m?
S
The largest Slovenian
Weekly in the United States of Amcrica.
Issued •vry Wednesday
__________t>	ORGAN I Mggggjgg^_
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the tost Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
OFFICE: 1951 W. 22nd Piece, Chicago, 111.
/
No. 22. Štev. 22.
Chicago, 111., 0. junija (June) 1918.
Leto IV. Volume IV.
Ameriške vesli.
NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI DOSP£LI PREKO MORJA.
Potopili več ameriških ladij. New York, N. Y., 3. junija. — Nemčija je poslala več svojih podmorskih čolnov v ameriško vodovje ter pričela s tem direktno pomorsko bitko z Združenimi državami. Sovražne submarinke krožijo v severnem in južnem atlantskem vodovju ter so zadnje dni potopile že 10 amerišfkih tovornih in ribiških ladij. Največ izmed teh je bilo potopljenih v razdalji 100 milj od mesta New York.
V kolikor se je zamoglo sedaj dognati so bile potopljene sledeče ladje: parnik "Carolina" na potu iz New Yorka v Porto Rico, "Jacob M. Haskell", 1362 ton tovorna ladja na potu iz Bostona v Norfolk; na tej ladji je bilo 11 mornarjev; ladja "Isabel B. Villey" z 8 mornarji; ladja "Hattie Dunn", na potu iz Rockland, Me. proti Charlestonu, Va.; ladja "Edward H. Cole", z 11 mornarji; ladja Herbert L. Pratt potopljena blizo delawarskega obrežja, 38 potnikov te ladje se je rešilo, tako so se tudi še pravočasno rešili vsi mornarji gorina-vedenih ladij.
Nemške submarinke so se pojavile vsled tega v ameriškem vodovju, da bi preprečile nadaljni prevoz vojaštva in municije preko morja na francosko fronto.
Norfolk, Va., 3. junija. — Mornariški častniki poročajo, da je pet nemških submarink blizo atlantskega obrežja; vse te se je zapazilo te dni nedaleč od obal Virginije.
Atlantic City, N. J., 3. junija.— Danes je dospelo semkaj 36 mornarjev potopljenega parnika "Te-xel", katerega je minulo nedeljo zvečer napadla neka nemška sub-marinka. Parnik je bil naložen s sladkorjem v vrednosti $800.000 in z drugim tovorom ; skupna škoda vsled potopa tega parnika znaša 2 milijona dolarjev. Parnik "Texel" je zavzemal 7000 ton prost orine.
Moštvo tega parnika si je le z veliko silo rešilo svoje življenje ter je preveslalo 60 milj dolgo razdaljo do obrežja popolnoma izdelano i izmučeno. Nesreča se ni pri tej katastrofi pripetila nobena. Moštvo se je rešilo v 2 mala rešilna čolna še pravočasno, ali predno se je parnik pogreznil. Kapitan tega parnika pripoveduje, da se je prikazala nemška submarinka 50 čevljev v njih bližini." Neki čast nik one submarinke je splezal na našo ladjo ter zahteval, da naj mu pokažem listine in papirje našega parnika. Seveda sem moral njegovi zahtevi rad ali nerad ugoditi.
"Dali Vam bomo še nekaj časa, da se rešite; potem bomo pa ladjo potopili," je nam velel nemški častnik v precej lepi angleščini. Mi smo poskakali naglo v dva naša rešilna čolna, ter odveslali naprej."
Washington, D. C., 3. junija. — Danes je bilo v uradu mornariškega departmenta zelo živo in vse razburjeno. Tajnik Daniels in njegov štab je dobival namreč bolj podrobna poročila o zadnjem početju nemških podmorskih čolnov v ameriškem vodovju, ki so ob Atlantiku potopili že več ladij; vendar se še ne more dognati, kje imajo ti podmorski čolni svoje glavno skrivališče.
Tajnik Daniels se je o tej zadevi izrazil napram časnikarskim poročevalcem sledeče:
"Če nas misli nemški admiral von Tirpitz s svojimi submarin-kami strahovati v našem doma čem vodovju — se zelo moti. To
njegovo početje ne bo nič oviralo in ustavljalo nadaljnega pošiljanja naših čet preko morja. Mi bomo napeli vse sile in vse moči, da ujamemo in potopimo sovražne submarinke. Ako vpoštevamo skupno število parnikov in raznih patrolnih čolnov ob atlantski obali, znaša isto okrog 2000 in temi bomo zajeli ter prekrižali Nemcem njih zadnji neumni načrt.
Žal, da imamo sedaj večino ru šilcev onstran morja to nas nič ne straši, kajti ti rušilci se povrnejo lahko nazaj že tekom 5 dnk V doglednem času ne bo v našem vodovju ni ene nemške submarinke več."
Vpoklic nabornikov.
Louisville, Ky., 3. junija. — Vojni department poroča, da bo tekoči mesec vpoklicano v vojaško službovanje nadaljnih 200.000 novincev. Vpoklican je bo trajalo 5 dni; začenši se z 24. junijem. Te nabornike se bo razdelilo in poslalo v sledeča vojaška taborišča:
V Camp Lee, 15,000 mož; Camp Custer, 700,000; Cifenp Devens, 5,000; Camp Dix, 9,000; Camp Dodge, 5,000; Camp Funston, 12,000; Camp Gordon, 10,000; Camp Wheeler, 7,000; Camp Grant 15,000; Camp Jackson, 5,000; Camp Lewis, 12,000; Camp Travis, 12,000; Camp Upton, 10,000; Camp Pike, 15,000; Camp Meade, 5,000; Camp Cody, 6,000; Camp Kearney, 7,000; amp Green-leaf, 6,000; Camp Riley, 3,000; Camp Wadsworth, 4,000.
Izjava mornariškega tajnika.
Dne 30. maja se je mudil v Wilkesbarre, Pa. mornariški tajnik Josephus Daniels, kjer je držal na nekem zborovanju patrijo-tičen govor. Med drugim je Mr. Daniels omenil, da bo znašalo skupno število ameriških vojakov v par tednih že milijon; čez nekaj mesecev, dva milijona in v slučaju nujne sile čez čas tudi deset milijonov, samo vsled tega, da bo Nemčija premagana.
Bivši podpreds. Fairbanks umira.
Indianapolis, Ind., 3. junija. — Charles \V. Fairbanks, bivši podpredsednik Združenih držav boleha na svojem domu že 2 tedna. Sinoči se je njegova bolezen tako poslabšala, da leži nezavesten. Zdravniki sploh nimajo upanja rešiti mu življenje, vsled česar pričakujejo, da bo Fairbanks umrl v kratkem času.
Mc Cormackovo patrijotično delo.
Slavni in občeznani tenorist Mc Cormack, rodom Irec, ki je zaslovel zadnji čas za najboljšega tenorista sedanje dobe, je priredil zadnje tedne več svojih koncertov po večjih mestih Združenih držav v korist Ameriškega Rdečega križa. Ves dobiček, ali vsi dohodki pri teh koncertih znašajo $100,000. Mc Cormack, ki je tudi vnet katoličan bo skušal nfe jednak, način spraviti skupaj $100,000 v korist znanega reda Kolumbovih Vitezev, ozir. za njih vojni dobrodelni sklad.
Nova uniforma za policijo in železničarje.'
Državni železniški ravnatelj McAdoo je izdal odredbo, da se mora s 1. julijem t. 1. uvesti za vse uslužbence na železnicah nova "khaki" uniforma, rujave barve, kakoršno nosi ameriško vojaštvo. Temu zgledu bodo sledila tudi razna mesta s tem, da bodo uvedla za polocijo slično uniformo.	' -
Vlada potrebuje sedaj ogromno količino višnjevega šukna .za mornarje, cena tega blaga je sedaj izredno visoka, ker ga gre dosti za dobavo uniform železničarjev in policajev. "Khaki" uniforme so primeroma dvakrat ce-
neje, kakor pa obleke iz višnjevega sukna. — Od sedaj naprej ne bomo torej mogli policaja več na-zivati z "Blue Coat", temveč s "khaki jem."
Armada amer. bolniških postrež-nic.
New York, N. Y. — Tu se je o-
snoval neki posebni odbor, kojeg.i naloga je zbrati skupaj pet tisoč izkušenih in iz\<ežbanih bolniških postrežnic, katere se bodo pridružile ameriški armadi na Francoskem, ozir. priklopile Amer. Rdečemu križu.
Ameriški uvoz v aprila.
Washington, D. C. — Trgovinski department poroča, da se je letos v aprilu uvozilo v Združene države za $278,981.327 vrednosti blaga; lansko leto je znašal uvoz v aprilu za $253,935.966.
če ne drugi — bo zmagala Amerika.
Dne 30. maja se je vršila povodom Spominskega dne v Indianapolis, lnd. velika patrijotična manifestacija. Glavni, ali slavnostni govornik na tej manifestaciji je bil bivši zvezni senator države lnd. Albert J. Beveridge. Beverid-ge se je izjavil glede vojnega položaja sledeče: "In če se tudi na čudežen način posreči Nemčiji, da bo premagala svoje zaveznike, jim vsled tega še ni potreba obupati. Vojno bodo nadaljevale Združene države v takem,pb$e«p in .toliko časa, dokler ne bo Nemčija premagana."
Pouk nemščine odpravljen v New Yorku.
Dne 29. maja je mestni šolski svet enoglasno določil, da naj se pouk nemščine po vseh javnih šolah odpravi dokler bo še trajala vojna.
Odvzeta čast grofu Bernstorffu.
Leta 1910 je bil imehovan znani bivši nemški poslanik grof Berns-torff častnim doktorjem prava sloveče Brownove univerze v Providence, R. I. Pred nekaj dnevi je pa ravnateljstvo tc univerze sklenilo, da naj se grofa Berns-torffa častni naslov prekliče in razveljavi in to vsled tega, ker ga več ne zasluži.
Plinove maske za ameriške konje.
Washington, D. C. — Vojni department poroča, da bodo vsi a-meriški konji in mezgi, nahajajoči se na francoski fronti v doglednem času opremljeni s osebnimi plinovimi maskami, kakor vojaštvo. Neka tvrdka je prevzela to naročilo in izdeluje po 5000 konjskih nit^k sleherni dan.
Do tega koraka je prišel vojni department vsled tega, ker je bilo v vojin akciji že na tisoče a-meriških konj zastrupljenih s plinom.
Dragocena krava.
Buffalo, N. Y. — Na neki javni dražbi je te dni kupil Paul T. Brady iz New Yorka krasno hol-štanjsko plemsko kravo za 16 tisoč dolarjev; ta krava je bila iz-rejena na O. Cabanovi farmi in daje 42 funtov surovega masla sleherni teden.
Novice iz stare domovine
Nikolaj Romanov zopet v krogu svoje družine.
Moskva, Rusija. — Pred nekaj dnevi so dospeli vsi otroci bivšega ruskega carja v Jekaterinburg, ki leži na azijski strani uralskega pogorja in kjer se nahaja tudi bivši ruski car Nikolaj in njegova žena.
Tja je dospel bivši ruski care-vič Aleksis in njegove sestre. Rii-skega carja so nedavno premestili iz Sibirije v Jekaterinburg, ker so se bali njegove propagande za zopetno vladarstvo.
' USTANOVITEV JUGOSLOVANSKEGA ČASNIKARS- .
KEGA URADA.
Z velikim navdušenjem in največjim veseljem pozdravljamo vest o ustanovitvi Jugosl. časnikarskega urada v Washington, D. C. ki je bil osnovan pred nekaj dnevi po posredovanju in zaslugah Jugoslovanskega Narodnega Sveta.
Namen tega urada bo obveščati naše in ameriško časopisje d vseh važnejših dogodkih v zvezi z Jugoslovanskim pokretom. V-pravo tega urada je prevzel g. Srgjan Tučič. Vesti Jugoslovanskega časnikarskega urada so namenjene samo onim listom, ki stoje na stališču jugoslovanskega združenja in nikakor ni dovoljeno odstopati teh vesti nasprotnim listom.
Za naprej bomo redno sleherni teden priobčevali važne novice iz starega kraja; predvsem pa stvari o jugoslovanskem pokretu — na 7 strani lista; za danes prinašamo iste na tem mestu, ker so doŠle v naše roke šele minuli ponedeljek. Upamo, da bode z zopetno objavo starokrajskih vesti vsem našim cenj. naročnikom a-streženo.
Uredništvo.
Število v tej vojni padliL vojakov iz Hrvatske, Slavonije, Bosne, Hercegovine, Istre, Dalmacije, Reke in Medmurja znaša po računu dr. Rudolfa Horvata v "Domu" do 50 tisoč Hrvatov in Srbov.
Šolstvo v Istri. — Italijani in večina istrskega deželnega odbora je z vso vnemo skrbela za italijansko šolstvo, dočim smo se Slovenci in Hrvati morali veliko let boriti za kako šolo, toda večinoma brez uspeha. Zato ni <;udno, da je bilo in jc še toliko Slovencev in Hrvatov nepismenih. Od sto ljudi je bilo nad šest let starih uepisme-uih: v celi Istri 1. 1880, 74, leta
Iz Maribora na Štajerskem pišejo: V Račah pri Mariboru se jc poročil g. Simon Dučrnan, sed.ij uradnik tamkajšnje "Kmet. Zadruge" z gospico Grizeldo Merku, uradnico v Trstu. G. Dučman je bil do izbruha vojne i^itelj na Ci-ril-Metodovi šoli v Trstu. Ko je izbruhnila vojna, je postal tudi on žrtev tedanjega furorja. Bil je o-retiran in izročen vojaškemu sodišču v Gradcu, ki mu je prisodilo eno leto težke ječe. Želimo mu, da bi v mladi zakonski sreči pozabil minulo trpljenje in da bi to srečo užival neskaljeno do pozae starosti.
Pravila "Zveze Časnikarjev"
v Trstu na
1900. 54; v okraju Fazin leta I potrjena. — Namestništvo jc vze-1880. 60. leta 1900. 41; v mestu I lo pravila nonoustanovljeue Rovinj 1. 1880. 47, 1. 1900. 27; \ ~ ' okraju Poreč 1. 1880. 80, 1. 1900. 65; v okraju Koper 1. 1880, 76, !, 1900. 84; v okraju Volovsko I. 1880. 76, 1. 1900. 49. — Veliko boljše je na Kvarnerskih otokih. (Slovenec, 6. februarja 1918.) Duhovniške vesti. — Cesar je imenoval dekana in župnika v Šmarju pri Jelšah preč, g. Ivana Bohanea ter dekana in župnika v Brežicah, preč. g. »Jožefa Mešička za častna kanonika stolnega kapitlja, tržaškega kanonika Karla Mecechia pa za stolnega dekana tržaškega kapitlja.
Slovenski koncert na Dunaju.
Anton Trošt, klavirski virtuox, je priredil dne 7. februarja 1918. samostojni koncert z izbranim sporedom, v mali dvorani "Kon-zerthaus-al. To je bil prvi samostojni klavirski večer slovenskega uhictnika, ne samo na Dunaja, temveč v slovenski javnosti sploh. Z neumornim dfclom si je priboril Trošt, zapustivši ob izbruhu vojne Glasbeno Matico v Ljubljani, tudi na Dunaju pozicijo, ki mu že sedaj omogoča prirejati samostojne koncertne prireditve, s katerimi si bo napravil lepo ime. (Po "Slovencu").
Za denar ni ljudem danes nič.
To se vidi že iz tega, da jih mnogo manj prosi za razpisane ustanove, nego včasih. Zdaj n. pr. razpisuje ljubljanski magistrat že v drugič Jožefe Jallenove ustanove za sirote, letnih 84 kron do 14. leta, ker na prvi razpis sploh nih-prošnje vložil ni! — (Slovenec.)
Načrt Ljubljane. — Vsled razpisa vojnega ministerstva z dne 23. januarja 1918, st. 578, je razpečevanje načrta stolnega mesta Ljubljane zopet dovoljeno.
Franc Žagar, iz Rudnika št. 5. pri Ljubljani je dne 25. januarja žrtvoval svoje mlado življenje na bojišču. Počiva v Carbonare pri Tridentu na Tirolskem.
Iz laškega ujetništva se je vrnil Dr. Anton Jehart, bivši pridigar v Marijini cerkvi v Celju na Štajerskem, od začetka vojne vojni kurat, se je vrnil dne 31. januarja iz vojnega ujetništva. Vjet je bil v Srbiji pri prvi večji ofenzivi obenem z zdravnikom dr. Janko Sernec, ki je ujetništvu na Srbskem umrl. Dr. Jehart je hodil po porazu Srbov ob strašnih težavah skozi celo Srbijo in Albanijo ter bil prepeljan z ladjo v Italijo. Tam je bival na nekem italijanskem otoku do zadnjega časa. Učil se je medtem najbolj jezikov, tako da sedaj obvlada več a5i manj vse večje evropsko jezike. Radi bolezni je bil zdaj kot vojni ujetnik izmenjan. Prišel je v dobri avstrijski uniformi iz !a-škega blaga že zopet precej zdrav preko Švice in Dunaja k svojemu očetu v Slivnico pri Mariboru.
"Žena", srbski ženski list, ki je bil začtkom vojske ustavljen, prične izhajati v Novem Sadu na Ogrskem.
"Zveze Časnikarjev znanje:
Tatvine v Trstu. — Tržaški tatovi so oplenili stanovanje renji-kolske družine Gagianelli v uliti Fern at to in odnesli za 10,000 kron vrednosti. V ulici del Ponte so pa tatovi porabili kratko odsotnost gospodinje in gostilničarke Josi-pne Tauer odnesli iz stanovanje, za 3000 kron perila^ obleke, itd. Pogrebnemu podjetju Cappellin je bilo ukradenega za 5000 kron sukna.
Vojaške tatvine. — Tržaška po-
i licija je zasačila podčastnika Krekov večer v Litiji. — V so- i Muci le rja, ko je dvema vojakoma boto dne 9. februarja se je vršil v Hotel odnesti za 20,000 kron usnja "Sokolskem Domu" v Litiji um^-1 in čevljev. Muellerja so izročili iniški koncert ob sodelovanju al-j vojaškemu sodišču, blago pa za-tistininje "Glasbene Malice gtlč. j plenili.
Sadarjcve in klavirskega virtuoza. i To so kupčije. — Reška paro-g. Ličarja. Dohodki so šli za spo- brodila družba "Orient" je pro-minek velikega Jugoslovana dr. dala svoj 4500 tonski parnik Kreka. — (Slovenec.)	"Siam", ki ga je vojna zatekla
Osješka "Drau" prodana. — Iz v Argentiniji. Združenim drža-Osjeka poročajo, da sta kupila ; vam za 6,750,000 kron, torej sko-Stevo Kovjai£? in Josip Lakotoši^j za dvakrat toliko, nego zmša list "Die Drau" s tiskarno vred 1 celokupna delniška glavnica dru-za 600,000 kron. S tem je padel žbe-
zadnji in najmočnejši steber Juj-stva v Osjeku v krvatske rol:„
Poročil se je v Račah jih Mariboru g. Simon Jurman z gdč. Julijo Merhar iz Trsta.
Predsednik "Jugoslovanske A-kadamije" v Zagrebu, Dr. T. Ma
Iščejo se: Terezija Kurinčič, l-drsko, št. 56. pošta Kobarid, išče svojega moža Antona Kurinčič, p. d. Voneina. — Amalija Stres, Borjana št. 77, pošta Kobarid, poizveduje po svojem soprogu Andreju Stres, ki je služil pri 4. peš-
retič, je odstopil iz zdravstvenih i polku. — Marija Faletič, Ravna, razlogov.	j pošta Livek pri Kobaridu, išče
Umrl je v Zagrebu vseučiliški
docent Bogoljub Kernic, star 44 let.
Požari na Dolenjskem. Iz Stu
denca pri Raki se poroča, da je gorelo ponoči, 16 januarja v Kri-žah. Zgoreli ste dve vinski kleli z vso opravo in -20 hktl. vina. — V Velikih Druščih, obč. Škocijan, so 2. in 3. februarja popolnoma pogoreli trije gospodarji. Požar je uničil tudi več gospodarskih poslopij.
Pogrešani. — Kdo bi kaj vedel o Francetu Lušin, ki je služil pri 27. dom. polku in je pogrešan od aprila 1915. leta. Pisal je zadnjikrat iz ruskega ujetništva iz Ci-stopolja, gubernija Kazan. Kdor bi kaj vedel on njem, naj proti povračilu stroškov sporoči na naslov: Frančiška Lušin, Borovnico-št. 100.
Slikar Gustav Klint umrl. — 6.
februarja je umrl na Dunaju Slikar Gustav Klimt, ki je svoj čas s svojimi slikami v dunajski "Se-eesiji" vzbudil mnogo viharja; nato pa vendar prodrl in prejel cesarjevo darilo in veliko zlato svetinjo v Parizu.
Verstva na Ogrskem. — "Ma-gjar Currier" poroča: Glasom zadnjega ljudskega štetja je med prebivalstvom na'Ogrskem 10,800-764, t. j, 52.1 odstotkov pravoslavnih' 2.602.545 ali 12.5 odstotkov ceformorancevt 1,331,509 ali 6.4 odstotkov evangeljskih protestantov, 73.601 ali 0.4 odstotkov unijatov, 926.621 ali 4.5 odstotkov židov.
Poročil se je v Trstu dne 9. februarja dr. Josip Abram z gdč. Milico Cerkveničevo.
Marijo Vižintin iz Gorice.
Francoski min. p reds, ušel sovražniku.
Pariški list "Petit Journal" poroča, da se je dne 29. maja mudil ministrski predsednik Cle-menceau zopet na fronti. To pot pa ni dosli manjkalo, da ga ni u-jel oddelek nemških ulancev. Cle-menceau se je namreč nahajal na neki opazovalni točki tik sovražnika neposredno pred napadom; slučaj je ravno nanesel, da se je ministrski predsednik umaknil par minut prej, nego je ono točko obkolila 40 mož broječa nemška patrulja ulancev; v nasprotnem slučaju bi bil Clemenceau ujet in odpeljan v vojno jetništvo, kakor so bili ujieti vsi na onem mestu o-stali francoski vojaki.
Gnezdo nemških špijonov.
Ženeva, Švica. — Ker se je zadnji čas nemško ogleduštvo v Švi-ci vedno bolj in bolj širilo, je u-.krenila švicarska vlada potrebne korake in delovanje istih zatrla. V enem samem švicarskem mestu je bilo vsled tega tekom 11 tednov aretiranih 215 nemških ogle-duhov.
Priznanje francoskih županov gen. Pershingu.
Dne 29. maja se je vršil v Parizu kongres vseh županov vojnega pasa. Na tem kongresu je bila sprejeta tudi resolucija, da izražajo francoski župani generalu Pershingu popolno zaupanje, predvsem pa srčno zahvalo za vse si-jjane uspehe in pomoč, katero, je doslej naklonil gen. Pershing francoskemu ljudstvu.
...... * • : , ......
—

ISS JSS
,xi tmt 'JX.. ^^
Iz urada tajnika sv. Srca Jezusovega St. 54. K. S. K. J., v Chis-holm, Minn., se uljudno prosi vse Slane in članice, kateri še niso oddali spovednik listkov, da to prej ko mogoče store, čas za o-praviti velikonočno dolžnost je že tninnl. Treba bo poslati natančno poročilo na duhovnega vodjo K. S. K. J. in to precej po prvi mesečni seji. Isto velja tudi za vse člane in članice našega društva, ka-teri imajo potne liste da mi pošljejo spovedne listke, ali pa poročajo, če so opravili svoje verske dolžnosti. Član ali članica, kateri se ne bo izkazal z listkom ali se opravičil, že vsakdo ve, kaj ga čaka in kaj govore Jednotina pravila.
S sobratskim pozdravom do vsega članstva K. S, K. J.
. .Frank Okoren, tajnik.
NAZNAMILO IN VABILO.
Društvo sv. Lovrenca it. 63 Cleveland. Ohio.
S tem naznanjam vsem članom našega društva, da se bo vršila prihodnja seja, dne 8. junija t. to je v soboto ob 7. uri zvečer ; to pa radi društvene veselice, ki se bi vršila v nedeljo, dne 9. junija.
Torej so vabljena vsa cenj. new-burška društva, ter vsi rojaki, da se te veselice udeleže v obilnem številu. Čisti dobiček je namenjen v korist društv. blagajne. Veselica se bo vršila na vrtu Mr. Gra-wund-a na 12020 Union cesti; začetek ob 1. uri pop. Na tej veselici bo sodeloval ali igral tamburaški zbor, odsek pevskega dr. "Zvon." Za dobro postrežbo je že izvoljen tozadevni odbor.
Torej cenj. bratska društva in cenj. občinstvo: Na veselo svidenje dne 9. junija na naši veselici!
Z velesoštovanjem
Anton Kordan, tajnik.
Društvo sv. Jurja št. 64. Etna, P*.
S tem naznanjam vsem članom društva sv. Jurja št. 64 K. S. K. J. v Etna, Pa. da se bo vršila prihodnja seja dne 9. junija ob 9. uri zjutraj, to pa vsled tega, ker je naše društvo sklenilo da se udeleži slavnostne otvoritve Hrvatskegj Doma dr. sv. Andjcv Čuvar odsj. 163 N. H. Z. Etna, Pa. — ki se vrši dne 9. junija^ob 2. uri popoldne.
Zato so proseni vsi člani, da se seje udeleže ob 9. uri zjutraj in da se ob 1. uri popoldne zberejo v društvenih prostorih, odkoder bomo odkorakali skupaj z dr. sv. Petar in Paul št. 89 K. S. K. J. — k Hrvatskem <Domu. Tudi je bilo sklenjeno, da plača vsak član globo, ki se ne udeleži te narade; izjema (ispriga) je le bolezen in neobhodno potrebno delo; zato prosim še enkrat vse nase cenj. člane, da upoštevajo to naznanilo.
Bratski pozdrav vsemu članstvu K K. J.
% John Skoff, tajnik.
Drvltvo sv. Družine štev. 136.
WiHard, Wis.
Dne 21.—22. in 23 maja smo i-meli v naši sredi č. g. Rev. Jak. Černeta iz Sheboygan, Wis., V tem času so imeli člani našega društva, kakor tudi vsi drugi tuk. katoličani priliko opraviti svojo letno velikonočno dolžnost. Bcse-
i se dobro, naj!* Žje pa se vse sproti izda, ker vseh straneh privijajo cene vedno Višje in višje. Tako nas vsaj rešijo tiste skrbi, da ne bi vedeli, kam z denarjem. — Naj bo zadosti za danes, pa prihodnjič zopet -kaj.
Član društva sv. JftŽefe
št. 148. K. S. K. J.
da božja, katero smo slišal), bode
gotovo Obrodila najlepši sad, ker mm^t—m. tako krasnih in bodrilnih govorov ftva ''Kraljica l^jnika'' št 157
K. S. K. J. Sheboygan, Wis., se tem potom uradno naznanja, da se naj brez izjeme vse udeležijo prihodnje društvene seje (dne 11 junija). Izgovor veljfa, <&e je katera resno bolna, kaj druzega ne opraviči izostanek. Vsaka naj pri de, ako ne več, vsaj za eno Uro na sejo. Imamo namreč več važnih zadev na razpravi; zato je potrebno, da so vse članice navzoče, kakor na glavni seji. Katera bode brez vsakega vzroka doma ostala, bode plačala kazni 25c v društveno blagajno. To pa Zato, da ne bo potem govorjenja: "az nisem s tem zadovoljna, ali jaz bi rada drugače." Vsaka naj pride na sejo in pove svoje mnenje pa bo za vse prav.
Pozdrav do vseh članic in članov Jednote.
Jožefa Kušman, predsednica Mary Prisland, tajnica Matilda Frančič, zastopnica.
v potrditev sv. vereJiismo na Wil-lardu čuli že več mesecev in celo vee let ne.	• * -i
Č. gospodu se v imenu našega društva sv. Družine šte\f, 136 lepo zahvaljujem za njihov trud in požrtvovalnost. Bog Vam stotero povrni!	» -
Obenem se tudi opozarja člane našega društva sv. Družine štev. 136 K. K. J. da takoj brez odr lašanja oddajo spovedne listke društvenemu tajniku, ker velikonočna doba je za nami in zadnji čas je, da se poroča duhovnemu vodji izid velikonočne spovedi našega društva. Isto velja tudi za člane (ice) našega društva na potnih listih. Vsakdo naj stori svojo dolžnost, potem ne bo nika-ke sitnosti in vse bode v lepem redu. Sobratski pozdrav
Frank Pennftek, tajnik.
Društvo sv. Jožefa št. 110. Bar-berton, Ohio.
Tem potom poživljam vse člane našega društva, da se prihodnje seje polno^tevilno udeleže, ker na tej seji morariio voliti novega dr. zastopnika, ker dosedanji se je zaradi oddaljenosti odpovedal svojemu uradu. Poleg tega imamo še več drugih važnih reči za skleniti; torej pridite vsi, od prvega, do zadnjega na prihodnjo sejo!
Zaeno prosim vse on* člane, J i so'opravili velikonočno dolžnOst izven Barbertona, da naj mi ta koj pošljejo spovedne listke, ker %čas velikonočne dobe je že miniH ter je treba sedaj poročati o tej stvari duhovnemu vodji K S. K. J. Prosim vis torej, da takoj storite svojo dolžnost.
S sobratskim pofdravom
Joseph Lekšan, tajnik.
NAZNANILO.
Sobratom društva sv. Pavla št. 118. K. S. K. J., Little Falls, N. Y. Tem potom naznanjam, da se vsi gotovo vdeležfc-glavne polnoletne seje, kakor tudi opominjam vse tiste člane, kateri ne plačujejo redno mesečnih prispevkov in assesmenta, da se naj ravnajo po pravilih, — zato ima vsak pravila, da se po njih ravna. Društvo ni krivot ako je kdp suspendiran, pač pa vsak sam . Torej pozor! . Bratski potdrav '
Frank Žehel, tajnik.
624 E. Kili Str.
Društvo sv. Jožefa, št. 148 K, S. K.
J. Bridgeport, Conn.
Od vsakega društva se morda večkrat čita poročilo v Glasilu, kakor od našega. Je videti, da drugod bolj znajo sukati pero in pa tudi imajo več novic, kakor pri nas. — Od društva nimamo nič veselega poročati. Bolezen nas obiskuje, kakor še nikoli poprej. Že to leto je bilo bolniške podpore izplačane nad $300. — Da to društveni blagajni nič kaj dobro ne dene, bode vsak vedel, če mu jaz povem, ali ne. Vkljob temu se pa društvena blagajna še vedno drži na častni višini in sicer nad $700., kar za mlado in malo društvo v takih razmerah, ni malo. Članstvo našega društva obstoji z malimi izjemami samo iz ogrskih Slovencev. Žalibog, da dosti ljudi ne spozna koristi in potrebe, pripadati kakemu podpornemu društvu. Dosti jih je že obžaloifolo to zmoto, pa je bilo že prepozno. Sicer se tudi v tem oziru obrača na bolje, saj smo že od novega leta pridobili devetnajst novih društvenlkov o-ziroma društvenic in 9 v dtroškem oddelku. Sicer bi pa naše društvo lahko štelo najmanje 200 članov, če bi ljudje malo bolje prepoznali kako potrebno je, posebno za one ki imajo otroke, da spadajo v eno ali več društev. Koliko hvaležnih otrok .blagoslavlja spomin skrbnega očeta, ki jim sicer ni pripravil tisočakov, pa je za nje ' vendar poskrbel, da se jim je po njegovi smrti od Jednote' pomoglo, da se lahko preživijo. — Kar ste pisali, g. urednik, v zadnji številki Glasila, kake izgovore imajo, da ne.pri-stopojo v društvo, ravno to bi lahko pri nas vsaki dan čuli. Pa še kaj več bi čuli. Mnogi se ne zgo-varja samo s tem, da je boljšo na stran dati in priRraniti, kar bi zi društvo plačal vsak mesec, nego najdejo se tudi, ki pravijo: '4Tisto, kar bi menil v društvo plačati rajše zapijem in imam vsaj kaj od tega". In kakor govorijo, navadno tudi storijo. Zadnji čas je bilo največ govora o "Liberty bonds" in Rdečem Križu. — Za oboje je bila živahna agitacija in temu pri meren tudi Uspeh v našem mestu. Tudi precejšno število naših dru-štvenikov je podpisalo Posojilp svobode. Ne Vem za vse, imena onih, za katere vem, so pa naslednja :
1. Adamič Ivan $50.—> 2. Ben-kovič Martin $50.—, 3. Bobovec Martin $50.—, 4. Cipot Anton $50.—, 5. Duh Štefan $50.—, 6. Ferček Štefan $50.—, 7. Rev. M. J. Golob $100.—, 8. Hajdinjak Ivan $50.—, 9 Huell Frank $50.—, 10. Kocel Ivan $100.—, 11. Kociper Veneel $50.—, 12. Kolar Katarina $50.—, 13. Legen Ivan $50.—, 14. Lutar Štefan $50.—, 15. Mar-koja Štefan $50.—, 16. Mlinaric Štefan, $50.—, 17. Petek Martin $10:—, 18. Premoša Frank $50.—, 19. Premoša Jožef $50.—, 20. Ra-duha Karolina $50.—, Riti op\ La-jos $50.—, 22. Sobočan Jožef $60.—, 23. Sobočan Barbara $50^, 24. Šebjan Matija $50.—, 25. Tkalec Štefan $50.—, 26. Tra-tnjek Jožef $50.—, 27. Trboča Jožef $50.—, 28. Zadravec Jožef
NAZNANILO. Vsem članicam, Ženskega dru-
Tfcs, bil eem eden Izmed prvih k* so se vpisali v "bratovščino" sv; Jožefa v Pueblo, Colo. št. 7. ker Jednote še ni bilo takrat. Marsikaj' canimivega bi znal podati od takrat. Skupaj smo prišli, seje ie nismo snail voditi. — Potem je edfen svetoval, da je treba enega za "Chairmana" postavit, 4ta bo držal red, in mislim da j* bilo tako; ker je pa takrat pride! eden is Easta, in videl le kako taka reč grei potem smo si izvolili uradnike, Je Slo vse all right. Imel sem čast biti tam za II. tajnika, takrat kot smo se pogovarjali kako ime bi imela naša novo ustanovljena Jednota (K. S. K.
J.)
Vidite, dandanes je vse laglje kot takrat. Tajnik ima vse spise in forme tiskane. Takrat ni bilo tega nič. V Glasilu Čitamo na pr. kako se zapisnik piše: Brat predsednik otvori sejo . . . navzoči so i. t.' .d Takrat pred 25 leti nismo imeli nič takega ali čitali, ker ni ni bilo nikjer nobene Slov. Jednote. Ampak to samo Vam g. u-rednik tiho povenij da sem bil par let potem suspendiran od enega društva zaradi neplačevanja. Bil sem namreč "broke" v Kaliforniji. Še se spominjam, kot sem pisd tajniku društva št. 7. g. Pajni-ču takrat, da naj piše da "odstopim". In vem, da mi je odgovo -ril: Poznam take, izločen ali sus-pendan si, nevem kaj je bilo! (Mogoče zgubim svoj urad za-East Helena, Mont. radi te moje izjave, ali kaj je res, Zadnjo zimo je bilo jako malo je res.) Ker sem pa bil vedno na-
i ' •	mi- i..J!_____I. .1. .»Xnilr (< a m sil« V " DIP IP VPSttHl
S pozdrivom do vsefi člonov(ic) dragi Slovenci: idite na farme
K. S". K. J., do vseh naših slovenskih rojakov in do vseh starih znancev v Pueblo, Colo.
J. Kambič, tajnik dr. št. 4&.
dela pri nas. To je tudi vzrok, da je dosti članov društva odpota-valo v druge kraje. Društvo šteje sedaj 62 članov in članic. V /E. Heleni živi sedaj samo 24 članov in 10 članic. Toraj skoraj polovico jih je zunaj mesta, po raznih krajih Amerike. Ker je društv seja 2 krat na mesec, je umevno da se vselej malo članov vdeleži seje; zato kadar pride kaka pros nja od katerega bolnega sobrata ali se pobira za kakšen drugi dobrodelni namen, se ne more dosti nabrati ker ni dr. članov navzo čih. Zato upamo, da nam to dotič-ni v takih okolišinah oproste
Zadnji mesec je bil tu Father M. Pirnat iz Butte, Mont., in smo z malo izjemo vsi opravili Velikonočno dolžnost kar nas je tukaj Upamo da isto store tudi drugi drugod koji imajo priložnost.
Zadnjo zimo je. posloval čez mesece samo 1 plavž (Furnace) ali šmelca. Zadnji mesec je zače tudi drugi, in bi tudi tretji, pa sedaj nimajo delavcev še za ta dva dovolj. Napisano je na pošti; 60 mož potrebujemo v šmelci! Iga maja so primaknili plačo 25 c. na dan. Sedaj je ta mala plača $3.40« za osemurno delo. Seve, je vse jako drago pri nas, kot je povsod Kjer industrija ne napreduje, ne more tudi društvo. Še smo dobri, da ne gremo nazaj! Da pa ni tako, da bi nazadovali, gre čast vsem članom, ki točno plačujejo mesečne prispevke, da ni bilo treba letos še nobenega suspendati ali izločiti. Prostovoljno je odstopil 1. (zaradi vel. nočne spovedi). Pristopili so pa 4 novi člani. Ker smo hvala Bogu še precej zdravi; tudi blagajna po malem napreduje. Ako bi prišli nazaj naši stari društveniki, taki ki jih že več let rii bilo tukaj, bi videli več sprememb, Tako na pr. cement side walk, — povsod nk Mam Str. Montana State Bank. — Letos po večano Public šolo, lani narejen nov dimnik v šmelci 440 čevljev visok. V Rudotopilnici vse nova mašinerija za rudo "testat" ali peč. Se ve je v topilnici vse ta ko narejeno da manj ljudi dela. Tudi'dim ali "smoke" nič kaj ne ugaja nov dimnik, noče skozi, rajši nas kadi spodaj.
v kratkem bodo pričeli delat novo North - Western Packing Go. klavnico ali "Packing Plant." Veljala bode okrog 500,000 dol. in bo stala na vzhodni strani mesta. Za vodo že kopljejo. Seve to ne bode tako velika kot v Chicagi Swift ali '"Cudahy", ampak nekaj bo že bolje za mesto kot nič. Drugo leto se bode pa tovarno za sladkor začelo graditi. Torej ne bojte se priti nazaj; kateri ste proŠli od tod, dela in jela je dovolj. Pili bodemo pa vodo tam drugo leto, ker 1. jan. 1919 bomo dry.
Da se ne bodete preveč čudili g. urednik moji neukretni pisavi, dovolite, da povem, da je bilo* mo-
ročnik "Ani. Slov." me je veselil napredek naše K. S. K. J.
Takrat so bili zelo slabi časi bolj! Leta 1693 jul. meseca se je skoraj vse delo vstavilo po Ameriki. Skoro vsi mladi 20-letniki smo bili brez dela. Jaz nisc^i delal 7 mesecev nič in več takih nas je bilo. Ko se je začelo spet delo 1. 1894 smo delali za 1 dol. 40 c. 12 ur v Pueblo na Steel work u in v enih "placih" v nedeljah doma. Kaj bo ostalo ako človek dobi JiO ali 40 dol. ček na mesec.. Na stotine mož jc čakalo za delo pred ograjo vsak dan. A danes jih pa zapirajo v "prižon" pri nas, kdor noče delati. Dva so že zaprli pri na« zaradi tega. Še vem, ko so govorili, da bode prišel O. Ciril Zupan za stalno v Pueblo. Kako smo bili veseli kot smo čuli spet slovenski govor v cerkvi! Žal mi je, ker nisem slušal dober svet O. Cirila Zupana. Rekel je namr^ nekako takole, ko nas jc vičtei mlade fante pred leseno cerkvijo neko nedeljo: Fantje! I^c držite se sedaj Amerike! Ako hočete vrniti denar domov, kar so Vam stariŠi dali za pot. Drugo hranite. Oženite se in vstanovite si tukaj svoj dom za stalno. Vidite naša stara domovina je lepa, ampak je revna in ne more Vam tega dati, kot Amerika. Tudi nemška vlada ne da Slovencem tegi, kar Nemcem in ne postopa ž njimi prav. — In še dosti sličnega je na in tedaj Rev. C. Zupan govoril.
Se ve, meni se je čudno zdelo. Na Kranjskem so rekli, da moramo bežati pred dekleti tukaj pa, da naj se ženimo. Nekdo je k temu celo pristavil, da želijo gospod zato, da bi se ženili, da bo več porok. Naj bo že kakor hoče, zame bi bilo boljše in na stotine drugim, da bi poslušal nasvet slov. župnika, kot, kar fcm že dvakrat skušal živeti v starem kraju, pd nobenkrat ni šlo. — Ta-Jco se godi še na stotine drugim Slovencem tu v Ameriki.
Dosti pa krije mojih nekdanjih tovarišev in sovrstnikov že črna zemlja tamkaj v Galiciji, ali so a še že 4. leto na frontah. Za One je še lOOkrat slabši. Poznani može ali fante ki so bili, tu po 20 let, pa so Sli okušat strd v staro domovino ; prišli so domov ravno ob času, da dajo svoje življenje za presvitlega? "cesarja." Vsem ;a-kim bi se danes boljše godilo, če bi poslušali pred leti lepe nasvete Rev. Ciril Zupana. —
Od našega društva sv. Cirila in Mjet. št. 45. sta v službi strica Sama dva člana in sicer je šel k vojakom dne 25. aprila t. 1. sobr. Emil Multz, dne 25. maja pa sob.-. Josip Sašek, nahajata se oba v Camp Lewis, Wash. Znani rojak John Sašek se je pa te dni premaknil s svojo družino na farmo vHeron, Mont.
Ker se malokdaj oglasim, sem .ta dopis danes malo bolj razteg-
Indianapolis, Ind.
Cenjeni g. urednik:—
Prosim, aa mi odmerite malo prostora lv našem Glasilu, ker se le malo kedo oglasi iz naše naselbine.
Rad bi namreč povedal, da smo
tudi pri nas v Indianapolis proglasiti na lep način letoShji Spominski dan (30. maja) kakor je bil določen za to od samega predsednika Združenih drSav, da bi molili za vse pokojne ameriške junake, za dosego zmage in dosego skorajšnega miru po vesoljnem svetu.
Na poziv našega čast. g. župnika Rev. Father Cirila so se zbrala vsa slovenska društva skupaj, da bi se uredilo vse potrebno sa ta dan. In res se je sklenilo, da se društva korporativno udeleže sv. maše dne 30. maja ob 9. uri kar se je tudi v resnici izvršilo. Te sv. maše se je korporativno u-deležilo pet slovenskih društev, za kar jim gre vsa čast in priznanje, da so se na ta način izkazali kot resnično -udane odredbam našega čislanega preds. Wood row Wilsona. Ali žalostno vprašanje nastane: kje so bila tedaj pa še ostala naša slovenska dou-štva, saj jih je tu vendar 9??! v cerkvi jih je .bilo pa samo 5, da so se odzvala želji in pozivu samega predsednika Zdruz. držav. Kje so pa ostali omenjeni dan tisti kričači, ki vedno vpijejo: Mi, mi smo patrijotični! Mi smo za našo novo domovino!" — Ko je bil pa čas spolniti željo predsednika Wilsona, so se ti "domoljubiT" skrili za "fenc" (ograjo) kot zajec v grm, da bi ga lovec ne izsledil. Ubogi bratci! Ali se ne sramujete svojega dejanja, ko venomer vedno vpijetc: Mi, mi smo napre-dnjaki, mi smo domoljubni i. t. d. A vprašanje nastane: Kcdaj in kje ste domoljubni in kako spo-štujefe našo slavno ameriško via do. Ali res mislite, da ste vsled tega patrijotični in napredni, ker vedno obrekujete sv. vero in napadate po vaših listih duhovnike in cerkve. Sramota za take ljudi, da še danes ne spoznate svojih dolžnosti. Vam je smrdel Spominski dan, ker se bojite cerkve kot vrag križa. Ali ste čitali, da je bil ta dan predsednik Wilson tudi v neki cerkvi, razni guver nerji, župani i.-t. d. le naši slovenski naprednjaki so ga omenjeni dan raje doma "cukali." Živelo tako domoljubje! — Zasluženo plačilo boste že enkrat dobili.
S pozdravom do vsega članstva K. S. K. J.
Poročevalec.
je ime zapisano Janez KambiČ, nil: moram ga pa tudi zaključi-pri društ, sv. Jožefa št. 7 še 1.1 ti, da ne bo romal morda v koš.
Freedonia, Kans.
Spoštovani sobrat urednik:—
Sprejmite tudi od nas par vrstic. Dne 21, maja so nas prišli obiskat č. g. župnik slovenske cerkve v Kansas City, Kans. Rev. Perše. V veliko čast si štejemo ta obisk, ker je nas tu samo 5 slovenskih družin, a nas je prišel vseeno o-biskat slovehski duhovnik, vsled česar mu izrekam v imenu vseh srčno zahvalo. Vsi smo bili pri spovedi in smo slišali lepo slovensko pridigo, kar nismo čuli že dolgj časa. Pridiga je nam segala vsled tega globoko v srce. Zatorej: še enkrat srčna Vam hvala, čast. g. Perše. Pridite zopet.
Označeni g. župnik je pohvalil tukajšni kraj, češ, da smo lahko veseli in srečni, ker živimo kakor v kakem raju. In res je naša far-merska naselbina sedaj tako lepa, da se je človek ne more nagledati. Lepa polja, vrtovi, travniki in pašniki, po katerih se pase na stotine živine. Vse to naredi krase i razgled posebno na onega, ki živi v zaduhlem mestu. — Vsi, kar nas je tukaj, smo zelo zadovoljni; pšenica in oves še nikoli	lepše kazala; deteljo smo že pokosili in vse ■drugo obeta obilen pridelek. Kar nas je tu slovenskih farmer-skih družin, vsi dobro napredujemo v gospodarskem oziru; vedno dela kateri kako novo stavbo, zdaj hlev, senik, zdaj si popravlja hišo', ali kaj drugega. Sedaj je naš sosed Centa prizidal k hiši še dve velike sobe. Tudi v patrijotičneni ozirmne zaostajamo, ker darujemo radi pri vsaki priliki kaj za Rdeči Križ; tudi bonde Svobode smo kupili; rojak Sodja jh je vzel dar za $500. — naenkrat. Čast mu!
Res, na farmi je jako lepo in prijetno življenje za pridne in delavne ljudi! Zatorej Vam kličem
kdor ni strahopeten. S prva je res dosti trpljenja za neifcknifenega
človeka, a se vsemu temu privadi in njegov trud se mu kmalo obilno poplača.
•Pozdrav vsemu članstvu nase čislane Jednote, vsem vojakom-članom osobito pa vsem naiim slovenskim farmerjem.
Ivana Bambič.
Willard, Wis.
Cenjeni »obrat urednik Že dolgo me ni bilo nič slišati ali da nisem nič poročal iz naše slav-noznane farmerske naselbine. —-Kakor pravi" naš "purgermaj-ster," da sem zelo "bizy" in da še nimam čaša za čitati. No, je Že prav; saj to si želim, saj bo na jesen kaj za šteti za moje delo, kakor tudi vsak drugi, ki dela in hrani, ker sedaj je čas za to. • •
Torej Vam naznanjam prvo novico da sta se podala v zakonski stan rojak Joe Slemec in rojakinja Frančiška Fortuna. Mnogo sreče in na mnoga leta! Torej en kolega našega slavnega pečlar-skega kluba nas je že zapustil. Who is next?
Od 21 — 23. maja se je mudil tukaj č. g. Jakob Čeme, slov. župnik iz Sheboygana; torej je i-mel vsakdo priliko udeležiti se rv. maše in opraviti svojo velikonočno dolžnost. Dal Bog, da bi dobili že enkrat za stalno svojega domačega župnika, ker ga tako pogrešamo odrasli in mladi.
Mrs. Ignac Česnikova se jc te dni povrnila iz bolnišnice v Eau Claire, kjer se je dlje časa zdravila vsled zlomljene roke; da bi jo nikdar več ne doletela taka nesreča; to mislim ji vsakdo želi. — Martin Kokelnu je zgorel hlev za živino, ker je strela vanj udarila; zavarovan je bil. na ne da bi zopet na novo postavil, ker sedaj je vse tako drago.
Tukajšnji farmerji si postavljajo hleve kar po vrsti, kot so hiše v Trsti. — Res, ako bi ne bili tako varčevali in delali, gotovo bi ne mogli, kakor jaz. Seveda jaz nimam časa, ker se moram pečlati.
Dalje poročam, da se je tukaj u-stanovila podružnica Slov. Narodne Zveze. Zatorej, dragi mi rojaki, ako Vam je kaj za naše trpine v starem kraju, pristopajte v S. N. Z. in pomagajte, kar je Vam v moči. Ne bodimo v vrstah zadnjih narodov v Združenih državah. Organiziraj mo se skupaj vsi ameriški Slovenci, da bo naša S. N. Z, štela par sto tisoč članov in članic. Vsi drugi narodi se sedaj družijo v svoje Lige in Zveze, le pri nas Slovencih, gre ta stvar bolj po polževo naprej. Seveda se vsak pri tem izgovarja da ni "cvenka" za to. Temu rad verujem, ker denar ima polzek rep, da nam rad smuka iz žepov. Ali za tako plemenito stvar ne smemo biti sebični in trdosrčni. Za $1.— če ga daš v ta nameu na leto še ne pojdeš beračit.
Dežja in nevihto s točo smo imeli tukaj, da je voda/na več njivah odnesla krompir in seme, ter je naredila nekaj škode, tako, da v mojem "parku" ke%r žabe skačejo, plešejo in muzicirajo vsak večer. Tega večernega koncerta sem že kar sit, da me bolijo ušesa vsled poslušanja. Seveda jim tudi jaz včasih malo poiiiagam s svojim "mehom". — Toča pa ni napravila druge škode, kakor kakšno pra-pret je odbila. Farmarjem pa povem, ako noče.škode, naj ne "šipa", ali kupi nikdo preveč apna skupaj, da se ne pokvari, jaz ga ne morem s klobukom pokriti, ker ga sam rabim. — Lahko ga naroči, pa ga mora dobro spraviti pod streho, ali na suho.
Pozdrav vsem čitateljem tega lista.
Happy.
Op. ured: Happy! Nikar se preveč ne razburjajte, če se kdo iz Vaše naselbine oženi. Slovenskih cvetk je še dovolj. Pridite po eno sem v našo Chicago. — Ne hiidojte "se tudi na ono žabjo "bando". Lepa prilika in sreča se Vam ponuja v Vašem parku: Pričnite z žaborejo. Žabje "bedrice" so dražje in bolj okusne, kot kurje. Škoda, da ni onih žab tukaj! Prišle bi nam za med, ker je meso v Chica-gu tako neznansko draga! — Za apnene sklade pa naredite veliko "marelo" z listja, pa se Vam apno ne bo vsled dežja kvarilo. Znat' se mora!— Pozdrav!
ZAHVALA.
Tem potoni se naj prisrčne jše zahvaljujem vsem bratskim dru-(štvom K. S. K. J. ki so se me 4-smilila v mojem bednem stanju ter mi pomagala z denarno pol-
... r , , .
-■ -k.. . > >

j>oro. Prejel sem	od	
društev K .S. & J. denarne pris-		
pevke :		
Štev. 5.......	. »• • p •	...* 6.63
" 153.......		... 3.30
» 62......		____2.55
" 93........		I... 6.25
" 156......	•. .	... 6.45
" 108......		... 5.00
" 74.......	•....	----2.75
13.......		... 3.00
" 115......		
" 111.......		... 1.55
" 43......		... 5.00
95......	.T ,,	... 2.50
» 57......		... 5.00
" 59......		... 9.20
" 112 . . ?..	e e o • •	... 2.00
" 41......		... 2.55.
" 105......		... 7.00
" 53 . . ..?..	• t • • •	... 6.75
4.......		... 2.75
" 101......		... 3.00
" 158......		... 1.40
94......		... 2.00
45.......		... 2.05
" 58......		5.00
Skupaj		$96.48
Še enkrat srčna hvala vsem da rovalcem Bog vam stotero povrni!
Ivan Murat, elan društva sv. Srca Jezusocega št. 54, K. S. K. J. Chisholm, Minn. 29. maja 191S.
J. K. & J., kje m Vala area, kjt
Pittsburgh, Barracks, V. 7.
Cenjeno uredništvo:
Ker sem čital v našem "Glasilu K. S. K. J." že številne dopise, slovenskih vojakov, ki služijo pod istim praporjem kot jaz, zato upam da boste tudi meni odstopili nekoliko prostora. S ponosom eitam vedno naše vrlo "Glasilo K. S. K. J." posebno v zadnjih časih odkar zastopa in deluje za Jugoslovansko idejo. Koliko je Glasilo s tem naredilo med svojimi približno 13,000 tisoči člani(ca-mi) se sploh ne da povedati..
Dovolj je, ako se pove da med temi člani(cami) veje sedaj odporni duh proti našim stoletnim tiranom. K temu je pripomoglo tudi naše vrlo glasilo, katerega je seveda bila tudi dolžnost, toda važno je, da je isto docela izvršilo svojo nalogo.
Zatorej čast "Glasilu K. S. K. J." in njenemu uredniku!—
Zadnji teden sem prejel od tajnika dr. sv. Barbare, štev. 3. J. S. K. J. glasovnico, kjer je za glasovati, ali se n&j J. S. K. J. pridruži S. D. P. Z. ali ne; — jaz sem namreč tudi član one Jednote.
Dovolite mi cenjeni urednik iz-pregovoriti nekoliko besed o tem glasovanju J. S. K. J. Vem, da je neumestno razpravljati o drugih organizicijah v našem Glasilu, toda stvar je ta, da ne dobivam Glasila J. S. K. J., dasiravno sem član "J. S. K. J.," in plačujem za "Glasilo" "G. N." Naznanil sem tajniku že dvakrat; kaj je vzrok da ga ne dobivam mi je neznano.
V	Clevelandu pri dr. * 'sv. Janeza Krstnika", so kovali Verigo za neko združenje že od leta 1916, — od zadnje konvencije "J. S. K. J."—
V	Clevelandu je tudi predsednik združevalnega odbora. To je mož, ki je na zadnji konvenciji r^itačil in. zavijal situacijo na vse strani, da bi odbili od J. S. K. J. nesrečno ime "Katoliška" katero dela toliko preglavico rudečim pandurjem.
Na konvenciji se ni dalo tega narediti. Kaj sedaj? Nič, neizprosen boj so napovedali temu imenu "K." Vso komando je prevzelo znano Chicaško društvo "Jugoslovan." Toda zastonj, stena je bila pretrda, bila je, prava "Wall stone", opravili niso. ničesar, — zgubili so bitko.
Sedaj so poskusili drugje, kajti napetih imajo več strun.
Narodu pripovedujejo, že več let kako potrebna je združitev slov. organizacij, kajti to priliko se da uporabiti tudi za masko, s katero se bo pre varilo "Katoličane" da prostovoljno predajo in izročijo vse svoje premoženje svojim lastnim sovražnikom.
Naj vsak razume pisca teh vrstic, da on ni proti združenj^ slov. organizacij, — toda je vprašanje na kaki podlagi naj se združijo.
Ali je umestno, da se Katoliška organizacija pridruži k organizaciji, koje načela in ustava so proti katoliškem načelom? €itate-lji naj sodijo sami! Članom J. S. K. J. pa samo*nekoliko vprašanj: Po Vaši organizaciji ki nosi "Katoliško" ime, bo Vas vsak imel sa praktičnega katoličana. In če ste katoličani, zakaj ne poskusite pridružiti se h katoliški organizaciji? Jeli Vas sram?
Zakaj raje k sovražnikom, nego v svoj lastni tabor?
Ali fas rta na upate narediti reda. v Vaši katoliški organizaciji?
Ako si ne tipata, potem v resnici niste vredni da noai Vaša organizacija ime "Katoliška."
Vsem sovražnikom črke "K.? pa še en poziv! t
Lansko Jeto je pisec teh vrstic objavil dopis v "G. N." pod naslovom. "Kdor je povzročil sedanjo borbo pri "J. S. K. J»"
V tem dopisu je pozival vse sov-ražaike črke "K.", da naj pridejo z dokazi na dan, in z vzrokom za^ kaj sovražijo ime "IL" — Če ne, da so pa največji izkoriščevalci In sovražniki slovfiskega naroda v Ameriki! —	. n
Niti eden se ni oglasil; zakaj ne, je umevno, kajti če bi se, bi moral privleči na dan edini vzrok ki hi bil, njim v lastno škodo, kajti pokazati bi morali v beli dan njihovo črno zavist, in nevoščljivost ki sta bistvena dela njihove za* vito propagande.
In s tem da niste prišli z dokazi na dan, ste podpisali in javno potrdili da ste v nesnici Vi vsi proti katoliški agitatorji to kar je Vas pisec teh vrstic lansko leto imenoval, namreč škodljiva golazen, in sram Vas bodi!
Ti slovenski narod, pa, ki imaš še vsaj nekoliko zdrave pameti zvestobe in ljubezni do svojega naroda, vzemi si za zgled "slovansko Rusijo," katero so socialisti takozvani boljševiki zapeljali v prepad, iz katerega, ga ni človeka da bi jo spravil na pravi tir. — A-narhizem ima zdaj tam svoj dom, .kjer brat brata kojje in mori! — — Vzemi to v prevdarek in ako nisi slep, moraš spregledati, kako svobodo zamoreš pričakovati od nesrečnega socijalizma.
S pozdravom do vseh naših somišljenikov ostajam udani
John Jerich "IT. S. Wireless operator" U. S., Army.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J.
Opomba uredništva: Dasiravno bi se ne smelo naše Glasilo umeša-vati v zadeve drugih Jednot, smo priobčili gornji dopis vsled tega, ,cer ga je spisal razsoden član-vo-jak, spadajoč k naši Jednoti in J. S. K. J. ker vemo, da spada veliko število naših članov tudi k J. S. K. J. in ker se vrši baš sedaj splošno glasovanje za združenje, smo priobčili dobesedno gornji dopis na tem mestu vsem takim članom v ravnanje in prevdarek.
Pisna naših filmof vijakov.
Te dni je prejel naš sobrat Fr. Grill v Chicagu sledeče pismo od svojega prijatelja Anton Žabkar, ki je v službi strica Sam-a:
Camp Lewis, Wash., 26. maja '18. Dragi mi prijatelj : —
Ker imam ravno dovolj prilike in časa, se mse namenil; da ti zopet pišem. Ravno posebnih novic nimam za danes, kakor to, da bomo postali ta teden ameriški državljani vsi oni vojaki, ki še nimamo drugega papirja; tako je nedavno sklenil senat in kongres, kar je tudi prav. Torej živeli vsi domoljubni novi državljani po raznih taboriščih pred vsem pa naši slovenski fantje! Drugi papir dobi vsakdo, kdor hoče vzeti; skoro vsi so se za to odzvali le nekaj je še takih mlačnežev, katerim še ne diši amer. državljanstvo; ne vem, kaj bo vlada počela s takimi? Domov jih gotovo ne bodo Več pustili, Če je le še kdo sposoben za kako delo. Kolikor nas je Kranjcev tukaj, bomo še zanaprej nosili vojaško suknjo strica Sam-a, ker smo je že precej navajeni, tako, da civilno življenje ni več za na* (Živeli! Op. ured.)
Tukaj so časopisi* pisali, da bodo mogoče poslali tudi nas čez "lužo", a tega še ne vemo za gotovo. Sploh pa, mi Kranjci, ker smo hude krvi, že komaj čakamo tega povelja, da bi šli "over there"; tu nas je 15 Slovencev, katere poznam j morda jih je kaj več, pa človek ne ve za vse. Pokazali 'bomo že kajzerju kakšne so slovenske klufute in pesti!
Nadalje ti poročam, da sem bil minulo nedeljo v Seattle, Wash. To je prav lepo mesto; a še bolj me je zanimala vožnja po American jezeru z ladjo. Ko sem šel na zaj, sem se ustavil tudi v Taco-ma, Wash. To je tudi zelo krasno mesto, broječe kakih 120,000 duš. Slovencev živi precej tam, največ j pa Japoncev (tej} še 5 krat več). (Tukaj v državi Washington je polno Japoncev.
D*. Janez Ev. Krek v ttte velandu. — A. Grdina."
"S pozdravom Vam želimo obilo uspeha za eevobojenje trpečega naroda. « Živela Jugoslavija! Za Zavezo JugOsl. žena in deklet: Agnes Zalokar."
Predstoječi pozdravi so se prečrtali z velikim navdušenjem in klici: "živela Jugoslavija! Žive-lanaša slovenska Clevelandu. *
metropola v
—	Dne 3. t, m. se je zglasil v našem uredništvu rojak Josip J. Brince, hiš.' posestnik in alderman mesta Eveleth, Minn. Prišel je semkaj, da se udeleži pogreba pok. prijateljice gdč. Ane Kenig. Sobrat Brince ostane v Chicagu ves teden, ker bo zastopal mesto Eveleth na narodni konvenciji ognjegasnih komisarjev, ki se vrši te dni v Chieagu.
—	V nedeljo dne 9. t. m. priredi Slovenski peČlarski klub svoj redni letni izlet v Willow Springs v gozdu Pet. Hush-a. Odhod z avto trnkom ob 9. uri dop. izpred gostilne Joe Perko-ta.
Pokojni sosestri Ani Kenig v spomin.
. Q, da se moja smrt
iu moj pogreb in moj pokop tčdaj ne prigode, ko na polj6 in vrt, doline in gorč ob cvetu cvet pripenja * pom 16(1 — celo na grob.
Anton Medved.
ftner**
in 3. noči« orožne vaje, kjer smo lahko po nož* lovili polhe, kakor v starem kraju. Če bi bila sedaj zima, bi ti poslal takoj eno 'polhovko' (kape) ker vem, da te rt-do po zimi v ušesa zebe, ali bi ti poslal par^ polhovih beder, ki $o boljše kot kurje«. Pa sva predaleč ločena.	■*•
Tu se prostirajo Oelikanski gozdovi, da jih ne morem opisati in je divjačine dovolj. — Hiše smo pa kar na hrbtu nosili kakor polži. To to je prijetno življenje v vojaškem stanu. Ali nI to ugodno: Kamor prideš, tam si doma in si lahko postaviš svojo hišo iz platna ; koliko se pri tem že na rentr. in popravkih prihrani!
Sedaj te pa prav prisrčno in lepo pozdravljam, kakor tudi vse ostale prijatelje in znance v Chicagu. Tvoj znanec
Anton Žabkar, Co. B, 44th U. S. Inf.
Camp-Lewis, Wash.
Lokalne vesti.
—	V naši slovenski cerkvi sv. Štefana se je vršila minulo nedeljo dop. ob 10:15 slovesna sv. maša povodom 20. letnice obstanka te fare. Te sv. maše se je udeležilo številno vernikov, pred vsem pa razna naša podp. društva. Sv. mašo je daroval naš domači župnik Rev: A. Sojar; di-jakon je bil Rev. Valentin Kohl-bcck, O. S. Bi, glavni urednik češkega katoliškega časnikarstva: v Chicagu na Allport in 18 cesti; subdijakon: Rev. Bernard Hainan, O. S. B. češki župnik na hrvatski župniji cerkve sv. Trojice no Throp St. Slavnostni govor je imel Rev. John Plevnik, župnik v Jolietu jn ustanovitelj naše slovenske fare sv. Štefana.
Popopldne smo imeli pete lita-nije; blagoslov je podelil Rev. Pr. Ažbe župnik v Waukeganu, ki je chikaškim Slovencem še v dobrem spominu kot misijonar v letu 1915. Č. g. A. M. Krašovec je prišel pozdravit chikaške Sb-venee kot njihov bivši župnik, a žal, je dOšel nekoliko prekasno. — Zgodovino in opis naše fare t)omo priobčili v prihodnji številki.
—	Minuli teden so odšli k vojakom v Jefferson Barracks, Mo. še sledeči slovenski fantje iz na-naselbine: John Gregorich, Fr. Terselich, in John Kern. — Želimo jim mnogo uspeha, vstrajno-sti, zdravja in srečen povratek.
—	Dne 1. t. m. je društvo sv. Štefana št. 1. sklenilo, da se kor-porativno udeleži velike patrijo-tične parlde, katero priredijo ta dan vsled želje preds. Wilsona o-sobito inozemski narodi, živeči tudi v našem mestu. Preskrbljeno bo da bo imela pri tej paradi slovenska skupina svojo lastno godbo in napis v paradni vrsti. Tekoči teden bomo dobili od glavnega pripravljalnega odbora več podrobnosti o katerih poročamo obširnejše v prihodnji številki. Tem potom uljudno vabimo še vsa ostala naša slovenska društva, da bi se korporativno udeležila prihodnje patrijotične manifestacije. Istotako vabimo tudi naša sobratska društva iz South Chicaga; ter lokalna društva »T. S. K. J., S. N. P. J., S. S. P. Z. in druga. Zastopnikom za Slovence pri tej paradi je bil določen u-rednik našega lista.
—	Dne 30. maja (na Spominski dan) dop. ob 10. uri je priredila podružnica S. N. Z. v Chieagu patrijotičen shod v Cerkveni dvorani in sicer povodom prve o-bletniee majske deklaracije; Shod je bil primeroma dobra obiskan od strani članov in drugih rojakov. Govorili so: Ivan Zupan, Alojz Žužek in Rev. A. Sojar. Pri tej priliki se je ustanovila Zveza Jugosl. žena in deklet z 21 Članicami. V kratkem bo ta ženska podružnica razvila svoje delovanje za Amr. Rdeči križ. Tozadev- dar^ale. — Kdo zamore no opozarjamo na današnji oklic, jti številne vence, šopke m rože,
Kruta in neizprosna smrt je posegla te dni zopet v našo chikaško slovensko naselbino. Za svojo žr-,tev si je izbrala dne 30. maja zvečer ob 8. uri občeznano in nad vse spoštovano rojakinjo, gdč. Andi Kenig, v najlepši deviški dobi, staro 23 let. Angelj smrti ji je za-ttisnil očesa predzadnji dan pieso-ca maja v Bradley, 111., kjer se je zdravila pri svoji stari materi Mrs. Katy Stefanič. ftjeni stariši, živeči v Chicagu na 2230 W. 23. Pl. so jo poslali vsled nasveta zdravnika ven na deželo. Venkaj iz mesta je gnalo tudi pokojnico, kjer je mislila in iskreno želela zadobiti zop,et zdravje. Gnalo jo jo venkaj iz mesta, da bi uživala kras svojega zadnjega maja in se zadnjič tolažila in veselila kot hirajoča cvetka med pravim majskim cvetjem in zelenjem v naravi/—
Žal, da se naši Ani ni izpolnila zelja, katero je gojil tudi naš poznani pesnik Anton Medved. • — Morala je umreti predzadnji dan cvetočega maja v svoji najlepši dobi življenja. K tej pesmi bi lahko dostavili še resnične besede pesnika Preširna:
"Odprta noč in dan so groba vrata."
Gdč. Ana Kenig je bila rojena v Chicagu pred 23. leti. Vsakdo, kdor jo je poznal jp je lahko smatral za vzor pristne ameriške Slovenke. Vzgojena je bila v pravem krščanskem in narodnem duhu. Njeno največje veselje je bila slovenska pesem in slovenska govorica. Se kot 12 letna deklica jc pričela peti v naši cerkvi, ter je bila sodelujoča članica slov. cerkvenega zbora neprestano tekom 10 let. Ko' se je ustanovil Slov. tamb. in pevski zbor "Lira" je bila pokojna Ana tudi zvesta in vneta članica tega zbora. Sodelovala je pri vsakem javnem nastopu, kot pevka in kot izvežbana tamburašica. Večkrat je pokazala svojo nadarjenost tudi na slov. gled. odru. Nikdo bi si ne mogel predstavljati, da je bila gdv*. Ana Kenig rojena tu v Chicagu, ker je " popolnoma obvladovala naš slovenski jezik, dasiravno ni nikdar hodila v kako slovensko šolo. V prostih urah se je kratkočasila doma kaj rada s klavirjem in pevanjem lepih slovenskih pesmi; danes (2. junija) ko to pijemo pa leži naša Ana v rakvi nedaleč od onega klavirja, ki je ves obdan in posut s cvetjem. Strune klavirja plakajo v svojem molčečem žalovalnem akordu poleg o-nih nežnih, spretnih in mladih rok, ki so tako rade po njih u-— Kdo zamore preste
ozir. dopis neke vnete Slovenke, ki je priobčen na 4. strani lista. , Podružnica S. N. Z., je prejela ta dan iz Clevelanda, O. tri brzojavke in sicer sledeče:
"Glavni odbor S. N. Z. pošilja iskrene pozdrave, Vam želi mnogo uspeha pri trudapolnem delu ,za osvoboditev SlovanOv. Le ko-rajžno naprej za osvoboditev Slovanov. Le korajžno naprej za pravico! — P. Sclmellffr.''
"Živega ehikaška podružnica. Živela Jugoslavija 1, Vam tyiee
ki so obdajali njeno rakev? Številne prijatelje in znance, ki so; jo hodili kropit, in jemat od nje zadnje slovo T Kdo zamore popisati bolest ljubljene njene matere, očeta, sester in bratra, pri vseh teh ganljivih prizorih t —
Gdč. Ana Kenig je bila zaposlena več let v pisarni N. Y. Central železn. družbe. Pred 9 meseci se je prehladila, ko je bila na počitnicah v hladnih gorskih krajih Colorade. Vso razgreto od .hoje, jo je nekega dne ujel dež, kar ji je
i« mm iasneje paje-o, za iatero je morala podleči. Pokojna Hus A. Kenig je spads-la 3 leta k društvu Mar. Pom. št.
78 K. S. K. J. v Chicagu; bila je Yes "čas vneta nadzornica tega
društva in marljivega delavka tudi na društvenem polju.*
Dne'30. maja, ko se je mudila pri nji v Bradley njena mati in drugi ožji sorodniki, ji je postalo zvečer ob 8 uri naenkrat slabo. Po zavžitku kozarca hladne vode jo je pričelo dušiti v prsih in je v nekaj sekundah za večno zaspala v naročju svoje dragoljubljene matere. — O kako si je želela naša Ana, da bi okrevala! Iti v smrt v najlepših letih in pustiti vse sveje drage za vedno — to ni lahko. In vendar se je par dni pred tem groznim trenotkom pripravljala na smrt, Spravila se je z Bogom in naredila svojo oporoko.
Njeno truplo so prepeljali v Chicago na dom starišev pokoj-nice. Dne 3. t, m. se je vršil iz naše slovenske cerkve pogreb na Resurrection pokopališče, kjer sniva večni mir že dosti Slovencev in Slovenk iz naše naselbine. Pogreb je bil veličasten ob številni udeležbi članic dr. M. P. št. 78, pevskega dr. Lira, mnogih sorodnikov, znancev in prijateljev pokoj-nice. Naravno, da so ji v cerkvi zapeli pevci dr. Lira v zadnji pozdrav in slovo ganljivo žalostinko, ki je marsikomu pri tej priliki privabita solze na liea.
Iskreno sožalje hudo prizadeti družini Kenigovi! Ti pa nepozabna nam sosestra Ana,vživaj se^, daj slavo večnega rajskega maja, tamkaj nad zvezdami! Blag ti bodi spomin!
Ker je umrla gdč. Ana Kenig ravno na Spominski dan, ali na ,dan Vseh vernih duš, katerega Smo obhajali 30. m. m. tu v Ameriki, ji prinašamo na tem mestu v zadnji pozdrav in v slovo še sledečo pesmico, pok. pesnika A. Medved-a:
Vseh vernih duš večer. Na gomile zapuščene % prišla je nocoj pomlad, pred slovesom jih poljubit zadnjikrat.
Kar je cvetov še žarelo vrtov in prisojnih lin, s sabo je prinesla mrtvim za spomin.
In zazvonil zvon je v stolpu, in zaplakal je oblak, in zaječal silen veter v gluhi mrak,
in zapeli so duhovi .žalno pesem davnih let: z Bogom, zlate sanje, z Bogom, lepi svet!
Uredništvo "Glasila K. S. K. J."
Star pregovor.
INek Irec je šel nekega den k' svojemu sosedu v vas. Dospevši pred ograjo hiše, se je moral
ustaviti, ker mu je domači pes la-jaje zabranil pot.
Irec je pričel na to od dalee klicati sosedu, da naj spravi psa na varno, ker drugače se bo vrnil domov.
—	Nikar se ne bojte našega psa, saj ne stori nK? (zalega; samo laja pa 'hoido. Pomnite, da nam veli že star pregovor, da pes, ki laja ne grize!"
—	"To je vse prav, dragi sosed. Ta prislovica je meni in vam znana; povejte mi pa še, če je ta pregovor znan tadi vašemu psu?"
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
IZJAVA SOŽAUA.
Skrbimo za domače ognjišče.
Naša glavna dandanašnja dolžnost je, da skrbimo za domače o-gnjišče, da bodo vsi člani družine zdravi, ko se vrnejo naši fantje z vojske domov. Vsled tega potrebujete zdravilo, ki Vas bo vedno varovalo pred boleznijo, ki Vam bo pomagalo odstranjevati vse škodljive snovi iz Vašega telesa. Za to je Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino najbolj priporočljivo. To vino je z eno besedo najboljše domače zdravilo, ker odpravlja vse želodčne nepri-like in povrača redno delovanje v prebavnih organih. Dobiva se v lekarnah. Ogibajte se ponarejenih izdelkov ter zahtevajte vedno odločno: Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino (Triner's American Elixr of Bitter Wine) Cena $1.10. — Zoper revniatizem, nevralgijo, hrbtobol, izpahke, o-tekline in druge stične bolezni poskusite enkrat Trinerjev Liniment, to je izberen pripravek. 35 in 65c v lekarnah, po pošti 45 in 75e. — Joseph Triner Company, 1333—1343 So. Ashland Ave. Chicago, 111. (Adv.)
»KU*TVO "MARIJE SEPEM ŽALOSTI" BO. K. S. C J„ N. 8. PITTSBURGH. PA.
Društvo sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. je na svoji redni mesečni seji dne 1. junija t. 1. enoglasno sklenilo, da tem potom izraža družini Frank Kenig-ovi v Chicagu najiskrenejše sožalje povodom smrti ljubljene hčere.
gdč. Ane Kenig. ki je umrla dne 30. t. m. v cvetu njenega življenja. Društvo se je hvaležno spominja, ker je bila vrla članica K. S. K. J. in je sodelovala lansko leto pri neki gledališki prireditvi našega društva. Priporočamo jo vsem članom v molitev in blag spomin.
Chicago, 111. dne 2. junija 1918.
Za odbor:
Math Grill, I. tajnik.
IVERI.
Ženske se pogovarjajo veliko rajše o nauakah kake sosede, kakor pa o napakah svojih mož.
•
»
Kdor je moder, rad opazuje :n posluša molčečega človeka.
Dosti ljudi bi fbilo veliko bolj .zadovoljnih in srečnih, če bi bolj zaupali sami v sefoe.
o '
Tatovi se vedno 'izgovarjajo, da so tako dobri m pošteni »drugi ljudje.
Zamašek vinske steklenice n-meji moč tudi največjega orjaka.
•
Odlašanje je tat časa; plena, katerega vam ta tat odnese, nL* boste dobili nikdar nazaj.
- Vsaka velika reka se začenja z majhnim studenčkom.
Nekateri ljudje nosijo očala, ker ne verujejo niti svojim a^t-nim očem.
ima svojo redno mesečno sejo vsako drago nedeljo v meseca ▼ Kranjske Slovenskem Doma, 67 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki za leto 1918:
Predsednik: John Mravinta, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Tremput, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij Gerguraš, 4938 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Drašt. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, člani se sprejemajo v društvo od IG. do 60. leta; posmrtnina je 91000., $500. ali $250. Naše drnftrro plačale vsak dan en dolar, ali 87.00 bolniško podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri le »iste pri nobenem društva, spadajoče h K.
S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V
slučaja bolezni se mora vsak član tega
društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobi«, 5212 Natrona alley, Pitta-burgh, Pa., Uti dan ko sboli in ravno tako zopet ko ozdravi.
Državna zemljišča:
Rojakom se sedaj nudi prilika, nabaviti si lep, v ravnini ležeč, državen ia vladen svet glasom znane
VOLSTEAD POSTAVE v državi Minnesota, Koochiching County, kjer je država že napravila velikanske odvajalne kanale, zemljišča izsušila in pripravila za naselitev. Tak kanal je ob vsakem sekšnu in ob vsakem kanalu je že napravljena široka in lepa cesta.
Ta rodoviten svet je bil prej močviren, kjer je tisočletja gnHo razno rastlinstvo in les — zato je pa tudi gorenja plast prsti skoro sam gnoj. CENA AKBU JE 87.50.
POGOJI: Več kot 160 akrov ne more ena oseba kupiti; manj pa lahko. Pri nakupu 160 akrov je naplačati takoj $500; pri 80 akrih $250, pri 40 akrih $125; ostanek na izplačila. Lastninske pravice se dobe NARAVNOST od vlade ne da bi se bilo treba na farmo naseliti. Kot naplačilo na ta svet se prejmejo tudi
LIBERTY BONDI (Liberty Bends accepted) v polni vrednosti, brez vsakega odbitka. Ta državna zemljišča se dobe samo do 15. JUNIJA 1918. Povejte o tej izvanredni ponudbi prijateljema in pišite takoj za nadaljna pojasnila v slovenskem jeziku na
WEST ft SKUBIC Room 1112 1112 W Adami St.	Chicago, HL

t Združenih drfsvfcbT
mi we* sfbd
Uredništvo in upravniitvo:
«
Telefon: Canal 2487.
m.
Za Osna, na leto Zrn nečlane .... Za inozemstvo ..
Naročnina:
o e e e • e e
.......
$0.06 1.60 2.00
OFFICIAL OBGAN	'
of the
GRAND CABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION UNITED STATES OP AMERICA ___
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United
States of America.	_.
1961 West 22nd Mace,
OFFICE: Phone: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
For Members, per year.
For Nonmembers......
For Foreign Countriee .
Subscription rate:
. • •..«.
$0.96 , 1.60 . 2.00
¥
Oklic na ameriške Slovenke.
Chicago, 111.
Na Spominski dan, dne 30. maja smo se tudi chikaške Slovenke zavedle dolžnosti, ki nas veže napram narodu. Nismo hotele za-ostati za organiziranimi ženami in dekleti v Clevelandu in drugod, zlasti za ženstvom tujih narodov, marveč začutile smo živo potrebo, da se združimo in kot take začnemo skupno človekoljubno in rodoljubno delo.
Na ta dan je bil namreč pa-Jtrijotieen shod podr. S. N. Z. v Slovenski cerkveni dvorani. Na ta shod so bile v posebnem oklicu vabljene tudi chikaške Slovenke. Z veseljem poročam, da ta klic ni bil glas vpijočega v puščavi, ampak našel je odmev in nas pripravljene. Vedele smo, da je dan 30. maja obletnica znane majske deklaracije, dan narodnega prebujenja, saozavesti in silnega upora proti sovragu naše lepe slovenske domovine. Ko smo pa či-tale zadnje čase poročila, kako odločno so naše rodne sestre v stari domovini nastopile in se s tem takorekoč postavile v smrtno nevarnost, ko so se podpisalo Za svobodno in neodvisno Jugoslavijo, je nam nekako težko postalo pri srcu, in začutile smo p>-trebo, da se tudi me chikaške Slovenke združimo in storimo vsaj nekaj v korist naši ubogi slovenski domovini.
Pristopile so:
Mrs. Julija Gottlieb; Mrs. Antonija Malesich; Mrs. Bahovee; Miss Mary Chernoff; Miss Mary M'erlak; Mrs. Helena Kušar; Mrs. Jakob Stonicheva; Mrs. Mara/; Mrs. Retelj; Miss Težak; Miss Jennie Slabe; Miss Katy Triller; Mrs. Antonija Omerza; Mrs. M. Sluga; Mrs. Celar; Miss Annie Celar; Mrs. M. Laurich; Mrs. Mary Mravlja; Mrs. Zefran; Mrs. Perko in Mrs. Antonija Zupan.
Odzvalo se nas je primerno lepo število slovenskih žen in deklet. Po primernem nagovoru g. J. Zupana, predsednika podr. S. N. Z. po nastopu glavnega govornika g. Al. Žužeka in govoru domačega g. župnika se je ustanovila Zveza Jugoslovanskih žen in deklet. Takoj prvi dan je pristopilo 21 zavednih žen in deklet v to zvezo, .in kot se nam poroča »e bode število v kratkem podvojilo. Vsekako lepo število za začetek.
) Volitve se je sedaj le(kiC,v
Volil se je za sedaj le začasni odbor, in sicer:
Predsednica: Mrs. Helena Ku-šar. *
Podpredsednica: Miss Mary Chernoff.
Tajnica: Miss Mary Merlak.
Blaga jničarka: Miss Jennie Slabe. .
Sklenilo se je, da zveza skliče v najkrajšem času shod za Chicago in okolico, in takrat se bode volile večji in stalni odbor. Obenem se bode na tem shodu ustanovil tudi odsek Rdečega Križa, kajti to je glavni namen naše zveze J. Ž. in D.
. Slovenke organizirane v tej zvezi Jugoslovanskih žena in deklet, bodemo tem ložje skupno delovale za to velepomembno človekoljubno delo, leer me Slovenke smo posebno spretne v ročnih delih, posebno v pletenju. * Tako, drage rojakinje, apeliram na vse Slovenke, da pristopite v tQ zvezo ,kar Vam bode v čast ponos. Sedaj lahko poka-žete, da ste hčere onega malega, toda čvrstega naroda, ki se je sedaj najbolj odločno postavil v bran, in deluje za svobodo. Glas
slovenskih žena in deklet v stari domovini, naj bo tudi naš glas, in kakor je segel ta glas naših bednih rojakinj v stari domovini tudi v najbolj oddaljeno gorsko selo in, kočo, tako naj gre ta glas Zveze Jugoslovanskih žena in deklet po vseh slovenskih naselbinah v Ameriki.
Ustanavljajte vse povsod to prekoristno ZvezoA da, ko pride čas, ko bode strta m uničena krivična Avstrija, bodemo me Slovenke tu v Ameriki lahko s ponosom in brez strahu stopile pred naše sestre v syobodni Jugoslaviji! Zatorej Vam kličem še enkrat ! Na delo, za svobodo našega slovenskega naroda!
Chikaška Slovenka.
Živela Jugoslavija!
Še nikdar v zgodovini slovenskega naroda ne moremo bilježi-ti bolj pomenljive pomladi ko je bila lanska pomlad (30. maja) in pa letošnja. Lansko leto so sf predzadnji <Jan meseca maja vzdignili v avstrijskem parlamentu naši slovenski, ozir. jugoslovanski poslanci, ter so povedali svetu in avstrijski vladi svoje težnje v mani majski deklaraciji. Majska deklaracija lanskega leta je bil le kot začetek velikega jugoslovanskega pokreta, ki se je čez leto pretvoril v pravi revofucijonar-ni nastop. Dandanes ne zahteva jo več jugoslovanski poslanci svoje neodvisnosti pod avstrijskim okvirom, ampak se hočejo danda nes vsi Slovenoi naravnost odcepiti od Avstrije, v svobodno jugoslovansko državo,
O tem spontanem preobratu in narodnem gibanju piše že sedaj ves svet. O tem smo čitali celo v vseh naših ameriških listih. Dosedaj smo bili Slovenci v ameriški javnosti le nepoznani; zadnji čaš smo pa zasloveli in se zanima za nas vse ameriško ljudstvo in ce lo ameriška vlada sama.
Kdo izmed nas amer. Slovencev bi si bil mislil pred letom dni, ali ob času objave znane majske deklaracije, da bomo čez leto dni čitali v angleških listih brzojavke m članke, da ameriška vlada sim-patizira z Jugoslovani, ozir. da je za ustanovitev iste.
Dne 29. maja smo čitali v chi-kaških listih debelo tiskano brzojavko na prvi strani pod sledečim naslovom:
"Združene države simpatizirajo s Čehi in Jugoslovani.
Washington, D. C. 29. maja. — Vlada Združenih držav smatra z resnimi simpatijami narodne as-piracije Čeho-Slovakov in Jugo Slovanov. Tako se je danes izrazil državni tajnik Lansing."
Naslednji dan smo -čitali v dnevniku 4'The Chicago Daily Journal'' sledeč uvodnik: "Več, kot simpatije je potreba.
Državni tajnik Lansing je rekel včeraj, da vlada Združenih držav resno simpatizira (sočustvuje) z narodnimi aspiraeijami Čehov, Slovakov in Jugoslovanov.
(Jugo Slavs.)
Resno sočustvovanje je dobro; a to še ni vse in zadosti. Čas je, da bi ameriška vlada in ameriško ljudstvo razumelo in tudi delovalo za absolutno skupnost in koristi med temi malimi narodi in med seboj. Čeho-iSlovaki in Jugoslovani so predstraže in mejniki naše lastne svobode, če bodo ti narodi prosti, je tudi naša lastna svoboda zagotovljena. Če bodo pa ti ostali še vnaprej sužnji Habšbur-govcev in njenih zaveznikov — Hohenzolercev, potem se lahko primeri, da bo ta roparska družina čez čas zopet pričela s svojim svetovnim strahovanjem in
vso borbo bo potreba zopet iz
va pričeti.
V Avstro Ogrski živi okrog 30,-; 000.000, Slovnov. Vsi tiaovraiijoa Hoheuzolerce in Habsburžane. Vsi ti želijo, da bi bili prosti in svobodni pred Tevtoni in Mažari. Vsi ti prosijo za zmago nas zaveznikov. Žal pa; da so vsi ti prisiljeni žVtvovati svoje imetje, svoje delo kri za vladarje, katere črtijo; da se morajo bojevati samo za njih slavo in pohlepje z onimi narodi, katere ljubijo.
Takega sistema ne smemo veo trpeti; tak sistem se mora uničiti. Svet ne more obstojati, če je samo polovico pangermanski, drugo polovico pa svoboden ; pri tem mora veljati le eno načelo in to je: popolila svetovna demokracija in svoboda V nameravanem svo bodnem svetu pa ni prostata Avstro-Ogrsko. Mi moramo izpo-slovati in dati Čehom, Slovakom in Jugoslovanom ne samo naše resne simpatije, temveč jih moramo odločno pripoznati za svobodne in neodvisne narode. Poleg tega jim moramo pripomagati z denarjam in propagando; z orožjem in mu-nicijo, da se bo ta njih svoboda za stalno uresničila". —
Ali Vam ne bije veselja srce, ko čitate te zlate besede državnega tajnika Združenih držav t Ta krasen uvodnik, enega izmed največjih chikaških dnevnikov? Ro^ jaki ameriški Slovenci! Duh pok. Dr. Janeza Kreka je prešel že preko oceana v srca svobodoljuI> nih in pravičnih Američanov. O škoda, da pok. Dr. Kreka ni danes več med živimi! Kako bi se razveselil izjave našega državne* ga tajnika! bomo pa sedaj mi ukrenili in počeli T Ali bomo še vnaprej kimali in spali T Če se že vlada Združenih držav zanima za naše narodne ideje, je pred vsem in najprvo tudi sveta dolžnost vseh ameriških Slovencev, da stopijo sedaj na plan. Sedaj je čas, da dvignemo svoje roke in glasove, da se organiziramo v veliko narodno celoto in se naši slavni vladi iskreno zahvalimo da sočustvuje fc našimi nesrečnimi sobrati v stari domovini; da jim želi svobodo, da bo Amerika pripomogla k njih samostojnosti, ali k dosegu njih ciljev.
Dandanes imamo v Ameriki dve razne Narodne stranke. Ena koraka po tej poti, druga po ctrugi. Vsakdo trdi, da je njegova stranka prava. Ali res nočete v tem velikem trenotku odnehati? Ali ne veste kaj se godi dandanes na Slovenskem? Ali ne veste kako stališče zavzema sedaj .Amerika napram jugoslovanskem vpraša nju? In še vedno trobite svojo. Še vedno gorite za nedosegljive aspiracije (samostojno slovensko republiko!?) Kdo vam je porok zanjo? V starem kraju se bratijo Slovenci, Hrvatje in Srbi ter nu-zivajo troedin narod. — Vi pa vse to, gigantsko početje odbijate in zavračate! Ali ste Vi volja in moč slovenskega naroda v starem kraju? Kdo ima pravico določevati si način vladanja: isti narod, ki <e bori za svobodo že 4 leta, ali isti, ki je 4000 milj od njega oddaljen in nima tam za črhico pravice kakega določevanja?
Kako zamorete narodu usilje-vati in ukazovati stvar, katere o-ni narod noče in ne mara? Tako početje je naravnost abotno proti zdravi pameti.
Rojaki in rojakinje! Sedaj. je napočil oni čas, da pokažete sve tu, da tudi Vi sočustvujete s slo venskim narodom v stari domovini, kakor sočustvuje ž njim vlada Združenih držav. To sočutje pokažite s tem, da pristopite vsi v Slovensko Narodno Zvefco. Pomen in cilji te narodne organizacije so popolnoma v smislu z željami Slovencev v stari domovini. Ne počivaj mo več. Ne dvoji-mo se več! Ne črtimo se več! Ča^ si so preresni.
Vstanimo in dvignimo svoj glas, ki bo zaoril preko Atlantika, preko Sredozemskega, preko Jadranskega — tja do Črnega morja: Živela Jugoslavija!
I^lSt 4
r^zpr^vlj a^vsa ponosna v svojem članku.,o teg dvozvezi, v.kateren* omenjf glavne točke in sicer i Utrdile* zveze, združenje vojaške sil?, -carinsko zvezo, pripo-znanje. enakih narodnih postav za obe, drŽavi. .
Diplomati zatrjujejo, da tvorijo te pogodbene točke organsko unijo, ne pa združenje. Vse te točke se nanašajo namreč samo na
eno suvereniteto.. Lahko se jih po moči primerja konstituciji Združenih držav.
Na podlagi te zveze se je oživelo zopet staro nemško federacijo, samo to je razlika, da bo zanaprej glavno mesto Berlin, kot je bilo do leta 1844 in ne.več Dunaj.
Francosko časopisje je mnenja, da je baš sedaj v Avstriji nastopite ona doba, ko bodo nemški bajoneti zatrli vsak korak vseslovenskega gibanja/
Nemčija se je takoj pa tej sklenjeni dvozvezi poslužila dane ji pravice, da utrjuje združenje svoje in avstrijsktl vojaške sile. Poroča se namreč z glavnega itali janskega vojnega stana, da je moralo mnogo avstrijskih častnikov na italijanski fronti izročiti poveljstvo nemškim častnikom; dalje je nemški kajzer odredil, da bodo gotove gorske točke na tirolski strani zanaprej branile bavarske divizije. Najbolj pomenljivo je pa dejstvo, da bode poslala Nemčija več. oddelkov svojih domobrancev v razna avstrijska mesta, kjer nastaja upor in kjer avst. vlada ne zaupa več svojemu lastnemu vojaštvu.
(Opf. tired. Dne 20. sept. 1908 in pri zadnjih nemirih v Ljubljani je streljalo še avstrijsko nemško vojaštvo na nedolžne slovenske žrtve. Od sedaj naprej bodo pa to delo opravljali nemški pi-kelhavbovci iz Berlina. Uboga Slovenija!) •
>. Ameriški: vladni uradniki in diplomat je so s sedanjim gibanjem nekaterih narodov v Avstriji zadovoljni in odobravajo razne t|protiylsdne< in protinemške demonstracije, kakor v Pragi, Ljubljani, i. t. d. Iz teh demonstracij se ila lahko sklepati ves bodoči avstrijski problem in notranji preobrat. Svoječasno se je predsednik izrazil da je proti temu, da bi se Avstrijo razkosalo; bil je pač zato, da bi se ugotovilo pravi-cie Vsem manjšim avstrijskim narodom. Dandane* je pa Mr. Wilson povsem drugačnega mišljenja. Današnji položaj in razmere V Avstriji so pa take, da Avstrije ne bode razkosala sama Nemčija 'in njeni "sovražniki, temveč jo bodo razcepili sami avstrijski narodi ker niso več z njeno vlado zadovoljni. Na vsak način kažejo sedanje razmere v Avstriji na to, da smemo z gotovostjo poslušati nje mrtvaški zvonec; propad Avstrije je siguren in zapečaten.
in
Avstrija v nemški pasli.
(Po Internat. News Service.)
Washington, D. 0., 14. maja. —
Avstrijski cesar Karel se je dtie 11. maja t. 1. formalno uklenil v nemški jarem. Uspehi tozadevne veleznaČilne konference med avstrijskim in nemškim vladarjem so bili semkaj šele danes naznanjeni.
To konferenco in posledice iste se pripisuje največjim zgodovinskim dogodkom tekom zadnjih 75
Avstrija, nemška vazalka. London, Anglija, — Zadnji sestanek avstrijskega cesarja z nemškim vladarjem v glavnem nemškem vojnem stanu je povzročil po celem širnem svetu velikansko pozornost.
Nemčija je že dolgo časa stega-la svoje roke, da bi spravila svojo zaveznico (Avstrijo) popolnoma v svojo past, in to se ji je dne JI. maja posrečilo. Avstrija bo zanaprej le nemška kolonija, in njena vazalka. Zaeno se je na tej konferenci tudi, ojačilo vojaško silo med centralnimi zavezniki, Nemčijo, Avstrijo, Bolgarijo in turČijo.
Da je Avstrija ponižna dekla Nemčije, lahko sklepamo že iz tega, ker je dovolila Nemčiji kontrolo nad živili na Češkem. Dasi-ravno je imela Avstrija važno besedo in dfeloVanj^ v .zadnji vojni z Rumunsko in Ukrajino, bo imela sedaj po šklehjenem miru edinole Nfcmčija glavni delež in glavni dobiček od Rumunske in Ukrajine. Znano je, da si je Nemčija s ,silo podjarmita vse rumunske pe-trolejske vrelce za dobo 99 let; torej bo morala Avstrija kupovati Od Nemčije rumunski petrolej. Žito in razni živež v Ukrajini je pobrala Nemeija, med tem ko ljudstvo v Avstriji umira lakote.
Mnenje Avstrije.
'Avstrijsko časopisje (vladi na-kionjeno) ?e izgovarja, da je bila Avstrija priseljena storiti to dvo-zvezo vsled lastne samoobrambe, vsled strahu pred zopetnim napa-dojn,od, stfaiu Rusov in drugih števiinih sovražnikov do Avstri-
r Tj J7 • • • T i i.	*
J®*, v , ' -T	*	•
"Mi smo( bili napadeni, vsled Česar smo bift prisiljeni, da smo se branili proti vsem našim svetov-
nim sovražnikom. Vsled tega se moramo okleniti defenzivne? Zveze; vsled tega smo morali skleniti zvezo narodov da bodo isti varni pred bodočimi vojnami. Dvoi zveza pomenja samo zaščito, pred zopetno vojno."
List 11' Deutsche Volkszeitung" je prinesel te dni dobesedno pogodbo, katero sta sklenila nemški in Avstrijski cesar dne 11. maja t. 1. Ista se glasi sledeče:
1)	Njega Veličanstvo, nemški cesar in pruski kralj kot ena stranka —r. in Njega apostol. Veličanstvo, avstrijski cesar in ogrski kralj kot druga stranka, tvorita tesno vojaško zvezo za dobo 25 let; v tem času se podvržeta obe stranki, da bosta vporabljali vse sile svojih narodov za vojaške namene. Združeni narodi Nemčije in Avstro-Ogrske naj posvetijo vso svojo skrb temu, da bodo lahko njih armade nastopile v vsakem morebitnem bodočem slučaju, do cela pripravljene, ali v svoji naj večji odmerjeni sili. Samo na ta način bo trajala kaka bodoča voj na samo malo časa. Če bi imeli ti zaveznici svoje armade že leta 1914 tako na razpolago in prip pravljene, bi bil že davno konec sedanje vojne.
2)	Vse moške osebe, ki so zmožne nositi orožje, naj se temeljito izvežbajo v vojaškem duhu. Dalje naj se odredi posebne vire in korake za ustanovitev pomožne voj-jaške službe, v kateri naj se izdeluje samo orožje in m uničijo.
3)	Določbe, tikajoče se organizacije, poduka in vporabe zavezniške vojaške sile, naj bodo sestavljene na en, prikladen način. Iniei-jativo k tej točki naj ima pred vsem Nemčija v svojih rokah. Formacija vojaških čet v Nemčiji in Avstro-Ogrski naj bo narejena tako, da bo ista tvorila samo eno, ali celokupno armado; vso to armado se mora smatrati za veliko oboroženo prijateljsko silo, ne pa za tujo.
4)	Oboroženje te armade naj se opira na enotni in jednaki podla gi. Vsaka posamezna država naj jemlje in dobiva vojne potrebščine iz zaloge svoje najbližje države, ne pa iz oddaljenih krajev, kakor je bila to dosedaj navada.
5)	Zavezniške čete (čete dvo-zveze) naj stopijo v ožjo medsebojno stiko, glede izobrazbe, spoštovanja, ljubezni in nastopa. To načelo naj bo glavno načelo za vse bodoče častnike. Poleg tega naj se častnike medsebojno izmenjava tako, da bodo nemški častniki za po vedo val i avstro-ogrski armadi in naobratno.
6)	Vse predpriprave za bodoče vojne naj se vršijo po sporazumu generalnega štaba. To bo zahtevalo ožje in bolj tesno delovanje med častniki generalnega štaba in vladnimi ministri. Vse te predpriprave naj se vrše in izpopolnuje-jo v zadostni meri še v mirnem Času.
7)	Vse železniške črte in prometne zveze naj se izdelajo ter vr-še med obema državama po enem, skupnem načinu.
bulo) imenuje Creina marcha ali Chrcine (Šumi, Archiv, I. pg. 98). Omenjeni listini govorita tako jasno, da pač nikdo ne more dvoji-ti, ka je Kr&jina slovensko, do* mače ime, po polnem neodvisno od latinskega Carniola. Zato je tudi neresnična opazka prof. Luschina, da je "Kršjina" le slovenski prevod latinske besede "marchia" in da je ta preložena beseda počasi
Nemcem postala "nomen propri-um" za Kranjsko (Primeri: Šumi, Archiv I. pg. 51, nota 7).
Krfijina ne prihaja od kraj v pomenu "finis" nego v pomenu "regio" in je torej ravno to, kar srbsko-hrvatska pokršjina ("pro-vincia"). Že pokojni Hitzinger je bil opomnil, da v besedi "Krajina" 4'a" dolg, ne kakor v krajen, skrajen — extremus. Za vzgled je navedel Suho Kr&jino na Dolenjskem in Kr&jino ob Sotli. Krajina pomenja torej "domaČo zemljo" in Kršjinec je "domačin, domorodec." To se najbolje spozna iz neke stare hrvatske pesni, ki se je pela po Boki kotorski in je bila zapisana konec XVII. stoletja. V njej se poje o junaštvu Perašča-nov (Perasto) tako-le: •
"I ono su učinili Peraštani vitezovi,
I ono su učinili krajne i vitezovi, Dobri krfijšnici.
s
(Narodni list 1875, broj 60.) "Kršjine" v pomenu "deželni bnambovci" je prešlo tudi v italijanski jezik in je bilo pod bene-čansko vlado po Dalmaciji sploh navadno. (Prim. "Le Craine della Castella", Lago, Memorie storiche della Dalmazia, I. 454).
Ime "Krajina" v pomenu "pokrajina, dežela," nahaja se razven po Slovenskem tudi po ostalih jugoslovanskih zemljah. Obče znana je hrvatska Krajna med Uno in Vrbasom v severozahodni Bosni. Ravno tako se imenuje tudi ma-karsko primorje v Dalmaciji: "Gornje Primorje iliti Krajina kod Neretve (Na stolietnicu An-drije Kačič-Miošiča pg. 3). Ta Kršjina ("Crayna)" omenja se prav po gostem v listinah XIII. do XV. stoletja in njeni prebivalci so se imenovali "Krajinjane" (Cray-nenses, Jireček, Handelsstrassen pg. 27). Druga Krajina je v severni Albaniji med morjem, Ska-darskim Jezerom, Barom, Ska-drom in Ulcinjem (Književnik I. pg. 222), ali molje med Rumijo-planino in Skadarskim Jezerom. Ta Krajina se omenja že v listini od 1. 1247 (Miklosich, Monumen-ta Serbica pg. 31).
Iz tu rečenega se vidi, da je sedaj navadna pisava Kranjec, Kranjsko čisto napačna, ker se od kraj, kršjina ne more izvajati (Miklosich, Lexicon palaeoslove-nicum sub kraj), in vendar je zgodovinsko dokazano ter z mnogimi analogijami podprto, da se je sedanje Gorenjsko prvotno imenovalo Krajina. Pisati bi nam bilo zatorej Krajinec subst. der Krai-ner in krajinski adj. krainiseh.
Kranjsko—Krajina.
Spisal t p™*- Simon Rutar.
Znano je, da naš slavni učenjak Miklošič izvaja ime glavne sloven ske dežele od Carnia, Carniola, o piraje se zlasti na Pavla Dijako-na, ki piše, da je "Carniola Scla-vorum patria" (Miklosich, Fremd woerter in den slavisehen Spra chen, Denksehriften der Wiener-Akademie, Bd. XV. sub voce Kranj.) Res je, da so po spriče-vanju Jordanisa, Prpkopa in Ein-harda (Vita Hludovici imperato-ris ad 820) Karni ali Karnijo-li tu di na Kranjsko segali in ob gorenji Sa»vi prebivali. Ali Einhardo-vi "Carniolenses" so morali biti že Slovenci in očitno je, da je ta izraz skovan od Pavlove Camio-le. Pavel Dijakon je po tedanji še gi rad tetimologoval, ali kakor Jordanis, navadno prav nesrečno. Tako je znano, da izvaja ime Ko-rotan od panpnskega mesta Car-nuntum ("fugit ad Selavorum gentem in Carnuntum, quod co-mpte vocitant Carantanum," knj. V. gl. 22.) Prav tako je premenil slovensko ime Krajina v 'Carnia' ali 'Carniola' in vsi naslednji pisatelji so ga posnemali in prepisovali.
Da je pa Kranjska dežela imela poleg tega učenega, diplomatiške-ga imena tudi svoje domače, slovensko nazivanje, pripovedujeta nam izrecno listini Otona II. iz 1. 973., v katerih se bere, da se Carniola, "po domače, z ljudskim iz-
Židovski minister na Ukrajini.
Kakor poroča "Deutsche War-schauer Zeitung", je postal v u-krajinski minister za židovske zadeve Mojzes Lieberfarb. Tudi u-krajinski denar, karbovanec, nosi napis tudi v židovskem jeziku. — (Slovenec, 25. febr. 1918.)
: 1
Bog je samo eden.
"Kuryer Illustr. Codzienie" piše: Ni bogov poljskih, nemških, francoskih, ruskih — Bog je samo eden. Eden je Bog, a ta ni v službi potentatov. Ta eden Bog ni bog militarizma. On je naznanil niir ljudem, ki so dobre volje. Ta Bog ne zapoveduje naj krademo in si želimo to, kar ni naše, ta Bog prepoveduje krivo pričevali je. Eden je Bog in ta je pravičen. (Zaplenjenih deset vrstic.) .—(Slovenec, 20. febr. 1918.)
Najbolj se boš dekletu dopadel
če ji rečeš, da je pripravna in
zmožna za gledališko igralko, e
Modrijan je mož, ki gleda in razsoja, kako drugi ljudje delajo napake.
Popolna sreča se ustavlja le pri onih, ki tudi druge osrečujejo.
•
Trgovec izhaja tudi brez reklame takoj, kakor voz brez koloma-za, vendar bolj težko in počasi.
razom
Če se ti norčuješ in posmehuješ drugim, ne maraš dosti, če tudi (vulgo ali vulgari voca-'tebe drugi za nos vodijo.
' . . c:. v - ■ • ~ • ■	•	.	V	;	.-1
t.....Ill....................................
i K. S, K. tlf Jednota
Ustanovljena v Joliatn, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jonet* driavi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URADt JOLIET, ILL. ToUfo« 1048
od ustanovitve do 1. maja 1918 skupna izplačana podpora
$1,369,010.32
GLAVNI UBADNIKI: Predsednik: Paul 8ehneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik; Joaip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, HI. Duhovni vodja: Rev. Francia J. Ažbe, 620—10 St., Waukegaa, III. .. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, UL Vrhovni rdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chieago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOB: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanieh, 1900 W. 22 St., Chieago, 111. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave, West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis.
POBOTNI ODBOB: Mihael J. Kramer, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. . Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
PBAVNIODBOBs Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, G517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo.
UBEDNIK '4 GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo na glav-' nega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliot, 111., dopiae, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Nar.
ze"z onim Jng. Nar. Svetainbrat »kih jugoriovanririh nar^toih or; ganizacij. Oni so v vednem stiku z izvrševalnim odbdrom Zveze, kateremu redno poročajo o delo -vanju Jug. Nar. Sveta., in se po možnosti udeležujejo sej izvrševal-nega odbora, kjer imajo valni glas.
?
* ►
Slovenska Narodna Zveza f
v Ameriki
(Slovenian National Alliance)
SEDEŽ: CLEVELAND, OHIO. Glavni urad: 1052 East 62nd St. Cleveland, O. Častni predsednik: Rev. Matej F. Kebe, McKeesport, Pa. Predsednik: Paul Schneller, 6313 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
1)	Podpredsedniki: Rev. James Černe, 820 New Jersey ave., She bnygan, Wis.
2)	Filip Gorup, 1006 N. Chicago, St., Joliet, 111.
3)	Rev. Fr. Mihelčič, Ely, Minn.
4)	Louis J. Pirc, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. • Tajnik: Frank Hudovernik, 1052 East 62nd St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: Joseph Svete, 1782 E. 28th St., Lorain, Ohio.
Nadzorniki:
1)	Dr. James M. Seliškar, 6127 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
2)	Josip Perko, 2236 So. Wood St., Chicago, 111.
3)	Agnes Zalokar, 1081 Addison Rd., Cleveland, Ohio.
4)	Louis Jagor, box 295, Hibbing, Minn.
Porotniki:
1)	Anton Grdina, 6127 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
2)	M. Kostanjšek. 302 No. 3rd West, Virginia, Minn.
3)	M. F. Kobal, 1240—3rd St., LaSalle, 111.
4)	Rev. F. J. Ažbe, 620 Tenth St., Waukegan, 111.
5)	Jakob Ambrož, 429 East 160th St., Cleveland (Collinwood), Ohio
Zastopniki v Jugoslovanski Narodni Svet:
1)	Dr. Frank J. Kern, 6204 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
2)	Rev. T\. Zakrajsek, 62 St. Marks Place, New York, N. Y.
3)	Josip /alf r, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Uradno glasilo: "Jugoslovanski Svet", 461—8th Ave., New York N. V., in drugi listi, ki so nam naklonjeni.
Vse denarne pošiljat ve in stvari, tikajoče se Zveze naj se blago voli pošiljati na glav. tajnika Fr. Hudovernik, 1052 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
3.
4.
Uprav*. / t
Slovensko Nar. Zvezo upravlja:
1.	Izvrševalni odbor ;
2.	Glavni odbpr; Nadzorni odbor; Porotni odbor.
I. Izvrševalni odbor.
Izvrševalni odbor tvorijo: glav ni predsednik, oziroma, ako je ta zadržan, eden glavnih podpredsed nikov; glavni tajnik; glavni blagajnik ; predsednik nadzornega odbora in predsednik porotnega odbora.	. <
n. Glavni odbor.
, Glavni odbor tvorijo: predsednik, trije ali več podpredsednikov, tajnik, blagajnik in devet odbor -nikov (odbornic).
m. Nadzorni odbor.
Nadzorni odbor tvorijo: predsednik in trije odborniki (ice).
IV. Porotni odbor.
USTAVA IN PRAVILA SLOVEN-SKE NARODNE ZVEZE V AMERIKI.
(Slovenian National Alliance of
America.) Sprejeta na prvi konvenciji v Cle-velandu ,Ohio., dne 15. aprila 1918.
(Konec).
NAČELA.
Obupna borba za življenje in smrt našega naroda zahteva, da pa; vet i vsak Slovenec in Slovenka vse svoje sile temu glavnemu cilju, da se naš narod, razkosan in zati ran skozi stoletja, osvobodi in ze-dini s Hrvati in Srbi v eno državo in da zadobi vse potrebne pogoje za vsestranski svobodni kulturni in gospodarski razvoj. Radi tega smatra za neobhodno potrebno, da se vsi strankarski spori odlože, dokler ta cilj ni dosežen. Vsak član Zveze se čuti predvsem Slovencem in Jugoslovanom. Na shcdih se ne sme razpravljati niti o verskih ni-
naselbini se lahko ustanovi ve< podružnic. V« Zvezo se sprejmejt kot podružnice že obstoječa kul turna društva, toda le v slučaju da je večina teh članov sprejela tozadevni predlog.
v (
Konvencija.
Redna konvencija Zveze je enkrat na leto v času, kot ga določi izvrševalni odbor.
Izvanredna konvencija se vrši na zahtevo nadpolovične večine podružnic ali po sklepu večine gl. odbora. Dan določi izvrševalni odbor, kraj pa podružnice, oziroma glavni odbor.
Vsaka podružnica ima pravico poslati na konvencijo dva ali več zastopnikov. Poleg tega imajo po svetovalno pravico na konvenci -jah člani Jug. Nar. Sveta v Wash-ingtonu, D. C. Pravico glasovati imajo samo podružnice, in sicer ima vsaka podružnica pravico do dveh glasov. Konvencija spreje ma in izpreminja ustavo in pravi -
ti o strankarskih vprašanjih. V,la, voli glavni in izvrševalni odbor, smislu teh načel je do^an vsak odločuje o resolucijah in predlo -
posameznik našega naroda, da žrtvuje vse, ako treba tudi življenje, da pripomore Zdr. državam pnvesti svetovno borbo, katero vodijo tudi za svobodo in demokracijo državnega življenja našega naroda, dO zmagonosnega zaključka.
Podružnice.
. Zveza je sestavljena iz moških in ženskih podružnic. Podružnice se imenujejo po številkah in nosijo zraven tega se imena sloven -skih in jugoslovenskih slavnih mož, krajev, rek itd. V eni in isti
gih, sklepa o pritožbah podružnic in članov (članic), ter rešuje pri-zive izključenih članov(-ic) in je v vseh vprašanjih, ki se tičejo de lovanja Zveze in podružnic najvišja inštanca. Vendar pa morajo biti vsi predlogi in pritožbe po družnic. in članov redno naznanjeni izvrševalnemu odboru najman; deset dnij pred konvencijo. Kon vencija voli vsako leto»člane v Ju-goslovenski Nar. Svet. Ti poslanci imajo dolžnost poročati kon -venciji Slov. Nar. Zveze o delovanju Jug. Nar. Sveta in skrbeti za
Porotni odbor tvorijo: predsednik in štirje odborniki.
Vse člane teh odborov izvoli konvencija.
Pravice in dolžnosti glavnih odbornikov.
Glavni predsednik ima pravico in dolžnost, vzdrževati disciplino in skrbeti za dober red in točno poslovanje v organizaciji; predse duje konvencijam, sejam izvrše. valnega odbora ter zastopa z glavnim tajnikom Zvezo napram Ameriki, Jug. Odboru in drugi javno -sti; podpisuje memorandume, resolucije itd.; imenuje potrebne odseke izmed članov kvrševalnega lli glavnega odbora, kakor tudi )o potrebi delovne odseke izmed Članov, podružnic- v okolici glavr nega urada.
Podpredsedniki nadomeščajo ty slučaju potrebe glavnega predsednika.	'	t
r ' \ i
Glavni tajnik vodi glavno pistfrw io. Sprejema ves denar proti por lotnici in ga pravočasno oddaji glavnemu blagajniku nroti pobota niči. Rabi naj duplikate. Vodi na* 1 arčen imenik članov in njih vpla •ila, redne in izvanredne doprino-e. Uknjižuje na članske karte doprinose. Upravljd kot glavni arhivar arhiv za časnike, zbira in hra-li članke, ilustracije v domačih in ujih listih ter zapisuje o važnih hodih in o gibanju Slovencev ned Slovenci. Posluje kot glavni anisnikar Zveze injlzvrševalnega dbora. Poroča o delovanju Zve :e Zvezinim glasilom in drugim li <tom ter je glavni dopisnik med Zvezo in Jug. Nar. Svetom, odnos-ao med Jugoslovanskim Odborom. Daje mesečno poročilo o dogodkih in stroških. Daje poroštvo za denarni promet, kakor določi Izvrševalni odbor ali konvencija. Nakazuje denar s podpisom glavnega blagajnika, za večje svote pa tudi s podpisom glavnega predsednika.
Glavni blagajnik prejema od glavnega tajnika denar in daje pobotnice za vsak znesek. Denar via ga sproti na banko ter daje porq-5tvo, kakor določi Izvrševalni odbor.
Nadzorni odbor: — Nadzorniki pregledajo tajniške in blagajniške knjige vsakih šest mesecev enkrat. Predsednik nadzornega odbora hrani poroštva uradnikov in v soglasju z drugimi nadzorniki ima splošno nadzorstvo nad premožer njem Zveze.	,
Porotni odbor: Porotni odbor češnje vse spore, nastale v Slov. Nar. Zvezi. Ima pravico, da po svojem preudarku prekliče članske izkaznice in odvzame s tem članu pravico Članstva, ako ga spp-zna krivim. Do končne odločitve konvencije ostane aklep porotnega odbora začasno v veljavi.. Na predlog Izvrševalnega odbora ima porotni odbor pravico in dolžnost, izključiti z nadpolovično večino vsakega odbornika in "člana Slov. Nar. Zveze, ki postane nezvest njenim načelom. Istotako ima po -rotni odbor na predlog Izvrševalnega odbora izključiti in razpustiti podružnice, ki se ne pokora -vajo ustavi in pravilom Zveze, ako ima za to dovoljne doltaze.
Vsaka po^užnica izvoli svojega krajevnega zaupnika, ki zasto -pa podružnico in posamezne naselbine pri Zvezi. Zaupniki ekrbe za obnašanje Članstva in izpopolnjujejo delo tajnika in odbora podružnice. Poročajo glavnemu taj-hiku ali glavnemu predsedniku vsaj mesečno o poslovanju v naselbini. Morajo biti v stiku z zaupniki bližnjih podružnic in svetova ti podružnicam in naselbinam ob vseh prilikah. Poravnavajo spore ter pazijo, da so vsi odnošaji članstva v skladu z namenom organizacije. Zaupniki so obenem glavni zastopniki podružnic na konvenciji. O jako važnih zadevah morajo biti obveščeni od glavnega pred sednika ali glavnega tajnika. Na prijavo zaupnikov je poklican lahko vsak član, ki nosi člansko iz kaznico, na odgovor pred porotni odbor.
Podružnice. \
Zvezo sestavljajo podružnice, moške in ženske.
Denarna sredstva.
Zveza pobira od članov in tudi nečlanov denar za razne sklade, ki morajo biti v knjigah ločeni, ka kor želijo posamezni darovalci.
1. Redni sklad, sest o ječ iz pri stopnine in mesečnine članov ter iz vseh drugih dohodkov, ki niso zbrani za druge sklade, se uporablja kot slovenski delež v pokritje stroškov skupne propagande ju -goslovanskega pokreta pri Jugo -slovanski pisarni, za govornike, za agitacije in za upravne Zvezine stroške.
za jugoslovanske sirote, vzgojeva-ti in izobraževati ot*>ke, žene in dekleta v jugoslovanskem in ameriškem duhu, nabirati prostovoljce za jugoslovansko armado in zbirati darove za naše junake na solunski fronti in v ameriški armadi.
Že sedaj, zlasti pa po končani vojni imajo podružnice dolžnost poučevati svoje člane o ustavnih in državnih zakonih Zdr. držav, pomagati jim pri dobivanju državljanskih papirjev in sploh Skrbeti za njihov moralni in materijalni napredek.
Članarina in darovi.
Vsak član prispeva mesečno gotovo vsoto v redni sklad Zveze. Vsi redni mesečni doneski se vknjižujejo v člansko knjižico in v društvene knjige. Tajnik podružnic vpraša vsake^ člana pri vstopu, koliko je pripravljen prispevati vsak mesec za redni sklad Zveze. Podružnice prirejajo v prid Zveze ljudske veselice, igre, opravljajo posebne kolekte, itd. Imena
Tedenski pregled.
Jugoslovanskega
Urada, Washington.
Dne 23. in 24. marca se je vršila v Ljubljani velika slavnost. Mlado in staro je prišlo na kolodvor Južne železnice, da dostojno sprejme narodnega vodjo in predsednika Jugoslovanskega Ipuba
na Dunaju, Dr. Anton Korošca: •
Ljubljanski listi pišejo, da se je udeležilo 15,000 ljudi velikega javnega zborovanja, na katerem ji slovensko ljudstvo prisegalo svojemu vodji, in vodja narodu, da ne odnehajo od svojega pravičnega boja. Možje, ki so neštetokrat na bojiščih neustrašeno zrli smrti v oči — so piskali od navdušenja.
Na besede gospe Franje Tavčer-jeve, žene ljubljanskega župana, ki se je v imenu sloyenskih žena in deklet zahvaljevala Dr. Korošca za njegov in njegovih jugoslovanskih tovarisev-poslancev neustra-
darov*lwv se pHobčijov listi^ boj „ d 8Vobo(Jne Podružnice si smejo obdržati od___T_____. _
TtoTq
2.	Sklad narodne svobode.
3.	Nabira za jugoslovanske sirote in reveže. Poleg tega podpira Zveza ameriške slovenske vojake po potrebi in zbira obleko, knjige, časopise, prireja veselice, dražbe, prodaja literaturo, znake, itd.
4.	tSprejema izredne doprinose ameriških organizacij in posameznikov, naklonjenih jugoslovanski svobodi. Izvrševalni odbor razdeljuje denar na določena mesta. O svojem denarnem poslovanju po roča glavnemu odboru in konvenciji-
Razpust Zveze.
» Dokler je le še ena aktivna po družnica, Zveza še vedno posluje, prestane pa, ako najmanj dve tretjine vseh obstoječih podružnic sklene potom referenduma razpust Zveze. V slučaju razpusta Zveze pred zaključenjem vojne, so vse podružnice in izvrševalni odbor moralni cdbor moralno vezani, da izroče ves denar in vse Zvezino premoženje Jug. Nar. Svetu po njegovih pravomočnih zastopni -kih. Ako se pa razpusti po vojni, pripade denar v narodne svrhe: za pomoč rojakom v starem k rafali v Ameriki, kakor določi zadnji izvrševalni odbor in obstoječe aktivne podružnice.
Članstvo.
V Zvezo se sprejme vsak zvest in lojalen ameriški Slovenec ali Slovenka in drugi Jugoslovan, kakor tudi pravi prijatelji Jugoslovanov, ne oziraje se na starost, ki je lojalen napram Ameriki in Zve zinim načelom.
Podružnice.
Podružnica se lahko ustanovi s %
petimi člani, ki izvolijo v odbor predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika, nadzornike ter druge odbornike po potrebah na -selbine. Odbor ima iste dolžnosti napram podružnici, kakor jih ima Izvrševalni odbor napram Zvezi. Tajnik prejema denar in ga točno oddaja blagajniku proti pobotnici. Za vsak sprejeti znesek mora dati dotičniku pobotnico in si hraniti duplikat ali kupon. Vodi redno tedensko ali vsaj mesečno do -pisovanje z glavnim tajnikom; poroča imena članov in darovalcev ter pošlje vsak mesec denar na gl. tajnika. Ima v oskrbi lokalni arhiv, skrbi za agitacijo, prireditve, shode, kolekte po naselbinah ter sprejema govornike in jim je v pomoč pri agitaciji.
Nadzorni odbor pregleduje knjige vsak mesec in primerja račune z blagajniškimi in bančnimi knji -gami. Vsaka podružnica ima pravico, voliti svoje odsek%e, ki delajo avtonomno.	\
Ako se podružnica razpusti, mora zadnji blagajnik poslati vse premoženje na glavni urad Zveze.
Ženske podružnice imajo poleg političnega zlasti še ta namen: pomagati Rdečemn križu, pri delu
vseh dohodkov ne več kot deset odstotkov za svoje strpske, ostalo pošljejo mesečno na glavni urad.
Knjige.
Glavni tajnik pošlje na vse podružnice potrebne računske knji -ge, pobotnice, članske izkaznice, karte za imena in naslove članov ter druge tiskovine. Za to plača Zveza iz glavne blagajne.
Seje.
Seje podružnice se vrše vsaj enkrat na mesec, odborove seje pa vsaj dvakrat na mesec ob določe -nem času in na določenem prost t ru. Na sejah se vpisujejo novi člani, sprejemajo redni mesečni dohcdki in vsi ostali doneski. Či-tajo se poročila iž glavnega urada Zveze, iz Jugoslovenske pisarne in dopisi in apeli ameriških oblasti. Čitajo se važni članki in naznanila iz glasil, prirejajo se predavanja, govori in ukrepa se o vseh potrebnih zadevah. Volijo §e odbori, odseki in organizatorji za naselbino. Tajnik naj opozori na vsaki seji članstvo, da se Udeležujejo po vsej svoji zmožnosti prispevanja v sklad narodnega posojila Zdr. državam, kupovanja vojnohranilnih znamk in bondor svobode in pri -spevkov za Rdeči križ. Podružnične uprave vcdijo o teh akcijah posebne zapiske.
Glavna seja se vrši meseca junija vsakega leta in na tej seji se voli odbor, izvoli zaupnik podružnice in izberejo drugi delegati za konvencijo, ako se vrši istega leta sicer se pa izvolijo delegati na konvencijo na seji pred konvencijo Zveze. Na vsaki seji podružnice in odbora se vodi zapisnik, ki se naj hrani.	y
Spered pri sejah.
Nagovor predsednika. Čitanje zapisnika zadnje
1.
2. seje.
3.
4.
5.
6.
7. itd.
8. 9.
Čitanje imen odbornikov. Poročilo tajnika. Poročilo drugih odbornikov. Poročilo zaupnika. Čitanje dopisov, naznanil,
Razgovori.
Bilježenje doneskov in čitanje imen novih članov.
Identifications Cards.
Jugoslovenski Narodni Svet (South Slavic National Council) izdaja lojalnim članom Zveze ta -kozvane "Identifications Cards" za ameriško javnost, delodajalce, mestne oblasti, itd., če jih potre -bujejo pri iskanju dela, itd. Te izkaznice se izdajajo z znanjem ameriških oblasti. O takih članih ne -državljanih glasujejo podružnice na sejah. V nujni potrebi da glavni odbor te izkaznice tudi na pri -poročilo odbora (dvetret jinska večina potrebna), vendar pa Izvrševalni odbor ni vezan n& sklep po -družnice, ako ima druga zanesljiva poročila.
Posamezni člani.
Ako v naselbini ni podružnice Slov. Nar. Zveze, se lahko vsak rojak vpiše v kako drugo že obstoječo podružnico ali se javi naravnost tajniku, ki mu pošlje člansko izkaznico. Isti pobira od njega druge doneske ter ga vodi v zapisniku med člani Zveze. Vendar pa mora izvrševalni odbor, odnos-no odbor podružnice natančno paziti, da je dotičnik, ki se priglasi, lojalen Ameriki in Zvezini ustavi in pravilom.
neodvisne Jugoslavije, je odgovo-voril slovenski prvak: "Ve, slovenske žene in dekleta, ste visoko dvignile prapor naše svobode in edinstva ter posvetile svoj čas in vse svoje sile za dosego naših jeiljev. Kadar bo nam možem iz-manjkalo poguma, nam bo en pogled na vas dal novih sil in poguma, da vstrajamo v svojem mo* ju!"
•
Ljudstvo je klicalo: "Živel Dr. Korošec, naš vodja!' — Živela bodoča jugoslovanska država!" — "Živeli združeni Hrvati, Srbi in Slovenci!" —"Živela "Jugoslavija"! — itd. — Ljudstvo je izpre-glo konje iz voza naših narodnih poslancev in Jugoslovanov ter jih samo vozilo po vseh ljubljanskih ulicah. — tfako izkazuje Slovensko ljudstvo svojo čast in spoštovanje svojim vodjem, ki ga hrabri in neustrašeno zastopajo pred tirani.
•
Ljubljanski župan, Dr. Tavčar, v imenu slovenske prestolice pozdravlja jugoslovanske poslance, člane Jugoslovanskega Kluba na Dunaju. Ljudstvo z nepopisnim navdušenjem pozdravlja in >d» brava prisego Doslancev, da bodo z njim do konca. — Ljudstvo pa prisego vrača.
Velika dvorana ljubljanskega hotela "Union" je bila premajhna, da bi mogla sprejeti vse ljudi, ki so hoteli prisostvovati izročitve 200,000 podpisov shovetiskift žena zastopniku Jugoslovanskega Kluba, ter slišati besede voditeljev naroda.
200,000 slovenskih žena in deklet, meščank, pastaric^ delavl:, mater. . . zahteva svobodo in se-mosvojo vlado.Gospa Tavčarjeva, gdč. Cilka Krekova, sestra ranj-kega Dr. Kreka,, in druge govornice obljubljajo, da je to šele začetek, da to še niso podpisi vseh onih Slovenk, ki so z njimi istih misli in želja ter zahtev po svobodni Jugoslaviji. Žene se ne boje ne žandarmov, ne drugih vladniU podrepni]^)v, ki jih hočejo ovirati z grožnjami pri njihovem delovanju med narodom.
•
Slovenci v stari domovini niti ne mislijo na svoje lastno slove»>-sko osvobojenje, ker je nemogoče in nesmiselno. Jedro njihovih zahtev, podlaga, ki naj prinese bodočo srečo Jugoslaviji je — Narodno združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov.
•
Predsednik "Slovenske Ljudske Stranke", prelat Andrej Ka-lan, naznanja, da so nasprotniki veličastne ideje za bodočo Jugoslavijo v velikih skrbeh. "Labko jim pa rečemo, da so njihqve skrbi prezgodnje in nepotrebue", jim odgovarja. Nadaljuje, da so ti nasprotniki v skrbeh, kdo bodo jugoslovanski ministri, kako se bodo sporazumeli katoličani s pravoslavnimi, kateri del troimenp-vanega naroda bo imel prednost, itd. Želja vseh teh je. pravi Andrej Kalan, da bi Jugoslavija
sploh nikdar ne prišla v življenje.'
«
"Mi, častite dame in gospodje, nimamo take bojazni, ker vemo, da potrebujeje velike ideje časn, da se izvedejo. . . Naša misel ni sedaj, kako organizirati to Jugoslavijo, Temveč, kako jo najhitrejše doseči.' — To je zgodovinski trenotek. Vsled tega mora imeti vsakdo pred očmi neprestano svo-
\

lasju
uini, kajti sedaj je čas, ko aH bo jugoslovanski živel aH ne!' —
Ljiidstvo je navdušeno odobravale besede enega svojih vodij. To jef znamenje, da so složni v tem, da treba skleniti sile v eirf zalite ^ t— Po svobodi — kasneje se u-redi organizacija in podrobnosti.
noitstum samoi*u*a slovenskega naroda, >* danes Ita-ljanov ne smatrajo, veo za ono, kar «o jim biH leta 1914, ko so sle«

MMŽ4
ilfe
U i
itS v
(Nadaljevanje.)
Koliko prepirom. pr. in pretepov
katere ovirajo tnd> posameznika. To; fe* seve le mogoče, če bo večina
venski vojaki prelivali kri ob S<>-	_ _	_ . .	_	|M|
či . . . Uspeh Jur>*lovenskef» Od- nenravnosti, nečistosti, podivjaj ljudi spoznala alkohol in isagle-bora ter pokanjem % italjanski-mi zastopniki je dosegel že tudi ušesa naših rojakov v domovini.
Isto stališče zavzema SLOVENSKA'NARODNA ZVE25A VA-MBRIKI. Dočim tu v Ameriki nekateri ppd raznimi pretvezami begajo ljudi s podrobnostmi. Hočejo dati bodoči Jugoslaviji republiko, £o še Jugoslavije ni, ko še njena ovira — Avstrija — ni zrušena. To ovira boj po svobodi ter cepi tak« pičle in potrebne sile in na-rodri6 energijo.
Dr. Albert Kramar, zastopnik Nariflne Napredne Stranke ter Antdn Kristan, vodja slovenskih socialistov v domovini, enodušno podpirajo ta jugoslovanski program, ki'ima za eilj svobodno, demokratično Jugoslavijo. — In v Ameriki T!
Vjkar Smodej, zastopnik koroških; Slovencev, naznanja, d^ žive Slovenci na Koroškem zdaj, kakor zatptnjihovo Vstajenje sijajnejŠe, bi bil" Veliki petek, da pa bo ravno zato pjihivi Vstajenje sijajnejše, kakir kjerkoli drugje, — ko se u-sničijo njihove nade — svobodna Jugjšlavija.	B
Gibanje za jugoslovansko zdru, Ženje in neodvisnost na Koroškem se je razširilo s silnim mahom med vsemi Slovenci, kljub silnemu pritisku in preganjanju avstrijske vlade od strani njenih tokajev. Na Oospotsvetskem polju je podpisalo jugoslovansko deklaracijo več Slovjancev, kakor se jih tam sploh nahaja po potvorjenih avstrijskih Statistikah. Iz tega se razvidi, da je Oosposvetsko polje naše. Ko bomo dosegli svojo neodvisnost, boifipj dkrili prastari narodni pso-menilt, ki je bil Avstriji neprijetna priča nekdanje, a zdaj izgubljene slovenske svobode. — Koro-Ski Slovenci žele, da se na Gospo-svetškem polju vrši prihodnja velika harodna skupščina/ko bodo dosegli svobodno Jugoslavijo, za katero se pripravljeni žrtvovati i svoje življunje. . .
Velika narodna slavnost ljudstva* v Ljubljani, na katerem so bili žastopani post.ie iz vseh stanov in vseh krajev jugoslovanskih zemlja, se je zaključila z zagotovilom Dr. Korošca,,da se jugoslovanske zahteve morajo uresničiti, ker, ako je ves narod složen, ga nihče ne more izničiti. . .
J i F	o	...
Debro bi bilo, da bi si ameriški Slovenci vzeli k sreu to odločnost njihovih bratov v domovini, ter tudi upoštevali dejstvo, da je narod doma složen, da ima na mislih samo eno — združena Jugoslavija !.'. .
«
Zlobni načrt avstro-ogrskega ministra za zunanje zadeve, grofa C&ernina, ki je nazval Čehe izdajalcem ter sovražnikom monarhije ter s tem hotel oplašiti Jugoslovane, da se s Cehi ne bi družili, se- je popolnoma izjalovil. Dr. Antqn Korošec je namreč za Jugoslovanski Klub odgovoril, da niti misliti ni, da Jugoslovani ne bi hjbteli z vsem silami podpirati zahteve Čehov, s katerimi so v najprisrčnejših vezah in s katerimi se bodo medsebojno podpirali do kOnčoe osvoboditve obeh narodov. — 'Ozko zvezani bodo do-vedli svoj skupno stvar do snage/ >
/'Slovenski Narod" od 2. aprila 1918 poroča, da groze slovenskemu fiarodu z zaporom, z denarnimi globami, z izgubo služb, s preganjanjem, itd., da ne bi podpisoval jugoslovanske deklaracije. Duhovnom predbacivajo, da ng bore za Jugoslavijo — ker bi se radi ženili ... — Seveda ostajajo vsi taki poskusi brez uspeha, ker narod v domovini je pripravljen, da raje umrje, kakor odstopi od svojifc zahtev.
Iz Koroškega poročajo, da se net*ško časopisje na vse načine besno trudi škodovati in preplašiti Slovence, ki se bore za Jugoslavijo. Vlada pošilja med slovenski narod nemške učitelje, žan-darje in droge uradnike. Sloven-
Avstrijski Nemci so se začeli bati Jugoslovanov. Zato odločno nastopajo proti njim. V Celju na Štajerskem se je vršil nemški shod, ki je v resolueiji pozival vlado, naj z najostrejšimi sredstvi nastopi proti Jugoslovanom ter proti nameravanem razkosanju Avstro-Ogrske. Posebno potrebno pa je, pravi resolucije, da se zadali pobnna slovenskih kmetov prati obstanku države ter proti Nemčiji, "naši" verni zaveznici. Ta pokret jngoslovanstva-se je razširil do zadaje gorske kode in eelo na samo fronto . ... DUH UPORNEGA SLOVENSKEGA KMETA, KI SO GA NEMCI IN MADŽARI Z RAZBELJENO ŽELEZNO KRONO KRONALI ZA KAZEN, KER JE LJUBIL SVOJ NAROD, SE JE DANES ZOPET ZBUDIL V SLOVENSKEM KMETU, KI HOČE ISTO, KAR JE HOTEL PRVI SLOVENSKI UPORNIK — MATIJA GTfBEC
—	SVOBODO SVOJEGA NARODA.
Od nove madžarske volilne reforme na Ogrskem pričakujejo Madžari, da bodo čez noč poma-džarili vse prebivalstvo, ki ga i-majo v .svoji sužnjosti. Oni Madžari, ki pred svetom paradirajo kot demokrati in pristaši Wilso-novih idej za samoodlečavnje narodov, hočejo pomadžariti vse Slovane in druge narode na Ogrskem ,hočejo jih pretopiti v en narod madžarski — in to po NARAVNIH ZAKONIH — kakpr pravijo. Kakor slišimo iz domovine, SE JIM TO PO NARAVNIH
ZAKONIH NE BO POSREČILO. * •
Pri Sv. Ivanu na Štajerskem je bil shod Slovencev, ki so ga sklicali slovenski poslanci Poslanec Korošec je pozival Slovence, naj odvržejo nemški jarem ter naj gi zlomijo s silo. Pri tem je nenavadno silno napadel Nemčijo, avstro-ogrsko zaveznico. Ko so Slovenci pozdravljali svoje jugoslovanske govornike z 'Živela Jugoslavija!' — so odgovarjali prisotni Nemci z 'Živijo llabsburg'!
—	Da Slovencem ta klic ni bil po-všeči, so dokazali s svojimi pestmi po nemških glavah. Tekla je tudi kri.
•
Dočim so Slovenci in /ijihovi voditelji domala složni v svojih zahtevah po SVOJI državi Jugoslaviji, imajo Hrvati igdajico v ,osebi nadškofa Stadlerja, ki piše v svojem glasilu "Hrvatski Dnevnik": Zapeljani s principom narodnega edinstva, postajajo Ju-gosloveni vedno bolj radikalni in njihove aspiracije se bolj in bolj oddaljujejo iz objema monarhije. Na ta način prihajajo vedno bolj v odkrit konflikt z državnimi o-blastmi." — Radikalen — to je prava beseda, ker drugače z Jugoslavijo ne bo nič! —
•
Kadarkoli se oglasi kak Bulgar, bodisi visokega ali nizkega stanu
—	vedno proti Srbiji, ki jo hočejo uničiti na vsak način.
Bulgarski general Žekov izjavlja v sofijski "Kambani", da ne bodo Bulgari opustili srbskih zemlja, ki so napojene % krvjo bul-garskih junakov. Pravi, da lastu-jejo Macedonijo po pravu osvaja-ča . . . ter z ozirom na njihovo t-konomsko vrednost. .Izjavlja se prijateljem Madžarov. Preko razvalin Srbije hoče imeti skupno mejo z Madžarsko. Končati hoče srbski iredentizem. Sploh hoče vse. ' #
Odgovor Jugoslovanov je ta, da z roparji in izdajicami, ki se ponašajo na svoja prava kot osvn-jači, ki masakrirajo — ne samo kralj Ferdinand in generali, ker ti si ne mažejo svojih rok — nedolžne srbske žene in otroke ter preživele deportirajo v Malo Azijo, itd., nimajo nobenega posla, posebno ne, če se sami izražajo proti jugoslovanskim narodnim a-spiracijaVn .
(Konec prihodnjič.)
V nobeni državi na svetu nimajo radi politikov, ki imajo dolge prste in kratko pamet.
nosti, pohujšanja in izpridenosti povzročuje ono navadno in redno obiskovanje gostiln pri mladini! Izračunili so to celo v številkah. L. 1876 je nek dr. Baer pre iskal v J20 jetnišnicah 32837 kazaencev in našel je, da je bilo med njimi skoraj polovica (41.7%) pijancev. Vodja kaznilnice dr. Krohne je rekel v nekem govoru 1. 1883: "Izmed zločinov zoper življenje se morejo telesfia poškodovanja vsa, od umorov in zanikrnih pobojev pa z malimi izjemami pripisovati na rovaš žganja. Tatvine J-majo svoj uzrok navadno v pomanjkanju. Ali pomanjkanja je v 80 slučajih kriv tat sam in sicer je prišel v to pomanjkanje, nemalo da vselej po pijači, in tako pri drugih zločinih. "
Nezmernost je torej oni trinog, kateri neumorno deluje na poginu človeške družbe. "Ti kuga, strup, ki človeštvo mori"
Pisatelj Tanner pravi: MStrasten človek more vse na svetu zlorabiti." Kar mu nudi narava za živež, porabi čestokrat za nezmernost in grešno življenje, kar naj bi mu onranilo in podaljšalo življenje, zlorabi, da si življenje prikrajša. Jesti in piti bi imel le, da bi živel ,a zdi se, da je na svetu le za jed in pitje.' To je posebno dandanes evangelij mnogih, ki mislijo, da je šele tedaj prikipelo veselje do vrhunca, ako so se najedli in napili do nezavesti. "To je bil vesel dan, bili smo židane volje . . .", tako se navadno govori o takem dnevu. Svet smatra dan, ob katerem ni jesti, vriska in plesa žalostnim. Tudi tu se vidi ono strašno trinoštvo, ki zabra-njuje človeku najti svoj pravi cilj in namen. Čutno in telesno naj bi bilo pod gospodarstvom duha, a le pregoetoma mora po božji podobi ustvarjeni duh služiti človeškim, živalskim strastem in tako se poniža človek pod žival. "V žival človeka izpreobrača."
Zato pravi tudi sv. Janez Zlatoust: "Koliko boljši je od pijanca osel, da, koliko žlahtnejši celo pes! Zakaj ti vedo, kdaj imajo pri jedi in pitju dosti, in ne prekoračijo meje." Pijanec (>ride ob vse svoje počutke. On ne vidi več, in ne sliši več. Kakor prpvi sv. Ba-zilij, so njegova ušesa napolnjena s šumom in hrupom, ki je podoben razburkanemu morju. Jezik mu odpove; pri tem bi pa vendar rad vedno govoril, in ker ga je zapustil razum, je njegov govor goro-stasno blebetanje. Pijanec ne pozna nobene skrivnosti, če mu je tudi v največjo sramoto in škodo. Vsak človek ga zaničuje; često-krat začnejo noreti in divjati kakor divje zverine. Vse preklinjajo, z vsakim se spuščajo v prepir in konec je mnogokrat poboj in umor. Tak je človek, če je pijan! Ali si moremo kaj strašnejšega in ostudnejšega misliti? Ko vino v možganih razjarjenih
roji,
Rode se prepiri, pretepi, poboji.
Stritar.
Mftogokaj bi se še dalo povedati o tem groznem trinoštvu, ali vsak naj sodi sam. Ta jarem je naravnost sramota za človeško prostost. Naš boj mora torej veljati temu trinogu in pivskim predsodkom; ta boj ni toliko oseben, kakor bolj družabeh, ker tukaj se morajo za vselej odstraniti spone,
dhla v njegovi pravi podobi. Dokler se to ne zgodi, bodo še vedno tisočeri zdihovali pod jarmom tega trinoga; tem pomaagti in jih spraviti zapet na pravo pot, je namen-tudi tega spisa.
3. Pijančevanje in svel&anje. *
Zarotim Vas; ljubi bratje: Če želite bkiwatje r ^ekdaj raja svetega, Se varujte žganjevca!
A. U. Slomšek.
Bog, večna resnica, ki ne more goljufati in ne lagati, obsoja s pretresljivimi besedami nezmerno uživanje. Sv. pismo nam poroča: "Bog reče Mojzesu: 'Ako ima kdo trmastega sinu, ki ne posluša povelja svojega očeta ali svoje matere, !n, ko ga strahujeta, noče biti pokoren i naj ga primeta in peljeta k starešinam tistega mesta, in vratom sodbe, in naj jim rečeta: Ta najin sin je nekrotljiv in trmast, noče poslušati najinega opominjevanja, udal se je požreft-nosti, razuzdanosti in nečistosti; ljudstvo mesta naj ga 8 kamenjem pomije, in naj umrje, da spravite hudo izmed sebe in ves Izrael sliši in se boji!" (I. Mojz. 21, 1&—22.)
Strašno je zlo, katero izvira iz pijančevanja. Od vseh strani nas obdaja zlo, katero povzročuje vjak dan v večji meri nezmerno zauživanje opojnih pijač. Kakor rak razjeda vse naše življenje/ uničuje srečo in zadovoljnost ter; pahne tisočere v pogin. Povsod.; kjer se še najde misel za pravo, pošteno življenje, se čuje glas in klic, ki zahteva, cla se mora ustaviti to zlo in omejiti hudo, ker; hoče uničiti ves človeški rod.
Zares: "Vprašanje o boju zoper1 pijančevanje je vprašanje, proti j kateremu je marsikatero drugo, ki razburja stranke, skoro brez pomena" (škof A. Egger), ker nezmerno je v časnem oziru hudo, katero sledi strasti pijančevanja.
A če bi pijančevanje uničilo le časno srečo, zadoovljnost, in škodovalo Človeku le na telesu, bi os-alo vendar še upanje na drugo, bojše življenje. Unanje na večno življenje nam pomaga prenašati tudi težko časno gorje. Ali ravno tega upanja nima in ne more imeti pijanec. Kdor se je zamotal v mreže 'te Strašne strasti, se navadno ne more rešiti. O'takih nesrečnežih veljajo besede, katere je zapisal pesnik Dante na peklenska vrata: "Pustite zunaj up, ki vstopite." ("Inf." III. 9). Ako si človek v pijančevanju vzame svojo pamet' in se poniža pod žival, smrtno greši in si uniči svoje nadnaravno življenje duše; vzame si nebesa in si nakoplje pekel. Pijanost uniči nesrečno žrtev in potegne za seboj še druge, katerim je postal pijanec zapeljivec in v pohujšanje.
Pijanost ni sicer najhujši greli, ker ga prekosijo grehi dušnega napuha; a najpodlejši greh je, in kakor greši pijanec, tako bi grešila žival, če bi mogla grešiti.
(Dalje prihodnjič.)
Nerednost v življenju te spravi lahko na beraško palico in v — grob.
Vstani in opazuj! . . Videl boš lahko, koliko dobrega je še na svetu.
vpostevanje
Slavnemu občinstvu tem potom uljudno naznanjamo, da vsi oni, ki imajc Liberty bonde in so kupili od nas lote, ali jih morda še mislijo kupiti — da mi sprejmemo Liberty bond v popolni veljavi istega v plačilo lotov. In ker imamo še 80 oralov najboljše zemlje za vsakovrstne pridelke, severno zahodno od Sterns parka, katera zemlja je tudi v lote razdeljena za stavbo hiš, se nudi sedaj cenj. občinstvu lepa prilika za nakup tega zemljišča prav po nizki ceni. To-rej ne zamudite te prilike in kupite sedaj, dokler je še cena nizka.
L. Sterns & Sons
Real Estate, Loans and Insurance,
1023 COLLINS STREET
JOLIET, ILL
uwMwwmmNwmA^^^^w/^wimwmvw
■ i
JOSITTEHKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street
Chicago, Illinois
Telefon: Oana) 29J.
He priporoma rojakom Slovencem za obilen poaet. "Dobra postrežba In dobra pijača", to je moje geslo.
w\\\\\\\\\\w\\\\\\\\\\\\\w \\\\\\\\\\\\u
r
i Telefon: Canal 80 1
H
Martin Nemanlch
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, III.
Rojaki Slovenci vedno dobro došli!

.■n.xxwvwxxvvxxvvvxwvxxvxxwxxxxxxvxxx'vxxxx'« wv
XXVVXI
Za zastave, regalije in vse
društvene potrebščine.
Prva Ld nejstareiša domača tvrdka
F. Kerže Co,
2711 So. Millatd Ave. Chicago 111.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.


Izvrstno zdravilo za želodec.
Za želodčne bolečine ifabite »dravilo, kt viim Utrle oferepi ves teleani sistem, temveč tudi uredi vaše prebavne organe. Se posebno stari ljudje potrebujejo to zdravilo. AJco niina^ .slasti do jedi, če imate zapeko, če je vaš jezik nečist, ako imate slab okus v ustih ali pa če topite vsled slabe prebave, potem vzemite
Severov Želodčni grenčec
(Severa's Stomach Bitters), ki vam bo izvrstno pomagal. Hitro se boste počutili boljše, vaša slast do jedi se vam vrne, peka vam bo prešla in prebavni in odvajalni del telesnega sistema se vam bo okrepil.
Posebno se priporoča starim ia slabotnim ljudem in bolnikom
"	kot sa lahko odvajalna sdravilno sradstro.
Tudi zdravi ljudje bi morali od časa do *e»a imeti po nalo tega
sdraviU. Jemlje naj so vedno »red jedjo-, . Ns prodaj h dobi v lekarnah. Ceas j« 76 centov In $1.(0. Ako pa •lu«ajno vsi lelimsr »tmatS^SraVS; »« rtette. n«Jg» nsn>« u raa. Ako ps on noie tera lsvriiti, tedaj pa vam *a ml polijemo M omenjeno vsoto.	- »
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler 6e Vi zadriite mirno in ne rujete zoper našo državo.
3%
obresti na hranilnih slogah
396
Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo.
'Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postreieni po Bvojem rojaku.
N&S& banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kra} * am sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi.
Poslopje, kjer so našit uradi, je naša lastnina.
Nal« banka ja depozitni urad ca rvezno poštno hranilnico, sa mesto Joliat, za okraj Will, za državo Illinois ia za vlado Zdmiaa^i držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
$150,000. Rezervni sklad $360,000.


m

r
m.
%tnulji *352
n sravnusureiiiu
kf-

m
-HRE NO jl/? šl
#65
IIRENOLA ŠT. 352 je 40 palcev visok in 18 palcev širok, je opremljen z Davis motorjem in producira tak glas kakor vsak $150 vreden fo-nograf. Navadna dena je $65.00, dJJI ^C tekom naše otvoritve samo........
S tem fonografom damo 4 rekorde zaatonj.
4
i«z
p
HRENOLA ŠT. 3651 je izdelan iz najboljšega hrastovega lesu in ima vse najmodernejše ustroje kakor Hrenola št. 2428. Prejšnja &QC A A cena $125.00, sedaj ..............
Isti fonograf iz orehovega lesa........$110.00
S tem fonografom damo 8 rekordov zastonj.
HRENOLA ŠT. 2305 meri v visokosti 46 palcev in 21 palcev v širini in je eden boljše vrste fono-grafov, katerega nikjer ne dobite izpod $95 ali $115. Motor je najboljšega izdelka z dvojnim peresom in igra vse rekorde, Columbia, Edison, Pathe, Victor, Emerson. ^TR Naša cena .....................V • OeUV
S tem fonografom damo 8 rekordov zastonj.
v>
renola
Šl 2.305

Cenjenemu slovenskemu občinstvu v Chicago in po deželi naznanjamo, da smo vslcil velikih naročil za že dobro poznate fonografe domačega izdelka pod znamko
Grand Hrenola in Hrenola
bili prisiljeni poiskati si večjih prostorov, ker smo odprli tudi
PRODAJALNO
za našo* fonografe kakor tudi svetovno znane plošče Columbia izdelka. Ob enem naznanjamo, da vse fonografe, katere se dobe od naše tvrdke izdelujemo v naši lastni tovarni iz najboljšega materijala, da je vse delo solidno in pošteno in da si bodo rojaki veliko prihranili, če kupijo fonografe naravnost od izdelovalca Naše geslo je:
Dati najbolse blago, za najnižjo mogočo ceno.
.	v
v Rojake v Chicago in okolici vabimo, da nas osebno obiščejo in si ogledajo naso veliko zalogo fonografov in raznovrstnih plošč; oni pa ki so na deželi se naj aiupno obrnejo do nas, popolnoma uverjeni, da jim bomo na pošten način postregli in tudi ustregli.
Zahvaljujoč se rojakom za vsa dosedanja naročila in nadejajoč se, da ostanete se naprej naši zvesti odjemalci, beležjmo z rojaškim pozdravom
Frank Hren & Co.
—- Tovarna In proda|alna št. ___
348-58 N. State jSt.l„CHICAGO, ILL.
HRENOLA ŠT. 348 je 43 palcev visok, ima naj-' boljši motor ter je pripraven za vse rekorde, poleg shrambe za plošče ima še mnogo drugih izboljšanj, katere se dobi samo na fonografih najboljše vrste. — Noge ima krasno	A A
izrezane in stane samo......... *>všJeVU
A tfrixJai

■
Mi jamčimo

1.	da HRENOLA nadkriljuj vse podobne izdelke v tonu in materijalu, da je les pristen in ne ponaredba iz stisnjenega popirja;
2.	da si prihranite na vsaki HRENOLI od 25 do 50 odstotkov, kajti z našim sistemom "Fonograf naravnost iz tovarne v vap doni" Vam prihranimo trojni profit.
3.	če kupite HRENOLO mesto kakega druzega izdelka, podpirate slovensko industrijo in ne Žide, ter znate s kom imate opraviti.
4.	Konečno jamčimo za pošteno, solidno in vljudno postrežbo.
Cenik Columbia Plošč.
HRENOLA ŠT. 2711. Ta krasni fonograf mahogany barve meri 11 palcev visočine, 17 palcev dolžine in 19 pal. širine, ima najnovejši motor in igra vse rekorde. Navadna Cfl cena $45.00, sedaj ..............
S tem fonografom damo 4 rekorde zastonj.
V naši zalogi imamo samo najboljši izdelek plošč od svetovno znanih izdelovalcev in ker hočemo, da bodo rojaki, ki lastujejo fonografe, kupovali in naročevali rekorde od nas, zato napravimo sledečo ponudbo:
Kdorkoli naroči od nas 12 plošč in pove v katerem listu jc videl ta oglas, dobi zraven svojega naročila še
katero si sam izbere, poleg tega pa ie mi plačamo vse stroške pošiljatve.
Vsaka naša plošča ima dva rekorda, po enega na vsaki strani. Plošče so po 10 in 12 palcev v premeru, naročiti jih je po številkah.
HRENOLA ŠT. 2712 je rabno isti model kakor št. 2711 samo da ima zraven še kra- (£OQ CA sen pokrov. Navadna cena $60, sedaj «P JJFešJv
S tem fonografom damo 4 rekorde sastonj.
PRI VSEH NAROČILIH SPREJMEMO TUDI LIBERTI BONDE
v polni vrednosti kot neplačilo na te fonografe in plošče.
SLOVENSKI REKORDI—plošča po 75 centov
E3995 E3259
E2779 E3492
E3260
E3493
E3596 E3739 E3740 E3741
E3742 E2778 E3593 K3594 E3774 r.3775
E3777 E1527 E1468 E1567
Naprej v Ljubljano—Bratci veseli vsi. Divja rožica—Vsi so prihajali njega ni
blo.
Luna sija—Sladko je vince.
Kako bom ljubila—Zagorska (Pa šel na
planince).
Slišala sem tičko pet—Škrjanček poje žvrgoli.
Odpiraj dekle kamrico—Le semkaj k meni sedi.
Ko sem k njej peršu—Ti si mila moja. Srečna mladost—Odpri dekle kamrico. Sinoči sem na vasi bil—Veseli Godec. Na planincah solnce sije—Vesela po-skočnica.
Otok bleški—Na plesu.
Po jezeru—Domovini.
Barčica po morju plava—Lušno naprej.
Visoka je gora—Ljubi Janez.
Vse mine—Bom šel na planince.
Pojdimo na štajersko—Ljubca moja kaj
si strila.
Veselimo se—Rezika. U boj, uboj—Lijčpa naša domovina. Mi smo bračo—Na te mislim. Puno srce, pune čaše—Još Hrvatska; Kde stanak moj.
E1525
E1474 £1931 E1469 E1829 E1607 E3502 E3548 E3591 A1025
A5949 A5848 A5525 A6015 AG016 A5175 A1657
Dala mi ga je Kranjica—Daj mi majko sekser, dva.
Mladi mornarji—Oj Savica. Jugoslovenska koračnica—Selško kolo. Jure Cmok o Americi—Humor. Ljubimo te—Hej veseli, mili druži. Brez tebe draga—Vesela je Srbadija. Suhqjko moj—Svobodny valčik. Nevinny valčik—Nalezenec. Sedlački valčik—Slaviček.
Washington Grays
National Emblem .............,.,78c
America (My Country)
Star Spangled Banner..';.......$1.50
Stars and Stripes Forever
National Emblem..............$1.25
Dreaming
Isle d'Amour .................$1.25
Carry Me Back
Massa' Cold Ground............$1.50
They Go Wild Over Me
Sally Down Our Alley..........$1.25
My Old Kentucky Home
Old Black Joe................$1.25
Twilight, Dreams * , Siamese Portal.................7»c
A1480 By the Old Wishing Well
'Cross the Great Divide..........75c
A1041 American Patrol
The Bullfrog and the Coon......75c
A1798 Where Is the Girl for Me
/ I Will Always Love You as I Do
Today.........................75c
A1627 In the Garden
It Is Very Easy Thing to Put the
Ring Upon the Finger............75c
Just Before the Battle, Mother My Own United States...........75c
A224C A1&33 A1835 A1516 A2010 A1757 A1038 A17f58 A 692
Any Rags
There'll Be Hot Time............75c
American Patrol
Call to Arms....................7&c
Happy Tho Married Cohen on the Telephone. Last night
Eilleen Alanna .......
75c .75c
,75c
My Venetian Rose
The Flame of Love..............75c
Under a Peaceful Sky
High Society .............
Hop a Jitney With We In Matteawan .............
'Carmen Lucia di Lammermoor......
,75c
$1.25
A1828 To Lou
In Alabama Dear, With You......78c
A162G Poor Pauline
Do the Funny F\>x Trot...........75c
A1779 The Stars That Light My Garden
Jean ..........................75c
A1270 Semiramide Overture
La Boheme ......................75c
A1368 Samson and Delilah
Danse Annamite .........*......75c
A1710 When Dull Care
The Heart of a Sailor...........75c
At 263 In the Shadows
Melody Chimes.................75c
A 991 Declar. from Beautif.
Winter Tale Milleress............75c
Druge, po 75c plošča.
E3479 Dziadimio—Wieczery zimnowe 9059 Polski telovadci—Galiiki marš 9037 Marsch von Nassou—Polske pesmi
P 2094 Principe di Piemonte—Inno i Tripoli
E2104 Tripoli—La Polona
E2105—Luna
E 987 Espana Waltz—Under the Double Eagle
E1802 Mina—Neuer Trompetenhaendler

Naročila in pošiljatve je poslali na
348-158 Norih Stale SI. CHICAGO, ILL

HRENOLA ŠT. 2428 je umotvor iznajditelja Hrenol in prekaša v umetnosti kakor tudi kakovosti vsak podoben izdelek na trgu. Motor je eden najboljših, vsebuje vse najmodernejše iznajdbe v fonografski industriji poleg tega pa je opremljen s posebnim rogom, ki daje popolnoma naraven glas in katerega se da regulirati s posebnim ustrojem. Materijal je skozinskoz najboljši, kakor tudi delo. Ta fonograf je kras tudi za najimoyitejšo hišo. Izdelan iz hrastovega in mahogany lesa. Vselej omenite kak les hočete. Prejšnja cena $130, sedaj pa do- <£QC A A bite ta fonograf in 8 rekordov za.. *>OšJ»UV
Visokost fonografa 50 palcev, širokost 22 palcev.

■



ki
m'


1»
ii is časov francoske revolucije. (Spomini iastnika švicarske garde Ludvika XVL) Nemško spisal J«. Bpillmann S. J. Poslovenil •••
(Nadaljevanje.)
Okoli desete ure je prišel pome, korporal z dvema možema, in vedli so me v izbo, ki jo je rabil major ali polkovnik, kadar se je mudil v vojašnici Tam*sem našel velikega sodnika Keyserja v u-radni opravi, v kratkem plašču k svile, ogrnenem čez pleča. Sedel je za zeleno mizo in imel pred sabo tinto in papir. Poleg njega je sedel oberstlajtnant von Mail-lardoz, že post aren mož finih, plemeniških potez v obrazu, ki me je nekaj časa ostro motril skoz naočnik, ko sem stopil v sobo, in vrli major von Bachmannu, ki je s svojim poštenim vojaškim obrazom žalosten gledal predse. Nanj sem se najbolj zanašal; zakaj Keyserju je bilo moje deja-koj opazil, in je bilo tudi lahko nje skrajno mučno, (kakor sem umeti: kot sorodnik in ožji rojak se je čutil osebno prizadet. Pogledal me je tako svarljivo s svojimi malimi, umnimi očmi, da me je urezalo do dna duše. Zdaj je bilo za vselej pokopano vsako upanje, da kdaj privoli v mojo poroko s svojo hčerjo!
Postaviti sem se moral ob dolenji kraj zelene mize in odgovarjati na vprašanja, ki so mi jih stavili veliki sodlnik iti oba višja častnika. Veliki sodnik je moje* odgovore sam zapisoval. K sreči je bilo zaslišanje kratko. Takoj sem priznal, da sem 5ico na menici spremenil v 8, a zatrjeval sem odločno, da sem to storil v dobri veri, prepričan, da s tem u-strežem Redingovim nameram, kar bi on gotovo potrdil ko bi bil navzoč. Saj nisem hotel dvigniti svote zase, ampak da po njego vem naročilu nabavim voz m konje.	. * f '.» ;
Moj odgovor je na majorja von Bachmanna ugodno vplival. 0-berstlajtnant me je od časa do časa pozorno motril skoz naočnik, poigravajoč se z njim, a z njegovega mrzlega obličja nisem mogel nič razbrati. Velik sodnik je slonel nad zapisnikom in očitno ni bil zadovoljen z mojim odgovorom.
Vprašal me je, čemu stotnik von Reding rabi tak voz in štiri konje, ki trdim, da sem jih po njegovem nalogu moral v taki naglici zanj kupiti in plačati.
Odgovoril sem, d£ tu gre za skrivnost, ki je zdaj pod nikaki-mi pogoji ne morem izdati, ko bi me tudi življenje stalo.
Vprašanje: Če morem o zatr-jovtvnem Redmgovem nalogu podati pismeno naročilo ali ustno pričo ?
Odgovor: Ne. Stotnik Reding pa vse potrdi, čim se vrne. Ali pa naj gre sel do njega, da pošlje pi-sp'pno potrdilo.
Vprašanje: Kje ^e Reding?
Odgovor: Ako se mu med potoma ni kaj zgodilo, je mogoče o nje mpoizvedeti v Etampes-u. Plemeniška družina, ki sva jo letela ob požaru njenega gradu, ga je nenadoma in nujno porvabila k sebi. Sodim, da ni nikaka brezobzirnost, ako v tem svojem po ložaju družino imenujem. — Povedal sem ime gospoda marquisa od Valdouleur-ja.
Vprašanje: Če moram na svojo cast zatrditi, da so bili voz in konji nabavljeni fkako z ozirom na to družino T
Odgovor: Ne. Nikakor ne.
Tu je dejal veliki sodnik: "Tedaj hočem jaz povedati, čemu so nabavljeni — za enako smešno kakor nevšečno odpeljova dekleta ! Mlekarico v Trianonu je vzel na muho ta čedmi poštenjakovič. In za to podli ljubavni posel je rabil denarja, in ker ga sam nima, se je vrgel na ponaredbo me-
ni nftreoudaad raefora oj j atu narejeno le število na menici, aui-pakč spToh vsa menica. Vi ste o«3-sothost gospoda Redinga zlorabili, da se na njegov račun previdi-te z denarjem, ter ste nameravali pred njegovim povratkom z njegovim denarjem in s čedno ljubico že davno priti čez hribe in line."
"Gospod stric —!"
"Jaz nisem vaš stric — sicer je sorodstvo kdo ve v k?terem členu! Sploh pa se zahvaljujem za tQ^ da me še kdaj strica imenujete ! Ovrzite mojo obtožno, če morete!"
"Gospod major, vi ste mi vedno bili očetovslki prijatelj • ali tae res smatrate za sposobnega takega zločina, kakršnega mi očita gospod veliki sodnik t"
"Hm, na to zdaj ne morem odgovoriti," je dejal von Bach-mann. "Ovrzite res neslišno obtožbo gospoda velikega sodnika. Povejte nam naravnost in razločno, čemu ste kupili voz in konje. Tako bo uganka najbolje rešena."
Premišljal sem za trenutek. Zdelo se ini je, da bi skrivnost, ki se je tikala kraljičine rešitve, vsvojem položaju pač lahko zaupal zanesljivemu možu pod dolžnostjo najstrožjega molka, Toda preiskovalnemu sodniku in v navzočnosti dveh prič ki morajo potem koj vpeljati poizvedbe in tako skrivnost ogroziti — ne, to se mi ni zdelo primerno! Rekel sem torej, da sem nripravljen tajnost zasebno razodeti gospodu majorju. On bo potem gospodoma tovarišema izjavil, če ga je moja izpovedba zadovoljila ali ne. Več po svoji vesti ne smem storiti.
Moj predlog je vznevoljil gospod oberstlajtnanta, kakor sem takoj opazil, pač ^a to, ker nisem njega izbral za svojega zaupnica. Prav tako je Mi Keyser nezadovoljen. Vsi trije so izjavili, da ne morejo ustreči noji želji, češ, da ni mogoče najti pametnega razloga za tako izjemno postopanje Naj brez odlašanja povem, čemu sem nabavil voz in konje.
A vendar je bil razlog za molčanje. Zato sem so branil, dati več pojasnila. To je pa • Jo slabo vplivalo nele- na oberstlajtnanta in velikega sodnika, ampak tudi na majorja.
Keyser je tedaj rekel: "Ker vi niste voljni, dati pojasnila o skrivnostnem vozv za potovanje, hočem po pričah ugotoviti njegov namen. "Gibelin in Liebegji rta bila zdaj postavljena pred me in oba sta trdila, da včetaj, ko st
me srečala z vozom na cesti v
, > .
Neuilly, nisem prav nič prikrival, da nameravam z nji mneko odp«-ljavo ali kaj podobnega. Tudi sta rekla, da je v častniškem zbora že davno znano, da se smukam o-krog lepe Ivanke.
Sicer sem ugovarjal, da sem včeraj le v šali tisto rekel. A nič ni pomagalo. Veliki sodnik je kratko posnel uspeh preiskave tako-ler prvič sem priznal, da sem menico gOspoda stotnika Redinga samolastno spremenil, to je ponaredil, kar jn nečastno in hudo kaznivo dejanje; drugič se zdi dokazano, da sem name-*val denar porabiti za odpeljavo Ivanke Valy iz Trianona; tretjič sem na sumu, da nisem menice le iz-premenil, ampa'k celo ponaredil, in naposled četrtič, da sem na-merjal pobegniti in tako vojaško prisego prelomiti. Z ozirom na te dokaze in sumnje je njegova dolžnost, predlagati, da bom postavljen pred vojaško sodišče, da me sodi.
Oberstlajtnant Maillardoz me je vprašal, kaj- imam opomniti proti temu predlogu. Odgovoril sem, da da sem s tem popolnoma zadovoljen; le prosim, če mogoče, toliko odloga, da se vrne stotnik Reding, ali pa da se dobi d nje ga vest njegovi menici in njegj-vih naročilih.
Major Bachmann je podpiral mojo prošnjo, in po kratkem posvetu je bilo postopanje zoper mene odloženo za tri dni, dokler ne pride poročilo iz Etampes-a Sel naj takoj odide tja.
Med tem so me odpeljali naza.i v ječo. Tu sem imel dovolj časa premišljevati svojo usodo.* Prva točka obtožbe, ki sem jo priznal je bila dovolj huda/ Ali bodo mo ji sodniki res to smatrali za "nepošteno" dejanje? Neprevidno nepremišljeno je pač bilo; a nepošteno ni bilo; tal^o mi je pravi la moja vest. A tovariši so imeli zelo izbirčne nazore, kar se je ča sti tikalo. Spominjal sem se, da je Gibelin takoj nazval moje deja
njeni odpeljavi, trpeti, dasi sem te besede spra
med ljudi le zavoljo velikega Au-
gcardovega načrta. Sicer se po mnenju mojih tovarišev tako lahkomiselno ljubavno početje ne pošte je mnogo.. A kaj bodo v Zu-gu mislili ob tej vesti? Kaj bo Verena čutila ob tem poročilu, ko ji bo oče gotovo vse popisal, Sn pa še v najhujši obliki? Že toli-krat sem si bil rekel, da je vsako upanje na zakon z njo izgubljeno, vendar sem vedno zopet opažal, da se moje srce tudi proti vsakemu upanju oklepa upanja! Tretja in četrta točka obtožbe sta se mi zdeli manj nevarni. Priredil sem si v mislih razloge, kako ji ovržem ali vsaj verjetnost izpod-bijem.
(Dalje prihodnjih.)



POZIV.
S tem zadnjič opominjam rojaka John Fugina, slovenskega fotografa na Eveleth, Minn., da naj mi dopošlje naročeno in plačano sliko delegatov XIII. konvencije K. S. K. J. Na to shko čakam deset mesecev. Pisal sem mu desetkrat zanjo, a mi niti ne odgovori. Pa naj se držimo gesli:
Svoji k svojim!?--
George Kerzich, 728—10th Str. Waukegan, 111.
(Advert.)
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko-brvaika
MLEKARNA 1818 W. »id Street	Oilman©, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaikim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko rezvažam strankam po hišah točno veak dan.
Z velespofttovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lifao i^Uaa vina, koverte, vaUPLa in vstopnic« aa veselice, ali kak« drape tttvrta* »krmit« m aa največjo tfovanak« nnljiko tlefrerno v Ameriki, aa
RAMPNO TISKARNO, 2141-51 Blue Islaad Ave., Cktcago, UL
Ta Tam bode lsgotovila vee tiskovin« v popolne eadoroljneet (lede •ene toftnoeti in oknenega dela. Oeobito Vam priporočamo mIo priprava« Vplačilne knjižice u član« in članice, isdelane t malem topnem formata in trdo vesane. Palje imamo ▼ aalogi aelo prikladne Nakamloe aa blagajnike ca izplačevanje bolniike podpor« in drngik iadatkov, ter Po* botnloe. Tiakane imamo tndi Bolniike Uata> večje in maajie in pinUl pole za vodstvo članov, da ee Ima na podlagi tek pol lakke vodne natančen pregled števila članov p« akladik, ali raaredik.
17 Na aahtevo poAjemo raakemn tlakovln na ogled breaplačn«!
OPOMBA: V nafti tiakarai m tlaka
'GHaaile K. S. K. Jodaete'
ttMtJJ
Tiskovine
stanejo denar in mi vam ga * * prihranimo, če pišete za našo ceno predno naročite pra-vila, nplačilne knjige, papir, kuverte, bolniške liste, i.t.d.
AMEKKANSU SLOVENEC
1006 N. Chicago Street
JOLIET, ----- ILLINOIS
e#<f>H#>mftHt#>M##f;
MARIJA SLUCA
1828 W 22n4 SI. CUesfs, m.
T^MIMM CumI «7» izknfteaa in a državnim dovoljenjem potrjena BABIOA
dno pripor of« m ■ in in krvalkia ft*. tn orr.klm Slo-
T«nki«,
M Ulja
▼•nskii
DOBRO IN STALNO SLUŽBO
dobi poštena in zanesljiva Slovenka za pomoč v prodajalni in pri družini. Plača za začetek $9.00 na teden, hrana in stanovanje prd-sto; kasneje tudi $10.00;
Ta prodajalna in slovenska družina se nahaja v Ghicagu, v sredini slovenske naselbine. Pišite za nadaljna pojasnila na:
Upravnižtvo "Glasila K. S. K. Jednote" 1951 W. 22 Place, Chicago, m. (Adv. No. 22-23.)
NA PRODAJ
je v sredini slovenske naselbine v Chicagu
HIŠA
stoječa na 1959 W. 21 Place, vogal S. Robey Str. Zemljišče, na iaterem stoji to poslopje obsega 29.4X125 čevljev; v hiši je pet stanovanj in dvoje prodajalnih okalov. Skupna stanarina (rent) na mesec $88.00. Proda sp po ceni vsled družinskih razmer Cena $6700. — Dvatisoč dol. jc treba plačati takoj, ostanek pa na lahke mesečne obroke. Vprašajte pri:
Mrs. Afeld
959 W. 21 Place, Chicago, III. (prvo nadstropje spredaj.)
nje "malo kavalirsko",. <in Lie begg je pristavil, da se mi bo sla ba godila. Druga točka obtožbe je bila pomenljiva le kot podlaga sledečih obdolžitev. Ako bodo zdaj resno vzeli moje prazno be sedičenje o ljubezni z Ivanko in
			
Severov, f /dr	l) /dr .»vil, )Vji- v »1r	i v/d r/u jo ji u/.n.i'i.	■ o i
•			*
Hrbtobol
je bolezen, kateri m kaj rad« pridružijo že druge bolezni. V obče nastane hrbtobol vsled kake nered noeti na ledioah, ali v mehurju in se zahteva pri tem takoj in« pozornosti in dobrega zdravila, v vseh takih alu&ejih vam teplo j [ priporočamo
S
ever as
Kidiif ui llrtr RiMdj
(Sererovo Zdravilo za obiati in jetra). Rabite to zdravilo pri pogostem in bolestnem epuftčanju ( > vode in pri otrocih, ki močijo po noti posteljo. To zdravilo pomaga tudi pri zlatenici ali če imate zoprn želodec. To zdravilo odpravlja oteklin« dolenjih delov života. Cena 76c in $li86. Na prodaj v vseh lekarnah. -
t;	W. F	SEVERA	^ i CO
Li	CEDAR	RAPIDS,	IOWA
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Znano je, da je dandanes ne-1 mogoče dobiti slovenske knjige iz starega kraja; vsled tega je nastalo splošno pomanjkanje teh! knjig, pred vsem pa slovenskih molitvenikov.
Jaz imam v zalogi od preje še veliko množino občeznanega in krasnega molitvenika pod imenom
VEČNA MOLITEV.
Te masne knjižice so 4 palce široke, 6 palcev visoke in 1 palec debele; tiskane so z vidnimi, debelimi črkami in lepo v usnje vezane. "bena knjigi znaša $1.50 s poštnino vred. Naročilu« naj se priloži denar.
Rojaki in rojakinje I Sezite po tem krasnem molitveniku, dokler zaloga ne poide! Naročite ga takoj!
Joseph Sitar, 805 N. Chicago. Str. Joliet, m. .
Tvrdka E. Bachman,tnkorP
ZASTAVE, RE GALIJE IN RA. ZNE DRUŠTVENE POTREB-dČINE.
2107 S. Hamlin Ave., Chicago, HI. Telefon: Lawndal« 441.
Zaupno zdravilo prinaša
Bkoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdolovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani Številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potroba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper d rn gin jo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko povišati. Vaak prijatelj Trinerjovih lekov priznava brez ugovora, da v aedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lokov povrnila odjemalcem vae kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devotdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakorsne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavr.osti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja aU rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpeloeti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin

je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. 1'osebuo za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi ee v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGSADE SO DOBILA TBINEBJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.
CHICAGO, ILLINOIS
I »	»	» W
POD VLADNIM NADZODSTVOM ZEDINJENIH DRZAV.
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
ŽE 6 O LEX
je ta banka varno Suvala in držala prihranka ljudstva naiega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 nlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje anaSa nad $8,600.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobitek cnaia nad $560.000.00, kar se drži r polnem za&čitnem skladu«
ffalo&te torej Vale prihranke v VAJSTABEJfcl IN NAJVEČJI BANKI V JOLJSTU.
Nirastle obresti si pillatno pripisujejo k glavnici, ali pa Izplačujejo na hranilne ologe od $1.00 naprej.
396
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Joliet,	Illinois.
"LJUDSKA BANKA".