141
Podučile stvari.
Sistematično in oficijelno skrunjenje nedelj in
praznikov.
9
Nekdanji furmani so bili surovi ljudje; pili in kleli so, kakor — furmani; a nekaj dobrega so imeli: ob nedeljah in praznikih so vendar šli v cerkev, niso vozili. Kako pa delajo njihovi nasledniki? Organi prometa in kupčije so posta, telegraf in železnica. Vse te tri stroke ne poznajo praznika krščanskega, kakor da bi bili sami Judje. Na čelu trgovine so res judje, pa med uradniki, mislimo, je vendar še nekaj kristjanov — pa kakošnih!
Še nikdar nismo culi, da bi se bil kateri pritožil, da ne more ob nedeljah k masi! ,,Herrendienst geht vor Gottesdienst" — s tem si nauke katekizma ruje iz srca.
Železnica vozi blago ob praznikih, kakor ob delavnikih, pošta sprejema na velikonočno nedeljo pisma, kakor vsak drugi dan in telegraf dela na božični dan, kakor na pepelnično sredo. Judovsko-kupčijski duh viada svet, in misliti ni, da bi ga te vrste spreobrnile. Ne edinega Boga časti sedanji svet, ampak razne bog)ve; med njimi je tudi Hermes, bog kupčije. „Handel", „Schacher" je prva reč tem ljudem; njim je bolje pozabiti vero in Boga, nego en groš škodie trpeti.
Res je , da so nekatere reči take , ki so važne in petrebujejo hitrega oskrbljenja; pa so tudi reči, ki bi lahko čakale. Vozijo se les, drva in razno drugo blago, kateremu bi ne škodilo, ako pride za dan pozneje; so pisma io poštne pošiljatve, katere bi nič ne zamudile, ako bi čakale en dan; so telegrami, kateri bi lahko čakali en dan , kakor ,,voščim vam veselo praznike", ,,Bog daj srečo mlademu paru", ,,Bog te živi na tvoj rojstni dan"; te in enake rectl bi se lahko v soboto ali pondeljek brzojavile brez vsake škode , in uradniki bi našli čas, da bi spolniii krščansko dolžnost! Pa kaj je ljudem dandanes mar za mašo in verske reči; le ma« terijalne koristi; trebuh je najimenitnejši del človeškega telesa in kupčija škode ne sme trpeti; Bog obvari, ko bi jud ob nedeljah ne smel „gšefta" delati!
Tako se godi v večinoma krščanski državi, v Avstriji! Vera^ in Bog ne veljata nič več, samo kupčija veljd vse. Čudno pa je vendar pri tem to, da ljudje nimajo nič denarja, — da je „krah" po vsih kotih. Pa kako bode blagoslov božji pri takih ljudeh ! A ni samo za te ljudi; oni itak nimajo nobene vere; žalostno je najbolj to, da pohujšajo še druge ljudi. Kmet in rokodelec si mislita : če gospoda nič ne drži na praznike, zakaj bi jaz ne ravnal kakor oni? In tako 30 začeli tudi nekateri rokodelci obračati se po tem vetru. Ob nedeljah delajo, v pondeljek pa pijejo ter obhajajo „Blaumontag" kot praznik in delapust. In to skrunjenje nedelj in praznikov ni samo dovoljeno, temuč po vladi sami nekako sankcijonirano , ker pusti po svojih poštnih in telegrafičnih uradih delati, naj je še tako velik praznik; ona dovoli železnicam vse dni v letu, naj bodo Bogu posvečeni, ali ne, hlapčevska dela opravljati.
Pripravljen sem na psovko: „viš ga viš trcijala" in na zabavijico „Novicam"?   da  tako   pridigo  vzamejo   v
•T
svoj list, ki bi pristojna bila le „ Danici". Al — gospoda moja — idite na Angleško in učite se od Angležev, kako oni nedelje praznujejo! Sramovati se morate s svojim liberalnim brezverstvom vi mali ,,kra-marji" pred unimi velikimi trgovci!
142