Podpolkovnik in narodni heroj OzboU Jože na novi službeni dolžnosti v Celju JOHN LJUBI MARY (Ob premieri v Mestnem gledališču 22. decembra 1QS4) Čeprav nekoliko kasno je naš sode­ lavec ob Dnevu JLA imel krajši raz­ govor z novim komandantom celjske garnizije, narodnim herojem podpol­ kovnikom Ožboltom Jožetom. Prav je, da se naša javnost spozna z najvišjo TOjaško osebnostjo v celjskem okraju. Narodni heroj podpolkovnik Jože Ož- balt je bU rojen v Os.ilnici pri Kočevju. V partizane je stopU v začetku leta 1942. Najprej je bil v Kočevskem od­ redu, ko pa je bUa ustanovljena Ser- cerjeva brigada, je v njej postal ko­ mandant bataljona vse do razpada Ita­ lije. Pozneje je bil komandant bata­ ljona v X. ali Ljubljanski brigadi Leta 1944 pa je ob ustanovitvi Levstikove brigade postal njen komandant. Vodil jo je skoraj do konca vojne, ko je bil težko ranjen in se dolgo časa zdravil po raznih bolnicah. Po osvoboditvi je služboval v raznih enotah JLA, dokler ni bU poklican v visoko vojaško šolo v Beograd. Za izredne zasluge v narodnoosvo- bodUnem boju je bO. odlikovan z naj­ višjim vojaškim odlikovanjem z Re­ dom narodnega heroja. Po končanih študijah na visoki šoli je bil poslan na novo dolžnost v Celje, kjer je prevzel mesto komandanta gar­ nizije. Bivši komandant celjske garni­ zije podpolkovnik Jerič Vid je odšel na visoko vojaško šolo. Na vprašanje 6isto privatneg* ma- čaja, kako mu je v Celju všeč, je dejal, da je z novim službenim mestom tudi osebno čisto zadovoljen in da ga veseli, da je prišel v Celje. Podpolkovnik Ožbolt Jože je med pri­ padniki celjskih enot priljubljen, strog in dosleden komandant. Želimo mu v njegovem delu mnogo uspehov in smo prepričani, da bo kot junak v krvavih dneh borbe z veUkim uspehom vodil tudi mirnodobsko delo v armadi v ko­ rist zastave celjske garnizije in svojega lastnega razvoja. Njegovi dosedanji iispehi in njegova leta, star je 32 let, govorijo tej želji samo r prid. Novo vos in mestni proračun zo leto 19SS Po sklepu zbora volivcev v Novi vasi je odbor SZDL predložil gospodarskemu svetu Celje obširnejšo spomenico z na­ menom, da svet prouči in odobri vsa dela, ki so nujno potrebna, da se to najbolj zanemarjeno predmestje Celja že vendar enkrat uredi. Res je. da je v povojni dobi Nova vas dobila vodovod in kanalizacijo, neko­ liko boljšo javno razsvetljavo, zato pa 6o ceste ostale v skrajno slabem stanju. Medtem ko so po slabem vremenu ceste v mestu že zdavnaj suhe, prihajajo pre­ bivalci Nove vasi v mesto z blatnimi čevlji, kot da bi prišli iz oddaljene hribovske vasi. čeprav je to naselje od središča mesta oddaljeno le dobrih de­ set minut. Zato bi prebivalci Nove vasi upravi­ čeno želeli, da se v proračim mestne občine za leto 1955 vstavijo potrebne vsote Za izboljšanje komunikacij v tem kraju. Potrebno je urediti tudi dohodno cesto, ki vodi iz Dobrove in Nove vasi Pripravite se na poledico! Kratek obisk v bolnišnici ali bežen pregled časopisov nam pokaže izredno mnogo nesreč ob priliki raznih padcev. To število se posebno poveča še v zim­ skem času ob poledicah. Poledica nas mnogokrat preseneti in nas najde E>ovsem nepripravljene. Po­ sledica take brezt)p:ižnosti je, da se bol­ nišnice x>olnijo, da imajo razne ambu­ lante polne roke dela, da izpade mnogo delovnih dni in da izplača končno so­ cialno zavarovanje velike zneske zava­ rovancem na oskrbnini V interesu vsakega lastnika in uprav­ nika stanovanjske hiše je, da zavaro­ vanju pločnikov v primeru poledice posveti vso pozornost. Vedeti je treba, da kdor opusti zavarovanje, se pre­ greši proti cestnim predpisom in pride pred sodnLka za prekrške. Vmes pose­ žejo Se zavarovanci s svojimi odškod­ ninskimi zahtevki, med katerimi bo tudi socialno zavarovanje, ki bo od brezbrižneža terjalo odškodnino za vse dajatve, ki jih bo na oskrbnini izpla­ valo svojim zavarovancem. Vse, kar je prav v zadnji številki našega lista je va- jenka Cakš Dragica preklicala »kleveto« o krojaškem mojstru Jurkovšek Jerneju v Cankarjevi uUci Vprašujemo se, ka­ ko je prišlo do tega? Učenka je v šoJi jokaje izjavila, da se ne more več učiti, Ker jo mojster tepe in ji daje nepri­ merne priimke. Dognalo se je tudi, da pretirano dolgo dela v delavnici Upra­ va šole je zadevo takoj javila Obrtni zbornici Po zasLj/šanju prjizadetih in prič, so ugotovili krivdo mojstra. In­ spekcija dela je odredila, da se naj va- jenka še nadalje uči pri istem mojstru. Vajenka se sedaj v preklicu zahvaljuje mojstru, da jo je zopet vzel v uk. Pri ponovnem zaslišanju je vajenka dzja­ vila, da je dala preklic na podlagi moj­ strovih besed: »Midva sd ne bova prej dobra, dokler ti tega ne prekMčeš!« Vprašujemo se, kaj naj bi vajenka prekUcala? Ali to, da jo je mojster udaril? Saj je sam priznal! Aldl je res­ nica — kleveta? Odločitev inšpekcije dela, da naj ima mojster vajenko še nadalje v uku, se nam ne zdi najboljša, če se poglobimo v duševno stanje va- jenke. Pri tem bi omenili tCidli to, da veliko vajencev nima v šolskih dneh časa, da bi se pripravili na pouk, ker tudi tiste dni, ko je šola, delajo v delavnicah, če­ prav uredba o vajencih predvideva do­ ločeno število ur zaposlitve v delavnici Šolske ure se štejejo v delovni čas va­ jenca. Zato svetujemo delodajalcem, naj dajejo vajencem dovolj časa sa učenja v mesto, in sicer Drapšinovo in Vrun- čevo cesto. Prebivalci Drapšinove ceste bi želeli, da se odstrani tesen, ki je resna ovira prometu. Treba bi bilo po­ dreti le kakih 100 metrov plota in cesto razširiti za dva metra, pa bi bila za­ deva v korist vseh zadovoljivo rešena. Upamo, da se bodo te upravičene in res skrajno potrebne zahteve prebival­ cev tega predmestja že vendar enkrat upoštevale. Člani SZDL Nove vasi Amerika je najbrž izredno dobro re- •onančno tlo za dramatske umetnost. Kolikor mi je usojeno poznati, res ni nič kaj posebnega, pa se vendar uvelja­ vi pri občinstvu, istočasno pa nastopi svojo pot po svetu in tudi po svetu se ji pirijazno nasmihajo gostoljubna vrata gledališč, četudi vsebuje včasih za stari »vet celo žaljiva namigovanja. Človeku je res kar hudo, ko vidi, kako se našim dramatikom s težavo pocedi iz peresa nekaj humorja, kako je malo smisla za to, da bi našega človeka pogledali s komične strani. Normalen človek ima namreč po smehu fiziološko potrebo, kaj bi onegavili! In tako smo pač pri­ siljeni gledati te amerikanske stvarce, ki se sem in tja v njih vendarle zablešči duhovita domislica, dobro zabel j en do- vtip in mUo ošiljena, ne preveč v strup namočena strelica, naperjena na kako pretiranost v ameriški družbi Gledamo, se posmihamo in odhajamo iz gledališča zadovoljni: doživeli smo svet nam do­ kaj tujega humorja, se premaknili za nekaj čaša v popolnoma drugačne raz­ mere. Mislimo si pa: Ce ni že res, je pa vsaj dobro izmišljeno. In nič težko, nič zahtevno. Lahka stvar. Takale trmasta Mary Mc Kiriley, ki jo je igrala Marjana Krošlova, se najde tudi tostran Atlantika. Mary je tudi zvesta, ima pa seveda nekaj potez, ki kažejo, da zakonski jarem z njo ne bo ravno lahak. Je seveda živo nasprotje lahke Lily Herbich, ki jo je dala Marija Goršičeva. To nasprotje za Evropce ni ravno spodbudno, toda kaj hočemo, pred nami je amerikanska komedija, ki ne »druka« za nas in si nemilo izix)sodi evropske marketenderice, ki so svoj erotični drobiž zamenjavale za vojaško milo in čokolado. Obe ženski sta bili posrečeno predstavljeni, Lily seveda z večjim smislom za karakterno igro in za komične efekte. Goršičeva je doslej še v vseh komedijah pokazala to dra­ goceno lastnost, ki se hrani s pristno igralsko fantazijo. Pri Krošlovi imam občutek, da včasih ne vzdrži ravno­ težja med notranjo napetostjo in zu­ nanjim izrazom, njena igra je zato pre­ malo sproščena. Ko se bo pri njej ta stvar uravnala, bo še uporabnejša, lunetniško pa močnejša. Ameriški vojak, ki ga predstavljajo kar štirje možje, je seveda najbrž tudi narejen po resnici in deloma tudi po pravici To je danes modni miles glo- riosus, pač le bleda senca nekdanjega, a zdi se nam, da hoče v časti in slavi ostati in si pridobiti ugled po svetu. Kaj vse John ne tvega za Freda! Kak­ šna prefrigana glorifikacija vojaškega pobratimstva, tovarištva in prijatelj­ stva! In vse pravzaprav za prazen nič, niti za Lily, ki jo za kazen komedio­ graf obesi Victorju, Victorju, ki ni kaj prida tovariš, ki je zoprn in bi najraje drugim jamo kopal Freda igra Jeršin, vsekakor izredno simpatično; spričo skromnih komičnih sredstev, ki mu jih tekst nudi, je nedvomno najbolje rešil svojo vlogo. Kar je govoril, je dobro plasiral, še boljši pa je bil v nemi igri, kjer je razkril lepo sposobnost, posta­ viti vse na pravo mesto in o pravem času. Rekel bi, da je najbolje od vseh živel na odru s tistim obrazom, ki ga je črtal avtor. Manj je ugajal Krošlov John. Ne da bi se mi bUa zdela vloga napačno načeta, se mi vendarle zdi, da ni do kraja izčrpal komičnih sesta­ vin Johnovega značaja in komičnih si­ tuacij. Njegova mimika se je nagnila malce preveč v tragikomičnost, kar pa menda avtor ne terja. Božič je Victorja oblikoval s posrečeno robatostjo in do­ mišljavostjo, tako da bi mu »božjo ka­ zen« v obliki Lily Herbichove kar pri­ voščili General Marwood, najvišja šarža, je pa lepa priložnost za hudo­ mušno in dobrodušno satirične p>opadke, iz katerih izvemo za lukulsko zaprav- Ijivost amerikanske soldateske, ki ima toliko vsega pa-eveč, da si ne beli glave, če poleg jeepa izgubi magari še cel magacin nekje v Nevadi Ta strelica nosi poleg tega tudi propagandno pismo, seveda v najprikupnejši obliki Skof je vse to prirodno, brez posebnega napre­ zanja igral in dal simpatičen lik voja­ škega »cabmana« v civilu. Ob vrišču, ki so ga gnali na Divjem zapadu ob spopadu Mc Cairthyja z vojnim mini­ strstvom, se protekcionaštvu generala Marvvooda, ki ga mobUizira v svoji sve­ ti jezi Mary, toliko bolj od srca muza­ mo. Comedia humana, večno nova, če­ prav tisočletja stara! Ameriški vojščak, branilec »svobod­ nega sveta«, ni torej docela ra2Jcrit, drobovje mu pa komedija vendarle ne­ koliko »presvetli«. Toda treba je malo pomisliti Nato pa menda avtor ni ra­ čunal. Oba seniorja, senator James Mc Kin- ley in Phyllis Mc Kinley lepo izpopol­ njujeta vedro ozračje te ameriške idi- like. Dolinarjeva igra mi sicer ni šla v račun, zdela se mi je nekam toga, krva­ vo resna, prehud kontrast celotnemu občutju lahkožive komedije, ki nas hoče očarati prav s svojim razkošnim, po­ vršnim optimizmom. Cernetovi igra ne daje kakih posebnih možnosti, vsaj lahko dosegljivih ne. Pomagati si mora pač sama brez pisatelja, kako igrati takole senatorsko mater familias. Brez dvoma ji pri tem manjka tiste razve- zanosti, notranje in zunanje, ki je pogoj dobre salonske igre in konverzacije. Sicer pa je treba to pomanjkljivost ugo­ toviti skoraj za vse slovensko igralstvo in bi opomba lahko odpadla. Bolje bi bUo poseči po Lukianovi modrosti: »Kdor je vajen sira in mleka, ima vsa­ ko belo stvar za lepo!« H koncu naj omenim še obe šarži: Vlado Novak je prijetno odigral Oscar- ja, Franc Mimik pa Georgea Beech- v/ooda. Norman-Krasna je bil pri celjski pu­ bliki torej že drugič ljubeznivo sprejet. Premierska publika mu je aplavdirala to pot celo bolj kakor pri Dragi Ruth. Trden režijski prijem Dina Radojevića je treba gotovo šteti med glavne nosilce uspeha pete premiere v našem gleda­ lišču. So se sicer pri premieri čutile pomanjkljivosti, posebno glede tempa v nekam dolgi in ne posebno spretno pisani ekspoziciji, vendar je uspeh ne­ dvomen. Mnogo je prispevala tudi okus­ na, živa in slikovita scena arh. Svete Jovanoviča. T. O. TRETJA PREMIERA LJUDSKEGA ODRA V CELJU PECIJA P. PETROVIČ VAŠKA ŠALA V TREH DEJANJIH Veseloigre in šale dosegajo svoje namene, če razpoloženjsko, zlasti pa čustveno sproste gledalca. Sredstva, s katerimi avtor veseloigre in režiser to dosegata, so različna (maska, govor, najpogosteje pa so to naključja), vendar niso za vse gledalce enako učinkovita. Vedro rzpoloženje ob primerni situaciji na odru v dobri veseloigri vedno bolj osvaja gledalce, jih s pozornostjo vklju­ čuje v doživljanje, jih ne zapKDsluje s kritičnimi pomisleki o verjetnosti in resničnosti situacij na odru. o njihovih vzrokih, motivih in podobnem. Veselo­ igra nas približuje zabavi čeprav ima tudi svoj kulturni pomen v prikazo­ vanju sončnih strani življenja, ki ne zahtevajo globlje misli, temveč kličejo le po našem vedrem soglagju. Vse te učinke veseloigre najdemo v odrski šali »Vozel« še stopnjevane. Naj­ več tako vedro delujočih situacij po­ vzroča v igri Bojka (Mira Tavčar). Njena naivnost in nedostopnost kri­ tični misli je res da nadpovprečna, želja po moškem objemu mimogrede uresni­ čena, ne da bi odstopala od splošnih moralnih običajev. V oblačilih in maski je zelo ustrezala zahtevam vloge, naj­ bolj pa v svojem govoru, saj je lepo izražal še nekaj naivnosti neizkušenega dekleta, ki pa že želi pripetljajev z moškimi za uresničenje prvih sanj lju­ bezni Notranje misli ne pozna, saj ji vsak domislek najde neposrednega iz­ raza v govoru. Periša Vujič (Jože Za- goričnik) je nastopal v prvih prizorih mnogo bolje kot ob zaključku igre. Kot sposoben osvajalec poročene Ranke in uživalec mladosti njene sestre Bojke se je ob obeh dobro mašel. Veder in vztrajen v družbi obeh je včasih opu­ ščal mimiko, ki bi govorila o njegovi prebrisani notranjosti. — Stevan JeUć (Stane Vengust) je bil za svoja mlada leta v prvih prizorih preveč miren, če­ prav zelo prepričljiv v svojih iskrenih odnosih do žene. Kot tip tudi on ni bil dovolj dosledno izoblikovan. Med njima •in tastom Mitrom Perićem (ToneZorko) ter taščo Marto Peric (Angela Sadar- jeva) je v izdelanosti likov velika raz­ lika. Odlična maska, dosledna drža, skladnost kretenj in izraz oči Mitra Perica osvajajo in zaposlujejo pozor­ nost in čustva simpatije pri gledalcih. Mitra Peric je star mož, izkušen kmet in oče. a je v vlogi Toneta Zorka tako poln pristnih značilnosti hrvaškega očanca, da prav radi in lahko-zaživimo z njegovo besedo. Tašča Marta Peric za njim ni prav nič zaostajala in njeni izrazi ljubezni do zeta Stevana so tako sproščeni, da jo zelo razumemo. Kot nas oba Perica v trenutku osvojita, Bojka prepriča o svoji mladostni na­ ivnosti, je Ranka (Tončka Kramžar) prijetna v svoji zvestobi možu. ki jo prelomi in tudi ohranja, razsodnosti in vdanosti Od vseh je najneprijetneje zavozlana, a se ob koncu še srečnejša reši vsake obdolžitve nezvestobe. Vseh izraznih možnosti vloge ni izkoristila, mnoge pa so lepo zaživele pred nami V hrvaškem originalu ima šala »Vozel« mnogo večji učinek na gledalce kot v Zadnj i občni zbor konj iške » Svobode «, ki je bil konec lanskega leta, je po­ kazal, da je društvo, ustanovljeno pred d verni leti na svoji pravi poti 2e sa­ ma udeležba članov, izčrpno poročilo odbornikov in vodij sekcij t&r plodna diskusija, v katero je posegel tudi na­ vzoči član GO Zveze Svobod tov. Sve- tek Andrej, potrjuje njeno vlogo. Ljudska imiverza je v zadnji sezoni pripravila sedem različnih predavanj. Velika pridobitev za tovrstno izobra­ ževanje je nabava novega projektorja, ki ga je dobila gunnazija, skupaj s po­ močjo i>odjetij pa je bila kupljena cela kolekcija diafihnov kot važen pripo­ moček za sama predavanja. Vse to bo omogočilo, da bo imiverza lahko letos nruiogo lažje izpolnjevala svoje poslan­ stvo v izobraževalnem delu. Pri tem je mnogo pomagala tudi knjižnica, ki je povečala število knjig za 145 izvodov, tako da jih ima sedaj 2072. StevUo iz­ posojenih knjig je bilo lani 5875, kar je preko tisoč knjig več kakor lansko leto. Podobno sliko daje tudi število izix>sojevalcev, ki se je Y tem letu dvignilo od 3125 na 5032. Dramska sekcija je dala med letom na oder samo tri igre, zaradi neure- Lutkovao gledališče v Mladinskem domu Tončke Čečeve v Gaberiu pri Celju — najlepše darilo novoletne Jelke mladini 2e gam naslov tega poročila pove skoro vse. Celjski mladinski dom Tonč­ ke Cečeve opravlja že vsa leta p>o osvo­ boditvi človekoljubno in vzgojno na­ logo. Vzgojitelji tega doma dobesedno nadomeščajo starše tisti predšolski in šolski mladini, ki so p>ostali žrtve zad­ nje svetovne vojne ali pa ji še živi starši iz tega ali onega vzroka ne mo­ rejo nuditi popolne otroške vzgoje. Za­ to nenehno skrbe, da mladina tega do­ ma čim manj pogreša in je deležna tako materinsko-očetovske socialistič­ ne vzgoje. Poleg igre in dela, petja in vsako­ vrstnega ra2rvedrila ustvarja ta dom vedno nova presenečenja mladini, ki raste in se razvija v zavedne člane naše družbe. Prisrčno proslavo Novo­ letne jelke s prizori in petjem otroške^ ga zbora je povzdignila že otvoritvena predstava Lutkovnega gledališča z na­ stopom otrok samih, ki jo je pripravil na pobudo upravnice, požrtvovalni vzgojitelj in učitelj, Silvo Košutnik. Tudi Društvo prijateljev mladine se je sponmilo tega doma in mu poklo­ nilo lepo zbirko mladinskih knjig, ki so bile razvrščene pod čarobno okra­ šeno jelko. Mladina se dobro zaveda, kdo je njen resnični prijatelj. Šola na Dobjem je dobHa radio aparat Svet za presveto in kulturo OLO Celje je ix>dar;l osnovni šoli na Dobjem pri Planini za novoletno jelko radio aparat. Kako dragocena pridobitev je radio aparat za tako hPibovsko šolo, ve le tisti, ki je kdaj služboval v takih zapuščenih hribovskih krajih. Ker daleč naokoli ni kino podjetja, imajo učenci te šole le redkokdaj priliko, ogledati si kakšno predstavo. Ko je v Šentjurju igral neki mladinski' film, smo šli z mladino tja in nazaj peš, skupno 22 km daleč, da smo si £a ogledali. K aam v Dob je pa ni bilo že več let potujočega kina. Zato smo bili radio aparata vsi skupaj tem bolj veseli. Sedaj bomo lahko vsak teden poslušali radijske od­ daje za šolsko mladino. Služil nam bo kot dragoceno učUo in pomoč pri učnem in vzgojnem delu učitgjjstva ne samo med mladino, temveč tudi med ljud­ stvom. Preko 270 otrok naše šole se bo odslej pridružilo poslušalcem radijskih oddaj in se tako še hitreje izobraževalo. Zato smo Svetu za prosveto in kulturo OLO Celje za darilo re« zelo hvaležni. NUDIMO INTERESENTOM - GRADBENIM PODJETJEM razni gradbeni material: terazzo pesek, •larmor plošče ter ostali armirani be- tonfiki material: stopnice, stopniščne obloge ter betonska okna. lateresente prosimo, da se osebno ali pismeno obrnejo na nasloT: FERIC ZDRAVKO, MARIBORSKA CESTA 1* a - CELJE jene kurjave pa je moralo odpasti tudi nekaj gostovanj. Ta neprilika pa je le­ tos že odpadla, saj je ze montirana peč in urejena naprava za dovanjanje to­ plega zraka. Pač pa je za letošnjo se­ zono predvideno, da bo vse zamujeno nadoknađeno. Tako so konjiški igralci pred kratkim že dali na oder »Našo kri«, v februarju je piredviden glas­ beno-literarni večer in ena komedija, v marcu in aprilu pa bodo prav tako dali vsak mesec po eno igro. Deset­ letnico osvoboditve bodo praznovali a delom Vasje Ocvirka »Ko bi padli oži­ veli«. Bogat program za jesenske me­ sece kaže, da bosta obe sekciji s svo­ jimi režiserji in igralci letošnje leto polno zaposleni Dokaj aktivni so bili tudi šahisti, kar priča cela vrsta tekmovanj, turnirjev in dvobojev, pri čemer je bilo doseženo lepo število zmag. Godba, ki šteje 34 članov, je razen sodelovanja pri raz­ ličnih prireditvah in proslavah naštu- diirala samostojen koncert s štirimi na­ stopi. Tudi i>evski zbor se lahko po­ hvali s svojim delom, saj je menda ni bilo v Konjicah proslave ali druge pri­ reditve, kjer ne bi sodeloval, razen tega pa je imel več gostovanj v sosednjih krajih. Pri tako obširnem delu, ki ga Svo­ boda opravlja v tem kraju, je vsekakor treba omeniti tudi razumevanje in pra- •vilen odnos konjiških podjetij do dru­ štva. Znatno podporo je društvo dobilo tudi od GO Zveze Svobod in sicer 200.000 din. Za dosežene usiJehe pa je treba pohvaliti aglilnega predsednika Novaka in tajnika Struca, knjižničarko Kmetečevo in Plajhovo, dalje tov. Pe- koška, ki vzorno skrbi za ureditev odra, pa tudi režiserje in vodje sekcij. Ker bo v tem letu večina njih vo­ dila društvo, smo lahko prepričani, da tudi leto« uspehi ne bodo izostali L. V. Svoboda v Konjicah, dosegla že lepe uspehe Akad. slikar Darinka Lorenčak OB MORJU slovenskem prevodu, ki ne more isto­ vetno izraziti mnogih rekel, ki so tipična v hrvaščini, a jih v slovenščini s takimi čustvenimi prizvoki in pomenskimi po­ udarki ne poznamo. Pomanjkljivosti prevoda sta Tone Zorko in Angela Sa- darjeva s povečano tipičnostjo drže in maske, modulacije glasu in vživetosti v popolnejši lik vloge nadomestila. Ostalim igralcem (razen Miri Tavčar­ jevi) to ni uspelo. Gledalce je šala zadovoljila. Cveto Vernik je težko režijo izvršil kar dobro. Bilten Ljudskega odra k tej premieri nas seznanja z avtorjem Peco Petro­ vičem in njegovimi deli na slovenskih odrih, z amaterskimi gledališči v brat­ skih republikah ter z delavnostjo ama­ terskih gledaliških družin v celjskem okraju. Na skromnih osmih straneh je za gledalce in igralce na podeželju zbranih mnogo zanimivih in vzpodbud-^ nih prispevkov. Siv. ^