlej naj se spet zloži, malo nabije , brez dnov po koncu postavi, in naj se v njem zakuri in precej močen ogenj kake pol ure v njem naredi in z vodo, da se vzame, gasi, da ogenj iz njega bolezen in hudobo vzame, tudi dni naj se tako ožgete; po tem se zapre, in se ž njim kakor z novim sodom ravna.
Nov sod pa se nar bolj tako za vino pripravi. Naj se vzamejo dobre droži ali pa vina po primeri soda, polič na vedro, in pa soli 1 lot na vedro, in naj se vse to v loncu dobro skuha da vre, in naj se vrelo v nov sod vlije, berž zapili, semtertje nekaj časa valja in prekucuje, da se sod tako zakuha. Taka čorba naj bo v sodu kake dni, in preden se nastavi, se to iztoči in sod pomije. Je sod hrastovega lesa, je treba nekaj časa prej vode va-nj djati, nar boljši kropa, in ga vsak dan valiti, da voda sirovino in čer-nilo iz lesa vzame, in se še le potlej, kakor je prej rečeno bilo, naj zakuha.
Da vinska posoda ni iz vsakega lesa dobra , je znano. Starega, mehkega, kerhkega hrasta, ali pa jelovega lesa je nar bolja, in pa mecesnovega. Terd, mladikast hrast dela terdo, neprijetno, včasih še kislo vino. Tudi iz murbinega, čespljevega, verbovega lesa je sod dober in rad dobro vino
dela; manj dober pa je češnjev ali bukev, gabrov in hru-šev; za nič pa orehov. Kamniti sodje bi nar boljši bili, in jih imajo že nek po nekterih grajščinah na Ogerskem, todc dragi so. Ce bi leseni sodje v kletu dobro vzidani in obzidani bili, bi, mislim, kamnite namestovali. To pa je le pri bogatih vinorednikih mogoče.    ,
Te reči tedaj in take previdnosti zadevajo vinske shrambe in posode.                       __________                      Zalokar.
292