Potniška ladja se potopila. Dne 25. oktobra se je potopila ob brazilijanski obali italijansika ladja »Primcessa Mafalda«, ki je peljala izseIjence iz Italije in Jugoslavije v Brazilijo in Argentinijo. Monje je bilo precej mirno in ladja je zadela ob polnoci v noči ob skale, ki niso zaznamovane na zemljevidu. Ko je trčila ladja ob skalovje, se je še razpočil parni kotel in ladja se je potopila v 20 miimtah. Ko se je zgodila nesreča, je začela ladja potom brezžične postaje klicati na pomoč. Kakor zgoraj omenjeno, je bilo na že starein parniku največ italijanskih izseljencev, ki so bili namenjeni v Argentinijo. V celoti je bilo na ladji 1300 potenkov, in sicer: 52 potnikov I. razreda, 89 potniikov II. razreda in 827 izseljencev v inedkrovu in končno 230 mož posadike. Od teh 1300 oseb je rešil nemški parnik »Athen« 400 oseb, angleški parniik »Avelona« 200 oseb, francosiki parnik »Formosa« pa 120 oseb. Po najnovejših porocilih bi naj bilo utonilo le 34 oseb, a jih je gotovo več. Ponesrečeni parnik je odplul iz Genove 10. t. m. in vkrcal je med drugimi tudi okrog 40 izseljencev iz naše države. Vecinoma so bili to Ijudje iz Dalmacije in iz okolice Osijeka, ostali pa i% Južne Srbije. O prizorih, ukci so se doigravali na ponesrečeni ladji, ko se je začela potapljati, prihajajo pretresljiva porocila. — Francoski, nemaki in angleški mornarji, ki so reševali žrtve, pripovedujejo, da je pustilo vodstvo ladje zakleniti kaibine III. razreda, kjer so bili najrevnejši izseljenci z žeaarai ter ofroci in to radi tega, da so lahko pripravili najprej resilne čolne za potnike I. in II. rasireda. Ko je prišel na pomoč francoski parnik »Formosa«, so bili revni potniki se vedno zaklenjeni, bogatejši pa že vsi v rešilnih čolaih. Francoaki kapitan je takoj sam prevzel poveljstvo nad posadko potapljajoče se ladje. Franooski in pozneje nemški mornarji so morali v življenjski nevamosti razbijati vrata kabian, da rešijo izseljence v svoje čolne. Mnogo gro_at in smrtnih slučajev bi bilo izostalo, če bi bilo na parnlku boljše vodstvo. Ljudje, katere je inesreča zatekla na krovu, so skakali v morje. Drugi so zopet vdirali v zaprte kaftine, da na svojo pest s svojci napravijo obuipne rešilne poskuse. Bila je strahovita gneča na krovu potapljajoče se ladje, ko so se približali prvi rešitelji. Posadka ni imela človeka, ki bi bil obupance pomiril in olajšal delo reševalcem. Splosno obtožilno mnenje je tudi to, da je bil parnik prenapolnjen. Potopljeni parobrod je bil dograjen leta 1908 v Genovi in je spadal taiko že tned zastarele. Dolg je bil 150 m in imeJ je 9200 ton. Stroji od 10.500 konjskih sil so razvijali hitrost od 18 milj na uro. Paniik je služil že delga leta prevozu izseljencev na progi Genova—Južna Amerifca in je ibil navadno — kakor tudi sedaj — prepoln revežev mnogih dežel, ki morajo v tujino za delom in ikruhom.