DOLENJSKE NOVICE Dolenjske Novice izlinjiijo vsiiK ftilrtek ; ako :. : je tu lian praiíriik, (inn poprej. : : (^ena jim je za celo leto (oii aprila do aprila) S K, /,a pot leta 1*50 K. Karointina za Neitiřijo, Bosno in dnipe evropske države znaša 3-50 K, za Ameriko 4*50 K. Lisit: in oglasi hh ]ilar. Ivaii Susteršiii, dež, glavar, predsednik. Dr. 1 Vlili 1'avtiiu', žnjian stolnega mesta Ijjnb^ano, poilprcilsednik. Di-. Vladislav Tcf^an, dožetni odl)Oriiik. tajnik' in bk>,'ajnik. Oilborniki: I Anion Itolec, na^čelnik Kmečko županske zveze. — Anton ťadež, mestni katehct. — Karol Dermastiii, vodja Slovensko trg-ovske šole. — Andrej Kalan, prelat in stolni kanonik. — ívan Knez, predsednik trgov-ike in obrtno zbornice. — Ivan Krepir, predsednik Obrtno-pospo.ševaliiejia zavoda, — l>r. Kviïon Laini»e, deželni odbornik. — i^es. svetnik (Jiislav 1'irc, ravnatelj c. kr. kmet. družbe. — Karol Pollak st., predsednik Kranjsko deželno banke.— Ivan Samee, predsednik trjiovskega gremija. — ,)(isip Šiška, stolni kanonik. — Ivan Štefe, urednik. — Di'. Karol Triller, deželni odbornik in podžiipan ljubljanski,- — Matija /aniiila, ravnatelj dež. uradov. Brijonske buče z brezlupinastim semenom. Velezasiužeiii strokovnjak kmelijstva, g. R. Dolenc, vodja kmetijske Šole v pokoju, ki hoče biti, četudi uživa zaslnženi pokoj, mai'ljivi delavec na polju naprednega kmetijstva, je pisecu teh skroninili vrstic podaril v spomladi pretečenega leta 20 zi'n setiiena brijonskili buč v namen, da sem jih bil za poskuSnjo posadil in da o njih jiridelku svojčas poročam. Svetovna vojna je privedla razne korporacije in strakovnjake na to, da so jeli resno misliti, kako priti pomanjkanju v okom, bodisi s surogati, ali pa doma pridelanimi živili. Vsled tega se bodo v kmetijstvu pojavile novotarije, ki čestokrat tudi ne bodo novotarije, a poprijeti se jih bomo morali, kajti pregovor pravi: „Sila kola lomi". V teb žalostnih časih smo prišli v občutno pomanjkanje in v pietii'ano ceno na olju, ki je zelo važna ljudska hrana. Olja se današnje dneve pri nas doma ni pridelovalo, temveč smo bili navezani na uvozno blago. Olje je zelo pogrešano nc-le v boljših kiihinjali, temveč tudi v vsaki preprosti kmetijski hiši; kajti vsled poiiiaiij-kanja olja se porabi velikoveč di'uge ma.sti za zabelo. Tudi za druge obrate in zdravila so olje zelo pogreša. Kakšno olje se dobiva po trgovinah za neznosno ceno! Smrdljivo in neužitno! S takim oljem v iirihodnjetn letu proč in pridelujmo ga doma, boljšega in cenejšega iz semena buč, solnčnic, itd.! O doma pridelovaneni olju se je po raznih listih že mnogo pisalo in se je pri tem upoštevalo oljnate rastline, buČe in solučnicc. î^al, da se zadnje čase od sti'o-kovnjaške strani nič nc piše oziroma ne spodbuja kmetovaico na večje pritielovanje lann in konopelj, ki nam dajeta poleg obratnega olja tudi vlakno za obleko in (îiugo vezivo, katerega je sedanji čas težko dobiti in je silno drago. Kar se gledé prvih dveh oljnatih rastlin tiČe, je omeniti, da buče zavzemajo prvo mesto; kajti iste so dajo uspešno uporabljati kot priknba v vsaki kuhinji, kot dobra živalska krma, in iz semena se napravlja okusno namizno olje. Solnčnice se pa upoštevajo s tem, da se iz njih prvo.spodnje listje krmi živini, stebla se pojabijo za kurivo in iz semena se dela jedilno olje. Da se pa v pridelovanju teh dveh slednje omenjenih rastlin zMispehoni bolj izpopolnimo, dovolim staviti važno vprašanje lia preizkušene osebe; Katera vrst 0(1 teh dveh rastlin bo nam dala največ olja, in kje je dobiti seme prijioročenih vrst? — Jaz sem naredil yn) g. R. Dolencu prejetem semenu brijonskili buč poskns s sledečim uspehom:' Izmed liîO semen jih je \;,ska]ilo in doraslo 12 rastlin. Rastline niso bile niČ penciranc (skrajšane), zato so naredile nenavadno dolge vrvi. Dobi'o je dozorelo 13 buč, ki so bile sretlnje debele, znnanje gladke oblike, rumene barve s temno-zelenimi potezami. Bučno meso je bilo si'ednjo debelo' in rumene barve. Zrnje (seme) je temiiozelene barve, preoblečeno z belo, nežno, prozorno kožico, ter je bi'ez hipin. Dve buči ste imele v sebi veČ raz-pokanega semena, ki bi pa bilo za olje vkljub teimi sposobno. Iz vseli trinajstih buč se je semena ])ridelalo: Prve vrste semena 4979 zrn; druge vrste semena zrn; skupaj r)G41 zrn. Seme brijonskili buč se da za tehnično |)orabo olja kaj preprosto ujiorabljatr, ker ga ni potrebno olupiti. Kakovo olje se dobiva iz semena omenjenih buč, pisem teh vrstic iz skušnje ni znano; vsekakoi' pa bo gotovo uporabno, Če morda manj vredno za jed, tembolj pa za druge važne namene v gospodarstvu. Okrog r>n porcij omenjenih vrst semena odda inteiescntom jn'oti mali odškodnini Ani. Glolielnik, liosestoik v Jirilinu št. 11., jioSta lîndoltovo. LISTEK. Moj prijatelj. riSo jKirot'iiik .Idiû liíirir^ Ime mu je bilo Ivan. Ko sem jirišel neznanec k neznanemu polku, je bil on prvj, ki me je pozdravil in me takorekoč uvedel, lio šem prišel k stotniji, kateri sem bil prideljen, je bil zopet on prvi, ki me je sprejel in slučaj je hotel, da sva dobila skni)no kritje za stanovanje. Tako se je bilo pričelo najino znanje. In to znanje se je spremenilo kmalu v najožje prijateljstvo. Oba sva bila mlada, oba navdušena in oba sva se ogrevala za iste ideale. Kadar se je Ivan navilnSil, tedaj se je ves izprcmenil, ves oživel. Posebno, kadar je koval nači'te za bodočnost. Tedaj so se njegova prsa razŠii'ila, bledo liceje zardelo, njegovo mimo, odkrito oko zaŽarelo, na visokem čelu so ae pokazale iiiie žilice. Koliko lepili načrtov za bodočnost sva si najii'avila, koliko ciljev postavila, koliko sanjarila! Mladost je govorila iz naju. Moj tovariš je dobival malo vesti iz douiovine. V gotovih, rednih presledkih je prišlo veliko, podolgasto, lino pismo, s krepko pokončno pisavo. Tedaj se je njegov izraziti obraz razširil v blažen nasmeh, ki se je za trohico povečal, ko je bral pismo. Ko je bil s pismom gotov, je vi>rl pogled v daljavo, njegove oČi so ^astriiiele nekam čez doline in vráine, in smehljaj na obraza se je razširil. To se je dogodilo vsakokrat, kadar je dobil tako tino, podolgasto pismo. In tudi Ivan je pisal velika, podolgasta pisma. J.'isal je hitro in odločno, ne da bi veliko pomišljal; samo seminlja mu je za hip splaval pogled v daljavo in po njegovem obrazu se je razlil isti blaženi nasmeli. V niojem srcu se je pojavila slutnja. Čas jo potekal; piišli so dnevi, vroči iu krvavi! Koliko starišem je tedaj padel sin v prezgodnji mladosti, koliko žena je postalo vdov! řliveli smo od niinnte do minute, veseleč se vsakega trenotka, ki nam ga je podarilo sovražno jeklo! Kadet Ivan se je vedel vselej in povsod, kakor mož: trezno, premišljeno, bi'ez iii'enagljenega ognja, s čudovito mirnostjo; občudoval sem njegove živce. Samo semintja, včasi v najhujšem ognju, sem opazil, kako so njegovo oči za kratek hip zastrriiele v daljavo! Ob neki priliki sem sTedi bobuečega ognja zajiazil sliko v njegovih rokah.-- V hipn sem spoznal, česa iščejo njegove oči v daljavi. — — ■ Ob priliki mi je povedal svojo povest, povest nežne, idealne duše! „Poznaš, prijatelj, mojo usodo in veš, da sem zapuščen, kakoi' kamen ob cesti. !Lastna kri me noče poznati. Kolikokrat sem v trenotkih osamělosti jokal, kakor malo dete; življenje bi bil dal za besedico tolažbe, ni je bilo od nikoder!" Povesil je glavo, pa jo takoj energično dvignil. „Čemu bi Ti to pravilV —; Predno sem odšel na bojno polje, sem bi! na dopustu. Slučaj me je seznanil — z njo. — Ko so se prvič križale najine poti, se nisem niti začudil, kakor stari znanki sem ji podal roko, kakor bi hotel reči: Pričakoval sem Te, videl sem Te v sanjah mladih let!--Mehke oči so se uprle vaille in nežen nasmeh me je [lozdravil! Prijatelj, poznaš Ženske oči in ženski smeh V So oči, v katerih je pekel, so, v katerih zija prepad! — — Je smeh, v kateicm se krohota pekel, je, v katerem so reži demon, je, ki tc omami!-- V njenih krotkih očeh je odsevala duša, čista kakor biser, njen 'smeh je hi! smeh nedolžnega otroka. — — .Predno scm odšel, sem jo vprašal: „Vam smem pisati z bojnega polja, gospodična Vera?" Pogledala me je začudeno: „Pa čemu vprašate? Tudi jaz Vam bom pisala!" Odšel sem na bojno polje. — Poznaš tista tina, podolgasta pisma, — njena so! Polna nežnosti iu zaupanja! — Poznaš naše življenje na fronti,— življenje telesnega in duševnega umiranja, ^ življenje stroja! Poznaš trenotke, ko človek obupava nad seboj in nad vsem, obupava nad svojo mladostjo, nad svojo bodočnostjo, ko se roka nehote steza za pas, po revolver. Rečem Ti, ona me jo držala, da nisem obupal! — „Zaupajte! Glavo po koiicu! Bodočnost je VaŠa, in Vi ste mladi, in Vi ste močni! Bog z Vami!" — Tako so se vedno glasila njena pisma. In vzdržal sem! Kadar mi jo bilo težko, kadar so se zamajala tla pod menoj, pisal sem njej !-- Tolažba v času trpljenja. (Dalje.) V spominu iiiî je naslednji dogotlek: Ena izmeti jirvil) graiial; je udarila dva Mielra od mene v iiek zid, ki ga je l'az-ti'gaia na kose. Cela toča kamenja je padala na nas vojake, pi'avkotbi doževalo. Slcdiiji(", ko se je razkadila že tiiegla dima in ])raliu, .so sf! pokazale flovcške postave. Ti'i metre od iMciie je ležal nek moj i)rijaielj mi tev, jinpolnoma razmesarjen. lîil je rezervni i)o-i'o(:nik, oííe dveh otrok. Nek ditig rezei'vist je bil težko ranjen v desno nogo. Diugi pa so ostali Čudežno rešeni. In potem so spet udarjale granate, ena za drugo, da je gromelo in SB bliskalo, da je bilo človeka groza. Veje na drevju, ki je bilo zasajeno okoli IiiŠ, so se lomile in padale na tla. Vmes pa se je sipalo kamenje in pesek. In mi zapuščeni, ubogi ljudje smo ležali tesno ob zidovju, oprti na zemljo in se piipi'avljali, brez moči, kakor smo bili, na našo poslednjo ni'o. Spoznali smo, da kdor ni ztial ju'eje moliti, se je gotovo pi-iuĚit v tej grozni vojski! Nikdar ni moči pozabiti v svojem Življenju takih ti'eniitkov. Zadnjič mi je pripovedoval nek vojaški zdraVnik to-lo: „Pi'avzaprav je čudež, da sem prišel Žfv iz bitke... Molite doma za nas na fronti, poteiti bo tudi nam boljše šlo. Od si'ca vam bomo hvaležni za to uslugo. Naša glavna bitka je biia pri kraju L., tega ne pozabim nikoli. Bilo je lavno tik neke vaške cerkve.' Nad vrati cerkve je bil upodobljen Kristus, ki daje svoj blagoslov. Naša divizija je bila preslaba, sovražnik pa je imet sitno premoč. Nismo vedeli, kaj bi naj storili v tej stiski. Vsi smo bili nnienja, da se bomo morali umakniti v zadaj stoječe pozicije. Že smo bili |)i'ipravljcni začeti načrt izvrševati, kar i)okažc naš polkovnik s svojo i'oko na sliko Kristusa nad cerkvenimi vrati. To nam je vzbudilo jiogum. Vsak je začutil v svojem srcu junaštvo. Kristus nam je i)omagal. Konec tega je bilo, ila smo sijajno zmagali." Še eno pismo piiobČitii tu, da boste lahko videli, kaj je molitev. Neki vojak l)iše naslednje vrstice: „Ljubi stariši! Vaše pismo sem prejel in setii srcčeti, ko mi l)IŠete, da vam ne gre slabo. Jaz vedno molim k Bogu, naj bi me ohranil zdravega. Storil sem že tudi obljubo, da hočem, ko se povrnem iz vojske, živeti pobožnejše, kot pi'eje. Da, ljubi startši, kdor je pozabil ali ni hotel preje moliti, se je naiičii v vojski. Mnogo sem videl takih, ki so rekli, da niso, ko so šolo zapustili, nikdar molili. Kako pobožno pase vedejo tti ! Resnično, Že mnogokrat smo zrli cele ure neprestano smrti v obraz in niČ nismo vedeli, kaj nas čaka. iMii'iio laliko rečem: bil sem vedno pripravljen na smrt, po])olnĐma sem se Že davno tidal v boŽjo voljo. Molite še za naprej zame!" ... Iz tega laliko sklepamo, da je molitev nekaj potrebnega, da je sVeta vera resnična. Nad nami kialjiije nekdo — to je Bog. Kdor je preje bil še tak lirezverec, je prišel aedaj do i)ra-vcga spoznanja, da je stoi)il v katoliško cei'kev. U'iiljo í^ícíIí.) l-i'ranjo Neubauer: Na posekovju. Slraliote bojno vladajo, gozdovi naši (»adajo, iji kmalu prazen laz bo gol oziial žalostno se v dol. Zapušča gozd stoletni tnir, v daljavo ga odvaža tir in vlaki ž njitii žvižgaje liitijo v tuje kraje. O gozd, le spej, le spoj naprej, junake naše zmrzle grej, očete, brate, sine, branilce domovine!-- V .posekovje sti'tiié oči, srce in duša me boli! O liog, končaj ta grozni čas, utéši nje, utéši nas! _0_ Spomin na vojne zvonove. in. Župnija Št. Peter. Oddani so bili dne 23.febr. 1917 (telitani pa marca t. i.) sledeči zvonovi: 1) Župna cerkev je oddala veliki zvon (ohranila .še tri). Tehtal je-HfíOkg. AHit je bil 1. I8f;;î. pri Samassi v Ljubljani. Napis na njem: „Srenja tiie napravil' dala, kadar fai'a je i)ostala", je pi'ičal, da so ga dali napraviti dobri žiip-ijani ob priliki, ko je Řt. i'cter iz vikarijata postal samostojna Župnija z vsemi pi'avi-cami in prednostmi (1. IHGli.) Na zvonu so bile podobe: Sv. Janez Nep., Križani s skupino pod Križem, Žalostna ]\Iati Božja, Ob klobuku je bil okrašen z listnimi ornamenti in gotskim krogovičjem, ob robu se je vila vinska trta z listi in grozdjem. ^ 2) Ždinjavas: Vzeta dva zvonu (eden ostal), oba vlita leta 18S2. Eden je tehtal H4 kg, di'ugi kg; oba pri Samassi.. Večji je imel te-le reliefe: Križani s skuiiino, Biezmadežna, sv. Jakob; manjši: Kristus na križu. — a) GrČevje; Oddana dva (ostal eden): veliki in mali. Vlil je oba Samassa leta 1801. Veliki s podobatna; Sv..lakobin Brezmadežna; mali: Ki'ižani, sv. Fi'ančiŠek Ks, in Simon. Pi'vi je telital 112 drugi 88kg.— 4) Mačkovcc: Vzet je veîiki (dva ostala), ki je telital 290 kg. Vlil ga je Samassa leta 1841. Ob klobuku je bil oinamentalno oki'ašen. Podobe je imel sledeče; Ki'ižani, sveti Jatiez Ki'stnik in Brezmadežna. — 5) Ti'ška gora je obranila vse zvoiovc. žil)>nija Podgrad. Dne 1. maica smo oddali vojni iipi'avi sledeče zvonove: I) Od župnecerkve: Veliki zvon, toža: 1120 kg, vlit leta 18.52; mali zvon, teža: 210 kg, vlit 1. 1852. — 2) Od podružnice v J urn i vasi: Srednji zvon, teža: 1.80 kg, vlit let.a 179^); maii zvon, teža: 100 kg, vlit 1. 1831, — íi) Od podi'užince v Vini vasi: Veliki zvon, teža: 80 kg, vlít leta 1880; mali zvon, teža: GO kg, vlit 1. 1880. — Oldali smo toraj Šest zvonov; ostanejo nam še trije, in sicer prt farni ccj'kvi srednji zvon, vlit leta Hol in najmanjši, vlit leta I(j88. Pri podružnici v J urni vasi je ostal veliki zvon; pri podružnici v Vini vaïii ni sedaj nobenega zvona. Priporočujenio se za točne nadaljue dopise in podatke od diugih župnij, da bode šlatistika popolna. Cenjenim naročnihom. še ena številka Vam bode prinesla naš livaležen pozdrav za tekoči letnik. Hvaležni siuo Vaiti za naročnino, hvaležni za sodelovanje, livaležni za razširjanje „Dol. Novic". ]i«g plačaj! Hvaležnost je pa nova [iiosnja. Prosimo Vas, ostanite nam zvesti nadalje. Agitirajte posebno po Dolenjskem za naš edini domač list, katei'tituu bi radi obranili življenje tuili v novem letniku. Uporabite še ta teden vposlane položnice in po.šljite naročnino takoj za leto 1E)17. Danes se še obračamo na naŠe drage Belokraiijce. Znani so kot mtn>ljubno in dobro ljudstvo, kot zdi'av narod, plemenitega značaja in usmiljenega srca. V vsakem ozini zaslužijo Belokranjci svoj lastni list, saj jih je dovolj in so tudi inioviti. Zato se skoraj nekoli-ko Čudimo, da ituamo v širni Belokiajini samo 258 naročnikov na „Dol. Novice", ki vedno prinašajo veliko zanimivosti iz njihove zgodovitisko-slavne disžele. Pi'osimo Vas toraj, veleljubi Belokranjci, potrudite se za novi letnik „Dol. Novic" 8 pomnoženinu silami, razširjajte vsepovsod v prvi vi'sti „Dolenjske Novice". Pomagajte našemu listu na noge, do dobrega uspeha. Hvaležni Vatn bodemo. Uredništvo in Upravnišivo. Vojni pregled. (talijiinsko bojišče. — Po uraduili poročilih zadnjih dni bo aa tem bojišču topovi in letaki splošno zopet živahnejše iielovali. Pfi Gorici so naši topiiičarji razstrelili nekeg-a Capronija, ki se je pri Št, Aiuirežu spustil na tla. Južno doline San Pelegrino so oddelki pešpolka št, 74 vdrli skozi snežne predore v sovražno postojanko ter ujeli enega Častnika in 20 mož, in. t. m. ao v nekaterih odsekih primorske bojne črte tudi živahno delovali topničarji 4n letalci. Isti dan so ua mesta Trst, Milje, Izoio in Piran metali italijanski letalci bombo. Italijani so 12, t. m. proti kraški visoki planoti od časa do Ěasa delovali močneje s topovi in minami. Zjutraj odbili so naši pri Kostanjevici sovražni napad. Tabor pri Pevmi so naši letalci obmetavali 7, bombami. — Italijani se pritožujejo, da imajo premalo topov. — „Corriere della sera" poroča lii. t. m., da vpeljejo v kratkem v celi Italiji izkaznice, v prvi vrsti m kruh, moko, meso, mast in sladkor. — ■V italijanski armadi so morali zaradi pomanjkanja moko zmanjšati porcije knrha četam celo v ijorskeiii ozouilju. — Izredno oster mraz vlada v gornji Italiji. S snegom so pokrite Lombardija, Piémont in Ligurija. V srednji Italiji so i)a povodnji. Na .več mestih je pretrgana železnica Genova-Spezzia. Klisko bojišče. — O lepem uspehu naših čet javlja uradno poročilo 9. t. m. Med doiinama Trotus in Uz ao naše čete Rusom vzeîe z naskokom višinski greben Mag.varosa in sosedne močno utrjene postojanke. Po pozne ših poročilih so našo čete pri teh napadih ujele 13 častnikov, !)!H mož ter zaplenile 17 strojnih puhk, pet metalcev min, enega metaica granat, veJiko streliva in vojnega materijala. Vsi sovražni poizkusi, da bi zopet priborili izgubljeno postojanko, so se v našem zapiralnem ognju izjalovili. — K. ur. javlja 12. t. m. iz Berolina: Po nekem poročilu Stockholmskega dopisnika lista „Vosaische Ztjf," znaša število pri nemirih v Petrogradu, ki so nastali vsicd po-maiykatga živil, usmrćenih in ranjenih aOO do 400. Krvavi dogodki, ki so so odigravali prejšnji pondeljek do sredo, niso v svoji gro-zovitosti nič zaostajali za onimi, ki so se odigravali v rovolucijskih dneh 1. I!i05. Značilno je, tla so je slišal izmed tisočglave množice klic po miiu skoraj ravno tolikrát, kakor po kruhu. V petrograjakih političnih krogih vlada hojazon, da so ti nemiri Ig predigra nadaljnih resnih nemirov in da se ti v kratkem razširijo v nič manj lakoto trpeče pokrajine. Ziiliodno bojišče. — Na tem bojišču se je bojevanje vnovič poostrilo. Da bi zopet osvojili, dno !,">. ťebruarja v t'hampagni južno od Riponta izgiibijeno postojanke, so Francozi napeli vse sile. Vse kaže, da namigavajo ti francoski napori na važnost Champagne v pomladanski vojski. — Po nemškem uradnem poročilu 11. t. m. so se pri višini 1H5 zopet razvili trdovratni boji. Nemcem se je posrečilo, da so s sijajno napredujočim napadom zopet priborili ('hampagtio Perme s sosednimi jarki. Po kratki pripravi s topovi so Kenici podvzeli sunek v gozdu Caiirieres, ob katerem je bilo ujetih šest častnikov in iiO mož. Naakakovalni oddelki so presenetljivo vdrli v francoske postojanke. Pobili so branilce, kateri so se branili, ostali pa BO hitro pobegnili, pometavši puške proč. Pri Flirey in Prunay so izvedli druge manjše sunke z najboljšim uspehom ter tam ujeli 29 mož. Pri Buoquoy in južno Avro pri Prenebal je za hip, kakor da premišlja, ali, bi povedal do konca! Nato je vprl vame oči: „Zaljubljen si bil, si misliš, prijatelj! Nisem! Sorodni srci stase oglasili, kakor se oglasijo zvoki uglašene strune! Ljubezen, ta beseda, se mi je zdelo, bi bila disonanca v tej harmoniji, profanacija najsvetejših čuvstcv! V najinili jtismih nc najdeš besede — ljubezen!--lu vendar prijatelj, in vendar, — jo ljubim!" Obniolkidl je in molčal dolgo časa, — „Da, ljubim jo, a nisem se zavedal, dajo ljubim! Poslušaj! Hočem nekoč napisati ji pismu: Navadno začenjam z „Cenjena gospodična Vera," kakor ona „Cenjeni gosjiod Ivan," Sedem in začnem pisati. JMoje misli so bile pri njej. Hočetii bi'ati, kar sem napisal. „Ljubljena Vera."-- In v tistem liipu seru spoznal, da jo ljubim! — — Nisem ji razodel svoje ljubezni! ČemuV Da bi napravil nesrečno njo in sebe? Nič nisem in leta bodo pretekla, prodno bi mogel stopiti pred njo, rekoč: „Tu sem, dovišen mož v svojem 'poklicu, doseženi so cilji, bodi moja!" — Ůemu privezavati njeno usodo na usodo človiika, ki ga že od ndadih nog preganja nesreča V Naj ji sije soluce sreče, in tudi jaz bom srečen!-- In vendar jo ljubiti! !"-- Spoštoval sem tovai'iša Ivana od prvega dne najinega znanja, od tega trenotka sem ga ]>riCel občudovati. Najino prijateljstvo je jjostalo še tesnej.še. Zadnjo izsušeno skorjico vojaškega kruha sva delila; zadnja ka{)ljica Črne kave je bila za oba. Bilo je po Novem letu. Dan za dnem so grmeli totiovi. Iz navadnih kritij smo se morali za stalno preseliti v globoke lisičjo ljuknje, kamor ne prodirajo niti granate. Naša artilerija je I'azbijala sovražne jarke, kakor zbesnela. Nič se ni ločil pok od poka, vse skii])aj en stra.Šen, grozen grom. Zemlja se je tresla in majala. Kakor, da se je odprl pekel in izbljuval vse hude duhove ! Tega dne ne bom pozabil lukoli. Stali SUH) alarmirani v sti'elskem jarku in čakali, da preneha artilerija. Imeli smo ure natanko uravnane: ob določenem času artilerijski ogenj pi'eticha in prične se napad pehote. Poleg mojega voda je stal vod, kadeta Ivana. Ivan in jaz sva stala za visoko traverzo. Vsak hij) sva pogledovala na uro, čas jc lezel po polževo. Ivan je bil izi'edno molčeč; kadil je cigai'eto za cigareto. Hipoma se obrne k mcid. „Poročniče,^iko pri naskoku padem, tedaj ---" „Toda prosim Te," ga pi'ekiniîtu, „nisi danes prvič v boju, Čemu —■ —" „Nc, ne! Poslušaj! Tukaj v zapisniku imam pisum na Veio; ako padem, odpošlji to pismo, toda sigurno! Rotim Te, izvrši vestno ta zadnji Gin piijateljstva! Pismo je odpi'to, beri ga! Ne brani se! Óe si zvedel nekaj, vedi vse! Toi'ej pistno preberi in zapečati! Na kartici ji^ sporoči, kdaj in kako .sem padel. Njeno'sliko mi pusti, naj me spretnija v grob!" Hotel sem ga tolažiti, a beseda mi Iti šla z grla. Njegov obi'tiz je bled, kakor stena, niti kapljice krvi ni bilo v njem. Oko mu je strmelo v daljavo, kakor bi tam za gorami Česa iskalo. — — Obljubil sem mu sveto. Cas je potekal; nioi'ala sva oditi k svojim četam. Podala in stisnila sva si desnici ter si pogledala v oči ; v njegovih so se lesketale solze, v mojih tudi. Hitro sva se okrenila, kakor bi se sramovala juiiaškili solz. „Na svidenje!" sem iztisnil iz grla,— ni mi odgovoril. Napad se je pričel. — Miiuila je ura, daljša od večnosti in sti'ašnejša od smrti. -- Med mrtvimi si bil tudi Ti, Ivan! — Strojna puška Ti j»; trikrat prevrtala prsi! — — Ko so ga prinesli, je v desni krčevito držal i'ovolver, v levi sliko — okrvavljeno. Poiskal sem pismo. „Moja ljubljena Vera! — Ljubil sem Te iz vse duše od ti'enotka, ko setn Te videl — in ljubim Te še sedaj — po snu ti, kajti, ko bereš to insmo, vedi, da sem našel srečo, katere svet za-nie tii imel! — Poljuii milil Ti izroča Tvoj — Tvati." Izpoltiilsem obljubo, dano prijatelju.— Njena slika je sla ž njim v grob.-- Avoconrtu so sc izjalovili sovražni poizvedovalni suuki. Večerno poročilo pa poroča, da so ol) Ancre, med Aisne in Oise, v <'bampaj^ui in na ol)eli straneh Moue žlvubno stresali. — 12. t. m. se ]ioroÈa: Ker so je liobro videlo, povišalo so jo nti vet: krajih delovanje z ognjem in letali. Posebno Ijato se je streljalo v ozom^ju Ancre, mej Bncijiioy in IjC Transloy, živabno ob Aisni in Cbampajfni. Južno Riponta napadli SO'Francozi danes zjutraj dele naših postojank, pa biJi so [jovsod odbiti. Po zračnih napadih naših letaicev zgubil je naš nasprotnik Ki lûtal in dva privezana balona, po obrambnem of^irjti pa eno letalo. Na luorjn.,— Ker je naš list premajhen, da bi zamogli navesti vse uspehe podmol-sko vojske, navedemo tu le poroùilo Wollîovega urada, ki jasno pove, kolike so posledice za naše sovražnike vsled tega vojskovanja. — Berlin,'ti. marca. (Kor. ur.) Woff poroča: Bolj kakor tajitve angleških ministrov dokazujejo, kako učinkuje nemška podmorska vojska, trezna, kratka poročila iz angleških pristanišč in iz manjši^jakih mest. LÍoydova agentura je objavila od I a. do 21. fel)ruarja sledeča Jakonična poročila; Glasgow: Up, da bo zvišanje voznine ustvarilo v škotskih pristaniščih več tovornega prostora, 80 jo izjalovil. — ( 'arfiiiï : Bksporterji premoga morajo praznovati, ker ne dobe na ladjah prostora, — Swansea; Kupčija jo bila izredno slaba. Raz-niere prostorov na ladjah se niso izboljšale, — llull; Trgovina s premogom je bila zelo slaba. Vidiki glede na pomanjkanje prostora niso posebno sijajni. — London: Delovanje podttiorskih čolnov, ki trajno znači trg ladjinih tovorov, sc iznova pojavna. Le m'alo kupčij so sklenili. Dasi 80 voznine povišali, so ponujali le mulo prostora na ladjah, — Liverpool: Prostora na ladjah v vsakem oziru manjka. - Manchester: Premoga dovažajo tako malo, da mesto radi pomanjkanja premoga- naravnost trpi, — New Uastle; Nalaganje v ladje popolnoma počiva, ker so kljub visokim vozninam no ponuja noben prostor ta ladjah, dasj so prevoznine visoke. Dopisi. Iz Novega mesta. Že dvakrat je za-(lehl kiuta vojiiii usoda srce ))rei;iioštovane begmiske rodbino v Ncn'ein nu^stit g. Josipa Udov C, prožnega mojstra v pok., ki se nahaja od vscg;a začetka vojne n Lahom v naši sreditii. Dne 4. junija lyií! je padel sin Bogiiinil v liiikovini, star kotitaj 18 let. Po dovršenem (i. giinii, razredu jc bil vpoklican kot enoletni prostovoljec in je dosegel v kratketn času čin četovodje. — Dne 4. tnarca jia je podlegel za inalaiijo v vojaški bolnišnici v Kamniku njihov starejši sin, poročnik v rez, g'. Josip UdovC. Maturiral je 1, 1914 na goriški i'ealki in odšel k vojakom oktobra i.st.ega leta. Bojeval se je na sevei'o-vzhoilu, bil ranjen in odlikovan s srebrno In'abro^ino svetinjo. Lanskega leta je bil premeščen na jugovzhodno bojišče, kjer jo postal poročnik. Novembra je prišel že bolehen tia dopust, Hilda malarija je pretigaia sedaj vrleiim ihladeničti v 20. letu starosti nit življenja ter vlila jjosebiio dobri njegovi mamitti ne-nsaliljivo briilkost v njeno nialerno srce. Vboge matere, koliko govjá jc prinesla i-avno vatn ta gi'ozna vojska ! — Oba lii'ata sta bila vedno odllfina dijaka in pi'iljubljena sošolcem, in vsakomur, kdor ju je ])oznal, ponos in nuda dinžitii. Težko piizadeti rodbini naše naj globok ej še sožalje. Junaka naj vživata večni raj! Iz Leskovca. v i'uskem ujetništvu v Stnaikantu je umrl dne 28. novembra 1915, v Kobilah pi'i Leskovcu leta 1873. rojeni posestnik Franc Božič, Ostala je vdova Tei'cy.ija in osmero otrok. — Lcskov-ški organist. Al. Čauder je ujetnik na Ruskem in živi v ['jena pri Lhov,guvei'nenientKui'sk. Nastanjen je v cukrarni; piše, da jc zdi'av in da se mu dobio godi. iz Dobrrriča. Na.ša dekliška Marijina di'užba je imela 18. febrnarja in 4. marca v društveni dvoiani lepo pi'ireditev v korist pohabljenim vojakom. Prva točka jc bila „Slovenski dom" dcklamacija, ki jo je kaj spretno pretlnasala prednica. Druga točka: Petje „Narodna", „Ptička nad htšo žgoii" in llladnikova, „O ti moj dom, ti zemlja mita". Obe pesmi, sedanjemu vojnemu času jako pi'imerne, je prav dobro [u'oizvajal čcl veroglastn" dekliški zhoi*, brojcíí 80 grl. Omeniti moram zlasti vi.soki, Čisti sopran. Tretja točka: Dve igri in sicer enodejanka „Deželni hiambovcc" in dvodejanka „Pri gosjiodi". Tudi 'ta točka je prav dobro uspela, zlasti „Pii gospodi", Mecona, ta tiiicasta jc tako nai'avno in neprisiljeno igrala, da si je zaslužila splošno priznanje in pohvalo. 1'rav i/, dna. srca, do solz smo se ji morali stiiejatl. Pohvalo zaslužijo pa tudi ostale igralke in otroci. Do zadnjega vsi so dobro rešili svoje uloge, v splošno zadovoljnost. Zakaj, tudi drugič 4, maica je bila dvorana zopet napolnjena. Med jiosameznimi odmori so dekleta prodajale srečke za srečolov. Obakrat so jlli imele v zalogi nad lUOO; pa šle so vse. Še zmanjkalo jih je. Zato pa tudi lahko pokažemo na leji, naravnost sijajeti us))ch tudi v denarnem oziru na 400 K. Hvala vsem, ki so tako ali tako priponmgli občinstvu do lepega dušnega užitka, bolnim vojakom pa do le|)C podpore. Iz Gor. Težke vode 3. marca 1917. Kaj težko smo se ločili od našega velikega zvona, patrona naše prijazne ceikvicc, sv. Urbana. Ljudje so jokali za njim, kakor za svojim ljubim piljateljem. Zato mu kličemo: Z Logom, z Bogom zvest prijatelj, mili zvon, Urbanček naš! Zadnjikrat smo te venčáli, težko od tebe sc poslavljali. Zdaj odhajaš k znancem svojim v vojni gi'om. padel si za cesarja, vero in za diagi dom. v Šmarješka zimska idila. „Dober dan, gospod kaplan!" „Oj očka, dober dan! Kam greste s konjičkom, kam greste z vozičkom?" „E, v Mcvce malo gnojka peljam; bom trticam malo pognojil, Pa soliiČek z neba se mi smeje, sc smeje, pa nič me ise greje; se smeje, češ, naj ga le zebe možička, naj zebe možičkT», naj zebe konjička — ne ve i)a, da greje konjička moj bič, in mene, da greje vince iz Mevc — pa z Bogom, gospod kaplan !" Janez Pucelj. Društvo za oskrbo invalidov v Novem mestu, Pristopili so: kot redna člana po pet kron gg. Josip IVrozctIč, trgovec, in Urban Horvat, knjigar in tiskar; kot pod-poina Člauit po 24 kron gg. Aiiolf Pausei', zasebnik, in mag. pliarm, .lo-^, Bergmann, lekarnar in posestnik. Odbor tega Človekoljubnega društva vljudno prosi meščane, oktjllčane in sploh vse, kateiim je usoda invalidov na srcu, da pristopijo k društvu. Uediii član je, ki plačuje na leto vsaj ti i krone; podpirajoči član je, ki plača na leto najmanj 20 ki'on. V „dnevih darovanja" od 4. do 8.okt. llJltj se je nabi'alo v posameznih občinah imvomeškega okraja, in sicer: Občina Rudolfovo L")0,') K 21 vin. (brez ccrkvencga koncerta); Ómihel-Stópiče 1 1 50 K 14 vin.; ijužemberk 857 K 50 vin.; C-ioi'enje polje 4Sy K vin.; Prečna 463 K 10 vin.; Velika Loka 3Ltj kron 8(3 vin,; Zagradcc 270 kron 44 b; Toplice 250 K 30 vin.; Ambrus 240 K; Mirna peč 236 K 57 v; Mirna 218 K 73 v; Dobrniče J 55 K OO v; Trebnje 180 K 94 v; Črmošnjice 149 K (i4 v; Brusilice 120 K; Poljanice 119 K; Ajdovec 84 kron; Smuka 82 kron 28 v; ňt, Peter (>(i K 57 v; Bela cerkev ii5 K; Selo pri Štnnbj'egu 51-1 K 30 v; Dvor 52 K 33 v; Orehoviea 50K. Skupaj 7176 K 87 v. Slovenski odbor na Kranjskem za vojaške domove se jc dne (i, marca 1.1, konstituiral in je izvolil; za predsednika dr, Ivana Sustcršiča, dež. glavai'ja; za podpredsednika dr. Ivana Tavčarja, Župana ljubljanskega; za tajnika in blagajnika dr, Vladislava Pegana, deželnega odbornika. Delovni odbor bo sestavil deželni odbornik dr. Evgen Lampe, Sedež odboi'a je v deželnem dvorcu, kamor se naj pošiljajo prispevki in koder se dob6 na-daljne Informacije v zadevi vojaških domov. Naznanilo. Mestno županstvo naznani, da se bode v soboto 17. marca 1917 od 9. do 12. ure dopoldan v mestni dvorani izplačeval denar za v mesecu juliju lEílG oddane kovine. Listič „potrdilo" moi'a vsaka stranka seboj piinesti, Smpt v Novem mestu. Dne 9. marca je utni la gospa Jožefa Kristan, soproga Šolskega sluge in čevljarja, stara 35 let. Veliko je pi'etrpela, naj vživa sedaj večni DomaČe in tuje novice. Oton pl, Detela, bivši deželni glavar, član gosposke zhoi'uice, je zaspal vOospodu, dne 12. marca, iircviden., v 78. leln svoje starosti. Pogreb se je vršil 14, marca ob 4, uri poi)oldne od giajske kapelicc pi'i sv. Duhu na pokoi)ališčc v Žabiilci pri Škoiji Loki. Dežela Kranjska mu obrani hvaležen sjiomin. Podeljeni sta župniji: Gor. Logatec pi'eč. g. Fr, Krline-tu, župnenui upi'avi-telju v Vavti vasi, in Planina pri Vipavi preč. g. Fr. íí o v e k a r-j ti, župnému upravitelju ravnotain in je bil 12, mai'ca ka-nonlčno utneščen. Preč. g. Franjo Neubauer, pesnik in katebet, trpi še vedno na težki živčni bolezni. Želimo hvaležnim srcctii našemu pi'eljubljenenni gospodu sotrudniku sko-rajšnega popolnega okrevanja, da bi nas še veliko let razveseljeval s svojimi iničnimi pesmicami, Vojnim kuratom je nujno odpoklican preč. g. I'. Engelbert Klasi ne, frančiškan in učitelj v Novem mestn. Deška šola izgubi vi'k'ga ljulntelja mladine. Želimo splošno pi'iljubljenemu gosjiodu patru-kni-atn obilo božjega blagoslova na njegovi novi službi. Neljubo pomoto luim je tiskai ski Škrat provziočil v zadnji številki, kar želimo tem potoni jiopraviti, V „Zahvali" po umrlem g. Mihaelu Zega je nami'eč izostalo, da sc žalujoči zaostali iskieno zahvaljujejo tudi prečastiti duhovščini iz Šmilicla.— Nadalje: v dopisu pa bi moralo biti med prijatelji rajnega ime Sclnvcigcr, ne pa Schweizer.— I'rositiio, naj nam jirizadetl ojii'osté. raj! — Dne'11. marca pa je zatisnila za vedno oči po kratki bolezni, spoštovatia gospa Alojzija Pintar roj, Kavšček, soproga sobnega slikarja in posestnika, v 59. letu starosti. Pogreb je bil 13. marca ob 4. ui'i popoldne. — Naj počivate mii'uo v Gospodu! Smrtna žetev. Dne 8. marca jc nenadoma umrl g. Anton Maj zel j, posestnik, mesar in gostilničar v St. Jerneju na Dolenjskem, v (Î2. letu starosti ter bil v nedeljo, 1 1, marca popoldne slovesno pokopan, — V Ormošnicah na Kočevskem ' pa se je preselil v večnost 9. marca, veleposestnik g. Ivan Ma t zel le v 60. letu starosti ter bil 12. tiiarca pokopan, — V Ti'cbnjem jc zapustil v mladetiiški dobi 27 let to solzno dolino Fi'anc Muru, posestnikov sin v Trebnjem." Bodi vsem Log inilostljiv in naj i)očivajo v miru! Semttji za plemensko govejo živino in govejo živino za rejo so dovoljeni: 15. marca v Kaudiji, 2, in 17. aprila v Novem mestu, 24. marca v Mokronogu, 15. aprila v Řkocijanu, 23. aprila v Ha-dečah, 25. aprila v Bučki, 20. marca v Litiji, 3, aprila v Črnomljn, 20. maica v Kočevju. Dogon sc prične ob 9, uri, konča ob 10. uri doi)oldnc. Glcdé vsakega živinčeta se mora lastnik izkazati z živinskim potnim listom. Kupec se mora izkazati s potrdllotn pi'istojnega domačega županstva, da i'abi živino za lastno rejo. Prodajati se sme vsa živina le po teži na tehtnici. Prignali in kupovati sc sme le živina z mlečnim zobont, to jc v starosti do enega in pol oziroma do 2, leta. Petega vojnega posojila je podpisala Kranjska vsoto 49 tnllijonov, 655 tisoč In 94 ki'on. Skoraj deset milijonov več, kakor IV. vojui'ga posojila, t^Jast kranjski lieželi ! Cesarski prazniki. God našega cesarja K a rol a je četrtega novembi-a, rojstni dan 17. avgusta, nastop vlade 21. novembra.-— God cesarice (Mte je 27. aprila, rojstni dan 9. maja. 10.000 kron je dovolil deželni odbor za piuhi'ano revnega prebivalslva v Ljubljani za leto 1917 iz deželnih sredstev. Ob odhodu k vojakom še enkrat pošiljajo prisrčne pozdrave vsem domačim šentpetei'skim dekletom, starišem in sorodnikom. Na sixčno svidenje! Franc Uhernik, Martin Pleško, Andrej Vodopivec in di'ugi odhajajoči. •■ Dr. Mile Starčević je umrl v soboto , 10.maica vZagrebu. Deželni glavar, go.spod dr. éusteršič je poslal v imcini S. L. S. brzojavno sožalje. Pogrel) je bil iz Zagreba na Šestine, kjer počiva njegov stric, dr. Ante Starče-vić. Slava njegovemu spominu! Zopet potres. Iz okolice Cerklje pri Ki'škcm : Dne 4, marca okrog Vt im 7. ui'o je obiskal našo okolico, zlasti Skopice in Krško vas, močan eno miinito trajajoči potresni sunek. Pozemeljsko bobnenje se jc močno slišalo." — Iz Brežic poročajo, da so ondi 5. t. m. ob 6. uri 19 minut čutili zopet močan potresni sunek, ki je trajal oseni sekund. Prvotno škodo je ta sunek še povečal. ^ Skrivnostna najdba, V gozdu v Koz-jeku pri Brežicah so našli delavci pol tiietra globoko pokopano Človeško lobanjo. Čuden slučaj, da se je ravno tam kopalo. NIČ ni tako jirikrito, da bi ne bilo enkrat odkrito. Požari v celjski okolici. Kakor znano, je novembra 1916 v celjski okolici skozi ] 4 dEii vsak dati gorelo. Končno se je posrečilo izslediti požigalca v osebi 1 7 letnega ginntazijca Jurija ConJidenti. Z njegovo aretacijo so požari prenehali. Pred nekaj dnevi se je vršila pred celjskim okrožnijn sodiščem razprava. Contidenti je odločno tajil, da hi povzročil prva dva požara v gospodai-skem poslopju svojega očeta. Glede tretjega požara pravi, da mu je bilo le na tem, da bi povzročil mal ogenj, da bi se potem pi'1 gašenju kot prvi odlikoval. Požara v pravem pomenu besede pa ttl nameraval, Sodišče ga je oprostilo. „Adijo". Ta brezpomenbni pozdrav, ki je tako močno ukoreninjen pri našem ljudstvu, se naj zanapi-ej opusti, ker je laškega îzvoi'a. Nadomesti se naj z vedno lepim pozdi'avoin: „Z Bogom!" Poziv prašičerejcem in ostalemu prebivalstvu glede reje prašičev. Poli'eba 1)0 masti po celi državi, zlasti pa po mestih in ijidustrljskili krajih, je velika. Brezdvoma pa je, da se bo ta potreba v prihodnje še povečala. „Kranjskemu deželneiini mestu za dobavo klavne živine" izročena je preskrba tnest in podeželskih občin s prašiči, pri čeuuir so se pa že letos pokazale precejšnje težkoče. Pomanjkanje masti se da odpi'aviti le na ta način, da se pomnoži število klavnih prašičev. To pa se bo doseglo le na ta način, da se izvede ob.širiia, celo deželo Kranjsko obsegajoča akcija, pripravi vsakega, komur je koliiikaj dana možnost, da si prašiča zredi, do tega, da si naiiavi malega prašička in ga potem tekom leta izpita. Mnogo je ljudi po Kranjskem, ki bi si lahko zredili sami prašiča; tega pa niso stoiili, bodisi iz komoditete, bodisi iz brezbrižnosti, „Kratijsko deželno mesto za dobavo klavne Živine" se čuti dolžno, opozoriti vsakogar, da se posluži- prilike, ki se mu nudi, in si sam spita prašiča, da bo pokril svojo potrebo po masti. Kmetovalci pa naj v največji mori l'cdé pi'ašiče tudi za trg. Vojaška zahteva po prašičih bo velika in bo v bodoče še večja, zato ne bo mog vin., male domače irja ,so dobili tisti, ki so kupili seme polom okrajtiega glavarstva, dosti in pi'av lejjcga, nasprotno pa so oni, ki so sadili domače, to je, lansko seme, ga dobili prav malo iii Se ta ni bil skoraj za nič. Veliko škodo ^o^delali v tem letu zopet ogrei ali Črvi nekat-erim poljskim pridelkom, kakor salati, fižolu, prosu in posebno še tudi turšici, kateie so že'v spomladi po nekod kar cele njive nničili. Izredno slaba pa je bila v tem letu vinska letina in trgatev žalostna, kakoi- že več let ne, in to ne samo v naši žu])niji, ampak vsi lîeli Krajini in vsem Kranjskem, kakoi' tudi skoi'aj po vsi Avstriji in Nemčiji, ker je trta povsod prav slabo obrodila. V spomladi je jiokazala §ieer prav lejio in obilo zaroda, iiič manj od leta 1909, ako ne še več. Ker je bila pa spomlad, kakor tudi poletje izredno mokro in vlažno in deloma hladno, nastopila izredno močno strupena rosa, ki ni napadla samo listje, kakor druga leta, ampak pi'av htuio tudi zarod, to je grozdje in je je skoraj vso uničila. A škropiti pa skoraj ni bilo mogoče, ker je vedno deževalo in je dež sproti vse opral. Poletu pa jo napadla grozdje tudi še grozdna plesnoba ali oidium, ki je uničila tist.im, ki ga ali sploh niso žvepljali, ali pa ne o pravem času, skoraj vse še ostalo grozdje, da nekateri sploh ni.so imeli kaj trgati. Pa tudi grozdje, kar ga je bilo, je bilo pi'av slabo, nedozoi'elo in gnilo. Bilo je pa tudi mnogo trt, na katerih ni bilo ne enega grozda in ne ene jagode, ker so se grozdi že spomladi popolnoma posušili. Samo tisti, ki so imeli večinoma izabelo in untns, so še precej dobi-o natrgali, ker ti dve trti iuienovani bolezni niste tako hndo napadli. Kako slab je bil vinski pridelek, kaže ta-le račun. Pisec tega sjiisa je poiicvedel od 35. vinogradnikov, koliko žbiuij (škafov) so natrgali leta 1.909 in 1. 1910. Natrgali so skupno v 1. 1909 G17fi žbanj, I. 1910 pa samo do 9U0 žbanj, toraj še ne eno sedmino, a še to je bilo prav slabo. Ker je bil vinski pridelek tako slab, vzdigniti so ki'čmarji ceno vinu na KO do 88 h liter, med tem, ko so ^a točili prej po 44—48 li. __(Ddljo sleiii, O duâici. Na zeleni, oživeli travi, na bregu bistj'e reke, tam daleč, v žarkih zatonelega solnca, na krvavi travi, je ležalo mlado truplo ranjenega vojaka-jiinaka . . . Zlati žarki pomladanskega solnca so poljuiiljali s svojim rdečim ogrinjalom zbledelo obličje junakovo, poljubljiili strastno, 1'azigravali se iw njih v menjajoČih se bojali in poljubljali — jioslednjič . . . Tam doli je Šumela Žalostno, turobno Soča, kot bi bila — krvava . . . In bila je . . . Bobneče so Oihuevali topovi, preti'fesali zemljo in zrak in i'azsajali . . , Zapihal je zetii; zletel med gi'omenjem, zleti;l tja k bregu, k mlademu junaku, po-gladil mu svitle koilre, pobožal obraz in zaprti očesci, tako ski'bno, tako nalahko, da sta zadrhteli in se odjjrli . , MedeJ žarek je šinil iz njiju, s« ujnl v nebo, pi'eletc.l obzorje, vedno živeje je postajal in končno zletel, neznansko hitro, zlett^l Čez gozdove, čez tiavnike, polja in vasi in se ustavil nad boinct kočico, skoro prepei'elo že, jioraslo z mehkim mahom... Zletel je v .h»1jo . . . Na klečalniku je klečala mat,i in prebirala jagode dolgega molka. Polzele so med njenimi suhimi pr.sti, se ustavile iti zopet polzele dalje. Ustnici na velem obrazu pa sta se tresli, šepetali potihoma skromno molitev, šepetali neumoi'iio . . , Oči njene pa so zrle tja gori k razpelu, zrle tako milo, proseče na Izveličarja . . , „Oh dobrotni Oče, Ti, ki ^'ladaš ves svet, ki skrbiš za slednjega ČrviČka . . ., ki kraljuješ tam gori . . . ozri se natlie ne-si'ečnico... usliši mojo prošnjo... reši ga..." Dihtele so vele nstniec, drhtele morda že stotiČ in stotlč že so zi'le objokane, solzne oči na Križanega . . . prt katerih nogah je brlela medla lučica, brlela noč in dan ... Zletel je žarek k ubogi materi, sedel ji na usahli, od solz zaliti liei, usedel se na nje in šepetal: „Dovolj je majka tvojih solz, keliii jež njimi napolnjen... Ne jokaj vef... Tvoj sin je rešen ..." ňepetal je In poljubil zadnjič majki solztio lice in zbežal zopet ven, zletel še brzeje ko prej čez vasi, čez polja, letel, čez ti'avnike in gozdove, čez doline in čez hribe, tja k junaku in ga potolažil . . . Zaprle so se zopet t rudne, mlade oči... po zraku je piiplula, kot. vihra na belem oblaku, stopila z mrzlo nogo na zelena tla, pokrila truplo s črnim, neproilirnim plaščem, da se ni več zganilo, poljubila zbledelo •obličje in odplula zopet, pustivši za seboj mrzel dih in strupen kroliot Morana . . . Zatonih) je solnce za goi'č, se vleglo v svileno posteljco in si otrnilo biserno solzi«) . . . Bobneče so odmevali topovi, pi'etresaîi zemljo in zrak in lazsàjaii . . . Krvava Soča je šumela žalostno, turobno ... Tja k nebu pa je splavala na zlatih krilih zlata dušica vojaka-junaka! . . . Smei'delj Kdvard. Raznotero. Moder oklic. Nemški vojni urad v Berolinu je izdal na vse občine ta-le oklic: Možje in žene na deželi! Kmetsko delo je tudi delo za domovino! Bodite na to ponosni! Kdor pusti plug in beži v mesto, da bi zaslužil par groštiV več, ni nič boljši, kakor vojaški begun! Z besedo in z dobrim zgledom si [irizadevajte ohraniti kmetijstvu tako jnehkužneže! Tudi v mirnih časih bi se moralo gledati na to, da bi se po možnosti omejil beg kmetskega ljudstva v mesta in tovarne! Svetovna vojna je za Nemčijo prerano prišla, To trdi časojtis „Die Flagge", Februar 1.917, Nummer 2, stran 42, in nadaljuje tako-le: „Sedanja vojiia je strog učitelj, ki nam Nemcem natančno kaže, kaj smo zanemarili: 1) zadostno prebrano ljudstva; 2) varstvo našega brodovja v inozemstvu, katei'o so naši, sovj'ažniki deloma (križarke) uničili, deloma (trgovske ladje) vzeli v svojo last; 3) obrambo naŠih naselbin v Afiiki, katere so sovražniki zasedli; 4) ])rosto vrnitev za več sto tisoč iiu.šib brambov(!ev v domovino; 5) varst.vo evropske obali proti izkrcanju angleških čet,, ki sedaj Nemčijo nadlegujejo; 6) da nismo nič storili za obrambo nevtralcev, na katere sedaj Anglija i)ritiska. Sploh smo zanemarili ona poroštva, ki jamčijo prostost morja." Ta zanemarjanja nam zelo ovnajo zmago in p^ neuspehi nemških diiilomatov, kakor Zinimeriiiantia, kateremu je iziHilila .spretna Amerikanka kandmjevo liismo, namenjeno Mehiki, in nemškega poslanika v llimu, ki ni mogel pred dvema letoma odvrniti Italije, bivše zaveznice od, naiiovedi vojske. Razvedrilo. Zelo zapeljivo. Agent: „Pri naši zavarovalnici imate ugodnosti, kakoršnih nimate nikjer drugje. Oe ste enkrat'pet let zavarovani, se lahko brez skrbi usmrtilo ali v dvoboju padele — no da bi imelo to zle ]iosl(idiee. Ravno tako laiiko svoje življenje krajšate s pijančvanjem ali kako drugač, ne da i)i zavaiovanje prenehalo, tudi če bi bili dolgo časa zaprti. Več ne moremo nuditi!" Iveri. Sjiomin ima Človek zato, da tisto dalj časa ohrani, kar mu je čas vzel. — Trpeti mora zlobnež, ker je hudoben ; trpeti mora pravičnik, ker ni hudoben. Olajševalni uzrok. Sodnik: „ATi imate na pi'edlog gospoda državnega praVdnika kaj pripomnitiV''— Uloniilec: „Prosim, da bi se mi kazen olajšala, ker pravzaprav iiisein mislil toliko ukrasti, kakořscm dobil!" Očetovske skrbi. „Fantje prizadevajo očetu več skrbi, kakor dekleta. Moj sin je sedaj star šestindvajset let in je še-le poročnik, hči je pa devetnajst in je že majorjevka." Novi zaveznik entente. Iz Pariza se čuje iz zanesljivega vira, da je cntenta pozvala ciganskega poglavarja BraidiČa izpod Krive breze pod Gorjanci, da se ententi pridruži. Obljubili so mu baje za to štiri grajŠČine na Dolenjskem. Nadalje se mu je baje obljubila jiopolna osvoboditev morebitnega zasledovanja za njega in njegov narod za vse Čase. V Parizu in Londonu pričakujejo itestrjino ugodin;ga odgovora. Nazoren pouk. Katehet je lazlagal velik pomen popolnega kesa: Vidite, otroei, če se kesamo iz popolne ljubezni do Boga, se nam gi'eh precej odpusti, še přednose ga izpovemo. To je velike važnosti! Kolikokrat je šel kdo zdrav in vesel spat; spal je zdrav v mehkih blazinah, kakor riba v vodi; ko .seje im zjutraj zbudil, je videl, da je mrtev. Naročajte „Dolenjske Novice"! Listnica uredništva: Volf!(',enjouini Kotrndniltoiii gg, : I.,Stok)..., 'Ái\-(írolj, V. li., [,uliliii, .T.CeB.. in drugim: iirisrřiia livaln Ks lOHlniio! Vkc prido nil vwto! — Nadiilje oiiomrjHiiio reii (ino dopÍHoviilťe, da tic objîiviiiui noliouo^^n, So tnlii) IqtCífn siiistt, Ě0 Iii jiiaiic iiodiíÍHaii, Loterijske številke. Trst, 7. marca 88 10 13 21 17 VABILO nn XX. redni občni zbor „Hranilnice in Posojilnice'' za Kandijo in okolico reg /iidriigo z neomejeno Kavejio kise vrši v ponedeljek, dne uiarni 1!M7 ob I. uri popoldne v pisarni zadruge s sledeiiiiti dnevnim redom: 1. Poročilo iiačelstva, 2. Poročilo nadzorstva lu odobrenje letnih računov. 3. Razdelitev čistega (lobiiika. 4. Nadomestim volitev fiiiikcijonarjev. 5. Slučajnosti. NB. Ako bi ta zbor ob t, uri ne bil sklepčen, skličo se ob 2. uri lirngi občni zbor, ki sklepa veljavno, ne ozirajo se na število navzočih zadruánikov. Nařelslvo. Hiša na prodaj v Novem mesta št. 100. Več še izve ravnotain v )irvein nadstropju. I0U-04 Hattrnetijshl Solina Grmu se sprejme vrtnarski pomočnih pod ugodnimi l>ogoji. Ponudbe s spričali je poslati na ravnateljstvo šolo na Grmu, po.sia Novo mesto. 12S-0.3 ~ ~ Tisk J. Krajec nasi.