Številka 43. TRST, v sredo 12. februvarja 1908 Tečaj XXXI. Z3&T IZHAJA VSAtTI DAN. ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Pesutnicne številke se prodajnjo po 3 nvč., (6 stotink) v mrcgih icbjikaniHh v Tr-tu in okolici, Ljubljani. Gorici, Knir'i:. Petru, Sežani. Nabrežini, Sv Luciji, Tolminu. .AjdovSčini. Postojni, Dom; ergu, Solkanu itd. Oglasi se računajo na milimetre v 6iroko9ti en« kolone. CENE: IrguvinBke ia obrtne oglase po 8 stot. mili-m eter, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 8t. tam. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vnaka na--^alina vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa stot. — Oglase sprejema „InBeratni oddelek uprave &jinoeUu. — Plačuje »e iikliučno le upravi TMinoati". dittos Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč 1 NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K —, nc naročbe brez doposlane naročnine, ae uprava ne ozira. laročiiia na lelsljsKo izdale .Edinosti' nns: ccloJstna K pol lita Vsi dopisi naj se pošiljaj« na uredništvo lista. Nefrankovaua pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vrač ijo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Glorsio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost**. — Natisnila tiskarna konsor2. - ---- Telefon itev. 1167 ---------- BRZOJAVNE VESTI. Fror&čnnski odsek poslanske zbornice. DUNAJ 11. Proračunski odsek je nadaljeval razpia\o o poglavju : Direktni davki. Hrvatski ban na Dunaja. BUDIMPEŠTA 11. Ban R*ueh pride egmkai in odpotuje poceni na Dunaj, kjer ga vsprejme cesar v posebni avdijenci. Knez Ferdinand. SOFIJA 11. Knez Ferdinand je danes odpotoval v inozemstvo. Srbska skupščina. BELIGRAD 11. Skupščina je t drugem iitsnju vapiejelft provizorični proračun za »esec februvar. Ogromna globa. LVOV 11. Gališka hipotekama banka je kupila na dražbi posestvo Lukasziewicz, ali tega ni prijavila oblasti, da ne plača prenosnih stroškov. Davčna oblastnika je obsodila banko na 25.000 kron globe. Pruski princ v Parizu. PAKIZ 11. Včiraj je dospel semkaj iz Lizbono princ Eitel Friderik. Na kolodvoru ga je vaprejel nemški poslanik in ugledneji členi nemško kolonije. Koze v Parizu. PARIZ 11. Listi poročajo, da je ▼ Pa-risa okolu 20 slučajev kožic, ki so jih bržkone zar esli španski cigani, ki so se pred Etkoliko tedni utaborili bhzo trdnjav. Maroko. PARIZ 11. „Mati.a"* javlja iz Tangerja, da je mehala Abdul Aziza zapustila Rabat in da uiaršlra v Mekiuez v Fez. Paša v Meki-liezu je moral popraviti mestno zidovje, ker nameravajo sosedni rodovi napasti mesto, ia Tzlic vsem obljubam, da dobijo denarja, so zvofcti sultanu Abdul Azizu. Amerika se oborožuje WASHIXGTON 11. Odsek za stvari vojne mornarico ie v poslanski zbornici za-goranal gradnjo dvth velikih okl>pnjiič tipa ..Delaware", iti gradnjo 10 rušlcev torptdjv ia 8 podmorskih čol iov. Slcupno je za leto 1908 odobren v svrhe vojne mornarice prora-«aa 101 mil. dolarjev. Ameriška eeka&ra v Čilu. ST. JAG0 U. Eskhdta Združenih držav as pri pluje v Valp iraiško luko, ampak bo deiiiraia v valparaiškem zaii^u pred predsednikom Montt. ki se ukrca na šolsko ladij o Acquedano". 12 usi j a. Gimnazijec vrgel bombo proti policijskem ravnatelju. BAKU 11. Ko je prtdni nolo noč šel navi policijski ravnatelj Pušln iz gledališča, jo neki gimnazijec vrgel proti njemu bombo, ki ga je Ia lahko randa. Gimnazijca je spremstvo ravnatelja ubile. Vojno sodišče VARŠAVA 11. V j no s dišče je obsodilo 16 anaihistov na smet. svoie ime palači. v polo za sožalnije t kraljevi Bivši diktator Franco. PARIZ 11. Bivši portugalski svojim pristašem, naj ua predstojećih volitvah žejo izskušnje slehernega dno — postaja tudi podpirajo vlado. vsako kulturalno vprašanje.,, politikum. Giej ...... .. tržaško šolsko vprašanje! Pogreb kraljevih morilcev. , ^ se,a izvira našo prepričanje, da poli- LIZBONA 11. Trupla dveh kraljevih uradnik ne sodi za zastopnika naroda?! morilcev in neke tretje oseb?, ki je bila ubita pdjtičen uradnik je sam del državne javne pri atentatu na kralju in predstolonaslednika Uprave in mora to upravo zastopati so bila iz mrtvašnice prepeljana na pokopali- tudi proti ljudstvu, katerega raj bi šče. Za vzdrževanje reda je oblastnija izdala zastopal kakor poslanec. Tu je kol'zija med stroge odredbe. dolžnostjo uradnika in dolžnostjo poslanca Aipolm se povrnil. i neizogibna. A mnoge izskusnje uče, da v tem LIZBONA 11. Vodja naprednih disiden- notranjem boju zmaguje navadno — uradnik, tov Alpoim je dospel semkaj ter je upisal Ne trdimo, da ne bi bilo prav nikake izjeme. - Ali taki junaki — a la Wiukler — se ne ' porajajo vsaki dan. ki bi ohranjali svojo od-! porno silo in ostajali zvesti svoji poslanski • dolžnosti tudi ted^lj, ko jih zovejo na „po- nuDioiur u « % .j .• ski predsednik Franco potuje v spremstvu 6OTOr m cbamera treh redarstvenih uradnikov pod imenom du Morda se nam poreče, da moramo kon« Ferriera ter se bržkone poda iz Marailje v sekventno biti proti kandidaturi vsacega c. Genovo k. uradnika! Priznajmo radi, da se za take Pogreb kralja in prestolonaslednika. j kandidature sploh ne Davdušuiemo. Vendar T^n^r. / , -je velikanska razlika m^d položajem recimo LIZBONA 11. Ceremonija preuosa krat kakega eodaega uradnika ali profesorja in kralja m prestolonaslednika je pričela včeraj { d j političnega nradnika. Sodni urad-ob 3. uri popoludne. Navzoči so bili vsi mi-1 profesor itd. so sicer v državni službi, nistri. Lizbonski patrijarh je v stolnici opravil | aJj Qni niao izvršujoči organi državne politike obredi. Nato so prenesli krsti v panteon, kjer in zato tudi nis0 izpostavljeni takemu prije patrijarh zopet blagoslovil trupli. O pre-; tigku in proganjanju kakor političen nosu krst je bil napravljen poseben zaponki, ura ki se s ključi krst vred shrani v narodni | remiDižceDCo izza zadnjih državno- arbi*- __zborskih volitev in ta izvajanja smo napisali, izzi-ani v to po dogodkih v sedanii volilni borbi na Kranjskem. Tudi tam vidimo med kandidati za deželni zbor nekega c. k. okrajnega glavarja. Paralela med to Spominiajmo se zadnjih državnozborsicih' kandidaturo in ono dra. Pe!ra Laharnarja na volitev. V volilni skupini Sežana-Ajdovščina Goriškem je naravnost hap«ntna. Tudi o tej je kandidiral bivši okrajni glavar v Sežani in j kandidaturi na Kranj^kc-m sedanji vladni svetnik v Črnovicih dr. Peter 'da je „samostojna , dočim Laharnar. In sicer se je zdelo s prvega —; rizirana od ene slovenskih saj je g. kandidat sam zatrjal tako —, da bo paralela popolna -je to samostojna kandidatura, nenavezana na^ite stranke na ris^cm, nobeno stranko. Ali ta videz so je kmalu kandidaturo dra. Petra IiSuuru^a , porušil. I Toda to ni odločilno za nas, kdo pod- Kandidature poL uradnikov in narodni interes. se je je v hotelo trditi, resnici fa*o-trank in sicer — od somišljenikov ki je priporočala Za nas pa je bilo vprašanje : ali samostojna p.li strankarska kandidatura ? ! — povsem irelevantno. Mi smo se takoi s prvega začetka s principijelnega stališča ra-odločneje vprli tej kandidaturi. In 03tali p*'ra kandidaturo političnega uradnika na Kranjskem, marveč moramo se svojega principijelnega, gori označenega stališča obsojati to kandidaturo. Poreče se nam morda, da je razlika med smo nepremično pri lem svojem stališču tudi bitstvoai državnega zbora in deželnih zborom, pozneje v v3ej volilni borbi in nas niso mogli č š, da je prvi eminentno političen, drugi pa premakniti tudi vsi naj haj i napadi in tudi ne go administrativni zbori. To v obče ni res, vsa o3ebna zasramovan^', ta žalostni karakte-( glede deželnega zbora kranjskega pa še pori s ti ken sedanj h poetičnih borb na Sloven- j sebno ni res! Frazo o „admmistrativnostia fck^m. Ia doživeli smo veliko zadoščenje, da deželnih zborov meče vlada v svet in to že je velika večina voliicev v rečeni skupini |radi svoje centralistične politike, ki jej veleva, pntrd la ttmu našemu mnenja. ! da bagatelizira deželne zbore, a v zadnjem Za\zemše to stališče proti kandidaturi g.' ča31I §e posebej radi tega, da opravičuje dra. Petra Laharnarja pa nas ni vodila ni-1 svojo naspretnost proti uvedenju splošne vo-antipati)a aii simpatija. Mi|]j!ae pravico tudi za deželne zbore. kuka osebna nismo bili proti dru. Peti u Laharnarju, ampak le proti političnemu uradniku Laharnarju. Niti ustmena zatr- on simpatizujes itične<*a društva kandidata, da 1 pol „E d i n o a ty in da vensko politiko kakor dila g program pnznitva primj. no 7z Portugalske. Pristaši Franca boda podpirali vlado. LIZBONA 11. Bivši ministri, pripadalo« Franco vi stranki, s»o sklenili priporočati Zaradi kranjskega deželnega zbora moramo naglasiti, da mu v danih slučajih pripada eminentna politična naloga v imenu vseskupnega naroda našegi. Kranjski deželni zbor je jedini tak zbor, tržaško slo- v kattrein imajo Slovenci odlo-tudi taka čilno besedo!! Temu zboru pripada zatrdila niso mog'a nikakor vplivati na niše J naloga reprezentativnega zbora za ves narod, veden je. ; To sicer - ne mtavno-pravno, ker no more Nas je vodilo globoko prepričanje, j sklepati o stvareh izven Kranjske. Ali moda c. k. politični uradnik tudi ob mo i ralno more biti njegov vpliv neprecenljiv za rebitni najbolji volji ne more biti pravi: ves narod s tem, da ob dani potrebi mani-zastopnik celokupnih interesov naroda,! festuje v prilog rojakom v drugih pokrajinah, tojej ne le cospodar-kih, airpak tudi narod-, Dogoditi bi se mng'o, da bi navstala potreba — in takih slučajev nam nudijo ravno Nemci v raznih deželnih zborih — da deželni zbor kranjski manifestuje proti sploš« P O D L I S T E K. KAZAKl. Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. A kljubu tej zaupnosti je začel pre-računjati znova dolgove, ki jih je bil zapustil, kdaj jih treba plačati in v kolikem času jih utegne poravnati... „A saj sem razun pri Ševalje-u ostal dolžan tudi še pri Morčlu," mu je padlo v glavo in pre-dočil si je vso tisto noč, v kateri se je pri njera tako zeio zadolžil. Bilo je to pijančevanje s cigani, ki ga je aranžiralo nekaj veselih gospodov iz Petrograda: krilni ad-jutant. Saška B*** in knez D*** in tisti visoki stari gospod ... „In zakaj so tako zadovoljni sami s seboj, ti gospodje je premišljeval, „in s kako opravičenostjo imajo svoj posebni krog in mislijo, da je za druge velika čast. Če se ga smejo vdeleževati ? Morda liih in političnih aspiracij ! In tudi kulturnih no!! To pa iz razloga, da ob naših specifičnih avstrijskih razmerah — kakor ka- zato, ker so krilni adjutanti ? Je le strašno, za kake neumne in podle imajo druge ljudi! Jaz pa sem jim pokazal, da si čisto ! nič ne želim njihovega prijateljstva. A moj oskrbnik Andrej bi se pač zelo čudil, da se tikam s takim gospodom, kakor je Saša B***, s polkovnikom in krilnim ad-Ijutantom... Da. in nihče ni pil tisti večer ! več nego jaz: jaz sem naučil cigane novo pesem, in vsi so poslušali. Čeprav sem delal veliko neumnosti, sem vendar jako, jako vrl fant," si je mislil. Jutro je dobilo Olenina na tretji postaji. Napil se je čaja, predjal sam in uredil z Vanjušo kovčke in zavoje tn se usedel potem med-nje, pametno, pokoncu in kakor je prav. Vedel je zdaj, kje so njegove stvari, kje je bil denar in koliko ga je bilo, kje potni list in vozovnica in pobotnica o cestni pristojbini — in vse to, je menil, da si je uredil tako praktično, da je postal vesel in da se mu je zdela daljna vožnja le kakor nekoliko dolg izprehod. V teku poludneva je bil ves zatopljen v aritmetične račune: koliko verst je že ■ prevozil, koliko jih je do prihodnje postaje, koliko do prvega mesta, do obeda, ; do čaja, do Stavropola in koliki del vse vožnje znaša pot, ki jo je imel za seboj, i Pri tem je računil tudi, koliko ima denarja, koliko mu ga ostane, koliko potrebuje v poplačilo vseh dolgov in koliki del vseh svojih dohodkov bo porabil mesečno ; za življenje. Zvečer, po čaju, je izračunil, da je do ! Stavropola še sedem enajstink celega pota, j da znašajo njegovi dolgovi vsega skupaj prihranke sedmih mesecev in osminko celega njegovega premoženja, — in ko se je bil umiril gledč tega, se je zavil v kožuh, se zleknil v sani in znova zadremal in sanjaril. Njegova domišljija se je zibala zdaj že v bodočnosti, v Kavkazu... Vse sanje o bodočem^ so se spajale s podobami Amalat-begov, Čerkesk, gOr, prepadom, strašnih rek in nevarnosti. Vse to je medlo, nejasno stopalo pred njegovega dnha; toda vabljiva slava in grozeča smrt sta bili mik in čar te bodočnosti. (Dalje.) ni narodnostni politiki vlade* A tu bi radi videli c. k. okrajnega glavarja-poslanca, ki bi si upal manife^tovati proti politiki, katere izvrševalen orgen je — on sam!! Rekli smo, da je paralela med kanuiđa-turo dra. Laharnarja na Goriškem in okrajnega glavarja Detele na Kranjskem frapantn?. Ali v enem pogledu ta paralela divergira in sicer ne v prilog g. okramega glavarja Detele. Dočim smo biii na Krasu proti političnemu uradniku, moramo nastopati v slučaju g. Detele tudi proti osebi z nje znanim narodnim mišljenjem. Gosp. dru. Laharnarju nismo mogli odrekati privatnega narodnega mišijenja; o okrajnem glavarju Deteli pa je znano in dokazano, da je nemškutar! Pri tem možu je izključeno, da bi so zavzemal za narodne aspiracije naše, kar je pač minimum tega, kar se zamore zahtevati od narodnega zastopnika. Že dejstvo samo, da je v izključno slovenskem volilnem okraju danes še možna taka kandidatura, že to dejstvo je žalostno dovolj. Če pa bo mož tudi izvoljen, bo to za narod naš na Kranjskem ubošno spričevalo, ki mora naravnost popariti obmejne Slovence, ki se jim je boriti v vse drugačnih nerazmerno neugodneiih položajih. Kandidatura g. Detele je škandal, njegova izvolitev pa bi bila škandal vseh škandalov. Avstrijska delegacija. Plenarna seja. — Govor poslanca Pittonija. Dunaj 11. Na današnji plenarni spji avstrijske delegacije je del. Pittoni najprej v imenu socialnih demokratov protestiral proti temu. da ie unanja politika odtegnjena parlamentu. Z ozirom na unanjo politiko vodijo socijalne d mokrate nastopna načela : ohra-nenje miru knkor živlienski pogoj za proletarijat, znižanje vojaških bremen potom modre unanje politike, uravnava naših razmer do unaniih vlasti na način, da se povspešuje trgovino in industrijo. Govornik je opozoril na dejstvo, da je proletarijat za mir. Priznava pomen trozveze za ohranenje miru, omenil je tudi kak upliv bi utegnilo imeti na naše sosedno države dejstvo, ako bi se sedanja zveza spremenila v zvezo z Francijo oziroma z Anglijo, kar se je od neke strani sprožilo. Ako smo v prijateljskih odnošajih z vsemi državami, je vendar želeti, da smo v tesnejih odnošajih s sostduimi državami, ki tvorijo sedanjo trozveso. Avstrija je sploh v zadnjem desetletju nazadovala toliko v svetu kolikor v trozvezi, to pa vsled narodnostnih bojev in homatii, ki so v zvezi z dualizmom. Na znotraj se je Avstrija utrdila z uvedbo splošne in enake volilne pravice. Da se država še bolj utrdi, je treba okrepiti demokracijo i n uvesti narodno avtonomijo. Samo-ob-«ebi je umevno, da se morajo bolj utrditi tudi oduošaji do Ogrske, ako hočemo priti do veljave na zunai. Pri tem pa ni moč skupne monarhije v sanjah veselile, marveč v tem, da postaneta oba dela neodvisna. Za Av^fri.0, ki je popolnoma obdana cd bratskih narodov, je bolj nego za vsako drugo drža?o potrebno, d* zasleduje politiko miru. Podrejeno razmerje, v katero je prišla v trozvezi Avstrija nasproti Nemči i, in ki se je pokazalo v Al-gecira>:u in v Haagu, ie. neg'ede na razmere, pripisati tudi manjim zapletajem, ki nastanejo semtertja med Avstro-O^rsko in Italijo. Žek ti bi pa bilo, da minister za unanje stvari, nadaljuje gojiti z Italijo pri jateljsko razmerje, kajti le na ta način se bomo mogli osvoboditi ed varuštva Nemčije. Govornik je o črtal brezpomembno it irre* dentfzma v Avstriji in Italiji, ki ni nič dru-zega nego obupna politika propadlih strank, ki si nikdar več ne opomorejo. Opozoril je na to, kako si italijanska in avstrijska socijalne demokracija že dolgo let prizadeva, da prt preči irredentiško agitacijo v interesu miru in skupnega življenja narodov. Hudo mora žaliti Italijane, da se je uničilo pravno fakultetu v Inomostu in da se jim odreka samoupravo v južnem Tirolskem. Baron Aehren-thal je hotel nekdaj o tem govoriti z baronom Bečkom. Ako se mu posreči, da privede ti mali vprašanji do rešitve, tedaj stori več za zboljšanje razmer med Italijo in Avatro-Ogrsko, nego z sverni svojimi dosedanjimi priznanimi vspehi, Avstrija, ki obstoja i? toliko narodnosti, mora voditi politiko pravičnosti in svobode, in blagor Avstrije je v tem, da postanena-rodnostna država. Ako se naši odno-šaji z Avstrijo zboljšajo, tedfj se ne sme monarhija dati uplivati od Vatikana. Na jasnem treba biti, se hoče li ohraniti zvezo z ita'i IU. veliki Ciril-fletođijeo PLES v soboto dne 15, februariia 1908, 6fcf«n II »EDINOHT« 43. V Trsta, d ^ 12. februvarja 190* janskim kraljem, ali pa se đ ija prednost tajni zvezi s cerkveno državo. Govornik je izrazil svoje simpatije ruskomu narodu za nj ga boj za osvobo enje in ie opravičeval, zak tj ^e niso njegovi pristaši udeležili macife-tacij sožalja povodom smrti portugalskega kralja. D godki "na Portugalskem so namreč logično zgodovinsko pojmljiva posledica nasilnega vladanja bivšega portugalskega kralja in njegovega diktatorja. Mi izražamo, ja rekel govornik svoje sožalje portugalskemu narodu in mu želimo, da se Čim prej orvobodi nasilno vlade. Svoja iziaj-inja je govornik sklenil z besedami : Vzlic temu, da smo v opoziciji in vzlic temu, da ne zaupamo splošni politiki ministra za unanje stvari, in vzlic temu, da bomo glasovali proti proračunu, najde minister pri socijalnih demokratih naimarljiveje sotrudnike, dokler bo zasledoval politiko mini. (Pohvala pri socijalnih demokratih.) Del. Dzieduszychi je omenil izgonov av-strongrskih podan kov iz Pruske; posredovanje minist rstva za unanje stvari je bilo v prav mnogih slučaj h brezvspešno. Odkar sta dobila vodstvo državnega kancelarstva v roko Hoben-!oho in Biilow se v Nemčiji postopa z avstro-o^rskimi podaniki na način, ki ne odgovarja razmeram obeh za veznih držav. Nekaj se je moralo zgoditi, kar ie škodilo ugledu Avstro-O^rske v trozvezi, da Nemčija v mnogih slučajih tako iahkomišeljno z nami postopa. Avstrija je večkrat šla Nemčiji na roko, v zadnjem času v A'gesirasu in v Haagu. Govornik ne ve pa ničesar okaki pro-tiuslugi Nemčije. Govornik je naglašal da mora monarhija biti v direktnih prijateljskih zvezah z drugimi drževami. Poljaki bodo glasovali za proračun uaanjib stvari, ker žrle, da ohrani monarhija svoj upliv v svetu. Del. Jedrzejevricz je izjavil, da so Poljaki dobri in zvesti Avstrijci, Govornik je napadel protupol.sko politiko na Pruskem in preganjanje poljskih delavcev. Del. Nemec se je pritožil, da konzulati premalo ščitijo delavce. Del. Baumgartner je protestiral proti poročilu listov, da se smatra vatikansko palačo kekor lastnino italijanskega naroda. Govornik je izrazil željo, naj se minister tozadevno informira pri italijanski vladi. Govoril je potem še del. Schlegel, nakar je bila seja zaključena. P/ihodnja seja jutri. Ekspoze barona Aehrenthala o naši balkanski politiki je napravil efekt, kakoršujega naš minister za unanje stvari gotovo ni pričakoval, še manje pa želel. Na sestavljanju tega opisa je barona Aehrenthala gotovo vodla želja, da ne bi zadel neprijetno na nobeni strani, ali v resnici je neprijetno zidel blizu na vseh straneh. V Italiji so Aebrenthalove gospodarske iu izlasti železniško politike vzbudili zavist, da so se v hipu oglasili v Rimu tudi s svojimi nameni, izlasti glede gradnje traosbalkanska železnice. V isti hip so prihajale tudi iz Petro-grada zelo vznemirljive vesti o utisu, ki ga je napravil tamkaj ekspoze barona Aehrenthala. Trdilo se je in oporekalo, a fakt je, ia težko je pogoditi, koliko je bilo resnice na teh vesteh. Ali dejstvo je, da je bii tudi poslanik na Dunaju knez U surov pozvan v Petrograd in da se dane3 govori o konfliktu med Avstro-Ogrsko in Rusijo. „Standard" v Londonu trdi, da je položaj postal veleresen. In vesti, ki prihajajo iz Pariza, le podkrepljajo to trditev londonskega lista. Ob vprašanju makedonske žeie/.uice, o kateri je govoril Aehrenthlalov ekspoze, se vsi francoski listi postavljajo proti Avstro-Ogrski. Pari ž ki „Matin" pravi n. pr., da je baron Aehrenthal dokazal, da narodi bi mogli mirno živeti, ako ne bi poverjali svoje usode državnikom, ki brez potrebe izzivljajo razna vprašanja in ustvarjajo zadrege. Tako je tudi baronu Aehrenthalu prišlo na misel, d i je govoril o gradnji železniške črte preko So'.una v smeri proti Bagdadu, da bi se ustvarilo avstrijsko prevladje v M li Aziji. Najbolj pa so vznemirjeni v Rimu. Iz dejstva, da je bil ruski poslanik na Dunaju po,;van v Petrograd. sklepajo o raznih dalekosežnih namenih Rusije. V živi svoj italijanski domišljiji vidijo, kako Rusija že dviga roko, ki naj se polasti Carigrada, dočim da si hoče Avotro-Ogrska prisvojiti Solua. Nikdo ne bo seveda smatral teh vesti resnimi. Do velikega obračuna radi Balkana pride gotovo, ali za sedaj stvari niso če do-ZGre!« za končno obračunavanje. Ali fakt, da nastajajo vsa ta ugibanja je vendar velike simptomatične vrednosti, ker priča, kako ljubosumne so vlasti ena na drugo radi svo;,ih a-piracij na Balkanu in kako naravnost amešno je, ako na primer kak baron Ahrentkal govori o paralelnih interesih med Avstro-Ogrsko in Italijo. Vrvenje, nastalo vsled ekspozeja barona Avl renthala, naj bi bilo avstrijski diplomaciji v pouk, da se interesov naše monarhije na Bal-ka: .u ne more čuvati preko tistih efemernih vsporazumljenj" s kako Italijo, marveč jedino-le po sporazumljenju narodi na Balkanu samimi, čemur pa bi bil seveda prvi pogoj: p a m e t n a p o 1 i t i k a d o m a odgovarjajoča čutstvovanju slovanske pretežne večine prebivalstva v monarhiji. _ Konference radi volilne reforme v Istri. Kakor smo že javiii, so se zbrali miuolo nedeljo na poziv g. namestnika na tržaškem namestništvu čieni dotične deželnozborske ko- teljstvo ima pravico izključiti ie zadruge ske trgovce, mesto da bi jim pomagala. 1?» misije iz ob* h strank v deželnem zboru istr- onega člena a) ki bi prekršil na težak način tbko je tudi prišlo! Lah >nskn zadrugi skem. Razpravljali so o voliini reformi. Raz- pravila in reglemente: ali bi nekaj zakrivil, jestvinčarjev ni do danes z ničemer koristila prave so se v ponedeljek nadaljevale. Kakor kar onečasča ali kompromitira zadrugo— slovanskim trgovcem, pač pa jim je požrla čuiemo, so se sicer nekatera snoraa vprašanja Tega §. so se torej poslužili za proganjanje že mnogo kroirc in lini napravila (kakor -2e uglaiila, ali o končnem sporazumlieuju se še slovenskih delavcev. Navajamo sedaj b i sedi lo ■ omenjeno v eni zadnjih „Edinosti") mnogo ne more govoriti. Pač pa se bodo pogajanja dveh zapisnikov, ki govorica o postopaniu sitnosti. Ko bi zadruga ob egala vse trgovec skoro nadaljevala. Hrvatska. Absolutistične nakane hrvatske vlade. Ža teče kri. Cooperative proti slovenskim delavcem njih narodnega mišljenja. Zapisnik seje ravnateljstva od 6. septemb-a m. i. pnvi: razlaga kolegom ravnateljstva, da vesf, ki se razširja med členi zadrugs. da člena P. Baron Rauch hoče celo prekašati bana B°nač in M- BenJC0 (tukaJ prisotna) sta Khuena nesrečnega spomina. Ta le je saj členjena v slovenski družbi N. 7). O.. je vzdrževal vid;z peni po trhhh--------- ----------------- Da bi svet o tem ne dvomil, se je dal adla- \refm *<*«™ge, ker ima ista zadrug tu s barona Rauch&. akcijski načelnik Czern- * konzorcijem c. kr. javnih skladišč kovich interwiewirati od zagrebškega dopis .Ravnateljstvo, zashšavši poročilo predsedm- radi spadajoče v tržaško občino, bi imeli gotovo I vsi trgovci eden in i3ti urnik; tiki pa mo-Cooporative" ramo v mestu in v predmestjih zapirati ob n« „Predsednik deljah oh 11. uri predpoludne, a ven iz nega suuuiiua, ± a-«c .c oaj .. , _ , , ' i ~ , . * * • T ustave, baron Rauch pa hre- povzročila tako razburjenje med istimi, da trgovci v absolutni večini. in < lavorikah don Joao Franco a. se on ^oj*, da bi utegnilo to škodovati inte- to ne zgodi, so ultra politični L ihi pri r\a M j.^i QA\a. resom zadruae. k r ima ista zadrua i noaodbo lieni izključiti tudi sp^duie okoličauske tr nika „Pester Lloydaa. S cinizmom, ki mu ni kovo je sklenilo : povabiti člena Bunača in Zenka. para, je izjavil imenom vlade, da ta sama ne|^™«> naj izjavita v listu „Lavoratoreda upa v zanjo pavoljen u;pth volitev; a naj bo j msta m ne bosta včlanjena v slovenski j danjih rezultat ta ali oni, vlada da ima podporo se \dru?hi N'D' in aJj° se do slovenski da so prav- pogodbo | lieni izključiti tudi sp.duie okoličauske trgov«o itd. itd. kar skušajo ravno sedaj ! Vladni organi, ki dabro vedo. da s® zadruge le gospodarskega pomena (vsaj tak« hi morale biti), bi morali zahtevati od mogočnežev v trgovski zadrugi, «U j prav malo mar. Turški paša v kakem maloazijskem vita i jetu ne bi mogel bolje govoriti. Da t>e pa krono vtiska v to zasmehovanje ustave, je --recimo — žalostno. Pt kale so torej besede v hrvatskem pa-šaiiku, a pokale so tudi u&ke. Poroča se iz Udbina pri Senju: Tukai se klati po okraju madjaronski kandidat Mile Čanak z urednikom „Narodnega glasnika*. V Buniću ni hotel narod pustdi ju blizu, marveč je ju pričakal z vzkliki nezadovoljnosti in gnjiiimi jajci. Madjaroni so se zatekli k žandarmom. V nedeljo so se prikazali v Udbini. Narod je to ogorčilo, ker madjaroni nimajo nikakega upa zmage, in smatra njikovo okoli-plazenie za golo provokacijo. Pr vrelo je mnogo ljudstva, ki je začelo demonstrirati proti Madjaronom. Zandarmi so j h ščitili in kerikirali. Nazadnje pa je orož ništvo izpalilo neko'iko strelov. Zadetih je bilo mnogo oseb. Eden je ubit, in 5 eseb je težko ranjenih. Ogorčenje ie veliko. — To daje predvidjati viharne volitve dne 28. t. m. Ogrska. Socijalisti proti oderuškim stanarinam. Cautraln^ vodstvo socijalnodemokratične stranke v Badimpešti, je skl-milo energični nastopiti proti veduo naraščajočim odorjšsim stanarinam. Delavci so na shidu ikleuili, di že dne 1. maja ne plačajo več stanarine in da se uSotore na javnih ulicah, ako se v naj kra šem času kaj ne usrane v te n oziru. De lavci so sklenili, da si p ustavijo šotore po najuglednejših ulicah prestolnice, kakor so An-dras-;yjeva, Košutova in druge ulica. Drobne politične vesti. Bosna in Avstro-Ogrssa. Sara jevski občinski s et je po dvedaevni hudi debati sklenil s 16 proti 13 glasom, da se av-stro-ogrski državljani, živeči v zasedenih pokrajinah, nimajo smatrati za voliice, ker so pravzaprav inozemci. Ta sklep je posledica akcije, ki gre za tem, da se naglaša suvereniteta sultana ia markira posebni položaj Bosne in Hercegovine. Bolgarska vseučiliščna kriza rešena. Iz S fije javljajo, da je vlada ra-habilitrala v službi vse odpuščene vsoučdisčne profesorje. S tem je vseučiliščna kri^a rešena. Italija pomnoži svojo floto. Kakor javlia]o iz Rima. bo minister voine mornarice Mirabello zahteval od zbornice 260 milijonov lir za gradnjo štirih novih bojnih ladij in za razne manjše ladije. Ladije bi se gradile v domačih italiianskih ladjedelnicah. Ruska eskadra. Iz Rima javljajo, da prida dne 26, t. m. iz Pireja v Napolj ruska eskadra pod poveljstvom kontreadmirala Eoerh&rdta. Admiral pojde tudi v Rim, kjer se predstavi kralju. Dnevne vesti. Zelo važno zborovanje. „Trgovsko izobraževalno društvo" v Trsta vabi svoje člene in interesente na shod. ki ga sklicuje v smislu § 2, 1. društvenih pravil v društvenih prostorih via S. Francesco št. 2, danes dne 12. t. m. ob 9. uri zvečer s sledečim dnevnim redom : 1) Nagovor predsednika. 2) Kaj nam je storiti proti žuganju bojkota naših jestvinčarjev ? (Poroča gosp. dr. RjbaJ.) N. B. Na ta shod so posebno vabljeni Stankom Godina naši državni poslanci, slovansko časopisje in | (Vrdelca). \ju pa na d^lu kakor teža/ca-dninarja do prihodnjega občnega zbora. — Po rešitvi tega vprašanja in, ko se je to dalo na znanje členoma Bonaču in Zenku, je predsednik zaključil sejo. Šo krasnejši socijalen dokument je zapisnik občnega zbora od 8. decembra m. 1., ki se glasi : „Pri III. točki dnevnega reda (Poročilo ravnateljstva glede členov Bonača in Zenka) naznanja predsednik občnemu zboru sklepe ravnateljstva od 6, 9. 1907 glede členov Bonača in Zenka in otvarja debato, ki se vrši animirano, ter se sprejme sledeči predlog : Občni zbor odobruje sklep ravnatelj dva in mu nalaga, naj izključi vsakega člena, ki bode v prihodnjič včlenjen v kaki organizaciji, ki je škodljiva naši organizaciji (in dosledno tudi naši zadrugi) ; za takrat pa se dovoljuje členoma Bonaču in Zenku. {ako uvrstita izjavo v „Lavoratoruu} da ne bosta včlenjena v slovenski družbi), naj vstopita v zadrugo s 1. 1. 1908. Za slučaj pa, da ne bi hotela publicirati omenjene izjave, bosta odstranjena od dela zadrugeu. Stvar je tako jasna, da jo tudi slepec vidi. Ta dva veievažna dokumenta iz socijal-nega delovanja tržaških socijalistov pa pribijamo tu ad perpetuam memoriam. A propos, „L tvoratore** sedaj piše vrsto polu sociialnih; polu folklorističnih slik iz življenja v prosti luki. Vidi se pa že sedaj, kam pes taco moli. Vsa „Stimmungsmacherei'4 konča namreč s himno na „njihove" zadruge. Priporočamo pa pri tej priči „Lavoratoru*4 zgornja dva dokumenta ; bosta le prispevala k realistiki njegove žanrove slikarije. SocijalistiSna — pravica. Kakor čita mo v graških novmah, je tam neki delavec šel na delo vkljub temu, da so njtgori „so-drugiw stavkali. V plačilo za to so ga so-drugi. ko se je vračal od dela napadii in pošteno namlatili. Niti na kraj misli nam ni, da bi hoteli braniti stavkolomca in mi b; niti ne omenjali tega dogodka, da sa ni zgodilo potem kakor sledi. Drugi dan je pobiti delavec poslal po zdravnika v tamoŠijo bolniško blagajno, ki je v rokah „sodrugov." Mesto podpore ia zdravnika, je vodstvo imenovane blagajne prav po salamonski mz-sodilo : ker je bolezen atavkolomca nav>tala vsled pretepanja — ne gre istemu nikuka podpora in tudi ne zdravniška po moč ! Pre] so ga pošteno pokvarili — potem mu pa odrekajo celo zdravniško pomoč, ker — BQ je pretepal! ! Taka je pravica sodru-gov ! I! Ljubljanski župan Hribar se je mudil te dni v Sarajevu. V spomin. Dne 9. t. m. smo pokopali „Slovenca"* z Rocola. Pokojni Jo^ip Cergo p. dom. „Slovenec" je bil naroden mož in blaga duša. Gospodarsko društvo v Rocolu je v spomin pokojnika preskrbelo lepi venec s trakovi v narodnih barvah. Dva druga venca sta nosila napise : Žalujoča soproga — Nepozabnemu soprogu in „Nepozabnemu sorodniku — žalujoča družina Pakin". Sprevod iz kapele mestne bolnišnice je bil zelo mnogoštevilen. Predno se poslovimo od dobrega našega Josipa, vprašemo njpgovega brata Antona in njegovo nevesto : Čemu sta dala napraviti na podarjene venca laške napise ? Upamo, da je to bilo le nehote, ker „S o^enci" imamo svoj lepi jezik in ne trebamo tujih. Večnaja pamjat! Prija t elj. O boju naših jestvinčarjev, je imel naš izredni poročevalec pogovor z gospodom trgovcem na Š kolju ugode slovenskim členomtrgovcem. Vprašali smo g S. G. kako jo mož*o. da ni plačal, ko so vendar mestni in vladni organi rabili proti našim trgovcem celo ia-silje, da so jih prisilili k plačanju. Vprašane« nrtm je odgovoril, da je tudi on imel zaplembe in da so tudi žo ptišli po zarubljea* blago, a ker je dotični inagistratni uradnik zaplenil 100 omotov sveč Apolo, katerik Stanko Godina ni nikdar imel v svoji trgovini (!!) in pa, ker je on pravočasno rek»ri-ral, je ostalo vse pri starem, Namestništv« jo zavrnilo priziv in dalo prav z-idrugi. Godina je rekuril na ministerstvo, ki pa dt danes — po kakih dveh letih in pol — S« ni rešilo priziva. Zato ni mogel tudi namesi-ništveni svetovalec prisiliti g. Godino, da ki plačal ! Gospod Godina pričakuje rešitve mi»i-sterstva. ki mora dati n:c-mu in našim trgovcem sploh ono zadoščenie, ki mu ga ni dal« tržaško namestništvo. Ko bi pa ministerst*«. vkljub jasnosti državnih zakonov potrdil* razsodbe nižjih instanc, pojde on na najviij« instanco in je gotov, da mora pravica zmagati nad krivico. Kako more kedo siliti slovenskega trgovca, ki zna le sa silo laški jezik, dt mora umeti skoraj 50 paragrafov la^kik pravil trgovske zadruga in da se bo ravnal po njih — ko jih ne umeje ! Slovenski jezrik je tu deželni jezik in ima z laikim ista pravice. Ker imajo tržaški trgovci enake dolžnosti, je naravno da morajo imeti tudi enake pravice. Preko teh pravic, ki jih imajn tržaški Slovenci, se tu ne da korakati ! „Bodite dobri, drugače rtiimo ntke prizive !•* Med te prizive spada menda ravn« priziv g. Stanka Godine ! Rešitev pa Mora priti prej ali slej in potem bomo videli, ali smo Slovenci tu le za stafažo raznim mestnim in državnim oblastvom, ali pa sin« tudi mi državljani — enaki drugim državljanom. Slovenski trgovci naj se ne udajn a* nobeno ceno in naj ne dopuščajo spremembo pravil zadi uge, kakor jo zahtevajo Lahi, a vlada je dolžna skrbeti, da se nam ne bodn delale slične krivice. Drugače bodi boj «U skrajnosti ! ! ! Slovenskim trgovskim krogom. Prejeli smo : Iskreno priznanje izražam natfm vrlim trgovcem v mestu, ki so se na nedavnem zborovanju „Z idrugo" tako odločno korili za svoje in naše pravice. Hvala jim na tem nastopu proti narodnim sovražnikom in nekaterim slovenskim reneg.itom, ki še vedno mislijo, da bivajo tu v blaženi Kalabriji. Ta smo mi Siovenei na svoji zemlji. Sram pa zatajuje svoj materini trgovske organizacije v Ljubljani, Gorici, Celja, Mariboru in Kranin. K socijalistični grozovladi v prosti Ker je bil S. G. med prvimi, ki so uvideli zavratne politične nakane laških dru gov in je m^nda edini slovenski trgovec v luki. Na nedeljskem shodu N. D. O." se je mestu in predmestjih, ki ni Se danes člen ? mnogo govorilo o slučaju slovenskih delavcev zadruge jestvinčarjev, se mi je zdelo vredno Bonača in Zenka, ki ju je socijalistična in potrebno, da olišim mnenje tega narodnega „Cooperatira" spravila ob kruh radi njunega'poštenjaka. narodnega prepričanja. Ko 80 prišli k njemu laški ustanovitelji Pred nama leži sed^j razsodba, izdana ! zadruge jim je naš Stanko — ta mož prave dne 2. t. m. od tukajšnjega c. kr. okrajnega korenine — izjavil, da on vstopi le, ako bo i sodišča za c:v. stvari v pravdi omenje- j zadruga obsegala mesto in VSO okolico in nih dveh delavcev proti „Cooperativi". Iz ako se bo v i*tej uradovalo v obeh deželnih obrazloženja k tej razsodbi posnemamo sle- jezikih. Ako pa astanove zadrugo le za deče podatke, ki govori o za cele knjige. ;mesto in predmestja, smatra on tako ustano- stan kakor tudi naslov (ulico, hi^no srevilko). Posnemamo najprej, da se člen 10. vi te v le za politično poteza Lahov —potezo, j Pripominja te, da se oddajajo časijiške pravil rCooperative" glasi doslovno: „Ravna- ki ima namen zapostavljati ia tlačiti sloven-1 zpamke nabiralcem samo razveljavljen naj bo vsakogar, ki jezik ! Čas je. da se vsi vadramimo iz letargijo in da energično zahtevamo svoje praviš«. Zahajajmo pr;dno na predavanja, shode in zborovanja, da se bomo i/.obražali in veibali za nadaijna naše boje. Potem še le nehajo nasprotniki z nasiljem ra shodih pivti nam. Tedaj bo zmaga — ne naša, ampak jednak« pravice. Dokler ne dosežemo tega, ne pozabimo da le v slogi je moč ! ! Trgovski pomočnik iz okolice. Za nabiralce in prodajalce. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: S 1. svečanom 1908 otroril se je na Dunaju I/l, Postgasse št. 10 poseben o Idelek, pri katerem si med uradnimi urami ob delavnikih nabiralci in prodajalci pisemskih znamk lahko nabavljajo v prometu stoječe avstrijske (Kreva in Levante-znamke), pisemsko časniške in porto znamke, kakor tudi jednotoice v vseh jezikovnih izdajah. Naročila na take vrodnotnice se izvriu-jej6 lahko tudi pismeuim potom proti istočasni upošiljatvi denarnega zneska, ki odgovarja nominalni vrednosti naročenih vrednotnic in zneska za frankovanje pošiljatve s poštnimi vrednotnioami (priporočenega pisma, denarnega pisma, zavitka z napovedano vrednostjo). Če ae ni vposlalo denarnega zneska, ki odgovarja poštnini za pošiljatev ali pa, če ao zadostuje znesek za frankovanje, se v pora bi ali del naročenih vrednotnic za frankovaajo pošiljatve, ali se pa zmanjša naročilo v toliko, kolikor znaša poštnina. V lastnem interesu dopošiljatelja jo potrebno, da navede natanko in razločno svoj V Trstu, dne 12. februarja 1908 »EDINOST« št. 43. Stran ITI Poročila se ie tu včeraj nečakinja nagega narodnega veterana g. R u ž i e k a, g> sp:ca Rezi M a 11 y iz Spodnje Idrije z gv-spodoai Franom Božiče k-om trgovcem ist'jtam. Novoporočence'ua želimo obilo sreče ! Otvoritev tunela pod Montuco. — Včeraj zvečer so — po^t tot discricnina rerum — otvorili predor pod Montuco brez posebnih ceremonij. Pač pa je občinstvo pri-Li elo v velikem številu pogledat novo sei*za-cijo našega mesta. V predoru je bilo do pozne ure kaj veselo vrvenje kakor v živahnosti k-ikega pustnega dne^a. Straže na konju so vzdržavaie red in napotile občinstvo, naj se vedno drži desnega trotoaria, tako da se je prav prijetno ob v ej gneii sprehajalo gor in d >1 po tunelu. Pri tem redu, ostaue — upamo — tudi v prihodniič. Tunel je dolg 347.16 metrov in širok 11.5 mttrov ; višina oboka znaša 7.27 m. Predor. ki začenja pod monumentalnim sbodiš-čem Montuce, vztegu;e se v kurvi, dvigajoč* se s 4 in pol odstotno položno-tjo, do ulice Paliini. Ves predor je prevlečen s ploščami iz majolike, kar deia ob svitu električnih obioč iic naravnost čaroben vtis. Tr< toar je asfaltiran ; po predoru je že napeljan tir prihodnje železnice do Sv. Ane. Predor, ideja inž. Polleya, je zgrajen po načrtu inž. Grulicha. Delo je začelo meseca avgu-ta 1904. Stane pa — in to je pri vsej krasoti edina žalostna točka — 4 800.000 K, kateri znesek si je občina izposodila iz „Cassa triestina di risparmio". V svrho amortizacije tega dolga je bil nedavno sklenjen in sankci-joniran 2-vinarjeva pristojbina na tramwajske vozne listke. Italijanska pravna fakulteta zagotovljena ? Oficijozni „Fremdenblatt*' je priobčil brzojavko iz Trsta, v kateri se naglasa, da s♦» vprašanje o ustanovitvi italijanskega vseučilišča v najkra šem času reši na način, da se osnuje na Dunaju italijanska pravna fakulteta. Sokolova maskarada. Kakor običajno vršila se bo tudi letos na pustno nedeljo t. j, dne 1. marca 1908. Skup'ne mask ki se nočeio udeležiti te sijajne zaključne predpust-ne zabave naj se priglasijo pri odborniku g.u Ljudevita Modic-u, ulica Fontana 4. — Na zdar ! — Damski odbor za Ciril Metodijev ples. Opozariamo vse one naše rodoljubne dame, ki aktivno sodelujejo na letošnjem o-miadmakem plesu, da se izvolijo sestati danes ob 5 uri popoludne v „Slovanski C(.?alniciu, kjer se določi, kake fuokcije da katera prevzame. Nadejamo se, da store naše dame, ki so ie toiikrat pokazale, da se zaajo žrtvovati za na£o deco, avojo rodoljubno dolžnost tudi 15. t. m. Zato naj pridejo ca današnji sestanek vse one. ki hočejo postaviti omladini na razpolaganje svoje cenjeno delovanje. — Odbor. Glasbena šola. „Č.talnica" pri sv. Jakobu opozarja, da se sprejema še ta teden. Otvorila se dva tečaja, zučetai in nadaljevalni. Vpiše se lahko v „Čitalnici" v»aki večer 0 i 8 — 10 ali pri društvenem tajniku R Goticu, ulica Valdirivo 15. (Zaloga iužuega sadja.) Tržaška mala kronika. Razgrajač. 32-letni kočijaž I-*an B. stanujoči v ul ci di Don »ta, je bil predsinoč-niim ar eto van v neki žgaujarni v ulici Carlo Ghega. ker je tam razgrajal : bil je stri neko nn,;o in prijel je bil za vrat žganjarja ter ga nabijal s pestmi. Tatvina na parniku. Brata Ivan in Evg^n M. (prvi 17, a drugi 30 leteč) sta bila oba — kakor mornarja — vkrcaua na par-i.iku „Kugenia" avstro amerikanske paro olovne družbe. Prediinočnjim sta bila pa oba ?-retovara, k^r sta na istem p .miku vkradla 21 kg. drevesne volne, vredn; 21 kron in 40 st. Mej paglavci. Povedali smo že večkrat, da je iiičanje kamenja najljubša zabava tržaške „malarije". Poscbao po staromestnih ulicah ka: mrgoli te slavue tržaške mularije, ki se zabava s to nevsrn> igro. Ena teh staro-mestuih uiic je tudi ulica di Moatuzza. Tam je fcslo predvčerajšnjim popoludne več paglavcev, niz deljenih v dve četi, ki so &e — četa pro'i četi — lučali s kamenjem. In v tej bitki je bil ranjen 5-letni — kajti tudi 5 letui otroci so že Členi slavno tržaške mularije — Egidij Plusnik, ki stanuje de stanši v hiši št. b iste ulice. Ranjen je bil do krvi pod levim oč som. Mufct je morala z malim ranjenim bojevnikom na pomožno postajo društva „Igea". kjer mu je zdravnik obvezal rano. Zlasali sta se predsinočnjim 58-Ietna Marija Mazzeno in 37-Ietna Ana Cer, obe stanujoči v hiši št. 26 v ulici di Donota. Ančka je pa staro Mtco precej dobro nakle-st»ia: mej dtugim je Mica dobila precejšnjo bulo pod levo oko, in zato je Ančko ovadila na pobeiji. Regnicolo, ki z nožem v roki priganja v Štrajk. — 19-letni kurjač Dante Mosco, doma iz Rimini v Italiji, je bil v službi na parniku „Marte" tvrdke Fraccano & Ci. Dne 1. t. m. jo bil šel Mosco na par-nik „Jupiter", ki je tudi last tvrdke Faccano & Ci. in tam mornarjem predložil neki spis. v katerem se proglaša štrajk mornarjev iste tvrdke, in zahteval od mornarjev, da podpišejo isti proglas. Ker niso hoteli mornarji podpisati, je Palijanček pto mesarja vzeli La zapisnik in ga pridržali v zaporu. Koledar in vreme. Danes : Evlalija dev. — Jutri : Fuska muc. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 7° Cels. — Vreme včeraj : lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, spremenljivo. Hladni vetrovi. Temperatura hladna. Semtertja jutranja megla. Društvene vesti. Pevsko društvo „Velesila" v Škedoju priredi veliko maskarado v nedeljo dna 16. svečana tek. 1. v dvorani gospe Marije Sancin p. d. (Oraš) v Škednj u. Začetek ob 5 uri popoludne in zabava bo trajala do 11 ure zvečer. Vstopnina za možke 1 ki 010, ženske 80 st. Ker to društvo priredi eu sam ples v tej pustni sezoni, se odbor nadeja velike udeležbe od strani naše slovenske mladine od blizo in daleč Odbor. Velik plesni venček priredi „Čital niča** pri sv. Jakobu v soboto 22. t. m. v Sokolovi dvorani. Več pravočasno. Naše gledališče. V nedeljo 16. t. m. se z gostovanjem gospe Danilovo iz L ubijane uprizori vdru-gič sloveča ruska drama „Tuji kruh", ki je dosegla prvikrat na našem odru popoln uspeh iu povzdignila visoko umetniški nivo našega gledališča. Vloge s<\ v istih rokah kaknr na primijeri : Jelecki (Stoka) O'ga Pe-rovna (Djnilova) Kuzovkin (Vercvftek), Ivan v (Veble), Maksimov (Rajner), Aleksandrov (Zvezdan). Poleg te drame se uprizori ruska noviteta: A. Č^hova groteska v 1 dejanju „Medved*, ki je v 3vojem žanru prava kabinetna piega. in v kateri imata glavni vlogi gospa Danilova in g. Veble. Predstava se bo vršila pri navadnih cemli in v abonne-ineatu. Darovi. Za Ciril - Metodov ples so darovali dam>kemu odbora: gospa Viktorija Z-len ne Jelen, kakor je bilo včeraj p matoma tiikano, 1 steklenico tropinovca in 1 steklenico maršale, go^pa Jo-ipina vdova Kociia-ioič 10 buteljk finega briškegi vina. Nrd iljne darove sprejema za damski odbor go^pa Roii d-. Grego r i 11 o v a („Narodni d >n»", u ija G orgio Gal a t ti 18, II.) Za podružnieo družbe sv. Cirila in Metodija ua Greti nabralo j-.t v društveni gostilni v R »janu dno 9. t. m. ;»j gospodu Matiji Lavrenč ča 10 kron. Za družbo sv. Cirila in Metodija poslal je gosp. Franjo Vendramin K 1*60 kot čisti prebitek kegbinja na svatbi v Dutovljah. Denar hrani uprava. Vesti iz Goriške. Iz Sežane se nam piše: Naše občinsko starešinstvo je imenovalo v svo]i seji z dne 9. t. m. častnim občanom našega domačina dr. Gustava Gregorina v priznanje njegovega neumornega in uspešnega delovanja v prid slovenskemu naroda. Ta sklep našega starešinstva odobravajo vsi občioarji, v imenu katerih kličemo našemu rojakn in novemu častnemu občanu: Bog g* živi še mnogo let ter daj mu dočakati plodove njegovega dela ! x Zmešnjava v goriškem velepo-sestvu. Doe 16. janavaria zbrala se je v Gorici večinA slovenskih veleposestnikov in si ie zbrala od^.ek kakih 20 členov, katerim «sc je dala naloga, pozvedovati o primernih kandidaturah za deželni zbor. Na dan 25. janu- ::::: V pekarni in gladčičarni ..... VINKO SKERK, Trst via flcquedoffo 15 in v podružnici via Miramar 9 se dobi vedno svež kruh, ■^jHnejša moke, tok lado fina dezertna vina v bule |k*h, raznovrstne blškote, tidi z.i čai. Sprein« se naročili za tort* in krokante. — SPEC.IALITETA: PUSTNI KROFI. Poslano.*) ^ Velika Mi izbera ©laičtva Pouien tisti 1» črk ne razumen, ker nisem toliko učen. Lepo Vas prosim, da mi odpustite, če sem Vas kedaj raz žalil. Storil nisem nikomi7r zalega, in tako nisem mislil uicli Vam, ker sem bil in hočem ostati pošten delavec. „ČRKE". +) Za č!anke pod tem naslovom uredii'Stvo odgovarja le toliko, kolikor mu ?akon veleva. Pciilštvo svetlo 'n tem«o, spn'ne In Jedilne sobt?, Uivani. obešala, pisalno mize. železne postelje silke z. oala, atoiice. popolno pchlštvo 7a kuMnje In UUi posamezni komadi. Trst5 via Chiozza 8 (Rudečo tablo; VITT0RI0 DOPLiCHER Najnižje cene. 1 / ZALOGA ^ts^ S. h Istrskega m dolmctinskesa ulna ^ Zaloga vina TRST, ulica Oh!oz.za štev. 17 #3žT ISTRSKI TERAN za dom (ne manj od 5 litrov) po 56 stotink liter. zajamčeno pristnega 8 prodajo na debelo iii drobno Bernardo di Chiara 6 TRST, ulica dei Bachi štev. 9 ^^ Za krAroa-'j* in goitihiftaijc po di»g0T0ruih cenafa ^ *V£.__ Za kremarje in gostiln carje po dogovor, ccnah- NB. Sprejmem poSiljatve ▼ tranzitu za. celo monarhijo in v veaki maožini SIMON PAVLINOVIĆ. Dr. ERNESl' MENZEL specijalist za otroške bolezni Zdravljenje krvi B Čaj „Tisočerni cvetu (Millefiori " Čiati kri ter jr> izvrstno sredstvo proti onim pluća em, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljauju in bemeroidam. Jeden (.motza zdravljenje st«ne 1 K ter se dobiva v odlf- kovani lekarni | PRAXMARER „fi\ due J«ori" Crst, veliki trg „a s <3 ti prej azistent otroške boLniš-nice dunaj. poliklinike sprejema od 4.-5. pop. : : T^ST : : Trg Sv. Caterina štev. 2. »m I^ohištvo od navadne Do naj/inejc vrste po naj nižj ik cenah v novi slovenski trgovini Peter Jeraj Trst,\ia Viiicenzo Belllni 13 vogal alloa sv. Katarine Drnrin CO obeša,a' postelje, opra-riUVlU JC vo za spalno sobo najti nejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sionu, mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2. Poalardfl, race, purani, Sfajereke kokoši. Račja mast. Slanino, maslo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene jako zmerne. — Postrežba na dom. Trst, ulica Campanile št. 15. Patentiran divan-pcsteSja MkCHHICHj tOk t si r:di evoje krasne elegauce vsaei fproetor in ee spremeni v bipu s samiin prerrfckljajem v jako k* modno po>t6'j'> z Ustnimi iimmpami in Klpiir'Jpi mi lastnimi žimnicami in blr.zii:ici mi. Prospekti zastonj. - Eventuvelno na mesečne obroke. Skladišče najfinejša In solidnega pohlštua v modernem slog-u. — Popolne sobe. Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in - olepševalno delo. - i ANTON KlACHNiCH- trst, uL s. Giovanni 10 • Vekoslav Plesnicar © -zalagate!] c. kr. državnih uradnikov ©- naznanja slavnemu občinstvu, da ima SVOJ3 BOGATO ZALOŽENO :: trgovino jestvin v ul. Giulia št. 29 ima vodni sveže prave in neprenosljive 31. testenine (Peiatete) Žveplenke družbe sv. Cir. in Met. ter vse druge predmete jestvinske stroke. Pošiljam po pošti od 5 kg naprej vseh vrst blaga po celej Avstro - Ogrski. Agentursko podjetje z zalogo na debelo ulica Donlzetti fteu. 5. Tpžiska tovarna za olja, mazilo za uozoue, kemiški proizvodi ELollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokriraoje, lesni Cement, Karbollnej, Naftalina „GB0SS0L" itd. itd. za sedaj priznane kakor najbolj« In ■«}-trajneje mazilo, Id ohranja nove In staro plasti na asfaltičnlh kartonih, i krilnik __ploičab bi vsakovrstno« laaarinu. Asfaltirani kartoni, Uolatorni kartoni, lesni oomont, karbollnej, karbolna kiiHaa, asfalti In drnfi proisvodi is asfalta in kstrsns, opolaln o^a ■trojo, na vosots, prianano in najbolje snamko (refuteirano) Ttfon«, mast-vaaolina sa koša, mast ss oroaja, ?oliile Torinu» tn piaMrn* r TMLŽlCU (MonlaAoonc) pri Trstu. Stian IV »EDINOST« štev. 45. V Trstu dne 12, februvarja 1908. ^ar;a sklical je predseduik „Slovenske ljudske Iranke" shod veleposestnikov, katerega se je ▼deležilo 12 v o 1 i 1 c e v. Ti so postavili kakor kandidate Antona Zucchiatti iz Medane, Antona Mozetič iz Solkana in Leopolda Bolko iz Črnič. Glasila omenjene stranke so potem bobnala, da so te kandidate posta%ili združeni veleposestniki klerikalno in agrarne »tranke. Na* shodu je bil pa od zadnje strani e na.zoč edinole Anton Mozetič iz Sol kana, ki je člen iz vi Sevalnega odbora kmečke stranke in ni bil nikakor opravičen nastopati pod nje imenom. Minuli Četrtek so imeli veleposestniki zopet shod, vdeležilo se ga je 72 volilcev, ki so postavili naslednje kandidature : Ignacj Kovač, župan v Ajdovščin', Fran O b 1 j u b e k, župan v Kojskem in dr. Alojzij Franko. Ker bosta pa zadnja dva voljena skoraj gotovo v drugih skupinah, določili so za njiju namestnika Ivana S a u-n i g. župan v B ljah in Frana K o č i j a n č i č, tajnika „Goriškega kmetijskega društva". Pod vplivom dr. Gregorčiča stoječim veleposestnikom pa te kandidature ne ugajajo in neki „izvrševalni odbor neodvisnih veleposestnikov" čigar imena so neznana, razposlal je vabila rta shod, ki se bo vršil v četrtek, 13. t. m., «nb 11. uri predpoludne v restavrantu »Central", da se postavi nov kandidat namesto Leopolda Bolko, ki je odklonil namenjeno mu čast, in da se popolni izvrševalni odbor „ne-neodvisnih" veleposestnikov. Značilna na tem vabilu je trditev, da bo 25. januv&rju pod vodstvom dr. Gregorčiča zborovali neodvisni veleposestniki. Načelnik „izvrševal-aega odbora neodvisnih združeuih veleposest-aikov" je Anton Klančič, župan v Podgori, katerega kandidira letos Slovenska ljudska »tianka v kmečkih občinah, dočim je bil do-sedaj eden treh zastopnikov veleposestva v deželnem zboru. Iz Sežane. Tukajšnji glasoviti občinski tajnik Ru>tja je bil obsojen včeraj na okraj* lem sodišču na mesec dni zap; ra in povrnitev pravdnih troškov radi žaljenja na časti ■a šk<>do g. Ludevika Mohoroviča. Društvo „Dneva žar" v Kazljah bo imelo dne 23. t. m. ob 3. uri popoludne svoj redni občni zbor ▼ čitalniški sobi. Dnevni red •bičaj ni. Pevsko društvo „Zorislava" v Sežani priredi La pustno nedeljo zvečer veselico z igro, petjem in plesom. Veselica utegne biti jako zanimiva, kajti društvo se za isto prav pridno pripravlja. Pri veselici svira orkester čitalnice pri iv. Jakobu. Toliko v naznanilo. Natančne podatke prijavimo pravočasno. Ženski zbor pevskega In glasbenega društva v Gorici priredi v soboto ine 15. fel ruvarja 1908 v dvorani „Trgovskega doma" pevski večer s plesom. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Si. občinstvo se prosi, da se po koncertu odstrani v spodnje prostore restavracije ali na ga'erijo, da se dvtrana p:ipravi za ples. K plesu bo sviral •ddelek vojaške godbe c, kr. pešnoika &t. 47. Vesti iz Kranjske. Kandidatje S. L. S. za deželno-zborske volitve. Kandidatje S. L. S. stranke za pnd-toječe dežeino zbrrske volitve v kmetbkih občinah Kranjske so nastopni: 1. V sodnih okrajih Ljubljana in Vrb-■ika gg. Fran Po* še, dižavni poslanec v Ljubljani in dr. Ivan Sustiršič. državni poslanec v Ljubljani. 2. V sodnih okr. Kj.mnik in Brdo g. dr. Janez Krek, državni poslanec v Ljubljani. 3. V sodnih okrajih Kranj, Tržič io Skcfja Loka gg, Frar.c Demšar, državni poslanec na Češnpci in Janko Zabret, župan občine Predoslje, na Bobovku. 4. V godnih okrajih Radovljica in Kranjska g< ra g. Josip Pogačnik, dižavni poslanec v Podnartu. 5. ▼ sodnih okrajih Postojna, Logatcc, Senožeče, Lož, 11. Bistrica in Cerknica gg. Franc Drobnič, posestnik v Novi vasi, in dr. Ignacij Žitnik, diž-vni poslanec v Ljubljani. 6. V sodnih okr. Vipava in Idrija g. Ivan Lavren eič, posestnik in gostilničar na Vrbpclju. 7. V sodnih okrajih Novo Mesto, Kostanievica ia Krško g. Jotip Dular, posestnik v Jurki-v^si. 8. V sodnih okrajih Trebnje, Zatičina. Žužtinberk, Mokronog, Litija, Kadeče gg. Franc Košak, župan na Grosupljem, dr. Evgen Lampe, stolni vikar v L ubijani, in Josip Mandelj. c. kr. pristav tobačne tovarne v Ljubljani. 9. V sodnih okraub Koče«je, Ribnica, Velike La&če gg. Franc Battoi, župan v Solražici in Fran Jaklič, državni poslanec v Dobrepoljab. 10. V sodnih okrajih Črnomelj, Metlika g. Franc Suklje, dižavni poslai ec v Kandi i. Državna podpora. Komisija za pogozdovanje Krasa je za leto 1908 dobila 30000 kron državne podpore. V trgih namerava S. L. S. kandidirati bivškega bovšega župana L. Jouka. Vesti iz Štajerske. Hud vihar je div,al v petek v Celju, kakoršnega še dolgo ni bilo tamkaj. Volitve v okrajni zastop brežiški Iz skupine veleposestva se bodo vršile v po nedeljek 17. t. m. Slovencem je zmaga zagotovljena, ako store vsi slovenski veleposestniki svojo dolžnost. _Vesti iz Koroške. Slovensko kmetijsko družbo nameravajo ustanoviti koroški Slovenci. Slovenska zmaga. Pri občinskih volitvah v Globasnici na Koroškem po Slovenci zmagali v vseh treh razredih. hcnk-pntintp dekliške Sole ln tr£°v- r- SJoUL* CI i lilije, akegu tfčfcjft želi mesto kon-toriBtinje ali vzgojiteljice. Prijazne ponudbe se prosi pol „Soventa 177' poštnoležeČe Ljubljana 201 MALI OGLASi. Mladenič. 20 letna kateri je z dobrim uspehom do-'j *rfil kmetijsko šolo. išče slnžbe. Naslov pove Irserauii oniielek ,.Edinosuu. 196 mladenka z 1O.0CHJ K želi se seznaniti z mladeničem od 22—'25 let. Ponudbe pod „Zora" na ln?. orid. Edinosti. 200 UHni/PP star KostiIci^ar ua diželi, .-c UUU . Ov, želi sfznaniti z udovo ali z ueomožen od 50 let naprej, katera ima uekaj ;>renioženjg. Ponudbe je j o-lati pod: A. B. 190* — Trst. glavna po.'ta — post restante do 15. t. m. DoresftinP88* TRST - ulica Maconnina štev. 8 Hiša se daje takoj v najem v Kopi ivi 5tev. 42; j ima 9 prostorov, borj&e raprti, in malo zemljišča. Naslov : Lavrenčič, topakaira, Piazza Ca- j serma št. 1, Trat. 191 j Pl*lSSI#12 Novi veliki dohodi blaga za obleke ( rrlllKd. pjiletot ?a moške in dečke po najo • ' žjih cenah pri 1 v a n u Š i m i c, Trst, ulica Barriera 32 (v hiši lekarne Picciola) 1349 Prnftairi Cft možke obleke na obroke, p!a-Ii UUdJU O C čjlo vsaki teden ali na meste. Via Casermu 12, L nad. 122 Josip fcregoric občina'vu, da je pre-elil svojo prodajalnico iz ulice Barriera št. 4 v ulico O 1 m o St. 1. Pri tej priliki priporoča tudi svnjo podružnico v ulici Giulia št. 7. V nadi, da ga b^de slavno občinstvo poča-čalo se v naprej toplo zahvaljuje. 73 Prodajalnice, skladišča in stanovanja se daj® v sssjem takoj ali avgusta meseca. ■ obfniti se do Trieste - Office i avtorizovana trgovska agencija nepremičnin ulica S. Griovanni 18 pritličje. — Telefon 371. alik, VELIKA ZALOGA pohištva, mamfaktur, ur, zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe. 3Ioške obleke na izbero. ugodne cene. Prodaja proti takojšnjemu pl a čilu in tudi na obroke. TOVARNA ZRCAL ATTILIO PIZZORNO TRST, ulica Gluseppe Parini štev. 9 — vogal ulice Giorgio Vasari. - Telef. 687. Ogledala navadna in ohlajena. — Posrebrenje star^ zrcal. — Skladišči krist navidneg*. in delam* - stekla. — Zaloga navadn-h in oglajenih Sip ea koči* -Olagjeni kristali, vezani z medjo. — Zrcala r. »ia-Šipe z vsakovrstnimi risbami. — Apaniranja Cenjeni odjemalci ! Častim se naznaniti Vam, da eem odprl v Trstu, T llllci Poste Štev. 10 (vogal Valdirivo) Prodajalnico manifakturnega blaga katera je preskrbljena z vsemi potrebštSinAmi ter se priporočam za blag. naklonjenost. Udani Antonio Conteiito. Skladišče pohištva ViTTORIG VOSILLA preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico Sanit& št. 8 vogal ul. Po^portlfa nasproti kavarne Fedcl Trie&tino je bogato založeno z novim nepre-kosljivim solidnim in eleg. pohištvom CENE ZMERNE. ir [ Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi [Avtorizovana delalnica za električne napeljave TRST, Lar^o Santorio Santorio št. 5 v začetku ulice Farneto napeljava elektr. zuonceo, ftrzoiauou, telefonov in strelovodov. Popolne napeljave elekt ične luči. Motori in električna vetrila. — Postavlane 3V3tilk i£d. Aparati baterije ln potrebščine za električno zdravljenje. Delo se izvršuje hitro in natančno. — CENE ZMERNE. — CENIKI ZASTONJ. ] i Crlaška posojilnici In hrani Piazza della Caserma šfeu. 2 u lastni palači Jp*, (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952 ima na razpolago kateri so shrambice, ki se varnoi ki je vama proti vlomu in proti požaru, v oddajejo strankam v najem in sicer : za celo leto kron 30 „ pol leta „ 20 „ četrt „12 za en mesec „ 6 Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 em globoke. Shrambie ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. Oddaja hranilna puilce, katero »a priporoča po»3bno at-riiam, da na ta najnovejši ln najnspeineji način navajajo štedlti svojo deco. - : Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. : ANTON JOGAN, mizar Sprejme vsakovrstna naročila in popravljanja Ima vedno pripravljeno pohištva za spalne in jedilne soba ter kuhinje TRST — ulica Farneto 45. M novem skladišča pohisfua Romeo Savio crsi9 uUca Gluseppe Paritil ši. 1 je na izbero pohištvo vsake vrste, popolne sobe, slike in zrcala po r.ajzmernejih conah. Pietro Cucit mizar Trst, ulica Fontana š*. 7 in Specijalist za razkošno pohištvo vsakega kroja. Vsakow stna dela v lesu. loc o Ifi £ H U Nl 1>:I J. ULČAKAR & Co. - Trst Tsicf. 1874 — Via Nicold Mac chiavelli štev. iO — Telef. I874 Komisije. - Zastopstva. - jnformacije. Zaloga raznovrstnega kolonija)nega ln flruzega blaga. - zahtevajte cenik - I ^M 2 n ■■ m m n-i ■■ komisijonar in zastopnik eianom uriovanm ni procureria, 2. Izključno zastopnik z zalogo na debelo in drobno Graetzin - Iiicht D. R. P. 126-135 (Mannesman) Beložarna tuč, takozvani električni plin, 100 sveč svetlobe, pribrani se 40% na plinu, pribrani se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin po tovarniških cenah. Aparati z mrežico za petrolejne svetiljke 89 sveč svetlobo. V 15 urah porabi 1 liter petro> leja. Zaloga papirja, apaniranega stekla in umetnega puhljača, macole iz jekla za kamenoseke § FRANCESCO 8. DONATI elektrotehnik TRST, mile* R- 91 iitmiiTin ciertr^e^i islsluct i sriieiii mehanično delatnico rpra^-mm t^aljdt« ffleilrtfra« rta