List , 1 ? v -5 „V ví »^vác v : 2 , r;.-* ♦ V % ml* c- • f iy ».rj « : -ft -* r f||ii' Y 4» » _ • - , . - « Tečaj gospodarske, obrtniške * * r m1 ' " t? ti 9 L3 ifT> látk Izhajaio vsako sredo po celi poli. Velj^jo v tisfearnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 9. septembra 1874. Ob s eg: Cebeloreja letošnja v okolici Ljubljanski. posebno hrastovih in še kaj druzega. Zahvala c. kr. kmetijski družbi Kranjski. Nekaj o sviloprejkah, Ukaz ministerstva za poljedelstvo po dogovoru z ministerstvům za no-tranje reci in deželno bran od 15. maja 18 T4, s katerim se določila o porabi privatnih (necesarskih) žebcev za spuščanje ali plemenjenje dopolnujejo in nekoliko spreminjajo. (Konec.) Jovan Vesel Koseski i njegova delà. (Dal.) — Slovensko slovstvo. Novičar. O slovensko-nemškem slovarju. ^Konec.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Gospodarske stvari. družbo Kranjsko še mnogo let! Si. družbo pa zago- Čebeloreja letošnja v okolici Ljubljanski. tovim, da se bo kmalo, družbi v veselje, za njeni veliki trud, tudi obilno sadii pokazalo po Kranjski deželi. Toraj, - - Danes (dan malega Smarna) lahko rečemo ) da na 5 ajdovem polju so pridne Čebelice končale svoj tek zdatnega več ne bodo dobile. Mi pa smo prav zadovoljni s tem, kar so nam letos nanosile. Reči smemo, da od 1864. leta ni bilo takega kakor je letošnje. íz-vzemši samo 2 dni sov poslednjih 14 dneh nanesle medů vem m voska, da so panjovi vsak dan po 2 funta več in še Čez tehtali. Ali je povsod tako dobro bilo kakor pri sl. družba! če še nikdar, si zdaj pravo zadela. Ker sem nekoliko o sejmu govoril, naj pa še po-, da pri nas na Brezovci od zdaj naprej 30. decembra, in v četrtek po veliki noci ne bomo več baran-tali, ampak zanaprej bomo pa na sv. Miklavža, sv. Antona p. in ss. Cirila in Metoda dan , ker tako so naši sejmi prestavljeni. Zdaj pa že veste, kedaj da bo treba denarja pri- } nesti, živine imamo veliko in lepe. nas. ne vemo. nadjamo se pa, da je bilo. Brezovca n. y y Ker je bogata čebeloreja v zvezi s pridelkom ajde y smemo tudi dobre ajdove letine pričakovati. Nekaj sviloprejkah, posebno hrastovih in Zahvala kmetijski Kranjski. V 1 t se kaj St. Mihela. V. druzega. Kakor na Dolenskem, tako tijski družbi. Brezovice poleg Ljubljane. (Zahvala si. c. k. kme- je bilo menda tudi drugod letošnje leto splošno neu- Sejmi.) Zopet se je približal čas pro- godno za sviloprejke daje Štajarske živine v Ljubljani. Da bi živinorejci osmodil in veće veselje imeli take živine si kupiti, povem, ker Je mraz murbino perje kako se mena dobili y Kupil sem tri, dve nekateri so tukaj malo kokonov in se-večidei pa so črviči prezgodaj izlezli ali meni lansko leto kupljena ponaša, telici in enega bika in vse tri veliko pod njih pravo 1870 neki popis sviloprejke Yam a-m aï priobčile. kasneje pocepali. „Novice" so, Če se ne motira , že 1. In vrednostjo. Kakor sem rekel, kupil sem tri in zdaj sicer so povedale, da se g Mah, posestnik na Vélikem imam že štiri ; enega jako lepega bika imam že za Slateneku, ž iijiini pečá. Res jih je on gojil naprostém obresti od tistega denarja, ki sem ga za živino dal, in v hrastovih gozdih od leta 18G9 pri vsem tem so tudi vsi trije veliko lepši in več vredni še kasneje , toda seme mu je pošlo in iskal memo lani, ker silo radi jedo in hitro rastejo tako, da moram reči 1872, bil bi jih tudi ga je po deželo. y Avstrijskih kot tudi inozemskih deželah , kamor ga je da je ta živina posebno dobra za našo tudi on pošiljal, pa dobiti ga ni mogel. Zato je kas- neje toliko več navadne sviloprejke ředil Toraj, kdor ima veselje in mu je mar za napredek pa zadnji dve leti slabo ponesle. ; ki so se mu kmetijstva in svoj blagor, naj. nikar ne zamudi si letos Po opravilih skozi take zivme kupiti y ker Mahov gozd potujoč zapazil čem prej tem boljši. Kimam sem na drevesih, katere so še zdaj s črnim pašom ampak tudi Sufolke, Ruski îan m (menda šmirom) zavolj mravelj zaznamovana, tù in tam pa samo take živine, Amerikanski krompir, kar se mi vse prav dobro po- kak suh kokon. Vendar pa nikdo ni mislil naea k li L XV JI A \J AXI k/ » 4. y v* * w v * » - ^ J-'* T v/ v . v v od poslednjega sem kupil samo deset funtov in zdaj ga imate že dve vasi od tistih desetih funtov in sicer toliko , da so ga eni od teh letos že veliko še te sviloprejke žive po gozdu nahajale y da y ker so v se takrat, ko jih je se jit dali, zakaj , — — -- — jako lep in zgoden je. pro- ptice liko pokončale, posebno kosi in kukavice, katere sicer na tisuće ondi bilo, silno ve- To vse inoam kmetijske pa boječe so se vendar na limanice lovile in so Čuvaji jih po družbe Kranjske , kateri sem pa dobroti in trudu sl. c. kr. vedno streljali. Letos junija meseca pa zagleda nek- , za dobrote danji čuvaj na gabru kokone in gosenice Yama-maï po njenem trudu přejete . srčno hvaležen. Tudi pa za- ko jih obere, nese jih y Mahu, kateri je bil zeló vesel. bodo teh dobrot poslužili, da bedo In zdaj rujavi kasneje rumeni metulji v velikosti mrt-z mano vred srčno želeli: Bog živi sl. c. k. kmetijsko voglavcev napravljajo seme, po katerem bo g. posestnik gotovim vse , ki se zopet k zaželjeni in povsod iskani sviloprejki přisel. Čudno je to, da se je mogla ta sviloprejka skozi 2 leti pred tiči. mrazom, dežjem in vročino vbraniti, ker se je tako aklimatizirala, bo gotovo tudi za naprej v naših krajih obdržala se. Živi se navadno od hrastovega perja, ker je bil na spomladi hrast pozebel, se je na gabru preživela. Mogoče, da bi tudi na dalje od tega listja živela? Gosp. Mah je imel zadnja leta tudi tako zvano Mohrus — sviloprejke, seme je veči od-navad-nega, rjavo , gosenca svitlo zelena , metulj lep rjavkast s previdljivimi očesi na perutih, kokoni rujavi, tudi ta je hrastovka. To gosenco pa je go j il le domá, dovažal je hrastovo listje, ga deval v naiašč pripravljene stek-lenice z vodo napolnjene, da perje ovenelo ni. Že 2 leti ima tudi nekoliko od Bombyx (Cinthia?), katera pa le na Ailantusu, božjaku (Gotterbaum) živi, gosenca je sivo-zelena, manja od poprejšnje, svila silno lepa, samo motati se ne dá. Gosp. Mah je imel tudi letos na dre-vesih sviloprejke, ogrne jih s „tulom", da jih ptice ne pozobljejo, pa toca mu jih je skoraj vse pokončala. Toča je sploh silno veliko škode napravila, na enih njivah, kjer je bila ajda V3ejana, se ne pozná, kaj je rastio , tu in tam se pa tudi obrašča, da se bo seme povrnilo. Čebelarji so morali čebele prenašati. Vnovic se nabirajo podpisi za prošnjo, da bi se delala železnica skoz naše kraje in tako i j u d j e kaj zaslužili, ker dru-gače bo spomladi hudo. po dogovoru z lninisterstvom za notranje reči ili deželno bran od 15. maja 1874, s katerim se določila o porabi privatnih (necesarskih) žebcev za spuščanje ali plemenjenje dopolnujejo in nekoliko spreminjajo. (Konec.) 11. Gospodar žebca, za katerega ima dovolilo, je dolžan po obrazci C za tišti čas dotičnega leta, v katerem je čas kobile brejiti, pisati v dveh primerkih (eksempiarib) zaporedoma natančen spustni vpisnik o vseh kobilah, na katere je spustil svojega žebca, ter po izteku časa za spuščanje en primerek z dovolilnim listom vred po županstvu poslati političnemu okrajnemu oblastvu, drugi primerek pa sam za svojo rabo hraniti, da bode mogoče poizvedeti za žebeta. Politično okrajno oblastvo odpravlja spustne vpisnike z dovolilnimi listi na dotično državno (cesarsko) žebčarnico. 12. Takih žebcev, katere so pri razdajanji konje-rejskih daril (premijev), ki je bilo pred dotično dobo spuščanja, poslavili z državnim darilom, pravilorna nij treba še posebej priganjati pred pregledovalno komisijo, da bi dovolila za omenjeno spustno dobo žebca spuščati. Vendar naj gospodar takega žebca, predno ga porabi za spuščanje, gré k dotični pregledovalni komisiji ter naj, pokazavši jej spričbo o prejetem darilu, poprosi, da mu dá dovolilo za spuščanje žebca. Ako nij nobenega pomisleka, sme mu pregledovalna komisija brez druzega izročiti dovolilni list, za katerega prosi; ako pa kak pomislek najde, naj mu reče, da žebca přižene. 13. Ako se dovolilni list za žebca že prej dá, tako da je do časa, ko se res začne spuščati, preteklo čez tri mesece, tedaj ima gospodar dolžnost, žebca, predno ga porabi za spuščanje, še enkrat po preskušenem ži- vinskem zdravniku ali živinozdravnem kovači, katerega politično okrajno oblastvo v to določi, preiskati dati, če je zdrav ali nij. To, kar najde, in dan, katerega je ogledaval žebca, naj živinozdravni organ zapiše na dotični dovolilni list, ter mora gospodar, predno žebca začne spuščati, polo- žiti ta list pred dotično politično okrajno oblastvo, da mu ga vidira. 14. Ako se v slučaji, omenjenem pod 13, ali pri mesečaem preiskovanji takega žebca po živinozdrav-niku , katero je zapovedano z ministerskim ukazom od 3. februarija 1866, pokaže kaka spodti&a, zaradi katere nij več dopustiti, da bi se tišti žebec dalje rabil za plemenilo , tedaj naj preiskovalec to porabo ustavi ter precej naznani to dotičnemu županu, da bode čui nad izpolnitvijo, in pa političnemu okrajnemu oblastvu, da dovolilo . nazaj vzeti dá. 15. Politično deželno oblastvo, dogovorno z deželno komisijo za konjerejske reci (oziroma s kmetijsko družbo), sme dopustiti ta izimek od občne dolžnosti , katera po gori omenjenem minÍ3terskem ukazu veljá zastran dovolila pri žebcih za denar spuščanih, da namreč ne potrebujejo takega dovoliia tišti, ki imajo svoje kobilarije, Če hočejo svoje žebce pripuščati h kobilam za pleme iz kake druge kobilarije, niti gospodarji angleških čistokrvnih žebcev, Če jih hočejo pripuščati k tujim kobilam. Samo po sebi se razume, da pri tem morajo zdravstveni oziri popolnoma zadovoljavati. 16. Političnemu deželnemu oblastvu je prepušcena skrb za to, da se spustni lističi in vpisniki po zapove-danem obrazci natisnejo ter gospodarjem takih žebcev dá na znanje, kje lahko dobodo teh tiskovin, kolikor potrebujejo. Državna blagajnica se zaradi tega ne sme obre- menjati. • : ^ 17. Politična oblastva naj skrbé, da se ta določila in zlasti tudi določila s kraja v misel vzetih minister-skih ukazov na tanko izpolnujejo, kolikor poslednja niso predrugačena s priČujocim ukazom, ter naj sosebno čujejo in svojim podstojnim nadzornim organom vele-vajo čuti nad tem, da se V3ak slučaj brezoblastne hoje z žebci od enega v drug kraj zaradi spuščanja, in tako tudi vsak slučaj spuščanja žebcev, ki imajo nalezljivo bolezen na sebi, brez odloga vzame v razpravo, kakor postave pišejo. 18. Preklicujeta se §§. 3 in 4 za Cesko izdanega ukaza poljedelskega ministerstva od 17. avgusta 1870 o tem, kako postopati pri podeljevanji dovolil za spuščanje privatnih žebcev. 19. Ta določila začnó veljati s tištim dnem, katerega se razglasé. Slovstveiie stvari. 0 slovensko-nemškem slovarju. (Odgovor Navratilov.) (Konec.) „Morti" veš zdaj tudi, da je slavni tvoj rojak g. dr. Fr. Miklošič pred kakimi 20 leti po mojem po-nižnem nasvetu dal návod za slovenskih be3ed in prav-Ijic nabiranje tu na Dunaju tiskati ter znanim slovenskim rodoljubom pošiljati. — Da sem bil tak poduk razglasil že po nekdanji ,.Sloveniji" v Ljubljani, to ne spada sem. Po tem takem si, predragi Oroslave, zdaj menda preverjen, da more Slovenec ,,že vec let Slovenije ločen biti", pa vendar ,,sladké" slovenske besedice nabirati ter po slabi svoji moči bogatiti ž njimi slovenske slo-varje, — pa tudi druge knjige in časnike slovenske. Saj ti morda zdaj ni neznano i to, da sem poleg dru-gega ,,delovanja na slovansko - književnem polju" (Če tudi ni bilo tako „ogromno" kakor tvoje) pomagal g. Mik loši ču sestavljati „Slovenska berila" za više gimnazija! ne razrede, (ki so prihajala na svetio na Dunaji 2H3 od leta 1853 do 1865). Določna razsodba zastran rabe slovciČTiíh oblik itd. pripádala je njemu sedmi šoli starega kopita) tudi nam, tedanjim učencem Ke. da bi se bvalil » ) nego nerad v misel, da je v omenjenih berilib samo branéô se, jemljem že ne Vašim , ko ste nam , samó „začasno" razkladali preučeni gospod j na srećo naso vérski nauk tako učeno 7 zdaj koliko, za8tarélih, vsaj tretjina mojih (izvirnih in ne-izvirriib) spisov. Mnogo izmed njih je bilo ondi tiskanih tako modrijanski da smo kar . zijali ; skoro nič. , u« o mu ... «ijwn Zato prosim, potrpite tudi Vi! > razumeli pa forez mojega imena, da-si sem jih jaz sam jenjam, še na Cafov pregovor Ne morem si namreč kaj, da ne bi odgovoril, predno „bodi (N.) še si spis.il ali poslovenil. Zlasti sem v zadnjem zvezku za toliko izvrsten gramatik ii itd. e • • Po moji misli je po- 8. razred jaz popisal življenje vseh pisateljev sloven- trebnejše, u« JC um ; «v^«. r*^^»«,,* ^iiiuva^vu skijb od Tru bar ja do Slomšeka, tedaj skoro vso slovensko-nemški slovar, „izvrsten (slovenski) da je oni kdor hoče. vredovati praktičen j i) zgodovino siromaške književnosti naše smrti, in zbral do malega (razun staroslovenskih in n e- u do tega veljaka gramatik,2) nego da zna vse jezike jutrove dežele." Res ou,.,,. V.V ^„uM.a jL* ~ da je lepo, če zná člověk na pamet toliko besed, koliko drugih spiskov) sam vse za ,,šolo pripravne" kolikor jih je znal ali vsaj nabral brezsmrtni naš Oro- "11 rTA*7V> Apfl 1\ ^ »« A I I i I» A 4 ! 1 A lv G cl cl r* Č1 t ci Š ^ "I AřVAfTA »Vll I A ^ CJ ! - spise 77 teda nje" književnosti. Več let sem ,,baje zato ? da ne bi zaostal ,,za slav ; ali kaj, ko ti Ie y venščino. kakor da bi kacih 15 let" v priljubljeni »sercje ji serda kipi matere snet se redi V uho. Vuk mahom umolkne, rukuje se z našim Oro- strani meni s palico, rekši : slavom, pa ondaj migne po kad Ivane!" 4 Je tako 7 prestani sada vec i 7 dragi moj Iu tako snetivca zaroti : Ti tajcu nemarno si svoje predal, Pod mizo njegovo boš troliiee bral Podnož votli nemškutar Strah me je res, da ne bi moj zagovor že presé- Kriz. Pogačarju. Pa brez dal preolikanemu gosp dr. Enako črti tudi druge nasprotnike , naj jih je rodila Grermanija ali pa „Madjarsag". Posebno napove- zamere t Saj je presédalo Vaše modrovanje nekdaj Iz vaznega vzroka moram pa povedati, da je bilo nabírat* je za vse 4 zvezhe do malega k on can o in ca cisto prepisano vse že leta 1853 ali 1854. Malo spiskov je bilo kesi eje izbranih ali pa g. Miklosiču naravnost poslanih. Pis. „Priljubiti si koga ali kaj(t (lîeb gewinnen). Neka Rasi-čanka je rekla leta 1849 pred mano prvi?: „To déte se mi ne bi moglo priljubiti4-; đrugič pa: „Tega detéta si (jaz) ne bi mogla priljubiti." Oba izreka stm nekoliko let pozueje jaz prvi razglasil po Janežieevem „Slov. Glas.44, ki stm mu posiljal z Dunaja ves čas različnih spiskov, dokler ni „ugasnil znanskih drobtin pod znamenjem A. ti > zlasti mnogo jeziko- duje Madjarom boj, ter vabi k njemu svoje rojake njihove sosede : „Slavenski jug je božji meč — Groziven meč obnašanju barbarskim, Oskrunjenju slavenskih vad, Tiepet in strah zatiranju madja-skim , Slobodi pak neužugan grad. Naprej, tedaj, žareČi meč osvete, Slavenski jug, juuaška kri! Naprej, napi ej, postoj ne serda vnete, V oserčje zmot, Čez reke tri!'4 1 Domoljubje je tedaj 3 4 „Zavdati (komu kaj) u prizadéti. Beli Kr. Pis. našega pesnika prva i najpoglavitnejša čut 7 cut I S slovečim Vukom sem se seznanil na Dunaju leta 1853. tvori: „Bravcam „Novic" h koncu 77 77 Novice" bravcam ob novim letu Kdo je mar?" 77 Naprej iz katere izvirajo sledeči pesmo- v spomin „Vojaška* 1845 a 1847 a i 7 7 7 slavenski jug!" „Nemškutar". Naprosil me je bil namreč, in to (poslušaj „Slov. Narod'4, ki si me hotel z „blagovoíjtiim44, predrzno izmišljenim izrekom pod stev. 162 uničiti za „vavek ! 4) . .. naprosil me po Miklošičcvi priporoki, da sem mu pregledával srbskih poslovic in narodnih pripo- vedek ntmski (rokopisni) převod, ki je přišel na svet 1. 1854 v „Prigovor4 rabi Belim Kr. za „Einwendung 4 „Ausstellung44, BerliLU 1854 pri Jurju R einer-ju pod napisom: „Volksmârchen to je, Bemâoglung, Tadel (po Vuku je ,,prigovor44 Srbinu: „der von Vuk Stef. Karadžič. Ins Deutsche iibersetzt mittelbare Vorwurf"). der Serben von dt-ssen Tochter W i 1 h e 1 m i n e. Mit einer Vorrede von Jakob Pis. Samo ob sebi se umé, da mora znati tudi dobro po nem ski, Grimm nebst einem Anhange von mehr als tausend serbischen dalje da mu ne smejo biti neznana druga narečja slovanská s sta- Spriichwortern.44 ZZ Skoda, da ni bilo tebe, „Narodov44 filolog, roslovenšČino, latinšČina, laSČina itd. — Kdor ne zna madžarski, naj ondaj na Dunaju, da bi te bil gosp. Mik loš i č priporoČil namesto ima pri roki tudi kak „madžarsko-nemški44 slovar44, zato ker se je mene; videi bi bil vsaj, kaj se pravi srbské prisloviee „po Vu- vteplo na pr. v „ogersko44 slovenščino več madžarskih ali pa staro-kovo44 nemciti! Tudi ti bi bil bajé dobil rječnik44 in več drugih knjig Vukovih. „za cágrado44 „Srpski Pis. slovenskih pa pomadžarjenih besed, ki so se vrnile v ogersko slo- venščino z na pol tujo obliko. Pis. « 284 Na tak način postal je Koseski nas prvi i do naj-novejsih časov tudi edini politični pesnik, katereoiu Je slovenski narod mnogo zahvale dolžan. Akoravno ta čut, o kateri smo ravno govorili „Tako teče svet", ,, sooc", „romiaa in j Goethe: ..Jelšni škrat" Poterpež u Pomlad in 9 77 Poj m o iC 3 77 Troj 7) 7 na- našega pesnika 7 obsega, izvirajočih iz one sio- Schil polnuje skoraj celo srce še mnogo pesmi drugega venskemu narodu sploh lastne čuti nábožnosti bezni do Boga. To bitje slavi z imamo vendar K ski učitelj a 7 7 7 7) 7 vzvišenimi lju- umetno ✓ dotop" Roko „Lítcov divj ,,Grof Habsbur Ne velj gon Pravlica od podk a n ne ta, ne una c.U f 77 Soli S a 7 77 Pesem o zvonu 7 7) (i Hoj na pi 77 Vo ubranimi besedami posebno v oni pesmi, kateri je dal 7) 7 77 a Bor z drakonam 7 7) 7 m i naslov: ., Visoka v vezani pesem", ka je prav za prav 77 oče naš" besedi. Ta JZ vvo da i 10 delov obstojeci iep uvod v vezani Vrednost žen", „Ibikovi žerjavi", kateri je Koseski žaloigri: „Divica Orleanska , Q sedi nevesta predstavi! i „Mesinska je visoke pesniške vrednosti. umotvor se pred drugimi izkazuje sosebno s krasoto svojih misli, i Kakor pa je Koseski sam navdihnjen božjega duha, tako vzbuja tudi svoje pozemeljske brate k enaki iju- bezni do ,,bitja neizmernega", i jih z resnimi besedami opominja na „veseli dom očeta", na živenje onkraj groba. il h land: „Zmage naznamba", „Pevca urot u eva hči< ( 7 7 .Zvesti tovarš" 77 Pomlad zgoda 7 a 7 Takega zapopadka ste pesmi: „ Kar se tice drugih liričnih Zima' umotvorov i „Potažba". jezni", „Suhi list", srajca". , __ , „Kažen", „Rožni venec", na pokopališču", „Vitez Paris", „Ne- „Dijak", ,,Rihard brez bo-„Rolan skitonos", ,,Persian" , 7) Branivna Ruski: 7 so ali pn kaki posebni priložnosti nastali, kakor že omenjena Lomonos: pesem: „Slovenija caru Ferdinandu" (ob veselim dohodu v Ljubljano 1844. leta) in „Viribus unitis" (ob prihodu presvitlega car ja Franc Jožefa v Trst 1850) 7 ali pa so glose 7 katerih predmeti so zeló mnogovrstni, mikavni i v lioni obliki obděláni. EpiČni umotvor i 7 ki se imajo se više ceniti nego iirični, odlikujejo se z mirnim, gladkim jezikom, posebno živahnostjo v pripovedanju, z lepo ubrano rimo i mero (zlasti šesto- i petomeri so tako dovršeni, da v do zdaj še noben slovenski pesnik ni dosegel). Med vsemi najkrasnejša pesem je: „Pohlep njih Koseskega oslepi puška i i 7 JZ g ubijen a Ne manjše pesniške vrednosti so: „Začarana i mična šaljiva pripovest : „Raj ,,Legenda" v nevezani besedi : Tu sem moremo tudi šteti zanimivo povest koplje a 7 jamo pade, kdor jo drugemu Zdaj nam ostane v se govoriti o Koseskega pr e- vodih, katerih število izvirna delà daleč presega. Pri-občil je namreč Slovencem mnogo najboljših umotvorov raznih evropejskih narodov, ter nekaterim (posebno Schil- lerjevim) tudi primerne prozaične uvode pridjal. sledijo tukaj izvirniki s pridjanimi deli, katera Je Naj Ko AngleŠki: Byron: Mazepa Jovan, Hetman ukranjski dobe Petra (Převodu na čelo postavil je Koseski Vélikega. lep pesniški uvod.) Grški : Homer: Ilijade I., III., V., XII., I ta lij an s ki : XIV., XIX spev Manzoni: „Maja peti dan a Burger: „Pesem Nemški: od vrliga moža", „Divji lovec". Ch amisso : „Orjaška igrača", „Slaba kupčija", „Pravi < 7 77 Sodba Semjakova", „Zvezdni vtrinki", ženski zvestobi* brivic' „Stric Anzelmo", „Pesem o „San Vito", „Ogovor vrliga Britanca", „Jozua*, c c 7 77 Pravdni dan križ", „Bolje bo de na Hvahinji", ..Ce zrne te 7 77 Pristojni (( ne**, „Pravlica od Aleksan- dra", „Bison pred Stampalinam goj", „Materna 3kala", „ kralj" 7 7 ,Oporočni po- Dolina moritve", „ Pre- gnani 7 „Georgis", 77 Izdana ljubezen Ci 77 77 vera i 7 Kios", „Pregnanci", „Sikulski deželni zbor" Kondulimo Sofija i njena otroka", „Kralj Se- u 7 77 Nevesta Leonova", „Berač in pes njegov 9 99 97 Povračba", „Star pevec", „Hruška prerokovana", Pogreznen gradť 9 97 C 9 99 Nevihta", „Prazna skusba" i Deržavin: „Oda Bog po njega „ a Oda po Hiobu" je Koseski celó prosto zložil težko razumljivo pesem: „Ne sodi". Puškin : „Ribič in zlata riba", „Kavkazki jetnik", Bakčisa- ,.Mrtva carevna i sedmero vitezov" 9 97 rajski vodomet", „Car Saltan i knez Gvidon". Vsakdo mora pritrditi, da so prevodi izvr3tnih umotvorov tujih narodov v domaći jezik iz dvojnih prvič ker se na vzrokov koristna, neprecenljiva rec tak način jezik izobražuje i njegov besedni zaklad bo gati, drugic pa tudi, ker se narod seznáni s slovstvom tujih ljudstev, ž njihovo mišljavo, njihovo omiko. Ce je temu tako, prisiljeni smo Koseskemu, ki je slovenskému narodu toliko prevodov podařil, priznati velike zasluge, posebno Če premislioio, kako težko stanje je moral pesnik imeti v času, v katerem je bil naš jezik, kar se tiče besed i izrazov, zeló reven, malo izobražen, v svojih posameznih oblikah še nedolocen, ker se je ja do onega časa na tem polju razun slabih přestav sve-tega pisma malo ali celó nič dělalo. Zavoljo tega je pa tudi umevno, da se je celi slovenski svet, ko so seskega prevodi zaporedoma začeli izhajati seski poslovenil, vredjeni po narodih, h kojim spadajo. nosti ■I PKo- zavzel teh zaradi svoje umetnosti i nenavadne gibcnosti izvrstaih umotvorov, ki so naenkrat v celi svoji lepoti i dovrše- akoravno jim je bila do tje pot celó neuglajena, kakor Athena iz Zenove glave stopili v beli svet. Med vsemi največe obcudovanje si je pridobila i je vživa po pravici še dandanašnji prestava Schillerjeve žaloigre : „Divica Orleanska". Kakor izvirne pesmi odiiku- JeJ° se tudi vsi prevodi z vzvišenim svojim načinom; v njih sosebno kaže pesnik, da ima jezik celó v svoji oblasti i da je slovenščina tekoča iz peresa umnega moj8tra, vendar tudi pripravna za izraz vsake še tako vzvisene misli i čuti 9 akoravno so jej nasprotniki i še zmir odrekajo to lastnost. Kajti JeJ izrazi niso, če iz- vzamemo nekoliko stavkov (posebno v „Mazepi") nikdar posiljeni, ampak vedno duhu slovenskega jezika lastni i vendar na tanko zadenejo vsakokrat misel i primerni, izvirnikovo tako, da se more reči: pesnik ni nikdar za izvirnikom ostal, pač pa ga včasi celó prekosil. Tudi zvunanja oblika se sme vedno z ono v prvotvoru me- riti. Omeniti le hočem tako imenovano onomatopejo ali enakozvučnost v posameznih naš pesnik posebno srečen. sledeče vrstice: stihib, v kateri Primerimo v ta namen Je „Und dreht um die schnurreiide Spindel den Faden: In prejo verti na vreteno berneče." Pesem o zvonu. Von dem Dome Schwer und bang Tout die Glocke Grabgesang." » i Votlo v turnu Klenka bron, Smertno pesem a Poje zvon. Pesem o zvonu. 85 „Und heller und heller wie Sturrnes Sausen Hort man's náher nnd immer niiher brausen". „In bliža se bliža vihre vršenje, In hiijši in huj si vrtinca šumenje u Vodotop. Posebno zahvalo pa smo Koseskemu dolžni zavoljo tega, ker je jezikovni zaklad zeló obohatil. K ternu so Do sem smo govorili samo o prednostih našega pesnika. Naloga i dolžnost vsake kritike pa je, pečati se ne samo s temi, ampak tudi pretresati znabitne na- I mi moramo to storiti, če se bo- pake pomanjkanja. % ogniti y da smo enostransk 1 da cela ga se vé da vzla3ti njegovi prevodi silili. Kajti kako naj bi bil pesnik kaj takega v lepi pesniški obliki po- kakor znano čemo očitanj razprava ložje, ker nikakor ne kratimo pesniku zaslužene i občno hymnus" na pesnika. Storili bomo to tim přiznané slave, Če omenimo tu snel, za kar revni takrat naš jezik celó občno veljavnih ; nobeno pozemeljsko bitj tam kake slabosti, kojih i ka y prosto izrazov ni imel. Ti so se tedaj morali še iskati i vstvariti. I to je storil Koseski , mnogo besed, katere so bile skřite i ohranjene še v tem ali onem kotu tere pri velikih možéh dm hitreje zapazimo i ostřejše grajamo, čim manj jih pri njih pričakujemo. Vsaj poje že v sedemnajstem stoietju slavni pesnik Gundulič v slovenske dež jih a y vpeljavši zopet v občno rabo y ali pa svojem „ Osmanu a . vzemsi i přestrojivši iz drugih, posebno jugosiovan-skih narečij , kar so mu se vé da mnogi, sosebno njegovi vrstniki, zeló očitali, ker je njegov jezik na tak v visocieh gorah varlie Naprie ognjeni tries udari," način za marsikaterega prostega Slovenca težko, da mo i rebiti celó nerazumljiv postal. *) Tudi Nemci prvim svojim pesnikom, kakor Gotheju Schillerju, Čestokrat kako pomanjkljivost očitajo, i Vsaj Ali Tega se vé da i mi ne moremo i nočemo tajiti. , da je dolžnost vsakega pisatelja pi- priznavsi tudi vendar to slavi teh rnožev nikakor ni v kvar. dalje tudi naš Koseski, svest si, da ni nič popolnega pod solncem, v svoji ponižnosti celó ne zahteva slave ne samo bolj milost- ampak opravičili bomo celó pesnika. Jezik naš bil takrat še zeló okoren, neukreten, sploh malo sati umljivo, sodili bomo tukaj ljivo tedaj tudi slave brez vsake graje ne ; yy Mazepi" vrsta 9-i 98: y ce P°J e v vvodu je ,.............. , sposoben za prevode umetnih pesmotvorov, kakor so: Schiilerjevi, Gothejevi itd. A od vsakega jezika, ki je se na nizki stopinji izobraženosti, se je tirjalo i se po pravici še dandanes tirja, naj se lika, pili i bogati, da postane primeren za izraz vsakojakega mišljenja. Ali kako zadostiti takemu zahtevanju, če je na „Tak nam je čas kaj malega rodil, Ne da bi za-se tù ali tarn slovelo, Ať da od nas bi kdo so kaj učil, Veljavo le pepela da b' imelo, Ki vČasih njivi ploda mnogo dá. (Konec prihodnjič.) u prepovedano, kovati _ drugi strani i stvariti novih pravilno izpeljanih besed, če se to celó pesniku ne dopušČa, kojemu se vendar ,,licentia le zahvaliti se imamo Koseskemu, kajti besede, ki jih ali več vdomačile, vsled Politične stvari. poetica" priznava? Ne grajati, ampak je on vpeljal, so se zdaj manj njih nam ni jezik vec nerazumljiv, ampak postal je obilnejši v svojih izrazih, i le Če se tako napreduje (se držaja memo. Šaljiva stran verskih postav. Pražka „Politik" je přinesla článek šaljivega za« kateri se nam tako všeč zdi, da ga tu posna- 7 11 Ali jih je on y so oni njega? Kdo, koga? Ali vé da se tudi ne sme prezreti pregovor: „est modus in je verska skselenca Stremajer eminence, ali pa so _t—i_ _ 11 * - - —i-- —- „---L-i? eminence ekscelenco ^ - - rebus"), stal bo nekdaj na enaki stopinji z najbolj iz- 1) vjeleť to je dandanes véliko ali žalibog se nihče ne najde ? obraženimi. V tem obziru smemo Koseskega primerjati vprašanje, čegar razvozljanja ultralibérale^ in ultramon- z nemškim Vossom, ki je prestavljaje tuje klasike tanci željno pričakujejo, nemškemu jeziku tudi bogastvo v besedah zeló povekšal, ki bi to tehtno besedo pogumno izrekel, da bi zado- le da mu tega njegovi rojaki niso očitali, ampak ska- voljil čakajoče stranke. Stvar pa tudi ni tako lahka, zovali so mu še veliko hvaležnost. kakor bi kdo mislil na prvi pogled. Kar je Avstrija, Omenili smo do zdaj vsa razna delà Koseskega. oziroma Cislajtanija, dobila najnovejšo dobo in so prišli geslo, Ker pa bi morda koga zanimalo poznati starost posa- nemški liberalci na krmilo, je bilo za te meznih umotvorov, kolikor so jih časopisi eno razglasili, kakor tudi liste same, v katerih so bili najprej tiskani, naj sledi spodaj na tanko kazalo, iz katerega se bode oboje razvidelo. *) * Primerimo s tim na pr. le sledečo kritiko o „D Or L. 1844. „Novice" : Grof Habsburški. Orjaška igrača. Pesem od vrliga moža. Divji lovec. Slovenija caru Ferdinandu. L. 1845. „Novice": Zima. Legenda. V jamo pade, kdor jo drugemu koplje. Hoja na plavž. Raj zgubljeiu Vojaška. Vodotop. Bravcam „Novic" h koncu 1. leanski". katera ajde v časop Pravi Slovenec" 1. 1849 na strani 15: „Z nekakosno bojecastjo smo poslovenj tragedij v L. 1846. 1845 v spomin Ro roko vzeli, in zakaj? Slišale so se mnoge sodbe čez to delo. Skorej vsi so rekli: Škoda, da je ne umemo, jezik ni slovensk, ampak po- ,,Novice": Pesem o zvonu. Boj z drakonam. kavica. Vrednost žen. Kdo je mar? Pohlep oslepi. ilirjen je Imaj prav ) Ne moremo tajiti, da bi bil Koseski slo- L. 1847. Oda Bog. venskemu narodu boij vstregel, ce bi se bil bolj čisto slovenskeg Jezika poslužiti prizadjal. Prešeru je vsacimu umeven, ker se trdno drži slovenskega jezika » brez da bi si, ali siloma ali nesiloma „Novice" : „Novice" bravcam ob novim letu. Ne sodi! Začarana puška. Ibikovi žerjavi. L. 1848. „Novice": Naprej, slavenski jug. Divica Orleanska i druzih slovanskih nareoij besede sposodoval. Pa pri vsem tem L. 1848. (kot priloga). J Koseski gospodar jezika. V svoji oblasti ga ima > njegovi ob- lasti je jezik tako gibčen, tako krepak, da se je nad lepoto našega jezika Čuditi. Res je, da bi bil Koseski marsikateremu zoperniku naše narodnosti jezik zavezal, Če bi ne bil svojega delà bolj za i z-xirjene Slovence prerajtal. Vsako učeno delo mora občina vsiga naroda, vseh vrst ljudi postati; dokler pa to ne postane, ne mare vsaj za sedaj od vsacega hvale přejeti, katera mu gré. Pravi Sloveuec pa mu jo dá vso. kakor mu jo bo ves narod ša Čez več let bolj L. 1849. „Slovenija*' : Nemškutar (pozneje leta 1869 tudi v „Novicah"). „Novice": Odlomek „Mesinske neveste". Mesinske neveste prva tretjina (kot doklada). L. 1850. „Novice": Posvečeno bodi tvoje imé. Vvod (visoke pesmi). Oče naŠ, ki si v nebesih. L. 1850. „Jadranski Slavjan": Viribus unitis (ta pe3em je malo pozneje tudi v „Novicah" istega leta tiskana). L. 1851. „Novice": Odlomek iz zadnjega delà „Mesinske dajal kakor sedaj. Narod m čisto slovensk postati Je > pre- dramiti, omikati in svoje narodnosti se mora zavedati, potem bo tudi Koseski ves njegov, in kar mu sedaj svet očita, to mu bodo mlajši * aslugo připisovali u L. 1818 » Laibacher Wochenblatt" : Potažba neveste." L. 1852. „Novice": Devetnajsti spev Ilijade. L. 1868. „Novice": Mazepa (kot doklada). Li. 1869. „Novice": Rusko-Puškinovih petero. Visoka pesem (cela). namreč: na Praskem ravnokar pričeti „boj za omiko (kulturo)" zoper katoliško cerkev presaditi tudi na Av-strijsko zemljo; želja se je spolnila, vlada je podajala državni zbornici predloge čez predloge , govorna ploha redke obširnosti je zalila kraJjestvo in ko se je odtekla povodenj, imeli smo pa tudi že svoje verske postave, da je lahko vsakemu liberalcu srce škakljalo, vsakemu škofu pa se lahko lasje ježili. Da se je Avstrija zedinjenju in spravi bolj ko kdaj odmaknila, to je bilo Dunajskim borsijancem in njihovi časnikarski druhaii po vseh kraljevinah in de želah pač popolnoma „vse eno"; saj je imela ustava takraj Litave zdaj tudi svoje verske postave, konkordat je bil razsekan na kose in poslopje vendar enkrat pod kopičem , res da zdaj se pod kopičem iz papirja, pa vendar pod kopičem. Odslej v Avstriji ni moglo biti nič več narobe , politični mir, nepričakovaa napredek in take in enake lepe reči so se lahko mirno imele razvijati, saj smo korakali v pruskih čevljih in nekega dné bi bila morala za „haut-goût" naših liberalcev kaka prevzvišena eminenca ali kak „visoki" škof priti pod ključ, — srček, liberalen srček, česa si še želiš! Tedaj imeli smo svoje verske postave, ali z dru-gimi besedami: hierarhiji in katoliški cerkvi je po pruskem izgledu bila „in optima forma" napovedana vojska, ministra nauka gosp. Stremajerja, kateremu je „liberalna" stranka doslej preveliko mlačno3t očitala, so prosili za zamero in ga vvrstili med narodne svetnike, — kratko; liberalci so se kopali popolnoma v radosti in zamaknjenosti — vsak dan se je utegnil začeti ples. Pa se ni pričel. Naši liberalci so se namreč nade-jali, da se bodo Škofje ustavljali vladi, da bo minister zopet spustil střelo verskib postav med-nje, kratko, da se bo pričela prav živahna praska, pri kateri bodo ško-fovske kape in palice kar po tieh ležale in jih^bodo zmagovalci kot zmagovalne spominke domu nosili. Škofje pa se niso ustavljali, bili so mirni, tu pa tam se je pač pokazalo kako pastirsko pismo bolj ostrega zadržaja, izgovorila se na leci kaka opozicijonalna beseda, — v splošnern pa je bilo vse tiho, vse seje vršilo brez hrupa kakor nekdaj. Tudi prav — so si mislili liberalci — škofje so se podali, stezajo se po novih razmerah, Stremajer „jih je dal", jih ima! Al ta gotova misel se je po dogodbah nekoliko omajala. Na Tirolskem je škof odstavil duhovna , ker je kot državni poslanec glasoval za verske postave, in ga silil preklicati in odložiti svoj mandat; zarad tega velik krik po Izraelu, ki pa je brez kakega vspeha odletel od mirne kože ministra bogočastja. V Krakovem se je ta izgled posnemal, vse „liberalno" časnikarstvo je zahtevalo od ministra, da se potegne za strahovanega duhovnika Chelmeckega, — vse zastonj, ^kscelenca je pustila škofu delati, kakor se mu je zdelo. Se celó v najbližji bližnji strankarskih mogoČnjakov, v St. Polten-u, se je „predrznil" škof Binder župnika Leutgeba odstaviti od službe, ne da bi bila vlada — vkljub prav ajdovskega hrupa liberalcega časnikarstva — se vteknila vmes in „ošabnemu" skofu skočila za vrat. Ravno nasprotno — „W. Abendp." je pisala pomirljiv článek, v katerem se daje škofom prav in po-vdarja, da se vlada nikakor ne more vtikati v njihove cerkvene pravice. Ali tako početje „liberalnih" duhov ne bo žalilo? Vendar eno veselje jim je bilo pripravljeno. Boja-željni Lioški škof Rudigier je boje potreben ozir do vlade v nemar pustil, in vriskaje so přinesli listi no-vico, da se je pričela preiskava zoper njega. No, vsaj enkrat solnce, zdaj vlada ne bo mogla drugače, ko prijeti ga t morala bo pokazati roge in posebno Linški škof je prav nalašČ za to, zmaga „liberalcev" nad njim bo posebno mocno in daleč žareča. Al, o joj ! že par dni po tem vriskanji je bila vesela novica preklicana, preiskava — se je reklo — je vstavljena in „predrzni" škof ne bo zaprt. Ali se po tem takem gotovost zmage ni morala omajati in ni bilo razumljivo, da so se misli nekoliko spremenile? Ze so se oglašali skrivni glasovi govoreči, da ni on njih, ampak da so oni njega. Kdo ima prav, kak je odgovor? Da, liberalci so zmagali, potolkli hierarhijo in ž njo vred katoliško cerkev, verske predloge postale so vkljub vsi opoziciji postava; pa kaj hasne plaše, če pa ni skup zvit, čemu so liberalcem verske postave, če se ne izvršujejo po njihovi voljit Izvrševati se pa ne morejo , ker vlada vé , da se boj, kakoršnega. je Bismark na protestantiškem Pruskem pričel, v Avstriji pričeti ne more, kajti utegnil bi vlada stati življenje, ker bi prvi škof mučenik pomenil odpo-ved ministerstvu. Mi razumimo bolečine, pridržano raz-kačeno8t ,,liberalcev", mi jo spoštujemo , ker vidimo, da je toliko truda in delà bilo prav zastonj, ker vidimo, da bi tako na vso moč radi veselja poskakovali^ pa ne morejo; toda nas vsa ta iec nie ne briga, mi smo skonča razvoj teh stvari mirno gledali in ostanema zdaj v tem priležnem stanju še dalje, prepričani, da ni on njih, ampak da so oni njega. Da člověk pri vsem tem malo boljše volje postane, to se mu v tem slučaj! ne bo zaměřilo." Slovensko slovstvo. * R azne poezije. Spisal in zalozil Dobrav Čin. V Ljubljani 1874. Natisnili J. Blaznikovi clediči. Pod tem naslovom je izdal našim bralcem že znani pisatelj in iskreni rodoljub g. Haderlap 88 strani obsegajočo knjižico različnega zapopadka; vrsté se pesmi, basni, premišljevanja v vezali in nevezani besedi. Iz nekaterih pesmi puhti prava navdušenost za domovino, pa tudi žalost zavoljo njenega slabega stanja; tako na pr, v zadnji „Slovenski duh" mladim razairalcem britke resnice govori ; druge pesmi so bolj nježnega ali naravo slovečega zadržaja, basni podučne, in — kar j^sebno povdarjamo — vse te poezije se proti enakim izaelkom novejših „pesnikov" odlikujejo še potem, da so navzete skozi in skozi nravnega, nikogar pohujšajočega duga. Zavoljo vsega tega priporočamo delce, kateremu je*ri majhni ceni 30 kr. prav lična oblika, vsem prijateljem našega slovstva in pesništva. Segajte po tej knjižici, Slovenci, katero lahko brez skrbi vsakemu v roke daste, da ne bo izdatelj vrh mnozega truda se materijalne zgube imel. * Slavni naš Kose ski prestavlja v slovenski jezik preizvrstno poezijo italijanskega pesuika Dante a »Di-vina comedia" imenovano ; zgotovljeno je že veliko. — Neprecenljivo to novico donaša nam „Glas" v svojem 36. listu. Mnogovrstne novice, * Najojstrejsi meniski red (orden) so Trapisti. Zraven navadnih meniških dolžnosti se pečajo s polje-delstvom in sicer za pokoro. Kamor si drugi ijudje ne upajo, tje se podajo. Veliko host so izkrčili in moćvirja v lepe travnike spremenili : na Francoskem, v Belgiji in na Ruskem. Pred leti so se tudi v turški Bosniji naselili. Blizo Banjeluke, kraj vode Vrbas, so kupili velike in hudo zapušene kraje. Naselbino zovejo : „Maria-stern", Marijino zvezdo. Tudi nekaj Slovencev, med temi naš prečastiti rodoljub gosp. Lah, je pristopilo. Kdor želi vstopiti, če tudi le za navadna delà sprej mó 7 ga radi * Na Dunaji se snuje „prva avstrijska katoliška zboru. cestnemu okrajů v izdržavanje prepustila, bo deželni odbor predloži! posebno poročilo prihodnjemu deželnemu Sklenilo se je, da se za občino Medvode voli šolska družba", katera ima lep namen: us^anovljati nov občinski odbor. — Pregledan in odobren je bil ra-katol. sole, podpirati sploh versko šolo na vse straní, čunski sklep zaklada za zemljiško odvezo za leto 1873 Izdavala bo tudi šolsk list najvrliši pisateiji 7 katerega se bodo udeležili in proračun za 1875. Prevdarjali in sprejeli so se proračuni za ieto 1875 različnih Kranjskih ustanovnih zakladov. Na dopis deželnega šoiskega sveta, da se služba podučitelja v Vipavi premeni v učiteljsko službo je deželni zbor sklenil, da se pri proračunu normalno f dopis.) Nasi dopisi V _ _ _ St. Petra Y severní Ameriki 15. avgusta. (Iz vir eri šoiskega zaklada za leto 1875 na to ozir jemlje. Pri vas na Slovenskem imate že več let nad- peticiji društva zdravnikov lanskega leta deželnemu logo, kakoršna je zadela Egipčane, namreč kobilice, zboru izročeni za zbol.šanje in sicer v podobi mladoslovencev 7 ki vam delajo plač Je deželni odbor da škodo in pojedajo na političnem polju vse, kar se sklenil predložiti jo deželnemu zboru z nasvetom , bi se deželni vladi izročila in priporočila v tem obziru, zelenega pokaže. Naše kraje tu v severni Ameriki pa da bi ona pri določevanji přiklad za okrajne (kantonske) je letos zadela huda nesreća po kobilicah — ne dvo- blagajnice, iz katerih okrajni ranocelniki piaciio dobi-jenogatih mladoslovenskih, marveč po pravih zelenih vajo, in letećih kobilicah, katerih se je pokazalo na mili- okrajnih zdravnikov. skrbele za potrebne dohodke za boljše place jone letošnje poletje; po polji in vrtih so vse 7 kar Poslanim žalo- in resnim igram Je za slovensko gledišče deželni odbor oprt na sodbo bilo zelenega, pogrizle in spremenile rodovitno deželo v dramatienega društva in na lastno presodbo ni nobeni golo puščavo. Se hujšega se nam je bati prihodnjo razpisanih daril po 250 gold, pripoznal, ampak dovolil spomlad, ker je ta požrešna žival pustila zalego, katera je v spodbudo pisatelju igre ,,Zeta carja Lazarja a se ne dá pokončati. Tako nam je povsod trpeti: vam pisatelju igre „Drog" CO gold., in pisateljema iger 80 gld. 7 domá po mladoslovencih, nam pa po kobilicah. Oboje ronika Deseniška" 7 in ,,Danila" 77 v e - po 30 gold, nagrade. je hudo. Brezovice pri Ljubljani. nedeljo se sept. bodo y (.Prihodnjemu deželnemu zboru Kranjshemu) kakor slisimo, izročile od več krajev peticije zvecer sklenil je življenje po dolgotrajni bolezni, previ- (prošnje) o zadevah zemljiškega davka po novi cenitvi. den s svetimi zakramenti, Jakob Cuden, po domače Ker pritožbe naših ljudi zoper tarife okrajnih cenilnih Rus posestnik v Dragomerji. Ker JLiUO ^ |JUObCtUlI\ V JLV V> L J6 kfii AUV/UV1 y Ě> LA AULUIOI J V^ O l«j CiJ \J XVIA V/A V 1 J UfV/ £ li VF obražen, kajti dovršil je bil vseh osem latinskih šol, čejo obrniti do deželnega zbora. Gospoda Sol maj er mož v pravém pomenu, ne veternjak, katerih je dan- in Pajk sta g. Kremanu menda bila najbolj na poti, danes preobilno, spoštovala ga je soseska; izvolila si ga bil moder, íz- komisij ostajajo klici vpijočega v puščavi , zato se ho "je ŽUpana, v wmuv^c» my^a J^*1 xatiuiu vuubvau j slednji čas že v bolezni dobil je iz Ljubljane nazna-nilo , da je izvoljen za okrajnega šoiskega svetovalca. „Novicam", katere je posebno čislal, bil je skozi ves je v poslednji svoji seji 6. dne t. m. nalog dal dotičnim čas njihovega obstanka zvěst naročnik. Dobil je neka- pododborom, naj v prihodnji seji nasvete stavijo za » « i • i i / / t vf i » v • i i • . ~ za volilnega moža pri raznih volitvah po- zato — sta bila odstavljena. Deželni zbor ima zdaj lepo priliko za interpelacije. (Odbor kmetijske družbe) združen z gospodoma zastopnikoma deželnega odbora in c. kr. deželne vlade terekrat tudi „Slov. Narod" v roke, dopadal, in 7 rekel mě aj a čisto nic mu ni razdelitev državne podpore, ki je družbi došla Je: 7f nič več ga ne berem, ker pre- za letošnje leto. vec sem ježen , ko slišim in čitam te neumnosti." Ministerstvo kmetijstva je družbi kmetijski na- 7 gosp znanilo, da je razpisani štipendiji po 450 gold. za dve Sošolcev svojih nekdanjih, kakor g03p. dr. Coste kanonika Urha, gosp. dekana Kogeja, gosp. Freliha in leti^ podělilo Jožefu Jarcu iz Medvod in E. Kramarju druzih se je prav dostikrat in z veseljem spominjal; iz Skofje Loke. Oba se iruata podati v veliko kmetijsko naj jim je toraj priporočan v molitev in blag spomin. šolo Decin-Liebwert na Česko. Zapustil je vse imetje svojim čveterim otrokom in skrbni (Celovska družba zoper trpincenje si je iz in pošteni soprugi, ki ga žalujoča priporoča vsem znan- Pariza naročila napravo, po kateri mesarji govejo ži-cem in prijateljem v molitev in blag spomin t vino in vsako drugo klavno živino Ljubljane. brez bole či ne Deželni zbor se tudi v Ljub- hitro in gotovo vsmrtijo; ko to napravo přejme, bode Ijani začne prihodnji torek, 15. dne t. m. Ob 10. uri dopoldne je v stolni cerkvi sv. maša, ob 11. uri začne zborovanje v navadni zbornici. se poskusila, ali res opravi to tako, kakor obeta. Že- Sliši se želnim zborom sploh je le kratek čas odmerjen končajo že 15. oktobra! Avtonomija dežel sužnica si postala centralizmu, ki žavnem zboru Dunajském v dolzih sesijah brez konca pa se leti je, da bi se tudi naši mesarji interesirali za to na- da de- pravo, kajti pobijati živino je starodavna divjaška in da kaka se sopiri v dr- navada, in le čuditi se je, da oni Nemci in Slovenci ki se bahajo z napisom „napredka" na svoji zastavi jedó tako pobito živino 7 9 t in kraja ! (Iz seje deželnega odbora 28. avgusta in sept.) Na dopis deželnega šoiskega sveta zarad 3000 gold. (Dr. Schrey) je bil v ponedeljek na mesti dr. Suppana izvoljen za poslanca v deželni zbor; dobit je 427 glasov, med katerimi gotovo 300 ces. kraljevih. podpore iz normalno-šolskega zaklada za zidanje šole v brali, je dobil le 135 glasov. Sploh se je Litiji se je sklenilo staviti vprašanje, jeli se je porabila Dr. Mošé, ki so si ga mladoslovenci za kandidata iz malo volil- vdeležilo te volitve: ali zato, da vednih volitev so cev ljudje že siti, ali pa zato, da obá dobtarja v Ljubljani že vsa državna dotacija za ljudske šole na Kranjskem za leto 1874 in koliko podpor za zidanje Šol bo vlada «v,»« ^^ --------------------— v bližnji příhodnosti iz normalno-šolskega oziroma iz de- terih kandidat je bil dr. Mošé, so zdaj zopet izvedeli želnega zaklada še zahtevala, da se po tem uravná kako ubogo malo morejo! Ko bi ne bili mnogi vo- nista dosti znana, tega ne vemo. Mladoslovenci pa, ka proračun 7 imenovanih zakladov, ter da bi deželni šolski svèt skušal za bodoenost veči podporo iz državnega zaklada za šole na Kranjskem zadobiti. dr. Mošé dobil še 50 glasov ne. S tem pa ne rečemo Na dopis deželne vlade, da se je dovozná cesta k železničnemu kolodvoru v Postojni iz vrste državnih eest izločila in dokler kraljuje centralistična vlada lilci staroslověnské stranke na pomoč prihiteii, ne bil bi V i â m n da bi bili staroslovenci s kakim drugim kandidatom zmagali, dokler velja sedanji napačni volilni red in : al to vemo, da bi MP % W 288 ne bili tako nečastno propali kakor je narodna stranka sati o propala v ponedeljek. Kdor tega ne verjame, naj gre častne številke glasov iskat, ki sta jih dobila * • jn že se Je Vil- vsemi vred, ki so se na pio mislilo ? da le njej odpeljali Al .i sept, t z har in Krisper pri zadnji volitvi v deželni zbor 14. nisterstvu pride iz Kristjanije telegrafično naznanilo voinemu mi —ki ......1 decembra 1871. leta, ko je nastopiio sedanje minister- ledu y poroča , da je ladija 1. 1872 bila zamrznjena 14 mesecev zamrz Ker uuvvuiuia *----j —- j ~ ——r--------ivuu, ^jci jc unci z. nm i zdij ti uči ii mesecev. l\t stvo. Tistikrat sta bila izvoljena Suppan in Kaltenegger dala spraviti iz ledu, so jo morali popustiti in so s 377 glasovi, naša kandidata Valentin Krisper in tem vozili po sanéh 96 dni. Ruska ladiia iih i v se ni glasovi naša kandidata Valentin Krisper in tem vozili po sanéh 96 dni. Rusk • i i \ n « • n î »-x « « ~ — _ . i_ se Bo volitve ,,Pater Abrabamov" „merks" pri Novaj Zemlj > mašinista Križa, ki drug zdrav Ka Ivan Vil h ar pa sta přejela 331 in 325 glasov. žalostni izid te mladoslovencem ? Ustavoverci Kranjski nam era va jo v državni sbor namesti bar. Apfaltrerna poslati pl. Langerja, poveijiiiK vveyprecni v deželni zbor namesti grofa Auersperga pa pl. Mo- gotovo jako važna za zemijepisje rica Vestenecka. ladij jib po-našla zdaj so na poti proti domu. Razen za pljučno boleznijo urnrl, so vsi severu 83° so našli veliko suho zemlj in jo krstili „Franc Jožefovo deželo." Poročila, ki jih bo razglasi 1 poveljnik Weyprecht o tem potovanji, bodo (Valilo) k občnemu zboru vdovskega, slovenskega učiteljskega društva in narodne šole na 10. sep Temeljni kamen za novo državnozborsk PJ bil dne t. m. postavlj tembra t. 1. ob 9. uri zjutraj v Virantovi gostilni na ukazom od 18. jul Šent-Jakobskem trgu št. 139. Najprej zboruje vdovsko potem slovensko učiteljsko društvo ter národna šola. Jožefova medicinično kirurgična akademij Iz Trsta Po t vsem dpraví j z škem deželnem zboi j se - v ---- — ~ ------./ ------------w v, UJ. ViVyfiVilil^ »14 éLá kJ\J l CA godil KJ y OC IV i (Nov sad nemškega liberalizma) je^ v slovenski zbori postali le administrativne skup posodi přišel ravnokar na dan — namrec tako imeno- do zdaj v^Trža- se kaže , da bodo res ti nek- vana „Slovenska Pratika za leto 1875." nemški ti- AVJ MUUJIUIOU «II » iJVv oaupo^lUCj podobne i deželnim stanovom" (Landstandej. Vlada skarnici Bambergovi in Kleinmajerjevi se je rodila ta divi —... . . . m • § 1 1 • 1 • . • v. « J danjim namreč predložila načrt o postavi zarad î Pratika", kateri pravo imé moralo bi biti „nemška pečal naš zbor Pratika v slovenskem jeziku." * * Toraj s t a k i m varovanja mi (?) rečmi se bo Prihodnje leto bode ravno 30 let, kar je v Blaz- Ceska niko vi tiskarnici začela izhajati zato tako imenovana, ker je Kranjska kmetijska > „vélika Pratika", v Prag se 1 j a 1 povsod z ? Cesar se je pripeljal i včeraj, t. m na večer je stal tud jaškim vajam iCAixvy íiuvíiv . HJ , «v» — -----., ~------ ~ . j ^ «.. pUV»UU U ť Z U) U družba navadni Pratiki (mali Pratiki) začela dodajati še take slovesnosti v Brand dušenostj danes pa je odp Sprejet Prag ni â bil idela Tudi vsa železnicna pot do Prag d oklado podučnih kmetijskih čiankov; rajnki Blaznik je bila okinčana, ljudstva brez števila pa je poskrbel, da namesti grdo patronirane Pratike je ✓ Hrvaska. — Tudi na Hrvaškem hočej spraviti vero in jo prestrojiti v brezversko. prišla lično natisnjena na svetio. 30 let tedaj hodi Pratika družbe kmetijske po svetu slovenskem zmirom Dem zboru bila in t. m in povsod radostno sprejemana in zato jako plodna za pospeh napredka kmetijskega. Da po takem druge 1 o náčrtu nove postave za Jjudsk ako ži šole. vah iz šole dežel- azprava Pratike ni bilo treba kaže „nemško slovenska" preo-čitno sama, kajti da bi si vodo na svoj mlin napeljala, oblekla se je prav v obleko Blaznikove pratike in nemško-slovenska Pratika" ne mara za zapoved > vrlo to postavo Skof M ih aj dr. Vucetič. Suškovič in Mrazovič so spodbijali i y pa ni dvoma, da većino. ne bi bila sprejeta z da božjo : „ne kradi", kaže dalje s tem ? da je s ej m e iz Za uboge pogorelce Vrhniške lanske Blaznikove Pratike vkradla od besede do besede in celó šezvseminapčnostmi, ki so bile v Janski Blaznikovi „Pratiki", v novi letošnji pa so po- 0d dr. Poklukarja 10 gold^ pravljene. Zato kupci nemško slovenske Pratike kupijo___ z njo tedaj vse pom ote sejmov. Blaznikova Pratika je od leta 1846 do 1865 imela sejme po abecednem redu krajev naznanjene; leta 1865 se je po željah od več strani Blazniku razodetih ta vredba predruga je vredništvo přejelo : od gospodicinj Blaznikovih 10 gld., od dr, Jan. Bleiweisa 10 gold., od dr. Coste 10 gold. > V Zitna cena čila s trudapolnim delom in sejmi se od onega casa tiskajo po vrsti mesecev. v Ljubljan 5 septembra 1874. Vagán v novem denarji: p&enice domaće 5 fi. 30, Za to tatvino menda 6 fl. 55. tnrsice 4 fl. 80. soršice 4 Û. 10 - banaske rU 3 fl. 30. jeèmena 3 fl. prosa 3 fl. ntegnila Blaznikova tiskarnica „nemško slovensko" Pra- 2 fl. 10. — Krom pir 2 fl. 90. ajde 3 fl. 40. ovsa tiko tožiti, al ker kupci te pratike poleg liberalne pi-škavosti si kupijo tudi sejmske pomote, biia bi zatega del tožba odveč; edini in glavni namen te Bambergove Pratike je bil tedaj z obleko Blaznikove Pratike kon-trabantirati novoverski nemški liberalizem med slovensko ljudstvo. Da se tem nakanam v okom pride, zili- Kursi na Dunaji 7. septembra. 5°/0 metaliki 71 fl. 25 kr. Narodno posojilo 74 fl. 50 kr. A žij o srebra 103 fl. 40 kr Napoleondori 8 á. 79 kr. žala se je cena Blaznikovi Pratiki tako debelo in drobno cenejše kot > da se na Bambergova prodaja. Loterijne srećke: Sicer pa bodo naši prijatelji in prijatelji slovenskega ljudstva zato skrbeli, da se kolikor mogoče pot novo-verskemu kontrabantu med narod naš zapre. v Gradcu na Dunaj 5. sept. 1874: 63. 41. 60. 89. 4. 35 38. 39. 43. 53 Priîiodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 19. septembra t V iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Naši bralci se še spominjajo, „Tegetthoff da je proti ođjadrala leta 1872 Avstrijska ladija severu preiskavat severno morje. Doîgo ni bilo nič sli- Zadnjim y)Novicamu priložena izvrstna b rosu-rica ,,Mladoslovenci in državni zbor leta 1878 in 1874" se dobiva po kraj v Blaznikovi tiskar Vredna i da jo prijatelji naši Širijo po deželi Odgovorni vrednik: AJojzi Majer. — Založnik : Joie! Klazttil&ovi (ledili v Ljubljani.