Šolski upraviteU Prav čeden naziv je to. Žal da samo spodoben naslov, ki bi se >pa po svoji veljavi prav tako lahko imeno~val šolski sluga. Kakšne ugodnosti pa ima danas šolski upravitelj? Morda nekoliko večje stanovanje kot drugo učiteljstvo, nekaj drv na deželi, k.i mii jih pa različni prijatelji učiteljstva ob vsaki ugodni ipriliki očitajo. Mogoče ima še košček vrta, da ob času počitka ni brezposelen, če mu uradni posli kak počitek sploh Drivoščijo. Tako je nastal nemogoč stvor: šolski upravitelj. 'Po nazivu isi, ipo položaju ipa ne. O ugodnostih, ki naj bi jih užival šolski upravitelj, sploh ni govora. Pač pa ima toliko odgovornosti, neiprililk in dostikrat tudi materialnih izdatkov, da ni čudno, če se mnogi branijo tega neiplačanega in nehvaležnega naslova. In vendar bi moralo veljati tudi za učiteljsko pairo ipravilo, da mora biti vsako javno delo tudi plačano. Radovedni smo na priliko, koliko Doslancev bi imeli, če. bi bil to samo blesteč naslov ... Danes nalaga zakon na rame šokkega upravitelja vse mogoče posle. Skrbeti mora za red' in delo na šoli, soodgovoren jc za šolsko 'premoženje, nadomeščati mora v potrebi drugo učiteljstvo, voditi piSarno in največkrat še celotno poslovanje krajevnega šolskega odboira. Zakon našteva kar 22 točk, pa še niso vse. Ze sama ,T>isarna jemlje v teh pa.pirnatih časih šolskemu upravitelju skoro ves prosti čas in dostikrat tudi dobro voljo ter veselje do dela. Redki so upravitelji, ki so oproščeni pouka. Vsi drugi vrše s poučevanjem svojega razreda najmanj dvojno delo. V prejšnjih časih je dofoival šolski upravitelj vsaj nekaj dodatka za svoje poslovanje, čeravno je opravil to delo tako rekoč mimogrede. Danes pa se je delo ipodesetorilo in ne dobi zanj njti pare. Ni v interesu države, če ima del državljanov čut, da je zapostavljen in za svoje pošteno in odgovorno javno delo neplačan. Znano je, da najpotrebnejši najbolj molče. Tako je tud'i pri nas. Ne spominjam se, da bi se kda.j kalk tovariš oglasil za svoje pravice. In vendair bi moirali neprestano opominjati vest naših kruhodajalcev. Kadar koli vidim tovariše, ki niso upravitelji in se v prostem času svobodno gibljejo, mi pride na misel: Zakaj ni tudi tebi tako? kaj imaš končno od vsega tega, da gaTaš in se trudiš, ko pa tvojega dela niti ne priznavajo, ampak doživljaš sem ter tja celo pri lastnih ljudeh golo razočaTanje. V teku zadnjih let je izgubil šolski upraviteli še one pravice, ki jih je nekoč že imel. Tako ni uradno nič več mercdajno njegovo mnenje o učiteljstvu, ki ga vidi dan za dnem in leto za letom v vseh mogočih primerih pri delovanju ali nedelovanju na šoli. Ne rečem, da se niso vršile tu večkrat tudi pomote. Upravitelj naj vse leto ne vidi nič, nadzor- nik pa mora v kratkih polurah izreči končno sodbo o vsakem posamezniku. Res, da ocenjevanje v taki obliki kot se je vršilo pred časom ni primerno, ko je upravitelj ocenil zase, nadzornik pa potem to upošteval ali pa ne. Pač pa mislim, da bi ne bilo odveč, če bi se nadzornik oziral tudi na mnenje upravitelja. Te naše ocene so sploh poglavje zase. Zlasti še o izvenšolskem delu. Saj je že splošno znan iprimer, da je dobila tovarišica za postrežbo ipri neki veselici odlično oceno, tovariš v istem okraju pa za vodstvo go&podarskih organizacij slabejši red. Marsikak tak nesiporazum, da ne rečem drugače, bi lahko šolski1 upravRelj s svojim pojasnilom odpravil. Današnja gosipodarska stiska.je hudo prizadela tudi šolske pToračune. Gotovo se vsak upTavitelj, zlasti na deželi, najbolj boji proračimske seje krajevnega šolskega odbora. Koliko previdnosti, samozatajevanja in potrpljenja je treba, da odborniki, ki imajo v ozadju navadho kake hujskače, pristanejo na najnujnejše potrebščine šole. Naše ljudsko časopisje v tem oziru mnogokrait hudo greši, ker se včasih postavi na stališče. ki je nasprotno pTospevaTiju šole. Le iposkusi n^ deželi Tazširiti šolo za en ra^Ted! Takoj slišiš ugovor nahujskaTiega človeka: »Včasih nas je eden učil, pa smo več znali kot danes.« Mož pa se dostikrat komaj zna podrpisati. Ali pa: »Saj ni treba, da bi osem let posedal v šoli, ko ga doma tako rabimo za delo. Čisto dosti bi bilo štiri leta, posebno za deklice, ki; ne bodo šle nikamor po svetu.« Vse take modrasti posameznikov, ki so navadno »predstavniki« kake stranke, mora poslušati ob raznih prilikah šolski upravitelj. Iz izkušnje pa vem, da so v tem ozku revnejši sloji, delavci in ljudje po hribih, uvidevnej:ši kot «icer bolj bahaški in boljše situirani dolinci. Upraviteli naj bi bil tudi tisti, ki mora vse prenesti. Če nastanejo spori na šoli, je že upravitelj kriv, pa naj bo še tako miroljuben človek. Imamo primere, ko je moralo več upraviteljev oditi s šole, ker je ena oseba neprestano huislkala. Slabi so bili seveda upravrtelji, dotičnik ,pa »odli'čen vzgojitelj in učitelj,« kot so pisali listi pri njegovem odhodu, ko so mu postajala tla prevroča in se ga je začelo izogibati učiteljstvo daleč naokrog. V takih okolsčinah mora živeti večkrat šolski upravitellj. medtem ko drugi njegovi tovariši ipoučujejo svoje ure v razredu in so po oipravljenem delu svobodni ljudje. Ne maramo kakih predpravic in praznih naslovov. Le delo in odgovornost naj se primerno nag>radi kot je bila navada v vseh časih in je še danes pri vsem dirugem javnem delovanju. To naj bo v bodoče zahteva na naših zborovanjih. Gre za princip dolžnosti in pravice. Fr. L.